PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 180 (13.411)
Trst, četrtek, 3. avgusta 1989
V senatu je stekla razprava o krizi palermskega sodstva
Vlada ne sme popustiti v boju proti kriminalu
Ministra Gava in Vassalli sta orisala potek preiskav v zvezi z anonimnimi grožnjami V Rimu bodo danes opravili analize prstnih odtisov in zaplenjenega gradiva
RIM, PALERMO V senatu se je včeraj začela razprava o boju proti mafiji, ki se je nadaljevala pozno v noč, kljub temu pa ni privedla do nobene bistvene novosti, vsaj kar se tiče učinkovitih ukrepov proti organiziranemu kriminalu.
Minister za pravosodje Vasalli je odgovoril na številna vprašanja in interpelacije, ki so jih predložile skoraj vse politične skupine. Omejil se je predvsem na pojasnila v zvezi z neutemeljenimi govoricami, da namerava višji sodni svet ukrepati proti nekaterim palermskim sodnikom, ki so bili vpleteni v afero o anonimnih grozilnih pismih. Poudaril je, da bodo vsi postopki ustavljeni, dokler preiskave, ki so še v teku, ne bodo pojasnile nekaterih ključnih točk. Prav včeraj so namreč specialni oddelki rimskih karabinjerjev prevzeli vse gradivo, ki se nanaša na anonimne grožnje in jih bodo že danes proučili v Rimu pod strogim in stalnim nadzorstvom namestnika državnega pravdnika iz Caltanis-sette Ottavia Sferlazze. Gre v glavnem za prstne odtise, ki jih pripisujejo namestniku državnega pravdnika Di Piši, papir, na katerem so bili natipkani teksti ter pisalne stroje. Izidi analiz bodo znani najkasneje jutri zjutraj. Minister Vassalli pa je v senatu tudi zavrnil vsa natolcevanja, da namerava visokemu komisarju za boj proti mafiji Sici odvzeti oziroma omejiti nekatere pristojnosti.
Notranji minister Gava pa je skušal potolažiti predvsem sume, ki jih je vzbudila vest o vrnitvi skesanca Totuccia Contorna v Italijo. Dejal je, da je njegova prisotnost v domovini legitimna in znana vsem pristojnim oblastem. S tem pa je hotel izrecno izpodbiti trditve, da so anonimne grožnje sodniku Falconeju le sredstvo, ki naj bi preusmerilo preiskave o povezavi med mafijo in črnim terorizmom, s
spodletelim atentatom na Falconeja vred. Glede vrnitve Contorna na Sicilijo je Gava pojasnil, da italijanska policija je ni nikoli spodbujala, še manj pa zahtevala. »Prav nasprotno,« je podčrtal Gava, »Contorna smo iz varnostnih razlogov večkrat skušali odvrniti od namena, da bi se vrnil. To lahko potrdijo tudi ameriške sodne oblasti in policija, ki je imela nalogo, da skesanca ščiti.« Dejansko sta italijanska in ameriška policija na ta račun prišli do dogovora, da do potankosti izvajata obstoječe dogovore. Na kritike predstavnikov neodvisne levice, ki se ne strinjajo z načinom, kako sodstvo obravnava najnovejšo afero mafijskega značaja, pa je Gava repliciral, da se lahko diskutira o oblikah boja proti mafiji, ne pa o tem, kar so pristojne oblasti že ukrenile, da bi izluščile resnico.
Predsednik senatne komisije za boj proti mafiji, komunist Chiaromonte, je v svojem posegu opozoril na dejstvo, da se je nadzorstvo nad mafijo nevarno zmanjšalo, prav tako so premajhni napori, ki jih pristojne oblasti vlagajo v boj. Po njegovem mnenju so zadnji palermski dogodki odločen dokaz, da je tako, zato je ostro kritiziral način, s katerim je država skušala priti do resnice in čimprej odkriti krivca, saj se ni potrudila, da bi dokodke globlje proučila. Chiaromonte je zato predlagal tesnejše sodelovanje med pristojnimi telesi ter vladnimi in političnimi silami. Podčrtal je tudi, da sodstvo samo ne more biti kos pojavom, kakršna sta mafija in terorizem. Nenazadnje pa je Chiaromonte mnenja, da predstavlja korak naprej tudi ustrezna informacija javnosti, ki pa še zdaleč ne sme biti alarmantna, predvsem pa se ne sme spremeniti v monopoliziranje domnevne ali dejanske resnice.
Velike težave tudi pri Marseillu v Franciji
Nove žrtve požarov ki pestijo Sardinijo
Skupine turistov, ki so bile na letovanju na francoskem Jugu, so morale zapustiti Marseille in bližnje kraje. Za beg so bile primerne tudi ribiške barke...
NA 2. STRANI
Kljub premikom šestega ameriškega sredozemskega brodovja
Bush skuša po mirni poti rešiti zaplet s talci v rokah libanonskih skrajnežev
(Telefoto AP)
VVASHINGTON, BEJRUT Ameriška diplomacija je aktivirala vse javne in tajne diplomatske kanale, da bi preprečila nadaljnji zaplet v krizi z zahodnimi talci, ki jih imajo v rokah libanonski verski skrajneži. 48-urna odložitev eksekucije ameriškega ugrabljenca Cicippia vzbuja upanje, da bi lahko po mirni poti rešili zaplet. Busheva administracija je navezala stike s Sirijo in Savdsko Arabijo, s posredovanjem Švice in Japonske pa tudi z Iranom. Po mnenju ameriških protiterorističnih izvedencev ima prav Teheran v rokah ključ celotne zadeve. Tudi 48-urno odložitev eksekucije Cicippia so baje dosegli prav po zaslugi sovjetskega zunanjega ministra Sevardnadzeja, ki se je mudil na obisku v Teheranu. Teheran bi navsezadnje rad dosegel osvoboditev štirih Irancev, ki jih je libanonska krščanska falanga ugrabila pred sedmimi leti v Bejrutu. Če bi VVashingtonu uspelo doseči osvoboditev te četverice, bi bržkone z večjo lahkoto rešili tudi vprašanje ostalih zahodnih ugrabljencev, ki so v rokah šiitskih proiranskih skrajnežev.
Washingtonska administracija pa je vseeno ukazala svojemu sredozemskemu brodovju, naj spremeni prvotne načrte. Že v torek je s svojimi eskortnimi ladjami zapustila aleksandrijsko pristanišče letalonosilka Coral Sea, včeraj je pet dni pred predvidenim odhodom izplula iz Marseilla bojna ladja lowa, admiralska ladja šestega brodovja, raketna križarka Belknap, je odpovedala svoj obisk v Sevastopo-lu, iz Singapura pa je prav tako pred predvidenim rokom
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Drnovšek se bo v torek srečal s Cossigo
RIM, BEOGRAD — V torek, 8. avgusta, se bosta v Benetkah na pobudo italijanskega voditelja države srečala predsednik predsedstva SFRJ Janez Drnovšek in predsednik Cossiga. Neformalnega srečanja se bosta hkrati udeležila tudi zunanja ministra obeh držav Budimir Lončar in Gianni De Michelis.
Predsednik Cossiga je že pred sedmimi leti navezal prijateljske stike z Jugoslavijo, Januarja 1986 se je v Dubrovniku sestal s tedanjim predsednikom predsedstva SFRJ Vlajkovičem, njun pogovor pa je bil osredotočen predvsem na odnose med Vzhodom in Zahodom ter na odnose med Jugoslavijo in ES. Dve leti kasneje je Cossigo sprejel ministrski predsednik Mikulič, takrat pa se je Italija s podpisom memoranduma obvezala, da bo Jugoslaviji finančno pomagala s posojilom v višini 420 milijonov dolarjev. Januarja letos pa je ta dogovor potrdil še tedanji zunanji minister Andreotti med enodnevnim obiskom v Beogradu, ko je obljubil, da bo kreditni postopek pospešil.
Pasovi in stolčki so sedaj obvezni
Poslanska zbornica je do-nostC”° odobriIa zakonski odlok o var-ter lh sedežih za najmljaše potnike pr„ ? obveznih varnostnih pasovih na jJmjih in zadnjih sedežih, žg-. 28 glasovi za, 13 proti in 8 vzdr-la jl'ni je poslanska zbornica zaključi-Pred h zakonskega odloka, ki ga je dolr? bvema tednoma poslala v senat z p9° vrsto popravkov. varn n°vem bodo torej ostali v veljavi hg 7° sedeži, v katerih bodo lahko sea ,adnjih sedežih udobno in varno nos,'1 Potniki stari do štiri leta. Var-vozniu Pasovi za odrasle potnike in triih fJ P3 bodo obvezni tudi v mes-
Z* središčih.
to,gCOr sede v avto se mora sedaj av-h>ora no privezati s pasovi, otroka pa hare, Pnvezati na stolček, kot mu to veer*uJe tudi zakon, ki so ga prav kov i sPrejeli brez dodatnih poprav-dhevi stu' za katerega so že pred 1 soglašali senatorji.
V Kijevu padlo pročelje pošte
MOSKVA — Včeraj malo po 16. uri je gornji del pročelja kijevske glavne pošte zgrmel na ulico, kjer je bilo veliko ljudi. Prav pred poštno palačo je tudi postaja podzemne železnice, kot običajno ob tisti uri pa je bilo na ulici na desetine mimoidočih.
Sovjetski TV dnevnik je pokazal pretresljive posnetke s prizorišča nesreče, ki je terjala tudi »nekaj mrtvih«, kot je poročal novinar, ki pa ni navedel nobenih številk.
Poslopje mestnega poštnega urada so zgradili v petdesetih letih, pročelje pa bi bili morali že pred časom restavrirati. Novinar je rekel, da se je pročelje morda zrušilo zaradi močnega deževja, ki je v zadnjih dneh povzročil nemalo škode v Kijevu in v drugih bližnjih mestih.
Za Bologno se je pravica ustavila
BOLOGNA — Komemoracija žrtev atentata, ki je pred devetimi leti povzročil pravi pokol na bolonjski železniški postaji, je bila tudi letos predvsem opomin na neizpolnjene obljube sodstva in vlade o pravični kazni za storilce. Hkrati pa je bila opomin za vse ostale krvave dogodke, ki so terjali na desetine življenj in katerih storilci so še na prostosti.
Bolonjski župan Imbeni je v svojem govoru poudaril predvsem kruto resnico, da so zamude sodstva in oblasti sramota in žalitev za vso državo. Izredno oster pa je bil predstavnik Združenja svojcev žrtev, Torguato Secci, saj je med drugim dejal, da »oblasti natanko vedo, kdo podtika bombe in kdo naroča atentate, vendar imen ne objavijo, po čemer bi lahko sklepali, da ščitijo nevarne kriminalce«.
Na sliki (Telefoto AP): svojci žrtev pred spominsko ploščo
Odobrili odlok za sanacijo Jadranskega moija
RIM — Poslanska zbornica je včeraj odobrila zakonski odlok za boj proti pojavu alg v Jadranskem morju, ki poleg že nakazanih 55 milijard lir za prve posege pri odstranjevanju alg, predvideva nadaljnjih 1.300 milijard lir v prihodnjem triletju. Proti so bili le Zeleni, medtem ko so se misovci vzdržali.
Minister za okolje Ruffolo je tako postal »posebni komisar«, ki bo v sodelovanju z deželami upravljal prvi šestmesečni »obrok« v višini 234 milijard lir. V tem obdobju bo torej Ruffolo »izpolnjeval in trgal« čeke za posege v posameznih deželah, s katerimi bodo čistili odpadne vode z živinorejskih farm, posodobili ali pa na novo zgradili čistilne naprave za mestne odplake in za industrijske odpadne vode. Ob splošnem zadovoljstvu, da se bo končno z večmesečno zamudo prešlo k dejanjem, pa so Zeleni ocenili zakonski odlok kot »demagoški ukrep«, ki ne rešuje strukturalnih vprašanj jadranskih dežel, ker ne predvideva preustroja dosedanjega kmečkega in živinorejskega razvojnega koncepta. Po trditvah Zelenih je čiščenje odpadnih voda nezadosten ukrep, preprečiti je treba onesnaženje. Kako naj bi to dosegli, pa niso povedali. Bržkone mislijo, da bomo vsi preko noči postali vegetarjanci in se odpovedali zrezkom in suhomesnatim izdelkom. Povsem upravičena pa je zahteva, da bi morali odpraviti model industrijskega kmetijstva, ki je s svojo prekomerno rabo najrazličnejših kemikalij od pesticidov do umetnih gnojil eden glavnih krivcev, da v Jadransko morje pritekajo prekomerne količine hranljivih snovi.
Od predvidenih letošnjih 234 milijard lir bo najvišji znesek prejela Emilija-Ro-magna, in sicer 65 milijard lir, Lombardija bo dobila 49 milijard lir, Veneto 48 milijard lir, Piemont 21 milijard lir, Marke 14 milijard, Apulija 13,5 milijarde, Abruci 10 milijard, Furlanija-Julijska krajina 9,5 milijarde, avtonomna pokrajina Bočen 1,5 milijarde, Tridentinska 1 milijardo, isti znesek bo prejel Molise, medtem ko bodo Dolini Aoste odmerili 500 milijonov lir.
Največ mrtvih je bilo pri turističnem naselju v kraju Porto San Paolo
Na Sardiniji so požari terjali nove žrtve Ogenj še vedno pustoši območje pri Olbiji
(Telefoto AP)
Gost dim je v Loirlju oznanjal bllžanje ognjene fronte
OLBIA — Požari še vedno povzročajo največjih skrbi na Sardiniji, na Korziki in v južni Franciji, kjer je iz Marseilla zbežalo več kot 2.000 turistov. Škodi, ki jo je tudi letos utrpela narava, je treba dodati še število človeških žrtev. Včeraj opoldan je obračun žrtev na Sardiniji že beležil pet mrtvih ter nič koliko ranjenih.
Predvčerajšnjim je na Sardiniji, pri Olbiji in v Galluri, gorelo na več frontah, plameni pa so se širili pod sunki maestrala, ki je pihal v sunkih do 90 kilometrov na uro. Največ škode je ogenj povzročil pri vaseh Loiri in Porto San Paolo, ki se nahajata na državni cesti med Olbio in Siniscolo. Zaradi požara je moralo prebivalstvo zapustiti Loiri in turistična središča v Portu San Paolu. Prav v vsesplošni zmedi, ki je spremljala beg turistov, je prišlo do najhujših nesreč. Mnogo ljudi se je moralo zateči v bolnišnico, kjer so jim nudili prvo pomoč za opekline, žal pa je marsikdo po nepotrebnem izgubil
življenje. To je primer 50-letnega funkcionarja ES Giuseppeja Lo Cur-cia, ki je v Portu San Paolo preživljal počitnice z ženo in tremi sinovi. Ko so turistom ukazali, da morajo zapustiti vas, ker se ognjena fronta bliža s preveliko hitrostjo, je Lo Curcio ostal med zadnjimi in iskal svoje sinove. Ogenj mu je prestregel pot in zanj ni bilo več nobene pomoči.
Podobna je morala biti tudi strašna smrt dveh pastirjev iz Arzachene, 61-letnega Ouirica in 30-letnega Giaco-ma Cudonija, ki sta umrla, medtem ko sta skušala pomagati čredam na varno. Četrta včerajšnja žrtev je 22-letni karabinjer Carmine De Varti iz Grosseta, ki se je prevrnil s terenskim vozilom, s katerim se je peljal na kraj požara, kjer naj bi pomagal gasiti ogenj, šele v poznih popoldanskih urah pa je iz Rima prišla vest, da je na oddelku za težke opekline umrla 47-letna Anna Campagnone, ki je bila prav tako žrtev požara v Portu San Paolu.
Zoglenelo truplo Giuseppeja Lo Curcia, ki je umrl v požaru na Sardiniji pri Olbiji	(Telefoto AP)
Požari so grozili tudi znanemu letoviščarskemu kraju Bormes les Mimosas na jugu Francije	t (Telefoto AP)
Kljub nasprotovanju opozicije bo poljsko vlado vodil Kiszczak
VARŠAVA — Poljski sejm je včeraj izvolil novega premiera, generala Czeslawa Kiszczaka. Zanj je glasovalo 237 zastopnikov spodnjega doma poljskega parlamenta, proti jih je glasovalo 173, 10 parlamentarcev pa se je vzdržalo.
Generala Kiszczaka so torej izvolili kljub nasprotovanju vseh zastopnikov Solidarnosti in Kmečke stranke. Po številu glasov pa je mogoče razbrati tudi nesoglasje znotraj PDZP, saj je proti generalu moralo nujno voliti tudi nekaj zastopnikov partije, ki ga je kandidirala.
Z včerajšnjo izvolitvijo novega premiera je stopila v živo tudi priprava na sestavo nove vlade, s tem pa bi se morala zaključiti enomesečna vladna kriza. General Kiszczak je posredno povabil opozicijo, naj pristopi k vladi, saj je v programskem govoru izjavil, da bi morala Poljsko urejati vladna koalicija.
Fininvest se že pripravlja na televizijske dnevnike
RIM — V pričakovanju novega zakona o razvoju zasebnih televizijskih postaj je družba Fininvest že pripravila okvirni načrt o novinarskem poročanju preko svojih televizijskih mrež. Svoj delovni program bo Fininvest predložila vsedržavnemu sindikatu novinarjev v letošnjem septembru. Na včerajšnjem sestanku med zastopstvom sindikata novinarjev družbe Fininvest in FNSI je bilo rečeno, da bo
novinarski sindikat zahteval spoštovanje novinarske pogodbe kot tudi integracijsko pogodbo.
Ze več časa je govor, da bodo Berlusconijeve televizijske postaje dobile možnost neposrednega novinarskega poročanja.
Ni pa še znano ali bodo novinarske programe osredotočili v eni sami od treh Berlusconijevih mrež ali pa jih bodo porazdelili v vseh treh.
■ LONDON — Zaradi manjše ponudbe se je jugoslovanski dolg na londonskem sekundarnem trgu dolgov minuli teden podražil s prejšnjih 49 na 54 odstotkov nominalne vrednosti.
Poslovanje na londonskem trgu je bilo v zadnjem tednu julija dokaj medlo. To razlagajo z nedavnim mehiškim načelnim sporazumom s kreditorji. Mehiški dolg se je s 44,75 odstotka nominalne vrednosti pocenil na dobrih 43 odstotkov.
Položaj drugih dolžnic se ni bistveno spremenil. Brazilski dolg je vreden 33,8 odstotka, vendar pričakujejo, da se bo zaradi slabih gospodarskih rezultatov v Braziliji kmalu pocenil. Venezuelski dolg velja 39,87 odstotka nominalne vrednosti, argentinski 17,71 odstotka, filipinski pa okoli 53,50 odstotka nominalne vrednosti, (dd)
• Bush skuša
izplula letalonosilka America. V Was-hingtonu poudarjajo, da je Pentagon predstavil Beli hiši vse morebitne vojaške povračilne akcije, da pa je Busheva administracija trdno odločena, da vso zadevo rešuje po diplomatski poti z več ali manj tajnimi pogajanji. Navsezadnje se Bush dobro zaveda, da tega vprašanja ni mogoče rešiti s silo. Že Carterjeva administracija je ob zapletu s talci na teheranskem ameriškem veleposlaništvu brez uspeha po-, skusila rabiti silo. Prav tako neuspešna je bila Reaganova administracija, tako da je Busheva previdnost sama po sebi umevna. Seveda pa je treba ameriškemu javnemu mnenju pokazati, da je administracija pripravljena uporabiti tudi silo, če bi bilo to potrebno. Prav zato je ukazala premike šestega sredozemskega brodovja.
V vsej tej diplomatski akciji in mrzličnim pogajanjem pa je za Washing-ton glavna ovira zadržanje Izraela. Očitki na račun petkove ugrabitve šejka Abdela Karima Obeida so iz ure v uro bolj glasni. Vedno bolj se utrjuje prepričanje, da je Izrael namenoma sprožil celotni zaplet, da bi odvrnil pozornost javnega mnenja od palestinske intifade. Številni funkcionarji administracije obenem sumijo, da je hotel Izrael s petkovo ugrabitvijo radikalizirati šiite in preprečiti prevlado bolj zmernih sil na južnolibanonskem prizorišču. S tem dejanjem državnega terorizma pa je Izrael obenem dal nepričakovano podporo tistim skrajnim si-
lam v Iranu, ki nasprotujejo novemu voditelju islamske revolucije, hadžeto-leslamu Rafsandžaniju. ZDA so baje bile že na dobri poti, da bi navezale nekoliko bolj normalne odnose z Iranom, izraelska ugrabitev šejka Obeida, pa je vse te napore izničila.
Nič čudnega torej, da bodo pogovori pomočnika ameriškega državnega tajnika, Johna Kellyja, ki je zadolžen za bližnjevzhodna vprašanja, z izraelskimi politiki nadvse pomembni. Izraelska vlada namreč še vedno vztraja na globalnih pogajanjih za izpustitev vseh talcev in zajetih, ki so v rokah šiitskih skrajnežev in Izraela. Pri tej zahtevi jo bodri spoznanje, da izraelsko javno mnenje vsestransko podpira vsako vojaško pustolovščino, ki lahko Arabcem dokaže izraelsko premoč. Po včerajšnjih grožnjah »na zemlji tlačenih«, da bi v prihodnjih urah namesto zahodnjakov lahko usmrtili dva zajeta izraelska vojaka, pa se sedaj tudi v Izraelu marsikdo že sprašuje, ali je bila ugrabitev šejka Obeida umestna.
V teh urah se je torej začelo moreče čakanje. Danes ob 17. uri zapade namreč 48-urna odložitev eksekucije Ci-cippia, ki bi lahko bil nova žrtev, če ne bodo Američani s pomočjo Irana prepričali hezbolahov, da niso krivi za ugrabitev šejka Obeida. Ob vsem tem postaja popolnoma jasno, da se mora Busheva administracija ograditi od izraelske »protiteroristične strategije«. Bush je včeraj navezal stike s številnimi državnimi voditelji, papeža Janeza Pavla II. pa je prosil, da bi posredoval za izročitev trupla podpolkovnika Higginsa.
Izraelski vojaki ob truplih Habašijevih Palestincev, ki so jih v torek prestregli v tamponskem pasu pri reki Litani	(Telefoto AP)
Veleposlanik Kovačevič mora zapustiti ZDA
BEOGRAD — Jugoslovanskega veleposlanika v ZDA Zivorada Kovačeviča so odpoklicali, ker ni preprečil ameriškemu kongresu kritike kršitve človekovih pravic v Jugoslaviji, poroča ameriška agencija AP.
Agencija UPI pravi, da se je Kovačevič »vrnil iz Washingtona dve leti prej, zato ker srbsko vodstvo ni bilo zadovoljno z njegovimi dejavnostmi v ZDA«. In da so ga vrnili »na zahtevo srbskega vodstva«, ker je »funkcionar, ki prihaja iz Srbije«.
Obe agenciji se sklicujeta na pisanje dopisnika Vjesnika iz ZDA in navajata, da se je Kovačevič vrnil v državo »po sklepu kolektivnega predsedstva«, ki ni »povsem jasen«. UPl pravi, da je bil, po pisanju Vjesnika, Kovačevič »eden najboljših jugoslovanskih veleposlanikov« in da »jugoslovansko zunanje ministrstvo ni imelo pripomb na njegovo delo v minulih dveh letih«.
UPI poroča, da je »vsem znano, da Kovačevič ni ustrezal političnem^ vodstvu Srbije« in da so »med očitk1 srbskega vodstva Kovačeviču tudi obtožbe, da ni široko predstavil resnice 0 Srbiji in pokrajini Kosovo in da mu f11 uspelo preprečiti proalbanskega lobi]8 v Washingtonu pri sprejetju amandmaja o Jugoslaviji«, (dd)
Strankino vsedržavno vodstvo proučilo stanje po odstopu deželnega odbora FJK
Večja pozornost tudi zasedanju ITALJUG
Bruno Longo in Adriano Biasutti orisala Forlaniju stališče deželne KD do krize
RIM — Vsedržavno vodstvo KD je včeraj proučilo politične razmere, ki so nastale v Furlaniji-Julijski krajini po odstopu deželne vlade, pa tudi učinke tega na odnose med strankami. Poročilo, na podlagi katerega se je razvila razprava, je sestavil odgovorni za krajevne uprave sen. Guzzetti, ki je obrazložil vzroke krize in stališče deželnega vodstva stranke do nje. Vsedržavno vodstvo je s tem stališčem povsem soglašalo.
Še poprej sta deželni tajnik KD Bruno Longo in predsednik deželnega odbora FJK Adriano Biasutti s problematiko podrobno seznanila vsedržavnega tajnika stranke Arnalda Forlanija. Potrdila sta mu, da želijo demokristjani v FJK ponovno ustvariti pogoje za obnovitev solidarnosti med političnimi
silami, ki so v teh letih upravljale Deželo, in to v sozvočju s političnim sklopom, v katerem se je v vsedržavnem merilu porodila Andreottijeva vlada in ki je omogočil prebroditev težke in delikatne krize.
Vsedržavni tajnik Forlani je sogovornikoma, posebno pa Brunu Longu obljubil osebno posredovanje za to, da bi se druge vsedržavne stranke, a še zlasti socialistična, dodobra seznanile z razlogi in utemeljitvami, ki so narekovale krščanski demokraciji takšno zadržanje.
Deželni svet Furlanije-Julijske krajine se bo ponovno sestal v torek, 5. septembra, torej občutno pozneje, kot je bilo prvotno mišljeno, to pa samo še potrjuje, kako je kriza na Deželi zaradi razhajanj med KD in PSI zapletena.
Arnaldo Forlani
Dežela FJK letos množičneje prisotna na sejmu v Zagrebu
TRST — Jesenskega mednarodnega velesejma v Zagrebu, ki se bo začel v ponedeljek, 18. septembra, se bo udeležila, kot je že tradicija, tudi dežela Furlanija-Julijska krajina. Ne samo, zaradi naraščajočega zanimanja tržaških, goriških, videmskih in pordenonskih podjetnikov za to prireditev, je tržaška Trgovinska zbornica v Trstu po naročilu deželne uprave in sporazumno z Zavodom za zunanjo trgovino (ICE) sklenila še raztegniti površino, na kateri bo deželna kolektivna razstava. O tem je bil govor na včerajšnjem zasedanju zborničnega odbora, ko je bilo tudi sporočeno, da bo 19. septembra, torej dan po odprtju velesejma, "uradni dan Furlanije-Julijske krajine"; ob tej priložnosti bo na sporedu več delovnih sestankov in srečanj med gospodarstveniki.
Na odborovi seji so nadalje osvojili predlog predsednika Giorgia Tombesija, da se primerno - tudi finančno - podpre zasedanje mešanih zbornic, ki bo na pobudo Italijansko-jugoslovanske zbornice s sedežem v Milanu oziroma njene tržaške delegacije v dneh 9. in 10. novembra v Trstu. Zasedanja se bo udeležilo kakšnih 500 kongresistov, gospodarstvenikov in strokovnjakov, navzoči pa bodo seveda tudi vladni in diplomatski predstavniki obeh držav. Plenarni skupščini bodo sledila, kakor je običaj, zasedanja štirih mešanih delovnih skupin, ki bodo ločeno obravnavale splošno in obmejno trgovinsko izmenjavo, industrijsko in tehnološko sodelovanje, probleme z bančnega in finančnega področja ter turistično problematiko.
Predsednik Dežele Veneto bo Franco Cremonese (KD)
BENETKE — Franco Cremonese, načelnik svetovalske skupine KD v deželni skupščini Veneta, bo novi predsednik deželnega odbora. Soglasje v tem smislu so demokristjani dosegli šele, ko se je odbornik za kmetijstvo Giulio Verone-se odpovedal kandidaturi in s tem preprečil dvojno krizo: namreč ne le v stranki kot taki, temveč tudi znotraj same dorotejske skupine, ki nadzoruje 60% glasov. Cremonese, čigar imenovanje bo deželni svet potrdil v torek, nasledi Carla Berninija, ki je medtem postal minister za prevoze. Stranke deželne večine (KD, PSI, PSDI, PRI) so včeraj izpilile program dela do konca mandatne dobe oziroma do upravnih volitev 1990: z ene strani so praktično potrdile dosedanjo sestavo deželne vlade (edina sprememba je v tem, da je socialistični svetovalec Mainardi prevzel mesto prav tako socialističnega odbornika Brunetta), z druge pa v bistvu soglašale s prednostno lestvico problemov: okolje, zdravstvo in svetovna razstava EXPO 2000, ki naj bi bila v Benetkah in ki naj bi "ponesla Veneto na raven Evrope".
Sen. Spetič posegel pri Andreottiju zaradi krize TVKC, Alpe-Adria in PD
RIM — Senator Stojan Spetič je naslovil predsedniku vlade Andreottiju vprašanje v zvezi s težavami, ki tarejo sredstva množičnega obveščanja v Furlaniji-Julijski krajini. Senator uvodoma ugotavlja: da že več kot 10 let čakamo na izvajanje zakonske norme (103/75) o slovenskih televizijskih oddajah v deželi FJK; da televizija Koper-Capodistria vseskozi polni vrzeli krajevnega informativnega sistema in v praksi potrjuje sodelovanje med italijansko jezikovno skupnostjo v Istri in slovensko v Italiji; da je TVKC po znanih dogodkih zašla v hudo krizo in je zato tudi tržaška agencija Alpe-Adria morala vpisati v dopolnilno blagajno večji del osebja; da obe manjšini vidita edino rešitev v ustanovitvi avtonomnega podjetja, pri katerem bi sodelovali RTV Ljubljana in z
manjšinama povezani dejavniki; da kriza pesti tudi dnevnik II Piccolo (v dopolnilno blagajno gre 44 oseb) in Primorski dnevnik, ki je moral prav tako vpisati v dopolnilno blagajno veliko ljudi - tudi zaradi zamudne delitve prispevkov po zakonu o založništvu.
Senator Spetič zatem vprašuje predsednika Andreottija: ali se mu ne zdi potrebno spremeniti vladno politiko do založniškega in informativnega aparata na obmejnih območjih Furlanije-Julijske krajine; pospešiti konvencijo z RAI za uvedbo slovenskih televizijskih oddaj; olajšati ustanovitev avtonomne televizijske družbe TVKC in preos-novati kriterije, ki vodijo predsedstvo vlade pri nakazovanju finančnih sredstev založbam v tem delu države.
Biasutti za rešitev tovarne Selečo (PN)
RIM — Predsednik deželnega odbora Furlanije-Julijske krajine Adriano Biasutti se je sešel včeraj s podtajnikom v predsedstvu vlade Ninom Cris-toforijem in mu predočil kritični položaj tovarne Selečo v Pordenonu, "edine družbe za elektronsko proizvodnjo vsedržavnih razsežnosti". Krivdo za krizo je zvrnil na ministrstvi za industrijo in državne udeležbe, ki nista ničesar ukrenili za rešitev podjetja. Cris-tofori je obljubil posredovanje pri obeh ministrstvih in omenil možnost, da v zadevo neposredno poseže samo predsedstvo ministrskega sveta. Biasutti je o tem govoril tudi s podtajnikoma sen. Francom Castiglionejem in posl. Lucianom Rebullo, ki sta iz FJK.
V Huminu počila zažigalna bomba
VIDEM — Včeraj ponoči so neznanci odvrgli proti železnim vratcem železniške postaje v Huminu dve grobo izdelani molotovki, počila pa je samo ena in povzročila neznatno škodo. Zaslugo za to ima priseben uslužbenec železniške uprave, ki je brž prijel za ročni gasilni aparat in pogasil ogenj, drugače bi se zublji razbohotili. Železničar je takoj zatem poklical karabinjerje, ki so uvedli preiskavo.
Pošiljali so jih skrivaj čez mejo
KOPER — V koprskem zaporu je skupina Makedoncev albanskega porekla iz Gostivarja, ki so si služili kruh tako, da so pomagali ilegalno čez italijansko-ju-goslovansko mejo srilanškim, turškim, nigerijskim, indijskim in filipinskim državljanom. Za vsak posamezen prehod so zahtevali
1.000	do 1.500 ameriških dolarjev. Nemalokrat so "ilegalci" prinašali s sabo mamila, ki so jih prodajali v Italiji ali drugje v Evropi.
pismo uredništvu
Pojasnilo sen. Stojana Spetiča
Spoštovano uredništvo,
ne vem od kod Renzu Mateliču, ravnatelju Zveze slovenskih izseljencev, kategorična trditev, da se posveta v Podbonescu nisem udeležil "polemično", ker da se nisem "strinjal z izborom predavateljev". Z Mateličem nisem govoril, niti mu nisem pisal v zadnjih časih. Res je, da mi je Zveza slovenskih izseljencev Poslala kartonček s programom praznika v Podbonescu in da je bila na programu okrogla miza, kjer bi morali spregovoriti poslanec Bertoli (KD), podboneški župan Specogna, dolgoletni deželni svetovalec in odbornik KD, predsednik skupnosti nediških dolin Chiabudini (KD) in predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine Biasutti (KD). Za razpravo niso organizatorji predvideli diskutan-tov iz drugih političnih sredin, vendar je to bila njihova samostojna izbira, ki je nisem komentiral. Res pa je, da sem v Ljesi po "senjamu beneške pesmi" glasno Pritrdil staremu prijatelju, ki je kakor jaz bil med ustanovitelji Zveze slovenskih izseljencev, za katerega je bila izbira govornikov za okroglo mizo daleč od tiste členovitosti, ki je značilna za slovensko manjšino, izseljence pa še posebej.
Srečanja v Podbonescu pa se nisem udeležil iz preprostega razloga, ker sem imel ta konec tedna druge obveznosti na praznikih komunističnega tiska na končani v Trstu in v Zgoniku.
Zahvaljujem se vam za pozornost,
Stojan Spetič
V spomin na tod ponesrečenega partizanskega letalca Josipa Križaja
Dan vstaje prebili v snežniškem masivu
ILIRSKA BISTRICA - Vrsto let so planinci iz PD Snežnik II. Bistrica in bistriška Zveza telesnokulturnih organizacij za Dan vstaje organizirali poletni vzpon na Snežnik. Letos so se prvič izognili samemu vrhu snežniškega masiva in se povzpeli na 1299 m visoko Orlovico. Pohod so povezali še z enim pomembnim dogodkom - odkritjem spominskega letalskega krila pilotu Josipu Križaju.
Josip Križaj je bil pogumen primorski letalec, ki je iz italijanske letalske šole z letalom pobegnil v Jugoslavijo in se že leta 1936 pridružil španski republikanski vojski. Pogumno se je boril tudi kot partizanski pilot in letalski inštruktor med NOB in po vojni postal poveljnik letalske enote JLA. Pred dobrimi štiridesetimi leti se me med službenim poletom ponesrečil na Jarmovcu, na vzhodnem pobočju Snežnika. Dolga leta je na mesto nesreče opozarjalo le skromno znamenje, ki ga je postavila njegova žena, po desetletni akciji pa je bistriškim planincem in borcem-le-talcem ob pomoči Komande vojnega letalstva Jugoslavije in domačih delovnih organizacij uspelo postaviti primernejše obeležje.
Na krajši slovesnosti so se zbrali letalci, aktivni letalski častniki in planinci iz Ilirske Bistrice, PD Platak in Kamenj ak z Reke, PD Orljak iz Opatije, OPD in PD Tomos Koper, iz PD Ljubljana-matica, iz Litije, prišla pa sta tudi Kri-žajeva sestra in sin. Obeležje so v varstvo sprejeli pionirji-planinci OŠ Podgora Kutuževo.
Po odkritju so se planinci mimo starih italijanskih kavern odpravili na Orlovico, kjer jih je v imenu pokrovitelja pohoda, občinskega sindikalnega sveta, pozdravil Marko Černetič. Bistriško planinsko društvo je pohod izkoristilo za svoje tradicionalno srečanje z društvi iz kroga planincev treh jležel, ki pa se ga žal niso udeležili tržaški planinci.
PD Snežnik je na vrhu nagradilo najstarejšega planinca, 83-letnega Staneta Pečarja iz Ljubljane, naj mlajšo planinko, 9-letno Mojco, in najštevilnejšo družino na pohodu, družino Kovačič iz Ilirske Bistrice. Posebno doživetje za vse pa je bil recitacijski nastop makedonske pesnice Bistrice Mirku-lovske iz Skopja, ki je po očetu Bistričanka in ustvarja v slovenščini in makedonščini. Zatem so se planinci spustili na Gomance, kjer jim je z ostalimi udeleženci proslave popoldan prijetno minil v družabnih igrah in tovariškem srečanju.
METKA ČELIGOJ
Mogočno 7 metrov visoko letalsko krilo v spomin na nesrečo Josipa Križaja	(foto Vojko Čeligoj)
Simon Strnad iz Komna je v 24 urah prekolesaril 580 kilometrov!
SEŽANA Dvaindvajsetletnemu ‘bionu Strnadu iz Komna je v 24 rQh uspdlo prevoziti 580 km, kar po-?eni velik kolesarski podvig za se-i}nski novoustanovljeni kolesarski Strnad se je že v začetku julija .Q^eJ intenzivno pripravljati za ures-teri fev zastav^iene9a cilja, ko je bil dni na pripravah v Bohinju, Jer je nepretrgoma kolesaril 14 ur na /■ Sicer pa je v tem letu prevozil že ®c tisoč kilometrov. V veliko pomoč b>u bili sotovariši iz kluba. oba P°f ie krenil v soboto, 29. julija, je 9 uri izpred sejmišča v Sežani, ko v0 v spremstvu domačih kolesarjev tovv Komna, Štanjela in se na Du-„0 ie vračal v Sežano. Od tu je krož-Lv°zU preko Povirja do Divače na /e *ev in Lipico v Sežano. Vedno ga osJpremljaI najmanj en kolesar in 9q °n? vozilo oziroma kombi, ki so deibanski kolesarji s prostovoljnim 0rn usposobili za vožnjo v cestnem
prometu. Tako je bilo tudi v najtežjih nočnih urah. Stalno sta ga spremljala tudi učenca 8. razreda osnovne šole Dutovlje Jernej Bortolato iz Pliskovice in Mitja Macarol iz Križa, ki sta držala in vzpostavljala zvezo ter snemala prireditev na videokaseto. Osnovna šola Edvarda Kardelja iz Dutovelj je posodila video opremo s kamero, videorekorderjem in teleskopskim mikrofonom ter avdio opremo z magnetofonom, CB postajo z usmernikom (eno CB postajo je prispeval tudi Jernej Bortolato). Likovno opremo in izdelavo plakatov je uredil Damjan Černe, prav tako učenec dutovske osnovne šole. Sicer pa ima ta šola, celoten učiteljski zbor z ravnateljem Marjanom Plazarjem izreden posluh za tovrstne izvenšolske dejavnosti. Kvalitetno ozvočenje pa je posodil Marjo Pogačnik. Fizioterapevtka Ester Prokop je izvajala klasično in športno masažo
med samo prireditvijo, teden dni prej pa so potekale zadnje priprave z relaksacijo, dihalnimi vajami, masažo nog in drugim. Poleg fizične pripravljenosti je Strnad namenil veliko pozornosti tudi psihični pripravljenosti, za kar je tudi vzdržal 24 ur brez spanja na kolesu. Če bi prišlo do večjih zdravstvenih poškodb (mišičnih krčev), je bil vedno na razpolago zdravnik sežanskega zdravstvenega doma. Na srečo pa športnik ni potreboval njegove pomoči.
Športnik je užival predvsem vodo in sokove, sadje in sendviče ter vzdržal brez maratonikov in drugih vitaminskih napitkov. Za njegovo prehrano je poskrbela Bojana. V 12. urah je prevozil 360 km, po 18. urah vožnje pa je njegova telesna teža bila nespremenjena. V 24-urnem podvigu je kolesar shujšal za 5 kg. Med samo vožnjo je imel tri večje obroke.
Poleg prizadevnosti in aktivnosti vseh članov kluba je bilo tudi sponzorstvo v veliko pomoč. Zahvala gre tovarni lepil Mi tol iz Sežane, ki je pomagala s finančnimi sredstvi, Občini Sežana (zlasti Oddelku za ljudsko obrambo), Pekarni Sežana, ki je prispevala slaščice, Prosti carinski prodajalni Brodocomerce z videokasetami, sežanskemu AMD in njegovemu inštruktorju Ivu Jorgiču, ki je obenem tudi predsednik sežanskih kolesarjev ter slaščičarni Mudžaiti.
Kolesarski podvig se je zaključil v nedeljo, ko so na krožno vožnjo s Strnadom krenili tudi mladi perspektivni sežanski kolesarji. Strnad je sprejemal številne čestitke, prijatelji pa so mu nazdravili s šampanjcem in mu pripravili presenečenje.
S tem so sežanski kolesarji dokazali, da je v slogi moč in potrdili pregovor vsi za enega, eden za vse. Sežan-
ski kolesarski klub je v svojem 8-me-sečnem delovanju pokazal izredno zavzetost, rezultate in uspehe, zlasti pa skrb za vzgojo mladega rodu. Kazalo bi, da bi tudi odgovorni za telesno kulturo v občini namenili več finančnih sredstev za to dejavnost.
Kolesarski podvig s Simonom Strnadom sodi v prvo od uspešno opravljenih nalog sežanskih kolesarjev. Naslednja večja prireditev bo že čez mesec dni. Organizirali bodo "Dan na kolesu", ki bo posvečen sežanskemu občinskemu prazniku. Na tej tekmovalno rekreativni prireditvi se bodo 26. avgusta zbrali udeleženci ob 16. uri pred sežanskim gasilskim domom, od koder bodo krenili na 30 km dolgo pot. Organizatorji so poskrbeli, da bo vsak udeleženec dobil priponko in nalepko, najboljši medalje in praktične nagrade, tolažilna nagrada pa bo tudi za zadnjega, ki bo prišel na cilj.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Jusarji so se že odločili za sodno pot
Izjalovila so se pogajanja okrog openskega strelišča
Poskus, da bi z izvensodno poravnavo uredili vprašanje openskega strelišča, tako da bi na njem lahko postavili tudi dostojen spomenik žrtvam fašizma in nacizma, je po dolgih prizadevanjih propadel. Obrambno ministrstvo, Italijanska zveza za športno streljanje, Občina Trst in Odbor za ločeno upravljanje openskega jusarskega premoženja po dveh letih in pol pogajanj s posredovanjem deželnega jusarskega komisarja Sebastiana Cossuja niso dosegli sporazuma in openski jusarski odbor je sklenil, da se bo celotne zadeve zdaj lotil po sodni poti.
Korenine sedanjega spora segajo v daljno leto 1931, ko je tržaško vojaško poveljstvo zasedlo okrog 37 tisoč kvadratnih metrov površin severovzhodno od Opčin, da bi tam zgradilo strelišče. Na osnovi odloka vojnega ministrstva so nekaj let pozneje v ta namen razlastili, kar je bilo zasebnega, medtem ko niso izpeljali do konca razlastitvenega postopka za jusarska zemljišča, ki obsegajo več kot 22 tisoč kvadratnih metrov.
Kot znano, se je opensko strelišče kmalu za tem krvavo zapisalo v našo zgodovinsko zavest. Od decembra 1941 do aprila 1944 so fašistične in pozneje nacistične oblasti na njem postrelile 109 ljudi, med njimi 5 obsojencev drugega tržaškega procesa in 71 nacističnih talcev.
Po koncu vojne ni kompleksa nihče uporabljal vse do leta 1968, ko so vanj začeli zahajati tržaški člani Italijanske zveze za športno streljanje (UITS). Ta organizacija je kmalu potem v sodelovanju z vojaško inženirsko upravo uredila manjše strelišče, ki ga še danes uporablja in upravlja, poleg tega pa se je začela zavzemati za to, da bi odkupila celoten kompleks, in sicer za simbolično ceno.
Stvari so se za UITS zakomplicirale, ko so k pogajalski mizi poleg predstavnikov obrambnega ministrstva in tržaške občinske uprave sedli tudi izvoljeni upravitelji openskega jusarskega premoženja. Le-ti so pristali na prodajo terena, a za kolikor toliko pravično ceno (približno 250 milijonov lir), poleg tega in predvsem pa so v zameno zahtevali še ‘približno 1.500 metrov obsegajoči tedčn, na katerem so padle žrtve fašizma in nacizma, da bi njim v čast postavili spomenik. Pogajanja so se začela konec leta 1986, kljub sedmim sestankom, ki so se potem zvrstili, pa niso obrodila ničesar.
Predstavniki UITS so zahtevali, naj jim jusarski odbor zgradi novo hišico v zameno za tisto, ki bi jo pri zamenjavi terenov izgubili, a tega openski jusarski predstavniki niso mogli sprejeti, saj bi na tak način (s prevzemom
Preložen občni zbor delničarjev družbe Tripcovich
Redni občni zbor varčevalnih delničarjev pomorske družbe Tripcovich je bil včeraj nepričakovano preložen na 4. avgust, in sicer zato, ker delničarji niso predložili potrdil o svojih delnicah v uradih družbe pet dni pred občnim zborom, kot zahteva zakon. Na občnem zboru bi delničarji morali imenovati svojega skupnega predstavnika in mu določiti honorar. Na tem mestu nameravajo potrditi prof. Giovanni-ja Gabriellija.
stroškov za novo hišico) praktično podarili več kot 20 tisoč metrov površin. Tržaška občinska uprava se je potlej pojavila z nekakšnim kompromisnim predlogom, da bi sama zgradila spomenik žrtvam fašizma in nacizma, a to na nekem sosednjem terenu. Ta predlog pa spet ni bil sprejemljiv za openski jusarski odbor, ki upravičeno meni, da bi spomenik moral stati na mestu, kjer so žrtve padle. Da bi le dosegli to rešitev, so jusarski predstavniki bili pripravljeni popustiti v marsikateri drugi točki, vendar vsa prigovarjanja so zalegla toliko kot bob ob steno.
»Od sestanka do sestanka nam je postajalo jasnejše, da našim sobesednikom manjka prava dobra volja,« je komentiral tajnik openskega jusarskega odbora Zoran Sosič. »V zadnji fazi so se ti naši sobesedniki pojavljali, zlasti neuradno, s predlogi, ki bi jih lahko označili za naravnost smešne, če že ne žaljive. Ko smo torej uvideli, da iz te moke ne bo kruha, smo soglasno sklenili, da opustimo jalova pogajanja in sežemo po drugačnih sredstvih.«
Openski jusarski odbor je tako 24. julija sklenil, da od obrambnega ministrstva oziroma od Italijanske zveze za športno streljanje zahteva poravnavo najemnine za uporabljanje zasedenega terena, in sicer za nazaj do tiste mere, ki jo zakon predvideva. Poleg tega pa odbor zahteva, naj uporabniki zapustijo nezakonito zasedene površine. Nalog za izvedbo tega sklepa so openski jusarski upravitelji podelili openskemu odvetniku Gabriu Abeati-ciju. (mb)
Od 21. avgusta do 2. septembra
V dolini Rezije letošnji mladinski raziskovalni tabor
Deželica Rezija se skriva v gorski dolini reke Rezije ali Bile, kakor ji pravijo. Edini pravi dostop v zaprto dolino je z zahoda. V skrajnem vzhodnem delu pa se Rezija zarine v jugozahodna pobočja Kanina (2411 m). Dolina je dolga okrog 20 kilometrov in široka med 2 do 4. Dolina je po narodnosti slovenska. Čeprav se Rezija odpira proti furlanski nižini, so se v dolini obdržali Rezijani-Slovenci. Prebivalci govorijo rezi-janščino, ki je eno izmed slovenskih narečij. Po zadnjih podatkih okrog 80 odstotkov prebivalcev občuje v domačem narečju. Gručaste vasice so potisnjene v pobočja. Na skrajnem vzhodu so Korita (Coritis). Sredi Rezije so trije največji kraji: Solbica (Stolvizza), Osojane (Oseacco), Bila (San Gior-gio). Poleg sta še Ravanca (Prato di Resia), kjer je sedež Občine, in Njiva (Gniva). Preostane še nekaj zaselkov ter bolj oddaljena Učja (Uccea). Rezija je gorska deželica. Bregovi nad ozkimi dolinami se strmo vzpnejo v višine. Potres iz leta 1976 ni bil edina naravna katastrofa, ki je zadela Rezijo. Večkrat so povodnji odnašale bregove, razjedala polja in rušile hiše.
V Reziji bo letošnji že 9. mladinski raziskovalni tabor Rezija 89, ki bo trajal od 21. avgusta do 2. septembra 1989. Na tabor je pri-
javljenih 40 mladih raziskovalcev ter 18 mentorjev. Naši raziskovalni tabori so bili od samega začetka multidisciplinarni, na letošnjem taboru bodo raziskovale naslednje skupine: arheološka, etnološka, geografska, jezikoslovna, naravoslovna, sociološka, zgodovinska. K temu je treba dodati še video delavnico in računalniški center. Arheološka skupina bo skušala sestaviti arheološko topografijo doline, etnološka skupina želi opisati pastirstvo, tipično družino in etnološko dediščino, jezikoslovna skupina se bo spopadla s sociolingvistiko (raba narečja in odnos do italijanskega in slovenskega jezika), geografska skupina
bo analizirala strukturo prebivalstva, naravoslovna skupina bo opisala potresno področje Rezije in pripravila popis zdravilnih rastlin, sociološka skupina bo izvedla anketo o potresu iz leta 1976 ter opravila kvalitativne pogovore o posledicah potresa, zgodovinska skupina bo obravnavala izseljeniško problematiko. Program tabora dopolnjujejo večeri: razgovor z domačini (ponedeljek, 21. avgusta), spoznavni večer mladih (torek, 22. avgusta), informacija o Reziji (sreda, 23. avgusta), srečanje z upravo Občine Rezija (četrtek, 24. avgusta), razgovor o Inštitutu Jožef Stefan (petek, 25. avgusta), srečanje s folklorno rezijansko skupino (sobota, 26. avgusta), razgovor o Društvu mladih raziskovalcev (ponedeljek, 28. avgusta), krst mladih (torek, 29. avgusta), športno srečanje (sreda, 30. avgusta), priprava zaključnih poročil (četrtek, 31. avgusta), zaključna javna predstavitev opravljenega dela (petek, 1. septembra). V nedeljo, 27. avgusta, bo na sporedu še izlet. V program tabora pa spada še izvedba internega računalniškega tečaja. Vsekakor gre za obširno zasnovan program. Končna cilja sta dva: dobra izvedba letošnjega tabora in izdaja posebne dvojezične publikacije o taboru Rezija 89.
MILAN PAHOR
V okviru mednarodnega skavtskega srečanja v tržaški pokrajini
Skavti spoznali delček naše stvarnosti
Skavti iz raznih evropskih držav, ki se v teh dneh udeležujejo v Trstu mednarodnega skavtskega zbora, so želeli spoznati ne le mesto, ki jih gosti in njegovo okolico, temveč tudi prebivalce okoliških krajev in občin.
Na problematiko slovenske manjšine so zbrane skavte opozorili italijanski skavti iz teh krajev (nekateri, kot na primer Silvio Višini, živi s svojo družino v Gropadi ter je tudi član domače zadruge Skala). Tako so se udeleženci tega mednarodnega zbora odločili, da postavijo svoje šotore na Krasu, da pa tudi obiščejo nekatere naše občine in vasi in se tako, v stiku z domačini, spoznajo z življenjem slovenskega prebivalstva, z njegovim bojem za svoje pravice in s številnimi dejavnostmi, v katerih je naš človek prisoten.
Takšno srečanje je bilo v torek zvečer v prostorih zadružnega doma v Gropadi. Prišli so skavti iz Anglije, Španije (Katalonci), Švice in seveda italijanski skavti.
Pričakali so jih predsednik in tajnik KD Skala Saško Kalc in Aleksander Mužina, predstavniki zadruge Skala in še številni domačini. V pozdrav so gostom improvizirali gropajsko himno "Žeja", potem pa se je začel razgovor v pravi mešanici jezikov.
Mužina je spregovoril mladim gostom v slovenščini in jim orisal kraj Gropado, njegovo zgodovino, pa tudi življenje in delo domačega društva, zbora, pa tudi članov zadruge, ki pridno dokončujejo in dogradujejo dom, ki bo, ko bo končan, center vaške dejavnosti, ki pa bo nudil, je dejal, do-
volj prostora tudi za razna gostovanja in nastope.
Vse to je Mužina nato prevedel v italijanščino. In skavtinja Bety je njegove besede prevedla v angleščino in španščino. Po tem, kako so vse. te razlage poslušali, smo imeli vtis, da jih je problematika zanimala, da so morda najbolj Katalonci razumeli manjšinsko problematiko in da so bili predvsem navdušeni nad tem, da smo Slovenci tako aktivni, tako močno prisotni prav na področju kulture.
Govorom in podelitvi vsem udeležencem večera značk z napisom "Ska-
la", je nato sledila zabava s petjem in raznimi družabnimi igrami, kot to pač skavti znajo.
In tako so domačini in skavti preživeli lep večer, ki bo mladim gostom prav gotovo pomenil še nekaj več, kot samo družabno srečanje.
Povedali so nam, da je bila skupina skavtov tudi na obisku v Dolini pri dolinskem županu Edvinu Švabu.
(N. L.)
Na sliki (foto Magajna) skavti v gropajskem zadružnem domu poslušajo razlago Aleksandra Mužine.
Novi primeri gozdne stekline
Tržaška KZE opozarja na nujnost spoštovanja varnostnih predpisov
V	zadnjih enajstih mesecih so v tržaški pokrajini ugotovili 60 primerov stekline. Zadnje tri primere so ugotovili v prvi polovici julija, tako med psi kot tudi med jazbeci in srnami. Da bi preprečila nadaljnje širjenje stekline med domačimi živalmi in človekom je Tržaška KZE v prejšnjih dneh ponovno pozvala k spoštovanju obstoječih zakonskih norm. Te predvidevajo, da morajo lastniki psov prijaviti le-te v uradih za davke in takse občine, v kateri stanujejo, in pesjaku KZE v Ul. Orsera 8 (od 9. do 12. ure, tel. 820026). Vsi psi morajo krožiti z nagobčnikom in vrvico, istočasno pa jih morajo lastniki cepiti proti steklini vsaj vsakih 12 mesecev.
V	primeru da jih lastniki peljejo čez mejo, morajo biti cepljeni že vsaj 20 dni in ne več kot 11 mesecev. Psi in mačke lahko prekoračijo mejo le na podlagi ustreznega zdravstvenega potrdila, ki ga izdaja veterinarski oddelek KZE v Ul. Svevo 1 (od 7. do 13. ure, tel 774264). Ujete mačke in pse KZE zadrži za dobo desetih dni v pesjaku, v primeru pa, da se lastniki ne oglasijo, jih dokončno onesposobijo ali pa oddajo tistemu, ki pismeno zaprosi zanje. KZE svetuje lastnikom mačk, naj na vrat omenjenih živali namestijo napis z imenom, priimkom in naslovom lastnika. Prepovedana pa je oddaja živali za vivisekcijo.
KZE obvešča tudi, da se globa za kršitelje teh norm suče od 500.000 do 2.500.000 lir.
Zgonik: dokumentacija o manjšini Andreottiju
Poglavitni točki dnevnega reda torkovega zasedanja zgoniškega občinskega sveta sta zadevali dve zazidljivi področji (t.i. cona C), za kateri je v skladu z novim regulacijskim načrtom obvezna konvencionirana lotizacija. Bila je delno spremenjena že odobrena konvencija na proseški postaji, medtem ko je za podobno področje v Zgoniku prav v torek občinski svet na prošnjo lastnikov odobril načrt in osnutek konvencije.
Župan Miloš Budin je v uvodnem poročilu seznanil svetovalce s tekočimi zadevami. Uspešna je bila tretja izvedba otroškega poletnega centra v Zgoniku, ki je doživela tudi rekordno udeležbo. Jeseni bo zgoniška občina prvič priredila letovanje za starejše občane in prijavilo se je petnajst kandidatov. Na šolskem poslopju v Zgoniku so v teku dela, da se odpravijo arhitektonske pregrade za prizadete otroke, pred pričetkom šolskega leta pa bodo izvedli redna vzdrževalna dela na šolah in vrtcih.
Govor je bil tudi o položaju slovenske narodnostne skupnosti in doslej neuspešnih prizadevanjih za zaščitni zakon. Zgoniška občina bo novemu predsedniku vlade Andreottiju dostavila vse doslej sprejete resolucije in zahtevo, naj v skladu s svojo programsko obvezo zagotovi rešitev slovenskega vprašanja in naj v tem smislu čim prej steče zadevni postopek v pristojnih parlamentarnih telesih na osnovi osnutkov zaščitnega zakona posameznih političnih skupin, ne pa osnutka vlade, ki zaradi pomembnosti in kompleksnosti vprašanja ne more monopolizirati tega vprašanja.	B. S.
Več sovjetskih ladij skozi tržaško luko
Možnost večjega prometa sovjetskih ladij v tržaškem pristanišču je bila glavna tema pogovorov, ki jih je v teh dneh imel v Moskvi predsednik Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče Zanetti, ki ga je spremljal odgovoren za trgovinski sektor pri EAPT Miletich. Na pogovorih na ministrstvu za mornarico v Moskvi se je pokazala sovjetska pripravljenost uvedbe nove plovne linije proti Perzijskemu zalivu, Indiji in Pakistanu, ki bi predvidevala tudi vmesno postajo v Trstu. Sklep v tej zvezi naj bi v SZ sprejeli v kratkem času.
Pozitivne perspektive pa bi utegnile nastati za tržaško pristanišče zaradi prenasičenosti pristanišč na Črnem morju, predvsem glede kontejnerjev, kot so poudarili sovjetski sogovorniki dr. Zanettija. Prav zato je bil že dosežen sporazum o preselitvi dokajšnjega števila kontejnerjev, zlasti z bombaževim tekstilom, iz Odese v Trst, kjer naj bi jih vkrcali na ladje družbe Black Sea, da bi nadaljevali pot v Singapur in Daljni Vzhod. Ta oblika prometa naj bi v bodočnosti dobila še širši obseg.
In končno so v Moskvi govorili tudi o možni obnovitvi linije trajektov za kamione, namenjene v Severno Italijo in v Srednjo Evropo. Na moskovski Trgovinski zbornici pa so predstavniki sovjetskih zadružniških organizacij obljubili, da bodo pripravili osnutek sporazuma za nadaljnje premike pomorskega prometa iz Črnega morja v Trst.
Zabeležiti velja tudi, da so se sovjetski predstavniki pohvalno izrazili o storitvah, ki jih že zdaj tržaško pristanišče nudi sovjetskim ladjam, ki plujejo mimo Trsta.
Pismo uredništvu
Pozor na tatiče!
Trst sicer ne "slovi" kot mesto, kjer so na delu najbolj spretni in "aktivni" tatovi. Vendar pa ga skorajda ni meščana, ki ne bi bil tako ali drugače žrtev večje ali manjše tatvine.
Če spregovorim o svojem primeru, je to samo zato, ker menim, da se bo v njem še marsikateri od bralcev prepoznal in ker mislim, da je medsebojna solidarnost ob takih priložnostih v uteho okradenemu, ostalim pa v opozorilo, da bi se jim kaj takega v bodoče ne primerilo.
Čakala sem na avtobus št. 1, ki vozi proti Sv. Jakobu. Avtobus je bil že poln, ko smo se čakajoči stlačili vanj. Sama sem stopila pri srednjih vratih, ker sem nameravala že na tretji postaji izstopiti. Poleg mene sta stali mladi dekleti. Čeprav je bilo še nekaj prostora, sta se me zelo tiščali. Nenadoma sta me skorajda pahnili na tla. »Oprostite,« je dejala ena, »tam zadaj hoče nekdo izstopiti, pa so naju tako potisnili.« »Nič zato,« sem jima prijazno dejala, čeprav sem v tistem trenutku ugotovila, da ni bilo pravzaprav nikogar, ki bi bil hotel izstopiti.
Ker je bila moja torbica zaprta, nisem pomislila na nič hudega. Ko pa sem izstopila (pred tem sta že izstopili tudi obe dekleti) sem opazila, da v torbici nimam več nekaj denarja in dveh potrdil o plačani najemnini in telefonu, ki sem ju skupaj z denarjem stlačila kar tako v torbico.
Šele tedaj sem spoznala, da sem bila okradena. Škoda ni bila velika, a tistih potrdil sedaj nimam. Spretni mladi tatici si nista kdo ve kako pomagali, meni pa sta pripravili nekaj skrbi in morda tudi poti.
Pa vam lahko zagotovim, da sta vse opravili tako "diskretno", s takšno spretnostjo, da nisem čutila, kdaj sta odprli in potem še zaprli torbico. Pravijo, da imajo večja mesta tako specializirane tolpe tatov, da človeka okradejo s tolikšno spretnostjo, kot bi ga hipnotizirali. No, mene sta mladi tatici okradli natanko tako. Na njuno nesrečo nisem imela v torbici veliko denarja-
Če se vam bo torej zgodilo, da se vas bo sopotnik v avtobusu preveč držal, opletal sem in tja z rokami, n® verjemite, da je vedno zato, ker je gneča velika.	pj. Š.
Iz zdravstvene je postal skrbstvena struktura
Gregorettijev paviljon buri odnose med Občino in KZE
Po mnenju dermatologinje Majde Košute
Tanjšanje ozonske plasti narekuje še večjo previdnost pri sončenju
Vest, da je upravni odbor Krajevne zdravstvene enote odobril sklep, po katerem se je prvi paviljon bolnišnice za dolgotrajno zdravljenje Gregoretti spremenil iz zdravstvene v skrbstveno strukturo in bi torej lahko takoj prešel v pristojnost Občine, je nekoliko razburkala odnose med Občino Trst in KZE. Polemiko sta župan Richetti in predsednik KZE Rossini sicer vodila v rokavicah, vseeno pa se za umirjenimi toni sluti, da javni ustanovi bijeta podtalen boj, kako in kaj s pristojnostmi. Upravljanje in vzdrževanje enote z več kot 200 starostniki, od katerih je veliko nepremičnih, je za javne inštitucije veliko finančno in organizacijsko breme, zato ni (žal) nič čudnega, da se ga otepajo.
O »izmenjavi not« med Občino in KZE je včeraj poročal občinski tiskovni urad. Po odločitvi upravnega odbora je župan Richetti pisal predsedniku Rossiniju, da KZE prehiteva dogovorjeni rok. Svoj čas naj bi se namreč domenili, opozarja Richetti, da bi drugi paviljon prešel v občinsko last šele potem, ko bi popolnoma preuredili prvega (ki je že last Občine) in ko bi občinska uprava efektivno razpolagala z njim ter bila pripravljena, da uvede načrtovano socio-skrbstveno službo za ostarele (poznavajoč počasnost občinskih struktur, bo to verjetno le čez nekaj let). Poleg tega pa se je župan obregnil tudi ob višino stroškov, ki bi jih Občina imela pri prehodu nepremičninske lastnine, in izrazil upanje, da bi to bila le simbolična vsota, saj je treba upoštevati, da si bo občinska uprava naložila s prevzemom nove službe visoka finančna bremena.
Richettijevi zaskrbljeni noti je Rossini odgovoril z zagotovilom, da je sklep upravnega odbora le prvi in nujni korak na dolgi poti za predajo paviljona in da v nikakršni obliki noče poglobiti znanih problemov, ki tarejo občinsko upravo. Z razliko od dogovora je v sprejetem sklepu namreč predvideno, trdi Rossini, da ostane sedanje stanje nespremenjeno (poslopje ne bo treba torej izprazniti), spremeni pa se njegov »status«: odslej ne bo več bolnišnica, ampak dom za ostarele s 119 ležišči. V sklepu izraža KZE tudi pripravljenost, da sklene z Občino konvencijo za upravljanje doma in to do trenutka, ko bo občinska uprava lahko sama skrbela za starostnike (kar je sicer po zakonu dolžna storiti v vseh primerih, ko ne potrebujejo zdravniške oskrbe). Glede obsega stroškov za prevzem lastništva pa je Rossini poudaril, da ga v skladu z zakoni mora določiti KZE, ki je vsekakor pripravljena prilagoditi se deželnim sklepom.
Sestanek vodstva upokojencev CGIL
Jutri se bo ob 15.30 sestal na svojem sedežu v Ul. Pondares 8 v Trstu glavni odbor sindikata upokojencev CGIL za mestno središče. Na dnevnem redu bo podpora, ki naj jo upokojenci nudijo enotni sindikalni platformi za izboljšanje socialnih in zdravstvenih služb, poleg tega pa še ovrednotenje pokojnin, izpopolnitev mehanizma za povezavo pokojnin z dinamiko plač, reforma socialnega skrbstva in ukinitev ticketov za zdravstvene storitve.
Tako priljubljena zagorelost, za katero se vsi več ali manj borimo, tako da se potrpežljivo vdajamo sončnim žarkom in prenašamo tudi največjo vročino, je za naše zdravje lahko zelo škodljiva, zlasti v tem času, ko se ozonska plast v atmosferi zaradi vse večjega onesnaženja čedalje tanjša. Zdravniki, ki so vselej odsvetovali pretirano izpostavljanje sončnim žarkom, so letos torej še bolj drastični in svetujejo čim večjo previdnost. Da ima luknja v ozonski plasti atmosfere že sedaj posledice za človeško zdravje, pravzaprav še ni dokazano, vendar je samo po sebi umevno, da bo tanjšanje ozonske plasti skvarilo že itak načeto naravno ravnovesje.
Že sedaj je vsekakor mogoče predvideti, da bo tanjšanje ozonske plasti povzročilo več kožnih rakastih obolenj. Ozonska plast namreč "zadržuje" in inaktivira najnevarnejše sončne žarke, to so ultravijolični žarki tipa C, medtem ko delno inaktivira tudi ultravijolične žarke tipa B in A (le-ti so najmanj škodljivi za naše zdravje). S tanjšanjem ozonske plasti, ki je ponekod pravzaprav že "raztrgana" (kot posledica pretirane uporabe klorovih in fluorovih ogljikovodikov ter bronove-ga monoksida, to je plina za razpršilce, hladilnike, umetna gnojila in druge proizvode široke porabe), bo naša koža izpostavljena tudi nevarnejšim sončnim žarkom, katerih se koža ne
Za otroke je sončenje koristno, vendar dovolj je nekaj minut na dan...
V Prosvetnem domu na Opčinah
Prihodnji teden začetek tradicionalnega Tabora
Z otvoritvijo razstave "Kamen, kovina, les, čipka" se v torek, 8. t. m„ začenja v Prosvetnem domu na Opčinah že tradicionalni Tabor, katerega organizator je domače kulturno društvo Tabor.
Otvoritev razstave treh umetnikov - obrtnikov Bruna Kralja, Barbare Michelazzi in Elvia Sabadina bo ob 20.30. V veži doma se bo ob tej priložnoti začel sejem novih in rabljenih knjig, na ogled pa bo tudi razstava izdelkov krožka "Ob pletenju še kaj", ki je z uspehom potekal celo sezono v Prosvetnem domu na Opčinah.
Sejem novih in rabljenih knjig je naletel že pretekla leta na lep uspeh, saj so ljubitelji knjige našli, med rabljenimi primerki, knjige, ki bi jih sicer ne dobili več v prodaji. Rabljene knjige, ki jih prodajajo posamezniki, pravzaprav niso na prodaj, temveč postanejo last zainteresiranega le s prostovoljnimi prispevki. S tem denarjem si je knjižnica Pinko Tomažič in tovariši" nabavila, odkar je na programu ta sejem, že več novih knjig.
Tabor se bo nato nadaljeval z vrsto družabnih in kulturnih prireditev. V soboto, 12. avgusta, bodo na dvorišču Prosvetnega doma ob 18. uri odprli kioske, zvečer pa bosta ples in zabava z ansamblom Taims. V nedeljo, 13. avgusta, ob 18. uri bo nastopila godba na pihala iz Ricmanj, ki jo že vrsto let uspešno vodi Ennio Krizanovsky. Koncertu bo zopet sledil ples z ansamblom Taims.
Tabor se bo nadaljeval v ponedeljek, 14. t. m., najprej z odprtjem kioskov, kjer bodo nudili gostom dobro kapljico in raznovrstne jedi na žaru, pa tudi ne. Od 20. ure dalje bo goste zabaval ansambel Happy day.
V torek, 15. avgusta, na veliki šmaren, se bo tabor zaključil z nastopom kotalkarjev Športnega društva Polet. To u° prireditev, ki bo prav gotovo tako, kot vsako leto, privabila veliko gledalcev in občudovalcev naših pridnih kotalkarjev. Za ples in zabavo bo tudi ta večer poskrbel ansambel Happy day.
Če bo vreme lepo, se nam torej na Opčinah obeta teden *ePih in zanimivih kulturnih, športnih in družabnih prireditev, ki so jih organizatorji skrbno pripravili v želji, da bi Tabor 89 uspel tako, ali še bolje kot so že uspeli pretekli Tabori. (N. L.)
Z vrsto zabavnih prireditev
V Miljah zavladal poletni pust
S prvim avgustom je v Miljah zavladalo razposajeno razpoloženje poletnega pusta, ki ga prirejajo Občina Milje, miljski sedež letovišč arske ustanove in osem pustnih skupin. Poleg kioskov s hrano in pijačo, ki so raztreseni po raznih kotičkih mestnega središča, skupine skrbijo še za razvedrilo: ob 19. uri so na sporedu razna športna "tekmovanja", ob 21. pa godbeni koncerti in drugačne prireditve na glavnem trgu.
Že v torek je nastopila godba skupine Brivido, včeraj pa godba Triestinissima in gledališka skupina II gabbiano z enodejanko Itala Sveva.
Danes bo "kolesarsko" tekmovanje Roda mata, nato pa koncert ansamblov Muja Doc Band in Nocturna, sledil bo še nastop akrobatske plesne skupine.
Jutri, 4. avgusta, se bomo lahko nasmejali burkaški regati, sledil pa bo nastop skupine Ongia z godbenim koncertom ter folklornimi in modernimi plesi. V soboto, 5. avgusta, bo na vrsti burkaški maraton, nato pa vokalni in instrumentalni koncert skupine Lampo s sopranistko Elisabetto Richter in tenorjem Giuseppom Botto. V nedeljo, 6. avgusta, se bomo lahko udeležili lova na zaklad z izvolitvijo Miss poletnega pusta 1989. Na trgu pa bosta godbeni koncert skupine Bulli e pupe in nastop učencev raznih plesnih šol. (bov)
Interpelacija na predsednika Dežele
Deželni svetovalci KPI: Kdaj zaprtje kamnoloma Faccanoni?
Deželno ravnateljstvo za industrijo in obrt je 13. julija 1981 odredilo, naj se v kamnolomu Faccanoni pri Sv. Ivanu v Trstu izvede vrsta zavarovalnih del ter naj se sam kamnolom postopoma zapre, in sicer do junija 1984. Leto pozneje je bil odobren načrt za zavarovalna dela in za drugačno uporabljanje območja kamnoloma, ki ga je izdelalo vodstvo samega kamnolomskega podjetja. Izvajanje načrta bi morala nadzorovati tržaška rudniška uprava, poleg tega pa je pri deželnem odborništvu za industrijo bila v ta namen ustanovljena posebna posvetovalna komisija.
»Smo že v letu 1989,« pravijo deželni svetovalci KPI Miloš Budin, Perla Luša in Ludovico Sonego v interpelaciji, ki so jo naslovili na predsednika Dežele, »kamnolom Faccanoni pa še vedno obratuje na osnovi začasnih dovoljenj, ki mu jih iz leta v leto deželna uprava podaljšuje. Toda zamuda petih let je nerazumljiva in škandalozna, če upoštevamo škodo, ki jo ob tem trpita prebivalstvo in okolje.«
Komunistični svetovalci zahtevajo, naj jim predsednik Dežele pojasni razloge, zaradi katerih je prišlo do takšnega zavlačevanja pri izvajanju nekoč sprejetih sklepov, kakor tudi, kako sta tržaška rudniška uprava in deželna posvetovalna komisija v tem času opravljali svoje nadzorne naloge, in še, ali je mogoče v teh letih prišlo do razširitve kamnoloma. Podpisniki interpelacije nadalje sprašujejo, ali je res, da pristojni deželni ravnateljstvi nista hoteli dati pripadnikom Svetovnega sklada za naravo (WWF) na ogled dokumentov o kamnolomu Faccanoni, in če je res, iz kakšnih razlogov je bila kršena njihova pravica do dokumentacije. Budin, Luša in Sonego zaključujejo svojo interpelacijo z vprašanjem, ali ni že čas, da bi zaprli kamnolom in območje ambientalno uredili.
■ V sredo, 9. avgusta, ob 17. uri se bo na proseški občinski izpostavi sestal zahodnokraški rajonski svet, ki bo obravnaval predvsem pravico do pokopavanja v rajonskih pokopališčih in predlog, da bi Občina takoj po sprejetju nekega sklepa ali drugega upravnega ukrepa obvestila vse rajonske svete o novem ukrepu. Na dnevnem redu tudi mnenje o dovoljenju piceriji na Proseški ulici, da prireja glasbene večere na odprtem.
Avgust doslej ni ublažil prometnega kaosa v mestu
n sJa se avgusta praznijo, pravijo, ker tovarne in uradi zapirajo in ljudje gredo dopust. To se navadno dogaja tudi v Trstu (čeprav morda v nekoliko manjši £en zaradi velikega števila upokojencev), letos pa, vse kaže, so stvari drugačne. Po s°dimo po nespremenjenem prometnem kaosu v mestnem središču, kjer Pr o t n° V iutraniih urah ne najdeš na noben način (niti proti plačilu) parkirnega Pa • ora' se je letos bolj malo Tržačanov podalo na dopust v tem obdobju. Sicer le avgust šele na začetku...	(Foto Magajna)
Solidarnost z novinarji založniške grupe Monti
Garant za založniške dejavnosti Giuseppe Santaniello se je včeraj ob navzočnosti šefa departmaja za informacijo pri predsedstvu ministrskega sveta Stefana Rolanda sestal s tajnico Vsedržavne novinarske federacije FNSI Giuliano Del Bufalo, da bi skupno ocenila položaj, ki je nastal na časopisih skupine Monti, potem ko je založnik predstavil načrt za reorganizacijo dela (po tem načrtu naj bi 44 novinarjev, med njimi tudi šest novinarjev tržaškega Piccola, šlo v dopolnilno blagajno). Santaniello je izrazil upanje, da bi čim prej prišlo do pogajanj med novinarji in založnikom in da bi našli skupen jezik za reševanje problemov. Santaniello je v duhu vsedržavne novinarske pogodbe tudi poudaril nujnost po zaščiti pluralizma informacije in profesionalnosti novinarjev.
Novinarjem skupine Monti so izrazili solidarnost tudi sindikat CISL, Vsedržavni koordinacijski odbor novinarjev, zastopanih v listi Avtonomija in solidarnost, in sindikat tiskarskega ter pomožnega osebja CGIL. Tajnik CISL Franco Marini je novinarjem za-
gotovil popolno podporo svojega sindikata, novinarji liste Avtonomija in solidarnost pa pozivajo FNSI in druge sindikate, naj se uprejo poskusu založnika Monti, da bi svojo odgovornost za neuspešno založniško linijo zvrnil na novinarje.
■ Včerajšnji dan je bil za gasilce poln presenečenj. Zaradi napovedanega slabega vremena so si pričakovali, da bodo imeli polne roke dela s poplavami, strešniki, polomljenimi vejami in podobnim, a so se ušteli. Dan je zanje potekel v znamenju živali. V Ulico Ponticello so pohiteli zaradi čebel, na travniku pri Katinari pa so pomagali jagnjetu, ki je nogo vtaknilo v luknjasto mrežo, a ie nato nikakor ni moglo osvoboditi. Se največ dela pa so imeli gasilci z openske postaje, ki so se odpravilL.nad netopirje. Pod na-puščem neke vaške hiše v Repnu se je namreč ugnezdila skupina 10-15 netopirjev, ki so stanovalcem (seveda ponoči) povzročali precej težav. Gasilci so jih preplašili, nekaj polovili (in jih nato izpustili), gnezdo pa uničili.
more obvarovati (zagorelost je pravzaprav simptom tega "obrambnega" delovanja naše kože).
Kako se torej primerno zaščititi pred škodljivimi sončnimi žarki? Za strokovno mnenje smo povprašali dermatologinjo Majdo Košuto, ki je zaposlena pri Tržaški krajevni zdravstveni enoti in ki je takoj na začetku dejala, da vseeno ne gre povzročati preplaha. »Letos je k meni prišlo res večje število ljudi, ki se je med sončenjem opeklo, kar bi lahko bilo posledica tanjšanja ozonske plasti,« nam je dejala, »vendar nimam zadostnih podatkov za verodostojno statistiko. Previdnost vsekakor ni nikoli odveč, pravila pa so vedno ista: najpomembnejše je, da se ne opečemo, najbolj previdni pa morajo biti tisti, ki imajo svetlo kožo in svetle lase. Sončenje mora biti postopno: prvič, ko gremo na sonce, ne bi smeli vztrajati več kot pol ure, v naslednjih dneh pa bi morali postopno večati čas izpostavljanja soncu. Prav tako bi se morali izogibati sončenja ob kritičnih urah, to je — po sončni uri — od 10. do 14. ure (po legalni uri pa od 11. do 15. ure). Takrat so ultravijolični žarki tipa B najmočnejši, prav ti pa so odgovorni za nekatera rakasta obolenja. Drugo pomembno pravilo pa je dosledna uporaba krem oziroma filtrov, ki morajo biti primerni za naš tip kože. Najprimernejša bi bila krema "total-block", ki ustvari pravo pregrado, a ki je zaradi svoje gostote precej neprijetna. S kremo se moramo pomazati vsakič, ko se okopljemo. Če se dolgo sončimo ali če se veliko potimo, pa jo moramo uporabljati pogosteje. Pri tem moramo upoštevati, da sončenje nam postara kožo. Dovolj je, da pomislimo, da bomo zaradi pretiranega sončenja prezgodaj dobili gube ali da bo naša koža podobna usnju, pa se bomo lažje vdali tem majhnim žrtvam.«
»"Previdno sončenje" sodi tudi med deset pravil, ki jih ameriški in evropski zdravniki svetujejo za prevencijo raka (med te sodijo tudi zdrava prehrana, odpoved kajenju, periodični zdravniški, zlasti ginekološki pregledi itd.). Po mnenju teh zdravnikov je treba zaščititi pred soncem zlasti otroke. Pravijo namreč, da če bi otroke zaščitili, da se vsaj do 18. leta starosti ne opečejo, bi preprečili kar 90 odstotkov primerov rakastih obolenj na koži. Sonce kot tako ni neposreden vir rakastih obolenj, vendar lahko povzroča spremembe v jedrih kožnih celic, ki jih organizem nato ne more popraviti. Za otroke je izspostavljanje sončnim žarkom sicer res koristno, ker sončni žarki prispevajo k temu, da organizem sam proizvaja vitamin D, vendar za to je dovolj 5 minut, nikakor ne več ur sončenja. Sončenje brez zgornjega dela kopalk za ženske ni škodljivo, zagorelost pa lahko povzroča predčasno staranje kože, ki ni več tako elastična in ima torej nezaželene neestetske učinke. Vsakič, ko opazimo • na koži nov nenavaden madež, pa je bolje, da takoj gremo k specialistu ...« (bg)
Peticija proti obveznemu verouku
Na prazniku komunističnega tiska, ki ga te dni prirejajo v ljudskem vrtu na Pončani, zbirajo podpise za uvedbo razsodbe ustavnega sodišča, ki je 11. aprila letos potrdila laičnost države in javnega šolstva ter določila, da je verouk na šoli neobvezen. Zbiranje podpisov prireja odbor Šola in ustava, ki zahteva, naj bo verouk le dodaten predmet in naj imajo študentje, ki se niso odločili zanj, možnost, da zapustijo šolo, ko je na programu verouk. Z isto peticijo odbor zahteva, naj država uvede tudi razsodbo lacijskega Deželnega upravnega sodišča, po kateri je katoliški verouk v občinskih vrtcih nezakonit, in naj se na šolah uvede interdisciplinarni zgodovinsko-kritični pouk verstev in miselnih tokov, ki so se spopadli z verskimi in bivanjskimi problematikami.
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage
Zorke Čok roj. Živio
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin.
Posebna zahvala g. župnikoma Žužku in Živcu, darovalcem cvetja, osebju bolnice "Santorio" in 6. oddelku mestnih redarjev z Opčin ter vsem, ki so nam izrazili sožalje.
Družina Čok
Lonjer, 3. avgusta 1989
Civilno služenje vojaškega roka (2)
Razsodba Ustavnega sodišča nedvomno važen korak naprej
»Razsodba Ustavnega sodišča je nedvomno zgodovinski dogodek. Čeprav moramo biti previdni in počakati na utemeljitev sklepov ustavnih sodnikov, pa lahko trdimo, da se s tem dejanjem naposled omogoča množicam mladih, ki doslej sploh niso bili seznanjeni z obstojem oporečništva, da svobodno pretehtajo lastni položaj in se brez pritiskov opredelijo za vojaško oziroma civilno službo.«
Paolo Ghersina, občinski svetovalec iz vrst mestne, laične in zelene liste ter zvezni svetovalec Radikalne stranke, nam je takole predočil lastno zadoščenje in zadovoljstvo ob razsodbi, ki vsaj na papirju odpravlja diskriminacije na račun oporečnikov po vesti.
Spričo tvojih osebnih izkušenj in spopada z italijanskim obrambnim sistemom domnevamo, da sklepa Ustavnega sodišča ne obravnavaš kot zgolj pravno sredstvo zoper zapostavljanje oporečnikov in vsesplošno sprenevedanje civilnih in vojaških oblasti.
»Za osebo, ki je presedela deset dni v samici iz enostavnega razloga, ker se je Ustavno sodišče oglasilo celih dvajset let prepozno, pomeni ta skromen, a pomenljiv korak naprej italijanske zakonodaje tudi osebno zadoščenje. Nikakor pa ne smemo spregledati dejstva, da se bitka za pravice oporečnikov in za korenito spremembo v pojmovanju italijanskega obrambnega sistema šele začenja. Razsodba namreč še ni bila objavljena v Uradnem listu, ko pa bo, je vprašljivo, ali bodo sodniki, ki so svojčas predložili Ustavnemu sodišču v pretres postavko zakona iz leta 1972, češ da je protiustavna, enotno tolmačili razsodbo in jo dosledno uvajali v sodno prakso.«
Kaj je po tvojem mnenju privedlo do povsem nenapovedanega sklepa Ustavnega sodišča?
»Vsakomur, ki vestno sledi dogajanju okrog vprašanj obrambe državnega ozemlja in problematiki italijanskih oboroženih sil, se je v zadnjih časih vse bolj utrjevalo prepričanje, da bo v kratkem prišlo do dokajšnjih sprememb. To smo slutili spričo nadvse ostrih polemik tudi znotraj višjih štabov italijanske vojske, ko je postalo očitno, da je z razpoložljivimi denarnimi sredstvi mogoče vzdrževati le petdeset tisoč glavo vojsko in ne štiristo
tisočih vojakov, kolikor se jih mudi danes po vojašnicah. Tudi oborožitev ne ustreza današnjim potrebam, kajti očitno je, da tolikšna vojska obstaja zgolj zavoljo vojaško industrijskih mogotcev, ki jim je italijanska vojska nekakšen poskusni kunec za dokaj zastarelo orožje, ki ga nato izvaža v države Tretjega sveta. Mnenja sem, da gre italijanski obrambni sistem temeljito pretehtati, ga skrčiti in posodobiti, obenem pa uvesti državno civilno službo, ki naj bi oporečnike iztrgala iz krempljev raznih zasebnih ustanov, ki jih dejansko izkoriščajo.«
Meniš, da je razsodba odpravila vse ovire za pravičnejšo ureditev položaja oporečnikov po vesti v družbi?
»Nikakor ne. Prepričan sem, da se znotraj vojske birokratski krogi, ki še niso prodrli do spoznanja, da sodobna vojska deluje na povsem drugačnih temeljih, že pogajajo z vojaško-industrijskim lobijem v parlamentu in snujejo skupen nastop zoper novi zakon, ki naj bi končno obračunal z navedenimi dvoumnostmi in očitnimi diskriminacijami. Želel bi poudariti, da sem u ver j en v neodložljivo vlogo učinkovite in moralno neoporečne vojske, potrebno pa je omejiti njeno prisotnost v družbi in omogočiti razcvet alternativnih družbeno koristnih dejavnosti, kajti težko je zagovarjati stališče, da se država lahko brani zgolj z uporabo orožja in s širjenjem zmotnega privida telesne moči kot edine vrline, ki naj bi jo mlada osebnost morala gojiti.«
Po razsodbi pričakujejo pravi naval prošenj za nastop civilne službe. Kako meniš, da se bodo vojaške oblasti postavile po robu tolikšni množici oporečnikov?
»Pojav bodo vsekakor skušali zajeziti. Zaenkrat je govor o trimesečnem obdobju vežbanja, nakar naj bi oporečnik nastopil službo in jo opravljal za nadaljnjih dvanajst mesecev. Tudi v tem primeru gre za nepojmljivo zapostavljanje oporečnikov, kajti nihče mi še ni pojasnil razlogov za takovr-stno delitev med obdobjem vežbanja in rokom opravljanja službe. Naborniki, ki opravljajo oboroženi vojaški rok, se seznanijo z vojaškimi veščinami in opravljajo ostale dejavnosti v teku dvanajstih mesecev.«	PAVEL VOLK
Družabnost po uspehu mačkoljanske šagre
Kot smo že poročali v našem dnevniku, je šagra v borovem gozdiču v Mačkoljah, ki jo je priredilo KD Primorsko, kot vsako leto tudi letos zelo dobro uspela. Lep kulturno-zabavni spored je zadovoljil vse obiskovalce, tako Slovence kot Italijane. Tudi dobra domača kapljica in izvrstna jedača sta pripomogli k zadovoljstvu številnih obiskovalcev, ki so si v teh vročih dneh rade volje osvežili suha grla in napolnili prazne želodce. Obiskovalci pa morda ne vedo, da jim je vse te dobrote in veselje pripravilo preko petdeset članov in simpatizerjev društva, ki so začeli z delom že več dni pred začetkom šagre in še niso končali. Prav ti so se v torek zvečer zbrali v borovem gozdiču in imeli družabnost in likof zaradi dobrega uspeha tudi letošnje šagre. (mm) (Foto Magajna)
kino
Ob koncu tedna v Nabrežini
Praznik krvodajalca
Devinsko-nabrežinska krvodajalska sekcija bo drugič zapovrsti priredila praznik krvodajalca. Manifestacija bo potekala na igrišču Sokola v Nabrežini 5. in 6. avgusta. Na programu je nastop plesne skupine France Prešeren iz Boljunca, koncert nabre-žinske godbe na pihala, košarkarska tekma ter balinarski turnir, ki se bo odvijal v nedeljo zjutraj. Oba večera bo igral ansambel Happy day.
koncerti
GRAD SV. JUSTA
V sredo, 9. t. m., bo na sporedu recital SERGIA ENDRIGA, ki ga organizira klub Tenco in deželni center za turistične pobude.
čestitke
JASNI PERIC za 20. rojstni dan! Dokler boš rožek mi tako cvetel, te bo tvoj Mitja zelo rad imel.
ARISTON - 21.15 Bagdad Cafe, r. Percy Adlon, i. Marianne Sagebrecht.
EXCELSIOR - Zaprto.
EXCELSIOR AZZURRA - Zaprto.
LJUDSKI VRT - 21.00 Ouattro cuccioli da salvare.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Teresa la furia del sesso 3, porn., □ □
NAZIONALE II - 17.00, 22.15 L'arciere di ghiaccio, fant.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 L'alieno, srh., □ □
NAZIONALE IV - 17.30, 22.10 Schiavi di New York, r. James Ivory.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 L'orso.
MIGNON - 17.00, 21.00 II dittatore del Parador, in arte Jack.
EDEN - 16.00, 22.00 La rossa, la bionda e Tingorda, pom., D □
VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil.
CAPITOL - Zaprto. Jutri ob 17.00 Cimi-tero vivente.
LUMIERE FICE - Zaprto.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Flavia e le sue bes-tie, pom., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
gledališča_______________
VERDI
Poletni festival operete 1989 - Jutri ob 20.30 zadnja predstava Straussove opere CIGAN BARON. Dirigent H. Giet-zen, režiser Franco Giraldi.
Danes ob 18.30 bo Giorgio Gualerzi predstavil »Mayerling med glasbo in ekranom«. Ob 21. uri bodo v sodelovanju s Cappello Underground predvajali film MAVERLING. Jutri ob 18.30 bodo predvajali video MC MILLAN’S MAVERLING. Vstop prost.
Pri blagajni gledališča Verdi je v
teku razdeljevanje vabil za zaključni koncert Festivala operete z naslovom NOTTURNO CON JOHANN STRAUSS, pod vodstvom Herberta Gietzena, s sopranistko Mileno Rudiferia in z orkestrom Gledališča Verdi, ki bo 5. avgusta ob 21. uri v Miramarskem parku.
MIRAMARSKI PARK -
LUČI IN ZVOKI
Danes ob 21.30 predstava v nemščini in ob 22.45 v italijanščini.
razna obvestila
VZPI-ANPI, ANED in ANPPIA sporočajo, da bodo uradi do 31. avgusta zaprti zaradi letnega dopusta. Od 1. septembra bodo uradi poslovali po navadnem urniku.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje obvešča, da so uradi zaprti do 16. avgusta zaradi letnega dopusta.
Ob letošnji Kraški ohceti prirejamo RAZSTAVO. Zato zbiramo fotografsko gradivo o porokah pred drugo svetovno vojno. Prosimo lastnike, da se telefonsko (štev. 733086) ali osebno javijo na Odseku za zgodovino pri NŠK v Ul. Petronio 4 v Trstu.
Patronat INČA - CGIL v Nabrežini
sporoča, da bo posloval do 26. avgusta samo ob torkih od 9. do 12. ure in ob četrtkih od 15. do 18. ure.
izleti
Sekcija KPI Prosek-Kontovel priredi 1., 2. in 3. septembra izlet v Genovo ob vsedržavnem festivalu Uniti. Cena izleta
210.000	lir, v ceni je vključen prevoz z avtobusom, dve kosili (prvi in zadnji dan) in prenočitev v hotelu. Za informacije in vpisovanje tel. tov. Mariju (tel. 225570) ali tov. Poldu (tel. 225314).
SPDT prireja v nedeljo, 6. t. m., izlet na Mangart z vzponom po slovenski smeri. Prihod do koče z avtomobili. Odhod izpred sodne palače v Trstu ob 6.30 in ob
6.45	izpred bencinske črpalke Agip na avtocesti v Devinu. Izlet vodi Peter Suhadolc (tel. 211232). Prijave sprejema tudi ZSŠDI (tel. 767304).
Sindikat upokojencev CGIL Nabrežina - Križ prireja izlet na Koroško na jezero VVeisensee v soboto, 18. t. m. Za informacije tel. na št. 200036.
včeraj - danes
Danes, ČETRTEK, 3. avgusta 1989 LIDIJA
Sonce vzide ob 5.51 in zatone ob 20.31 - Dolžina dneva 14.40 - Luna vzide ob
7.35	in zatone ob 21.19.
Jutri, PETEK, 4. avgusta 1989
LJUBIČICA
PLIMOVANJE JUTRI: ob 5.12 najnižja -63 cm, ob 11.53 najvišja 45 cm, ob 17.35 najnižja -20 cm, ob 23.06 najvišja 37 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 22,2 stopinje, zračni tlak 1010,4 mb raste, veter 6 km na uro vzhodnik, vlaga 53-od-stotna, nebo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Daniel Sussel, Lean-dra Bignone.
UMRLI SO: 74-letni Emilio Pieri, 67-letna Antonia Laco, 81-letna Caterina Saffiotti, 67-letni Angelo Chermaz, 53-letni Manlio Merlak, 69-letni Innocente Gant, 91-letna Maria Vidali, Vittorio Zocchi.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 31. julija do sobote, 5. avgusta 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za nujne primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
razstave
Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu je na ogled razstava lepakov v organizaciji Amnesty International. Urnik: ob delavnikih od 9. do 12. in od 16. do 19. ure.
V	galeriji v Miljah - Ul. Roma 20 - bo
do 10. avgusta na ogled razstava 40 grafičnih del slikarja Alda BRESSANUTTI-JA. Urnik: 9.00-13.00, 16.00-20.00, ob nedeljah zaprto.
V	občinski galeriji - Trg Unitd bo do
7. avgusta na ogled razstava slikarja SILVANA SPESSOTA. Urnik: 10.00-13.00, 17.00-20.00. Ob praznikih : 10.00-13.00.
V	palači Costanzi je na ogled 22. deželna razstava grafik.
razne prireditve
Sekcija Repentabor priredi PRAZNIK KOMUNISTIČNEGA TISKA. V soboto, 5. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri nastop folklorne skupine iz Siofoka (Madžarska) v občinski telovadnici, od 21. do 0.1 ples z ansambom Nočni skok. V nedeljo, 6. t. m., ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20. uri politični govor, od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom Lojze Furlan.
Nabrežinska krvodajalska sekcija
priredi v soboto, 5., in nedeljo, 6. t. m., na igrišču Sokola v Nabrežini PRAZNIK KRVODAJALCA. Oba večera bo igral ansambel Happy day. Na sporedu bo tudi balinarski turnir in nastop plesalske skupine F. Prešeren iz Boljunca.
prispevki
V	spomin na teto Delko darujeta Anka in Polda 50.000 lir za SKD I. Gruden iz Nabrežine.
Namesto cvetja na grob Antona Berne-tiča darujeta Marija in Andrej Pečar
20.000	lir za ŠD Zarja.
V	spomin ob dvojni obletnici smrti svojih dragih umrlih daruje Lojzka Cijak
15.000	lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Kontovela.
V	spomin na Silvijo Ferlugo daruje stric Rafael z družino 20.000 lir za cerkev v Trebčah.
V	spomin na Silvijo Ukmar por. Colja daruje mož Srečko z družino 300.000 lir za MPZ Vasilij Mirk.
Namesto cvetja na grob Bruna Terčona daruje Štefanija Peric 30.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	isti namen darujeta Danilo in Jerica Osič 20.000 lir za obnovo bolnice Franja.
Namesto cvetja na grob Silvije Colje darujeta družini Osič in Rojc 60.000 lir za obnovo bolnice Franja.
V	spomin na Dano Krošelj darujeta Olga in Darma Pangerc 10.000 lir za pevski zbor M. Pertot, 10.000 lir za SKD Barko vij e in 10.000 lir za TPK Sirena.
Marija in Toni Stegel darujeta 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
Angel Bandel z družino daruje 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu.
V	spomin na Ljuba Grilanca darujeta Marija in Silvana Zakarja z družinami
30.000	lir za Kulturni dom Prosek - Kon-tovel.
V	spomin na teto Delko darujeta nečakinja Stana Caharija ter sin Ivo 100.000 lir za pevski zbor Igo Gruden in 100.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Devin - Nabrežina.
__________mali oglasi_________________
VODSTVO Društvene gostilne v Dolini obvešča svoje odjemalce, da bo vsak torek v mesecu avgustu gostilna odprta ves dan.
ZNANA italijanska firma išče sodelavce iz Jugoslavije za komercialno dejavnost, zagotovljen dober zaslužek. Tel. 299012.
OSMICO je odprl Romano Purič, Repen 13, tel. 327452.
OSMICO je odprl Miro Žigon v Zgoniku.
50-LETNA gospa z višješolsko izobrazbo sprejme poldnevno zaposlitev v uradu in skladišču kot telefonistka ali v zdravniški ambulanti za sprejem bolnikov. Tel. 51853.
IŠČEM knjige za 5. razred DTTZ Žiga Zois. Tel. 52038.
PRODAM njivo z oljčnim nasadom po ugodni nizki ceni v Dolini. Tel. 228419.
V VIŽOVLJAH sem izgubil ročno uro Seiko. Poštenega najditelja naprošam, naj tel. na št. 299285.
DAJEM v najem trgovino jestvin na Proseku, Tab I, 6, 14/0. Tel. 225747.
29-LETNO dekle išče katerikoli zaposlitev, tudi začasno. Izkušnje na področju prevajanja, uradniškega dela in dela z otroki. Sprejme tudi ročno delo na odprtem. Klicati v zgodnjih jutranjih urah na št. 291270 ali 567876.
Obvestilo
naročnikom Primorskega dnevnika
Priporočamo vsem naročnikom Primorskega dnevnika, ki želijo prejemati časopis na kraju letnih počitnic, da obvestijo naš ekspe-dit (tel. 040/7796610 vsak dan razen ob nedeljah od 8. do 14. ure) o spremembi naslova vsaj pet dni pred odhodom.
Uprava
Primorskega dnevnika
menjalnica________________________2. s. mo
TUJE VALUTE	FIXING MTT.AN	BANKOVCI TRST	TUJE VALUTE	FDCING MILAN	BANKOVCI TRST
Ameriški dolar .		 1331,400	1320,—	Japonski jen 		9,748	9,30
Nemška marka .		 719,510	718,—	Švicarski frank		835,200	833 —
Francoski frank		 212,250	211.—	Avstrijski šiling		102,155	101,60
Holandski florint ... 637,680		635.—	Norveška krona		195,440	194,—
Belgijski frank		 34,344	34.—	Švedska krona		209,750	208 —
Funt šterling ..		 2211,950	2200.—	Portugalski eskudo .	8,573	8,10
Irski šterling ..		1918,300	1900,—	Španska pese ta 		11,468	11,20
Danska krona .		 185,160	183,—	Avstralski dolar		1024,450	970,—
Grška drahma.		 8,320	8,—	Jugoslov. dinar 		—	0,045
Kanadski dolar		 1132,900	1120,—	ECU		1487,200	—
mm					
#
informacije SIP uporabnikom

i
Obveščamo telefonske naročnike, da se je pred dnevi zaključilo razdeljevanje telefonskih imenikov.
Kdor ga ni prejel ali ga ni hotel sprejeti na domu, lahko dvigne imenik v uradih SIP, Trg Oberdan 5, od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.00 in od 13.50 do 15.50, s tem da izroči starega.
Ob dvigu imenika je treba predložiti kupon, ki ga je pustil na domu poverjenik za razdeljevanje ali račun plačane telefonske naročnine.
GRUPPO IRI ŠTET
Societa Italiana per TEsercizio delle Telecomunicazioni p. a.
I
J
Ko riba velikanka
požre malo ribico
Uspeh ali neuspeh pevca ali ansambla je dandanes v glavnem odvisen od menežerske spretnosti in od števila prodanih plošč, pri čemer igrajo zelo važno vlogo velike diskografske hiše, ki pogojujejo tržišče. Malim diskografskim hišam, ki so z drznimi pobudami nudile rock glasbi možnost, da se je uveljavila, se ne piše srečna bodočnost. Vedno pogosteje se dogaja, da jih odkupijo velike hiše. To se je zgodilo pred nekaj dnevi hiši Island Re-cords, ki jo je za 200 milijonov funtov šterlingov, ali 500 milijard lir (znesek sicer ni uraden, a verjetno kar točen) odkupila Polygram.
Island Records se je rodila leta 1962 na Jamajki. Ustanovil jo je Chris Blac-
kwell, plantažnikov sin, ki ni imel pojma o podjetništvu, a mu je bila zelo pri srcu glasba karibskih otokov. Prve plošče je sam prodajal na tržnicah, prevažal pa jih je s svojo drobno mini cooper. Fant je očitno imel posluh in smisel za dobro glasbo. Med njegova »odkritja« spadajo, denimo, Bob Mar-ley s svojim oporečniškim reggaejem, hippyjevska glasba skupin Traffic in Fairport Convention, nato še Grace Jones in Brian Ferry, vse do slavnih U 2 (na sliki) z LP Joshua Tree - 12 milijonov prodanih izvodov - in novih zvezd, kot je jazz pevka Courtney Pine.
Po 27 letih je Blackwell prišel do prepričanja, da njegova diskografska hiša ni ne krop ne voda, ne majhna ne velika. Polygram je Islandu zagotovila široko avtonomijo, Blackwell bo lastnik deleža podjetja in bo istočasno delegirani upravitelj istega. Polygram je s to potezo naredila odličen posel, saj bo lahko k »svojim« pevcem, med katerimi so Elton John, Luciano Pavarotti in skupina Dire Straits, prištela še druga znana imena.
Prav gotovo pa je upravičena bojazen strokovnjakov na tem področju, da bi Polygram vsilila tudi Island Re-cordu svoje izbire, ki slonijo v glavnem na lestvicah mednarodnih hit parade. Polygram je povezana z založniki, kot so Deutsche Gramophone, Dec-ca in Philips. Sedemdeset odstotkov svetovnega diskografskega tržišča krije ta trenutek pet hiš: CBS-Sony, WEA, Polygram, BMG in Thorn-EMI. Verjetno se bo njihova oblast v nekaj letih še razširila. Pred nekaj meseci je, recimo, EMI odkupila 50 odstotkov podjetja Chrysalis, ki je spadalo med drzne angleške hiše, v kratkem pa bi se morala priključiti enemu od velikanov tudi ameriška A&M. Absorbiranje malih hiš nujno privede do poplitve-nja, ker je precej naravno, da bi se vsakdo navdušil nad skupino U 2, malokdo pa bi bil »gostoljuben« z novim Bobom Marleyjem.
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Ali poznate svoje otroke?
Velikokrat doživljamo ob svojih otrocih presenečenja. Najpogosteje takrat, ko o njih govorijo drugi ljudje, ki jih poznajo, vidijo in ocenjujejo v povsem drugačni luči. Tedaj se nam včasih kar samo od sebe utrga: »Gre res za našega otroka?«
Doma je tih, muhast, skoraj da ne odgovarja; profesorji v šoli, njegovi sošolci pa ga opisujejo kot odrezavega, šegavega in sploh takega, »ki drži družbo pokonci«. Ali: naša mala punčka, ki se doma pridno in mirno igra v njej odmerjenem kotu, je res ista punčka, o kateri vrtnarice pravijo, da je zelo trmasta in celo nasilna, ko zahteva od drugih otrok igrače le zase. V takih situacijah, v takih trenutkih »novih odkritij« bi se morali starši zamisliti nad tem, ali res poznamo svojega otroka. Ali sploh vemo, kako on razmišlja, kaj misli, kaj čuti, o čem sanja, kaj mu povzroča bolečino? In je to, kar mi vemo o njem, njegovo resnično bistvo?
Psihologija, ki se ukvarja z razvojnimi problemi, meni, da je prav gotovo velika utopija katerakoli predstava o ostro in trdno zarisanem značaju pri človeku. Vedno očitneje se kaže resnica, da se ob vsakokratni menjavi okolja ali sogovornika obnašamo in govorimo drugače. Drugače govorimo s taščo, kot to delamo s prodajalcem v trgovini, drugače se pomenkujemo s taksistom kot s svojim malim sinom, drugače s sosedo, s svojim šefom... To pa se ne dogaja le odraslim: tudi otroci zamenjujejo svojo vlogo, glede na to, koga imajo in ob kateri priložnosti, pred seboj.
Že pri šestih mesecih starosti dojenčki vedo, kdo se največkrat igra z njimi in katere igre najraje uprizarja, in se že kmalu naučijo pokazati, kaj želijo od določene osebe. Bolj kot odraščajo, bolje spoznajo umetnost prilagajanja tej ali oni osebi, temu ali onemu, ki ga imajo občasno nasproti. Proti očetu stegnejo ročice, ker vedo, da jih oče najraje meče v zrak, sebi in njim v zabavo. Ko pride »nona« na obisk, takoj poiščejo njej najljubšo otroško knjigico in ji jo kažejo in prelistavajo, ker vedo, da bo iz nje nekaj prebrala.
Pri vzgoji je koristno, če vemo, da otroci niso taki ali drugačni sami od sebe. Oni se tako obnašajo v odgovor na naše trenutno in preteklo obnašanje. In seveda se tudi mi obnašamo tako kot se, v odgovor na obnašanje svojih otrok.
Velikokrat je tak pogled na dogajanje edina pot, da pridemo bliže bistvu težav, ki jih doživljamo z otroki.
Neka mlada mama je prosila za nasvet psihologa, kajti njena petletna hčerka, ki je bila sicer v vrtcu zelo ubogljiva in prijazna, ni z njo drugače govorila kot z zanikanjem. Če je mati rekla, da je ura osem in da mora spat, ji je deklica odgovorila: »Ne, ura ni osem«. In če ji je mati dala uro pred nos, je še vedno trdila, da ura ni osem. Ta mati nikakor ni mogla razumeti, kako da vzgojiteljica njeno hčer opisuje kot povsem drugačno in predvsem ubogljivo.
(foto Cvelbar)
Psiholog ji je skušal razložiti, da se otrok drugače odziva na različne sogovornike in v različnem okolju. Mati pa je trdila še naprej svoje, češ da se tudi v primeru, da jo ona nagovarja mirno, prijateljsko in zaupno, hčerka negativno odziva. Strokovnjak je zadevo pojasnil takole. »Pogosto zdrsne občevanje dveh oseb v ustaljene vloge. Kot v lutkovni igrici je eden policaj, drugi pa Rdeča kapica, in dokler bo naš sogovornik v nas videl le policaja, se lahko smejemo kolikor hočemo, v bistvu bomo še zmeraj le smehljajoči se policaj, ne pa ljubeča mati.
Ni daleč v nas zavest, da se take dvojice parov ustvarjajo tudi med odraslimi in ne tako poredkoma celo med zakoncema. Takrat tudi »tako imenovani odrasli« vidijo v svojem partnerju in to za daljšo dobo le volka ali staro
mamo.	,	, ,. . .
(se nadaljuje)

|~j| RAI 1________________
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Nadaljevanka: Santa Barbara
12.30	Nanizanka: Robin Hood
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Srečno poletje!
14.10	Film: Rapsodia (dram.. ZDA 1954, r. Charles Vider, i. Liz Taylor)
16.05	Evropske pravljice
16.25	Mladinska oddaja: Big
17.20	Danes v parlamentu
17.25	Nogomet: za Memorial Baretti, Sampdoria-ZDA (iz Saint Vincenta)
19.15	Nadaljevanka: Santa Barbara
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.25	Nogomet: za Memorial Baretti, Roma-Fiorenti-na (iz Aoste)
22.15	Dnevnik
22.35	Film: I vivi e i morti (srh., ZDA 1960, r. Roger Corman, i. Vincent Priče, Mark Damon)
23.50	Euronote (vodijo Gian-franco Agus, Avvanaga-na, Valerio Merola in Roberto Onofri)
0.30 Nočni dnevnik
0.45 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
f RAI 2__________________
12.00	Nanizanka: Monopoli
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Rubrika: Trentatre
13.45	Nadaljevanka: Capitol
14.30	Dnevnik - gospodarstvo
14.45	Poletna oddaja: Tutti frutti, vmes rubrika Mente fresca
15.25	Naniznaka: Lassie
15.50	Risanka: II cucciolo
16.25	Iz parlamenta
16.30	Film: Un treno e fermo a Berlino (dram., ZRN 1965, r. Rolf Haedrich, i. Jose Ferrer, Sean Flynn)
18.00	Videocomic
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Perry Ma-son
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	TV film: La rabbia degli angeli (zadnji del)
22.05	Dnevnik - nocoj
22.15	Zabavna oddaja: Im-provvisando '89
22.55	Nanizanka: Hill Street giorno e notte
23.45	Nočni dnevnik
23.55	Film: II nemico invisibi-le (krim., ZDA 1934, r. Eugene Forde, i. War-ner Oland, Drue Ley-ton)
RAI 3	I
14.00	Deželne vesti
14.10	Videobox
14.30	Dokumentarec: Lo spet-tacolo in confidenza -Lea Massari
15.10	Film: Saratoga (dram., ZDA 1937, r. Jack Con-way, i. Jean Harlow,
• Clark Gable)
16.30	Dok. oddaja: Drobci
16.45	Film: 42.a strada (glas., ZDA 1933, r. Lloyd Bacon, i. VVarner Baxter, Ginger Rogers)
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik, vreme, deželne vesti
19.45	Dok.: Pred 20 leti
20.00	Dok. oddaja: Geo Estate
20.30	Nadaljevanka: Eneida (r. Franco Rossi, i. Giu-lio Brogi, Olga Karlatos, 3. in 4. del)
22.20	Dnevnik - nocoj
22.25	Zabavna oddaja: Fronti a tutto
22.55	Avtorska TV: Sergio Za-voli - Un'ora e mezza con il regista di 8 1/2
0.15 Nočni dnevnik
0.30 Nočna glasba: Mozartova Nočna serenada K 525 (dir. Karl Bohm)
0.45 Dok.: Pred 20 leti
I	RTV Ljubljana 7~
16.35	Video strani
16.45	Poletna noč (pon.): nadaljevanka Posvečen umor, 17.35 nanizanka Hooperman
18.00	Dnevnik
18.05	Poslovne informacije
18.10	Mozaik. Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja
18.40	Spored za otroke in mlade: nanizanka Ben-dji (9. del)
19.10	Risanka
19.20	Informativna oddaja za goste iz tujine
19.25	TV Okno
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nadaljevanka: Župan in Veurna (Georges Sime-non, scenarij Johan Bo-onen, r. Dre Poppe, i. Ward De Ravet, 1. del)
21.00	Zabavna oddaja: Naše eso štrbske plešo
22.30	Dnevnik in vreme
22.50	Informativna oddaja za
goste in tujine
22.55	Poletna noč, vmes nadaljevanka Posvečen umor (zadnji del) in nanizanka Leteči cirkus Mon-thyja Pythona (9. del)
1.55	Video strani
~jjlP) TV Koper
13.30	TVD Novice
13.40	Dok.: Čampo base (pon.)
14.10	Odbojka: finale Super pokala (pon.)
16.00	Šport spektakel: rugby Auckland-Oueensland, CBA Tulsa-Rockford Lightening
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji
20.30	Nogomet: Milan-Steaua (pon.)
22.15	TVD Novice
22.25	Posebna oddaja o ekipi Milan
23.00	Šport spektakel - Naj zanimivejši športni dogodki (s komentarjem Dana Petersona)
RTV Ljubljana 2____
18.55	Čas, ki živi: Izvir
19.30	Dnevnik, 19.55 Premor
20.00	Zabavnoglasbena oddaja: Fluid
20.45	Poročila, 20.50 Odprta knjiga
21.20	Umetniški večer
23.20	Reportaža: Skoki s starega mostu (iz Mostarja)
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jutranji almanah: Križem po svetu, 9.15 Otroški kotiček: Dogodivščine barona Munchha-usna (4. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.10 Koncert v CD: Simfonični orkester RTV, dir. Marko Munih, violinistka Jasna Maksimovič; 11.35 Pisani listi: 12.00 Portret Urbana Kodra; 12.40 Akademski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 Utrinki, 16.00 Koroški portreti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do 14.00; 14.05 Vedre note; 14.25 Glasba jug. narodov; 14.40 Merkurček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu;
18.05	Big Band RTV-Lj; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi;
21.05	Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica;
23.05	Literarni nokturno in Nočni spored.
CANALE 5
8.30	Nanizanke: Fantasilan-dia, 9.15 Peyton Plače,
10.15	Una famiglia ame-ricana
11.15	Aktualno: Forum - Can-tanti e contanti
12.00	Mladinska oddaja: Dop-pio slalom
12.30	Kviz: OK il prezzo e giu-sto
13.30	Variete: Rivediamoli
14.30	Nartizanka: Love Boat -Segretario cercasi
15.30	Film: Donne verso l'i-
gnoto (vestern, ZDA 1951, r.
VVilliam VVellman, i. Robert TayIor, Denise Dar-cel)
17.30	Nanizanka: Hotel - Qu-estione dorgoglio
18.30	Rubrika: Agenzia ma-trimoniale
19-00 Kviza: Gioco delle cop-pie, 19.45 Čari genitori
20.30	Variete: Bellezze al bag-no
22.30	Kviz: Il gioco dei nove
23.15	Variete: Maurizio Co-stanzo Show
0.45 Film: Rock n Roli con-nection (glas., Fr., r.-i. Jean Couturier, i. Pascale Rivault)
RETE 4___________
8.05	Nanizanka: In časa Law-rence
9.15	Film:	Amaramente
(dram., It. 1956, r. Luigi Capuano, i. Otello Toso, Lia Cancellieri)
10.45	Nanizanki: Bonanza,
11.45	Harry 'O
12.45	Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke
13.45	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanka: California -una sfida disperata
15.25	Nadaljevanka: Una vita da vivere
16.30	Nanizanka: Storie di vita
16.35	Film: I perfetti gentil-
uomini (kom., ZDA, 1978, r. Jackie Cooper, i. Ruth Gordon, Lauren Bacall)
18.30	Nanizanki: Marcus Wel-by, 19.30 Baretta
20.30	Film: Rocambole (pust., It. 1963, r. Bernard Borde-rie, i. Channing Pollock, Hedy VVessel)
22.15	Film: La notte brava del soldato Jonathan (dram., ZDA 1971, r. Don Siegal, i. Clint Eastwood, Geral-dine Page)
0.10 Nanizanki: Agente spe-ciale, l.OSIronside
ITALIA 1______________
8.15	Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Su-perman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos,
12.05	Mork & Mindy,
12.35	Strega per amore,
13.00	Simon & Simon
14.00	Zabavna oddaja: Mega-salvishow
14.15	Deejay Beach
15.00	Nanizanka: Ralph super-maxieroe
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e cantiamo con Licia in risanke
18.00	Nadaljevanka: AUa con-guista del West
19.00	Nanizanka: Riptide
20.00	Risanka: Evviva Palm Town
20.30	Film: King Kong (pust., ZDA 1976, r. John Giul-lermin, i. Jeff Bridges, Jessica Lane)
22.50	Nanizanki: Starsky & Hutch - Delitto in sarto-ria, 23.40 Brothers
1.10	Dokumentarec: Cingue anni di avventura 0.40 Nanizanki: Taxi, 1.10 Starman
OPEON_________________
13.00	Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke
15.30	Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Colorina
17.30	Nanizanke: Rituals, 18.00 La mamma e sempre la mamma, 18.30 II super-mercato pili pazzo del mondo
19.30	Risanke
20.30	Variete: Telemeno
20.45	Film: Fronto ad uccidere (krim., It. 1976, r. Franco Prosperi, i. Ray Love-lock, Elke Sommer)
22.45	Variete: Telemeno
23.00	Glasbena oddaja: Caffe Italia
24.00	Nanizanka: Insiders
TMC____________________
11.00	Nanizanka: Ai confini dellArizona
12.00	Nadaljevanka: Aspen
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti in šport
14.15	Risanka: Beatles
14.30	Dokumentarec: Narava prijateljica
15.00	Nanizanka: Lobo
16.00	Film: Il collegio pili pazzo del mondo (kom., VB
1980, r. Frank Launder, i. Sheila Hancock)
18.00	Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazione ladro
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: Acgua alla gola
(krim, VB 1957, r. Michael Anderson, i. Richard Todd, Ann Baxter)
22.10	Morski športi
22.45	Vesti in šport
24.00	Film: Viva o morta (krim., ZDA 1977, r. Lou Antonio, i. Andy Grif-fith)
TELEFRIULI____________
11.30	Nan.: Orange & Lemons,
12.30	Naufraghi
13.00	Dnevnik
13.30	Nanizanka: Justice
14.30	Musič box
18.30	Nadaljevanka: L'eredita dellapriora
19.00	Dnevnik
19.30	Nanizanka: Medusa
20.00	Dnevnik v nemščini
20.30	Nadaljevanka: Storia di Annafl. del)
22.00	Dok. oddaja: Pan
23.00	Rubrika o kolesarstvu
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Val 202;
13.00	Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti;
15.00	Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert;
16.00	Dopust v YU; 17.33 Show Business;
18.00	Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Načrt o uničevanju odpadkov bo izdelala milanska družba Lombardia risorse
Pripravljen bo v šestih mesecih, veljal bo 400 milijonov lir
Načrt za uničevanje odpadkov iz gospodinjstev v goriški pokrajini in načrt za predelavo in uničevanje posebnih industrijskih odpadkov bo izdelala družba Lombardia risorse iz Milana. Stal bo okrog štiristo milijonov lir, pripravili pa ga bodo v šestih mesecih.
To v okviru novih pristojnosti, ki jih ima pokrajina, v smislu deželnega zakona št. 65/88.
Vprašanje je bilo na dnevnem redu torkove in včerajšnje seje pokrajinskega sveta. Včerajšnja, nekaj ur trajajoča razprava, se je zaključila z glasovanjem. Za predlog je, kljub nekaterim pomislekom in priporočilom iz vrst zelenih in komunistov ter misovca Cosme, glasovalo devetnajst svetovalcev. Nasproten je bil en sam glas.
O smernicah in ciljih načrta je bil govor že na torkovi seji, kjer je predstavnik družbe inž. Vescovi v grobih obrisih povedal, kako si zamišljajo potek zbiranja in obdelave podatkov, na podlagi katerih bo potem mogoče predlagati najbolj primerne in zanesljive rešitve. Ob tem velja povedati, da je inž. Vescovi izključil možnost, da bi vprašanje zadovoljivo rešili izključno z gradnjo novega upepelj evalnika.
Načrt, ki ga bo pripravila družba Lombardia risorse - ob tem velja povedati, da gre za družbo, pri kateri imajo glavni delež kapitala dežela Lombardija, občina Milan in združenje Cispel - bo potekal v treh stopnjah: najprej bodo poiskali najbolj primerne rešitve za vprašanje odpadkov iz gospodinjstev; druga stopnja predvideva reševanje problematike posebnih odpadkov, oz. industrijskih odpadkov (z izjemo strupenih in nevarnih odpadkov, za katere si je pridržala pristojnost dežela) tretja pa izbiro lokacije za napravo ali naprave za uničevanje.
Tako predsednik Pokrajine kakor poročevalec inž. Vescovi, sta potrdila, da bo delo potekalo ob stalnem posvetovanju s predstavniki krajevnih ustanov, pokrajine in raznih strokovnih in naravovarstvenih združenj ter predstavnikov javne zdravstvene službe. Prednost pri zbiranju gradiva in pripravi načrta bodo vsekakor
namenili odpadkom iz gospodinjstev. Prvi korak, lahko rečemo osnovni korak, bo točna ocena glede sestave odpadkov.
Po besedah predstavnika družbe Lombardia risorse, bo mogoče najti ustrezne rešitve predvsem s potenciranjem predhodne in naknadne selekcije odpadkov (mimogrede, leta 1995 bo to postalo obvezno že za gospodinjstva). Ob podrobni analizi količine in vrste proizvedenih odpadkov, bo mogoče izbrati tudi najbolj primeren (in z gospodarskrega vidika upravičen) način pobiranja in prevažanja odpadkov.
Nekoliko bolj zahtevna naloga se obeta, po mnenju inž. Ves-covija, v drugi fazi, to je tisti, ki zadeva uničevanje odpadkov proizvedenih v industrijskih obratih.
Tu bo treba šele zbrati serijo podatkov glede vrste (tipologije) odpadkov, glede načina (dosedanjega) predelave, oziroma uničevanja, glede količine. Raziskava naj bi šla še korak dalje: v posameznih podjetjih naj bi skušali vplivati, da se proizvodnja odpadkov zmanjša, oziroma, da se proizvajajo manj strupeni odpadki.
Področje je, kakor je slišati, povsem neobdelano, saj so podatki iz kartotek, ki jih premore pokrajina zanemarljivi: vseh proizvodnih podjetij je v pokrajini okrog devet tisoč, v uradih pa razpolagajo le z okrog 180 kartončki, ki bi jih bilo treba, poleg vsega, še ažurirati.
Tretja stopnja načrta predvideva raziskavo na teritoriju glede izbire lokacije za novo napravo.
Razprava o vprašanju se je v glavnem odvijala na včerajšnji seji. Zeleni Fiorelli je očital upravi, da je zapravila edinstveno priložnost, da postopoma uredi službo za okolje, s čimer bi bilo mogoče tudi prihraniti dobršen del denarja, ki se namenja za izdelavo načrta.
Spregovoril je tudi načelnik komunistične skupine Salomoni in nekateri drugi.
Končno je predlog podprla ogromna večina svetovalcev.
Pokrajinski svet je na včerajšnji seji odobril še nekaj sklepov. Naslednja seja je predvidena šele prve dni septembra.
Na Travniku sneli zvonove
Nalog za pripravo načrta nove bolnišnice v Gorici
Upravni odbor goriške KZE bi rad čimprej nadoknadil zamude, v zvezi z gradnjo nove bolnišnice. Tako je na zadnji seji odobril sklep o poveritvi naloga za načrtovanje nove bolnišnice skupini štirih profesionalcev: to so Brunello, Graziato, Cian in Marchi. Omenjeni skupini profesionalcev, ki jo vodi inž. Graziato je upravni odbor že pred meseci poveril nalog, a je bil zadevni sklep zavrnjen s strani Dežele. Srednjeročni načrt posegov v okviru goriške KZE je takrat predvideval preureditev in prenovo obstoječih struktur, ne pa gradnjo nove bolnišnice. Zato je bil tudi sklep zavrnjen.
Prav pred kratkim pa je Dežela osvojila novi predlog, to je, da se namesto prenove in preureditve zgradi nova bolnišnica. Spričo tega novega položaja je bilo treba seveda sprejeti nov sklep o poveritvi načrtovanja.
Upravitelji goriške KZE nameravajo čimprej iz pripravljalne faze preiti na izvršilno in upajo, da bo Dežela v svojih programih upoštevala prednostno mesto izgradnje nove bolnišnice v Gorici in seveda zagotovila ustrezna finančna sredstva.
Tako izhaja iz poročila za tisk. Medtem se nadaljujejo polemike glede izbire lokacije za novo strukturo, ki menda ni najbolj primerna. Eden od glavnih očitkov je, da so se pri izbiri lokacije poslužili dokaj čudnega načina, predvsem pa niso vključili v postopek nekaterih krajevnih ustanov.
Karabinjerji obiskali tudi bolnišnico v Gorici
Posebni oddelki karabinjerjev (NAS), ki so po ukazu novega ministra za zdravstvo De Lorenzija te dni pregledali številne javne bolnišnice in zasebna zdravilišča v raznih krajih, so se oglasili tudi v Gorici. Zdi se, da v goriški splošni bolnišnici niso ugotovili velikih pomanjkljivosti glede higiene in kakovosti hrane. Taka zagotovila smo dobili od naj višjih predstavnikov KZE.
Kakor znano, so karabinjerji v nekaj dneh podrobno pregledali nad tristo zdravstvenih ustanov v državi in odkrili marsikaj, kar bi se v sodobno urejenih strukturah ne smelo dogajati.
Predstavniki SDGZ in CNA protestirali na Prefekturi
Predstavniki SDGZ - za Goriško ter pokrajinskega združenja obrtnikov CNA so včeraj dopoldne obiskali Prefekturo. Sprejel jih je podprefekt dr. Cocco. Njemu so izročili pismo s stališči in protesti glede davka 1CIAP, ki so se oblikovali na javni skupščini, 24. julija, ki jo je sklicalo združenja CNA. Dokument je poleg CNA osvojilo tudi SDGZ za Goriško.
O poteku omenjene skupščine in o stališčih, ki so prišla na dan, smo v našem dnevniku že poročali. Obrtniki smatrajo, da je davek na gospodarske dejavnosti protiustaven, razumejo sicer finančno stisko krajevnih ustanov,
vendar menijo, da je tak način pokrivanja primanjkljaja neprimeren. Denar bi bilo mogoče privarčevati z uspešnejšim poslovanjem administracije, po drugi strani je neodložljiva reforma davčnega sistema.
Podprefekt Cocco je zagotovil, da bo stališča dveh stanovskih organizacij posredoval pristojnim ministrstvom.
Poleg pokrajinskega predsednika SDGZ za Goriško Antona Nanuta, so bili v delegaciji pokrajinski tajnik združenja CNA Maržo, predsednik goriške sekcije omenjene organizacije Scians in tajnik Sanfilippo.
TRŽIČ — UL. VALENTINIS 18 — TEL. 72395
SELVA ARREDAMENTI - Tržič Razstavlja najboljše sedežno pohištvo.
SELVA ARREDAMENTI nudi v mesecu juliju najboljše sedežno pohištvo italijanskih proizvajalcev: sedežne garniture, razstegljive fotelje, podložene ležalnike.
V novem oddelku »show room« je na ogled tehnološki napredek oblazinjenega pohištva: jekleno ogrodje z vzmet-jem, penasta podloga in ekskluzivno dekorativno blago.
Strokovno usposobljeni aranžerji svetujejo najboljše rešitve z najustreznejšimi materjali za vsakeršne bivalne zahteve.
SELVA ARREDAMENTI - vedno pred ostalimi
V avgustu poslujemo neprekinjeno
Prispevek ES 392 milijonov lir družbi SDAG za nove pobude
Družba SDAG, ki upravlja naprave na blagovnem terminalu pri Štandre-žu, bo v prihodnjih dveh letih lahko koristila 392 milijonov lir prispevka za uvajanje in razvoj novih uslug na področju prevozništva in blagovne menjave z vzhodnoevrospkimi državami.
Načrt, ki ga je financirala ES predvideva razvoj zadružnih oblik združevanja v avtoprevozništvu, zlasti kar zadeva uvajanje skupnih služb, odpiranje uradov za informacije, upravljanje posebnih storitev povezanih s pristaniško dejavnostjo.
Družba SDAG namerava, kakor izhaja iz poročila za tisk, utrditi povezavo med avtoportom in pristaniščem v Tržiču. Prispevek ES bo nadalje omogočil uvedbo informativnega sistema v specifično dejavnost.
Predloženi in financirani načrt bodo skušali uresničiti v treh letih. Prispevek ES pa bodo izkoristili v različnih oblikah: s prispevki za avtomatizacijo uradov operaterjev na področju prevozništva, s prispevki za ustanavljanje nekaterih splošnih služb, s podpiranjem raznih pobud marketinga.
Včeraj okrog 15.30 se je v Krminu pripetila hujša nezgoda na delu. Žrtev je 57-letni mehanik Germano Marcon, ki ima delavnico v Ulici Cumago. Ta je kot običajno zlezel v jašek mehanične delavnice, saj je nameraval popraviti del podvozja avtomobila. S seboj je vzel varilno plinsko napravo. Ko je prižgal varilec je prišlo do močne eksplozije. Zdi se, da je bil jašek zasičen z bencinskimi hlapi, ki so ob dotiku s plamenom eksplodirali.
Sosedje, ki so slišali močno eksplozijo, so takoj posumili, da gre za nesrečo ter so prihiteli v mehanično delavnico. Nudili so prvo pomoč ponesrečenemu Marconu ter poklicali rešilni avto. Ponesrečenca so naprej prepeljali v goriško splošno bolnišnico. Tu so mu zdravniki ugotovili opekline druge in tretje stopnje na rokah in opekline druge stopnje po obrazu in na nogah. Kmalu nato so odredili Marconov prevoz v videmsko splošno bolnišnico, kjer razpolagajo z ustreznejšimi in bolj učinkovitimi pripomočki za zdravljenje hujših opeklin. Zdravstveno stanje
Pred kratkim je bila družba SDAG deležna deželnega prispevka, Analiziranega v premagovanje težav, povezanih z začetno fazo uvajanja poslovanja, saj je objekt še v gradnji in je dotok prihodkov v tej fazi razmeroma skromen.
Zemljišče tudi za spomenik
Občinski svet v Doberdobu je na zadnji seji odobril predlog o ureditvi imovinskega razmerja za manjšo parcelo na Poljanah. Gre za okrog 250 kvadratnih metrov površine, za katero se je doslej smatralo, da je občinska last, medtem ko listine govorijo drugače. Odločitev je pomembna predvsem za Poljance, ki bi na delu omenjene parcele radi postavili trajno obeležje v narodnoosvobodilnem boju padlim vaščanom. Župan je na seji posebej naglasil, da je bila ureditev imovinskega razmerja potrebna tudi iz splošne koristi, saj do odslej možno urediti dostop (prav preko omenjene parcele) do nekaterih hiš.
mehanika je dokaj resno, saj so si zdravniki pridržali prognozo.
■ Včeraj se je v prometni nesreči poškodovala 38-letna Jelka Urbančič iz Moša, Ul. Friuli 10/b. Ponesrečenko so z rešilcem prepeljali v goriško splošno bolnišnico, kjer se bo morala zdraviti na ortopedskem oddelku zaradi zloma kolena en mesec.
Razstava zlatarskih izdelkov do konca avgusta
Razstavo zlatarskih izdelkov "Aureo ottocento" v obnovljenih prostorih pokrajinskega muzeja na gradu so podaljšali do konca avgusta. Razlog za tako odločitev je v izrednem zanimanju za prireditev, zlasti s strani tujih gostov. Na ogled je, kakor znano, nad dvesto zlatarskih izdelkov iz 18. in 19. stoletja, ki so do nedavna bili last cerkve na Travniku in jih je Pokrajina odkupila.
Cerkev svetega Ignacija na Travniku je brez zvonov. Včeraj so namreč uslužbenci podjetja Protto, ki je zadolženo za posodobitvena dela goriške, nedvomno najbolj reprezentativne cerkve, sneli vse štiri zvonove, ki so še viseli v desnem zvoniku. Čemu ta poseg? Če ste se kdaj zazrli v pročelje cerkve na Travniku, ste gotovo opazili, da so levi zvonik že pred časom utrdili in lepo prebarvali. Tu so opravili vsa potrebna sanacijska dela, saj so bili zidovje in stari tramovi že močno načeti. Sedaj je prišel na vrsto desni zvonik.
Pred pričetkom del je bilo seveda treba sneti vse štiri bronaste zvonove, kar ni bila prav enostavna stvar. Delavci podjetja Protto so se namreč poslužili posebnega visokega žerjava, ki je last goriškega podjetja Kusterle. V jutranjih urah so pričeli z operacijo, ki je trajala vse do poldneva. Predstavniki podjetja so nam povedali, da je delo potekalo brez večjih težav.
Tri zvonove soprenesli na levi že dokončani zvonik, kjer jih bodo nato ponovno obesili na predelane tramove. Četrti zvon pa so pdložili v pred-verju cerkve.
Na sliki (foto Čubej): prazen desni zvonik cerkve sv. Ignacija na Travniku
izleti
Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem prireja, prve dni septembra 10-dnevni izlet v Prago in Budimpešto. Vpisovanje in informacije na sedežu društva danes, 3. avgusta, od 10. do 12. ure. Društvo naproša interesente naj se čimprej javijo, ker je treba upoštevati roke za pridobitev vizumov.
Društvo bo nadalje priredilo 26. in 27. avgusta dvodnevni izlet v Prekmurje z ogledom Murske Sobote in nekaterih znamenitosti tega dela Slovenije. Prijave prav tako danes, 3. avgusta, od 10. do 12. ure na sedežu društva.
SPD GORICA priredi v nedeljo, 27. avgusta, avtobusni izlet v Gornjesavsko dolino z udeležbo na slovesnosti ob odkritju spomenika Jakobu Aljažu na Dovju. Ob tej priložnosti bodo planinci obiskali še katero zanimivost kraja. Prijave na sedežu društva ob sredah med 10.30 in 12.30 ter v trgovini Bauzon.
kino
Gorica
CORSO 19.00-22.00 »L'insostenibile leg-gerezza dellessere«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI Zaprto do 19. avgusta.
VITTORIA Zaprto do 17. avgusta.
Nova Gorica in okolica
SOČA (Nova Gorica) 18.30 »Zakon molka«, 20.30 »11 dni 11 noči«.
SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Jekleni trikotnik«.
DESKLE Ni predstave.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Rita Bassi - Ul. don Bosco 175 - tel. 32515.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
S. Antonio - Ul. Romana 147 - tel. 40497.
_________pogrebi_____________
Danes v Gorici ob 11. uri, Karolina Ci-bic vd. Samsa iz splošne bolnišnice v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče.

informacije SIP uporabnikom
Obveščamo telefonske naročnike, da se je pred dnevi zaključilo razdeljevanje telefonskih imenikov.
Kdor ga ni prejel ali ga ni hotel sprejeti na domu, lahko dvigne imenik v uradih SIP, Ul. Crispi 7, od ponedeljka do petka od 8.30 do 12.30 in od 14.00 do 16.00, s tem da izroči starega.
Ob dvigu imenika je treba predložiti kupon, ki ga je pustil na domu poverjenik za razdeljevanje ali račun plačane telefonske naročnine.
1
•ZŽ GRUPPO IRI ŠTET
%
z/. SocietaItalianaperTEsercizio /yy, delle Telecomunicaiioni p.a.
1
'
Mehanik žrtev eksplozije v jašku delavnice v Krminu
Med drugim tudi polemika o vprašanju časa prihoda Hrvatov
Arheologija in novejša preteklost v zadnjem Zgodovinskem časopisu
Najnovejši prispevki o slovenski zgodovini, objavljeni v prvi številki 43. letnika Zgodovinskega časopisa, zajemajo tako arheološka obdobja kot novejše čase slovenske preteklosti.
Draško Josipovič predstavlja 21 paleolitskih in mezolit-skih najdišč, odkritih na področju današnje Slovenije do leta 1987. Kulturno obsegajo vsa pri nas znana paleolitska obdobja.
Sestavek Ive Curk-Mikl o najnovejših odkritjih na Ptuju v zadnjih 15 letih vsebuje nekaj pomembnih vprašanj, ki se postavljajo ob terenskih raziskovanjih Ptuja: varstvo arheološke dediščine in še nerešene naloge, prostorski razvoj naselbine in najpomembnejša obdobja v razvoju družbenega življenja Ptuja v stari zgodovini. Nastanek in razvoj knjižnice knezov Auerspergov (Turjaških) v Ljubljani je raziskal in opisal Branko Reisp. Knjižnica je začela nastajati v 14. stoletju na gradu Turjak in bila nato v knežji palači v Ljubljani, kjer jo je sredi 17. stoletja zelo pomnožil deželni glavar Volfgang Engelbert Auersperg. Hranila je izjemno zbirko tiskov kontinentalne Evrope ter veljala za največjo plemiško knjižnico na Kranjskem. Leta 1983 je bila razprodana na dražbi v firmi Sotheby v Londonu.
Ctibor Nečas obravnava začetke češko-slovenskih finančnih stikov, ki segajo v začetek zadnje tretjine 19. stoletja. Na pragu tega procesa je pridobivanje klientele na Kranjskem izvajala banka Slavij a, ki je svojo ozemeljsko ekspanzijo utemeljevala z idejo o slovanski vzajemnosti. Sledila ji je Obrtniška banka. Leta 1900 je bila ustanovljena Ljubljanska kreditna banka, ki je zrasla v najpomembnejšega reprezentanta slovenskih narodnogospodarskih interesov pred letom 1918.
Referat Janka Pleterskega, ki je bil predstavljen na 24. zborovanju slovenskih zgodovinarjev na Ptuju, opisuje zunanje odmeve deklaracijskega gibanja, širokega političnega gibanja Slovencev na podlagi deklaracije Jugoslovanskega kluba v avstrijskem parlamentu 30. januarja 1918. Gibanje je učinkovalo na diplomacijo Srbije, na delo mirovne konference v Brest Litovsku, na manifestacijo češkega gibanja 13. aprila 1918, na zavezniško propagando v Italiji in na ocene Vrhovnega zavezniškega vojaškega sveta o dejavnikih jugoslovanske državnosti.
Tudi Janez Švajncer je razpravo o vojaški organiziranosti Slovencev v srbski vojski in nastanku slovenske vojske predstavil na 24. zborovanju zgodovinarjev. Slovenska vojska je nastala novembra 1918 iz slovenskih jeder prej-
šnjih domačih avstro-ogrskih polkov in ne iz vrst prostovoljcev v srbski armadi v prvi svetovni vojni. Slovenske in druge jugoslovanske prostovoljce je srbska vojska obravnavala kot vir za izpopolnitev razredčenih vrst, ni pa omogočala posebnih slovenskih ali hrvaških enot.
Na podlagi dr. Novačanovih časnikov, Naša Vas in Republikanec, Igor Grdina sledi idejnemu in organizacijskemu razvoju slovenskega zemljoradniškega in republikanskega gibanja v letih 1921-1923 ter njegovemu razmerju do drugih slovenskih strank in jugoslovanske državne skupnosti.
Članek Aleša Gabriča prinaša zanimive podatke o Slovenskem umetniškem klubu. Osnovan je bil kot samostojno društvo 3. 10. 1944, zato so lahko umetniki enakopravno nastopali v oblikovanju kulturne politike. Leta 1945 je tudi zaradi tega razloga prenehal z delovanjem.
V Zapisih Janez Cvirn predstavlja gledanja slovenskega geologa in leta 1848 rudarskega mojstra na Tirolskem Marka Vincenca Lipolda na revolucionarno leto 1848. Njegova stališča so v najtesnejši zvezi z njegovim nacionalnim in socialnim izvorom ter družbenim statusom: odločno se je zavzemal za odpravo fevdalnega sistema in popolno emancipacijo kmeta, za Avstrijo kot demokratično monarhijo, za priznanje pravic vsem slovanskim narodom, ki so bili zatirani, a kot se zdi, mu je bila ideja zedinjene Slovenije tuja.
Nadaljuje se polemika o vprašanju časa prihoda Hrvatov. Peter Stih v svoji razpravici, ki je replika na tekst L. Margetiča Još o pitanju vremena dolaska Hrvata, argumentirano zavrača Margetočevo tezo o naselitvi Hrvatov v Dalmacijo konec 8. stoletja.
Naj omenim tudi jubilante, ki so svoje delo posvetili razvoju zgodovinske vede pri nas. To so sedemdesetletni pravni zgodovinar Sergij Vilfan (objavljena je tudi njegova bibliografija), petinsedemdesetletnica, slovenska zgodovinarka Marija Verbič, šestdesetletna zgodovinarka in arhi-vistka Ema Umek ter petinšestdesetletni zgodovinar Marjan Britovšek, katerega bibliografija je prav tako predstavljena v tej številki Zgodovinskega časopisa.
Revijo zaključujeta rubriki o kongresih, simpozijih in društvenem življenju ter ocene in poročila o novih publikacijah, med katerimi velja posebna pozornost oceni publikacije Sedejev simpozij v Rimu (napisal France M. Dolinar), saj je posvečena nadškofu Francu Borgii Sedeju, nedvomno eni ključnih osebnosti v zgodovini goriške nadškofije in v zgodovini Slovencev na Goriškem. PETRA SVOLJŠAK
Slikar samorastnik Jože Peternelj-Mavsar
V ljubljanski galeriji podjetja SMELT te dni razstavlja svoje slike slikar samorastnik Jože Peternelj-Mavsar
Za odkup JJ romanov je ameriška založba Harper and Row plačala skoraj 10 milijonov dolarjev
Drage kriminalke Agathe Christie
Bunuelov film o S. Daliju
Sestra znanega španskega surrealističnega slikarja Salvadorja Dalija je 59 let hranila kratek dokumentarni film o slavnem bratu, ki ga je posnel prav tako slave rojak, režiser Luis Bunuel. Po besedah Ramona Guberna, filmskega zgodovinarja, je Bunuel, Dali-jev prijatelj, s katerim je sodeloval pri antalogijskem filmu Andaluzijski pes, posnel petminutni film o slikarju in njegovi družini. Dalijeva sestra Ana Marija, ki je umrla nekaj mesecev za bratom, je film skoraj šest desetletij hranila v škatli za piškote. Gubernu, ki je za film izvedel iz pogovora s slikarjem, je pojasnil, da ga je skrila zato, da bi ohranila zasebnost družine. Po njeni smrti je dokumentarec nasledila hišnica, ki filma noče predati nacionalnemu filmskemu arhivu in ne želi, da bi ga pregledali strokovnjaki. Salvador Dali je umrl februarja letos v 84. letu starosti, Luis Bunuel pa leta 1983.
Agatha Christie še vedno privlačuje ne le ljubitelje kriminalk, pač pa tudi založnike. Vest prihaja z onkraj velike luže: newyorška založniška hiša Harper and Row si je na dražbi zagotovila pravico za ponovno izdajo 33 romanov Agathe Christie v Združenih državah za bajno vsoto 9 milijonov 600 tisoč dolarjev.
Na dražbi je sodelovalo pet največjih ameriških založnikov, ki so dale
skupno štirinajst ponudb. Ponudba založbe Harper and Row je bila dvakrat višja od najvišje predvidene ponudbe.
Založba bo lahko začela izdajati romane angleške kraljice kriminalk leta 1991, pri tem pa se bo poslužila izkušenj založbe Čollins, ki izdaja knjige Agathe Christie v Veliki Britaniji. Po vsej verjetnosti ne bo ponovila »napake«, ki je pred leti založbo Collins stala lepe denarce.
Pri Collinsu so leta 1984 ugotovili, da se je prodaja kriminalk Agathe Christie znatno znižala: v dveh letih je padla s poldrugega milijona prodanih žepnih izvodov na milijon. In to kljub temu, da so številne televizijske nanizanke in filmi, ki so jih posneli po delih Christiejeve doživele pri gledalcih ugoden sprejem.
Založba je takrat naročila specializiranemu podjetju, naj opravi analizo tržišča in naj ugotovi, zakaj je prodaja v pičlih dveh letih padla za celo tretjino. Rezultat raziskave je bil presenetljiv: ljubitelji kriminalk Agathe Christie niso kupovali več kriminalk zaradi risb na platnicah. Le-te so bile po mnenju anketirancev preveč srhljive, »krvave«, kar naj bi bilo v nasprotju z »vzdušjem« romanov.
Založba Collins je na vrat na nos dala v promet vrsto žepnih izdaj z »manj srhljivimi« platnicami, in takoj požela uspeh. V enem letu se je prodaja spet dvignila na nivo izpred dveh let.
V Stresi revija mladih glasbenikov
Organizatorji mednarodnega glasbenega festivala v Stresi bodo tudi letos v sklopu znanih »Glasbenih tednov v Stresi« priredili Revijo mladih izvajalcev, ki so bili že nagrajeni na pomembnih mednarodnih glasbenih natečajih. Ob 15 koncertih, ki jih bodo izvedli svetovno znani solisti in ansambli, bodo lahko ljubitelji klasične glasbe prisluhnili še petim koncertom mladih izvajalcev, in sicer dvema pianistoma, harfistki, violinistu in klavirskemu kvartetu.
Prvi se bo občinstvu predstavil grški violinist Leonidas Kavakos, ki ga bo spremljal pianist Peter Nagy. 22-letni violinist doma iz Aten je še zelo mlad sodeloval z znanimi orkestri, ki sta RoyaI Philharmonic in Chicago Philharmonic in dirigenti (Mtislav Rostropovič). Z osemnajstimi leti je osvojil prvo nagrado na natečaju Sibe-lius v Helsinkih, zatem je požel prvo mesto še na natečaju VValter Naum-burg v New Yorku, oktobra lani pa mu je žirija soglasno dodelila prvo nagrado na natečaju Paganini v Genovi. Kavakos bo koncertiral 25. avgusta.
Za njim bo na vrsti harfistka Isabel-le Moretti iz Lyona. Pri 19 letih je osvojila prvo nagrado v razredu J. Bo-rota, istega leta (1983) je bila prva tudi na natečaju v Miinchnu, zatem še na natečaju v Bordeauxu, v Ženevi, v Izraelu. Koncertirala je v Franciji, ZRN, Švici, sodelovala je z znanimi dirigenti, posnela pa je že tudi nekaj plošč. Harfistka bo nastopila 27. avgusta.
Tri dni kasneje bodo ljubitelji klasične glasbe lahko prisluhnili francoskemu pianistu Philippu Cassardu. Glasbeno se je izučil na pariškem konservatoriju, kjer je leta 1982 osvojil prvi nagradi za izvajanje na klavir in v komorni sestavi. Med njegovimi najpomembnejšimi uspehi je gotovo prvo mesto na lanskem festivalu v Dublinu, s katerim si je odprl vrata za koncertiranje v Veliki Britaniji in v ZDA.
Po treh solistih bo na vrsti komorni ansambel. Kvintet Jupiter, ki ga sestavljajo violinista Michele Lot in Pie-rantonio Cazzulani, violist Stefane Pancioni, čelist Gianantonio Viero in pianist Giuseppe Zuccon Ghiotto je nedavno osvojil prvo mesto na tržaškem natečaju Sergio Lorenzi. Kvintet Jupiter bo v Stresi koncertiral 11. septembra.
Revijo bo dan kasneje zaključila pianistka Paola Bruni, ki je doma iz Ra-venne. Izpopolnjevala se je pri številnih svetovno znanih pianistih (na primer pri Ashkenazyju), osvojila je cel kup vsedržavnih nagrad, pred tremi leti pa ji je žirija soglasno dodelila nagrado Casagrande v Terniju. Takrat se je začela njena briljantna izvajalska pot, ki jo je privedla do sodelovanja z znanimi dirigenti, snemanja za radio in televizijo in številnih samostojnih recitalov.
Skupinska razstava v Trstu
V galeriji Rettori Tribbio 2 so v soboto odprli skupinsko razstavo enajstih likovnih umetnikov, ki delujejo v okviru Laboratorija P za vizualno umetnost iz Trsta. Svoja dela razstavljajo Domenico Boniello, Lucia Budini, Livio Indrigo, Davide Marchionni, Claudio Moretti, Ljubo Novak, Diego Porporati, Davide Portaleoni, Pino Rosati, Davide Škerlj in Laura Utmar.
Gre za slikarsko skupino, ki je zelo heterogena; tako po starosti kot po pogledu na umetnost, po tematikah in po načinu likovnega iskanja. Vsi so združeni v Laboratoriju P, ki je nastal pred šestimi leti, da bi - ob pomanjkanju drugih podobnih struktur v mestu - nudil slikarjem možnost za njihovo umetniško udejstvovanje.
Umetniški utrinek z 18. grafičnega bienala v Ljubljani
Na 18. mednarodnem bienalu grafike v Ljubljani ima japonski umetnik Tetsuya Noda osebno razstavo, na kateri je razstavljen tudi gornji Dnevnik: 30. V. 87,
2-12-4 Kikkodai, Kashiwa-Shi, 1987, lesorez in sitotisk.
Na včerajšnji prijateljski tekmi v Tržiču
Nezaslužena zmaga Triestine
Radja podpisal pogodbo z Boston Cekicom
Vse več zapletov z NBA ligo
Že drugi Sovjet v Turinu
Aleinikov pri Juventusu
PADOVA — Nogometaš Dinama Minsk in sovjetske reprezentance Sergej Aleinikov (28 let) bo v prihodnjih treh sezonah igral za Juventus. Tako so sporočili s sedeža centralnega komiteja Dinama iz Moskve, hkrati pa potrdili tudi pri Dymodu iz Padove, mešani italijan-sko-sovjetski družbi, ki se ukvarja s prestopi nogometašev Dinamov iz SZ na Zahod. V telefaxu iz Moskve je rečeno, da bo prisotnost Zavarova v Turinu omogočila Aleinikov, da se hitreje znajde in učinkovitost obeh bi lahko porasla. Juventus bo izplačal okrog štiri milijarde lir odškodnine, za tri leta pa bo Aleinikov prejel 800 milijonov.
Farsa Maradone se nadaljuje
NEAPLEJ — Maradona te dni res preizkuša trdnost živcev vodstva Napolija. V Italijo se bo vrnil šele 16. avgusta, zdaj pa napoveduje, da bo takrat šele odšel na »osvežitev« v neko kliniko v Merano (kjer je bil že lani), namesto, da bi se pridružil svojim soigralcem, kot je zahtevalo društvo. Vodstvo napoveduje boj, nov trener Bigon pa je bolj spravljiv. Telenovela se nadaljuje...
Memorial Baretti
Danes se bo začel 2. nogometni memorial Baretti. Ob 17.30 se bosta v Saint Vincentu pomerili Sampdoria in reprezentanca ZDA, ob 20.30 pa bo v Aosti tekma med Fiorentino in Romo. Finala za 3. in 1. mesto bosta v soboto.
Monfalcone - Triestina 0:1 (0:0)
STRELEC: v 87. minuti Trombetta.
MONFALCONE: Dal Cin, Da Dah, Marinig, Calo, Saturno, Fierro, Passoni, P. Brugnolo, Severini, M. Brugnolo, Cia-ni. Trevisan, Asguini, Piani, Perco, Coc-hietto, Vrech, Ziraldi.
TRIESTINA: Gandini, Consagra, Cos-tantini, Danelutti, Cernecca, Di Rosa, Romano, Papais, Lerda, Giacomarro, Sensi-bile. Bioto, Dussoni, Poletto, Milanese, Butti, Pasguini, Russo, Trombetta, Drioli.
SODNIK: Potessio iz Pordenona. GLEDALCEV: 1.600.
TRŽIČ — Triestini je bilo nujno, da je tržiški trener Medeot zamenjal skoraj vse igralce prve ekipe, da si je zagotovila zmago. Lombardovi izbranci si tega uspeha niso zaslužili, saj so v prvem polčasu, ko sta ekipi igrali v najboljših postavah, bili slabši od domačinov, ki so vseskozi gospodarili na igrišču in v uvodnih minutah zapravili tudi nekaj ugodnih priložnosti za gol.
Le ko je Lombardo zamenjal slabega Sensibileja s Trombetto, se je igra Tries-tine delno razživela in bila primernejša ekipi, ki bo nastopila v B ligi. V drugem polčasu so Tržačani sicer igrali boljše, todo povedati je treba, da sta oba trenerja opravila nešteto menjav in težko je dajati oceno o tem delu srečanja. Če nekoliko podrobno omenimo posamezne igralce Triestine, velja povedati, da sta bila med boljšimi kapetan Costantini in Papais, odpovedali pa so novi igralci, predvsem Sensibile, Romano in Consagra ter sam Lerda, ki ga je Tržičan Da Dalt povsem onesposobil. (R. Pavšič)
Rekord Kiričenka
MOSKVA — Sovjetski kolesar Aleksander Kiričenko je izboljšal svetovni rekord v kilometrski vožnji. Razdaljo je prevozil v 1'02''575. Prejšnji rekord (za pol stotinke sekunde slabši) je pripadal Avstralcu VVinnicambeju.
Giupponi v Belgiji
BERGAMO — V dogovoru s selektorjem Martinijem se bo italijanski kolesar Flavio Giupponi, kandidat za reprezentančni dres na SP, od 8. do 13. avgusta udeležil etapne dirke po Belgiji-
Atletski miting v Viareggiu
VIAREGGIO — Na včerajšnjem atletskem mitingu v Viareggiu niso dosegli posebno blestečih rezultatov. Na teku 110 m z ovirami je zmagal Američan Nehemiah (13 "55), na 200 m Jefferson (ZDA, 21"14), na 400 m pa Tunizijec Dhovibi (47"59).
Zmaga Kopra
KOPER — V seriji prijateljskih nogometnih tekem je Koper včeraj na Bonifiki odigral tretjo tekmo, v kateri je po obojestransko dopadljivi igri zasluženo premagal puljsko Istro. Vodilni zadetek je dosegel Finkšt iz bele točke, potem, ko so gostje zrušili prodirajočega Triparja.
BOSTON — Kot poročajo iz ZDA je center Jugoplastike in jugoslovanske državne reprezentance Dino Radja podpisal enoletno pogodbo za NBA moštvo Boston Celtic. Čeprav o tem ni uradnih sporočil, naj bi prejel okrog
350.000	dolarjev, od te vsote pa je treba odšteti 100.000 dolarjev davkov. Vse kaže, da Radja nima soglasja svojega kluba Jugoplastike, s katerim ga veže večletna pogodba. V Splitu trdijo, da je Radja v ZDA, kamor se je sprva napotil le na trening z znanim igralcem Mc Malejem, odpotoval... kot turist, saj mu nikakor nočejo izstaviti dovoljenja za nastop v NBA ligi. Vprašanje je zdaj, kako bo rešen ta spor, po novem dogovoru NBA - FIBA pa bi moral Radja le dobiti soglasje od Jugoplastike.
V NBA ligi in sicer pri moštvu San Antonio Spurs pa naj bi zanesljivo igral Žarko Paspalj, ki je prav tako že podpisal pogodbo z ameriškim klubom. San Antonio je bil v minuli sezoni eno slabših ekip v ligi, na draftu pa si je zagotovil močnega vseučiliščnika Seana Eliotta, ki je, tako kot Paspalj, krilni igralec. Paspalj upa, da mu bo dal beograjski Partizan soglasje, tudi glede na to, da z odhodom Divca k Los Angelesu Lakersu nemara ne bo nič, ker je jugoslovanski igralec zavrnil ponudbo Jabbarjevega kluba, češ da je smešno nizka.
Spor med Real Madridom in Draženom Petrovičem, ki si želi oditi k eki-
pi Portland Blazers (ta ima opcijo, ki izhaja iz drafta 1986. leta), pa je prerasel v sodni postopek, ki ga je začel sam ameriški klub. Ta od Reala zahteva deset milijonov dolarjev odškodnine! Petrovič je z madridskim društvom res podpisal štiriletno pogodbo, a baje z oznako, da jo lahko enostransko prekine, če se mu ponudi priložnost za igranje v NBA ligi.
Kljub številnim zapletom pa v Jugoslaviji na odhod najboljših v ZDA ne gledajo samo negativno. Kratkoročno bi ta pravcati eksodus nedvomno škodil društvom in reprezentanci, a ugotavljajo, da je lahko tudi koristen, če se bodo znali z Američani primerno pogajati in od njih iztržiti čim več, ne toliko s finančnega vidika, temveč predvsem kar se tiče pomoči za še večji razmah košarke v Jugoslaviji.
Zbor Fantonija
VIDEM —- Na novo sezono v A-2 ligi so se začeli pripravljati tudi košarkarji videmskega Fantonija, ki letos s pomlajeno postavo ne pričakujejo velikih uspehov in napovedujejo prehodno sezono. Od lanske garniture so ostali le King, Maran, Valerio in Bet-tarini, novi pa so Mc Dowell, Sguasse-ro, Cecchini, Nicoletti, Sorrentino in Castaldini. Za trenerja Piccinija je prednost predvsem (ali le) v tem, da ima že na voljo oba tujca.
Košarkarska zveza sporočila sestavo skupin B-2 lige
Za Jadran ob že znanih tudi pet novih tekmecev
Italijanska košarkarska zveza je včeraj uradno sporočila seznam ekip, ki bodo nastopile v štirih skupinah (vsaka po 16 moštev) B-2 lige.
Kot je znano, bo Jadran tudi letos nastopal v B skupini. Uraden seznam te skupine pa je naslednji? Pallacanestro Pordenone Pordenon ŠZ Jadran Trst
S.S.	Luigi Pierobon Padova U.S. Petrarca Basket Padova U.S. Virtus Padova TU.CA. Basket Vicenza A.S. Basket Montebelluna Basket Oderzo
S.S.	Basket San Dona di Piave
S.S.	Pallacanestro Mestre Polisportiva Basket 82 Cesena Sporting Club Gira Vulcal Ozzano Emilia
G.S. Pallacanestro Castel San Pietro Basket Club Faenza Virtus Libertas Pallacanestro Imola A.S. Scandon San Lazzaro di Savena
Glede na prvenstvo 1988/89 torej ni več Ravenne, ki je napredovala v B-l ligo, Asole, Stefanela iz Trevisa, Cas-telfranca in Čampi Bis, ki so izpadli v tretjeligaško konkurenco.
V letošnji B-2 ligi pa bosta nastopali tudi dve ekipi, ki sta izpadli iz B- l lige, to je moštvi iz Pordenona in Mes-ter.
Ekipo iz Pordenona bo verjetno treniral ljubljanski strokovnjak Janez Drvarič.
Društvo iz Mester pa zadnja leta pesti globoka kriza, tako finančna kot organizacijska, zato tudi ni čudno, da je le v nekaj letih ta klub zdrknil iz A v B-2 ligo.
Poleg Pordenona in Mester so še tri nove ekipe v tej skupini in sicer Pierobon Padova, Gira Vulcal Ozzano Emilia in Cesena Basket, ki so napredovale iz C lige.
Zanimivo je torej, da bodo v B skupini te lige nastopila kar tri moštva iz Padove (ob Pierobonu še Virtus in Petrarca), kar spet kaže, da v tem mestecu v Venetu ne dobijo skupnega jezika med društvi, da bi sestavili konkurenčno moštvo za višjo ligo.
Težko je trenutno predvidevati, kakšna naj bi bila konkuenca v tej skupini. Pri vseh ekipah še mrzlično iščejo nove okrepitve. Nekatera moštva so pomladila svojo postavo, spet druga so ostala skoraj nespremenjena.
Za vse ekipe in torej tudi za Jadran pa časa ni veliko za možne okrepitve (8. t. m. zapade rok za registriranje novih igralcev). Le s prihodnjim tednom bomo izvedeli kaj več. To pa velja tudi (in predvsem) za Jadran, (jan)
Na jadralnem mladinskem DP »470«
A. Ferfoglia (Čupa) odličen 13.
V Riminiju se je z zmago tržaške posadke YC Adriaco Cresti-Cresti končalo mladinsko državno prvenstvo v olimpijskem razredu 470.
Prvenstva se je. udeležil tudi član JK Čupa Adriano Ferfoglia. Z njim je tekmoval Paoli od društva SVBG. Pristala sta na odlično 13. mesto. Presenetljivo je dejstvo, da je Adriano letos prvič tekmoval v razredu 470. Zaradi tega je dosežen rezultat res hvalevreden.
Na regati je žal prišlo do zapleta, ki bi se lahko kmalu spremenil v pravo tragedijo. Organizatorji in tekmovalci so naleteli na hudo nevihto in močan vrtinec je poškodoval skoraj vsa plovila.
Nezgoda se je pripetila med tretjo preizkušnjo. Že v jutranjih urah so se pojavili oblaki, ki so napovedovali slabo vreme. Kljub temu pa je regatni odbor postavil polje in regata se je začela. Vsi tekmovalci so se čudili taki odločitvi, a so vendarle štartali. Ko so obrnili prvo bojo, so najbolj izkušeni jadralci sami usmerili barke proti pristanišču, čeprav regatni odbor tekmovanja ni prekinil. S tako odločitvijo je naši posadki uspelo rešiti plovilo.
Večini pa ni uspelo pripluli do pristanišča in vse je kazalo, da bo tragedija neizbežna. Sunki vetra so prekoračili mejo 100 km/uro in valovi so narasli do višine treh metrov. Reševalna akcija gumenjakov je bila onemogočena. Zato so morali priskočiti na pomoč veliki ribiški čolni in dva helikopterja. Uspelo jim je rešiti vse jad-
Adriano Ferfoglia
ralce, toda veliko število plovil je bilo hudo poškodovanih.
Naslednji dan je bil namenjen popravilom jadrnic. Tudi Ferfoglia in Paoli sta ga izkoristila, saj jima je močan veter raztrgal jadra.
Četrti dan so izvedli še zadnjo regato in podelili odličja. Podpredsednik italijanske jadralne zveze je pohvalil tržaške posadke zaradi odličnih doseženih rezultatov.
V naslednji sezoni bo Adriano Ferfoglia skupaj z Igorjem Marušičem nastopal v omenjenem olimpijskem razredu in od te posadke lahko pričakujemo veliko uspehov. (P. D.)
obvestila
ŠD ZARJA
priredi v soboto, 5., in nedeljo, 6. t. m., tradicionalni Športni praznik na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo pa bo poskrbel ansambel Big Bolero Band.
PRIMOTOR KLUB
poziva vse člane, da se udeležijo sestanka, ki bo danes, 3. avgusta, ob 20. uri v baru Gregoretti na Fernetičih. Dnevni red: organizacija nedeljske dirke Alpe-Adria.
ZSŠDI
obvešča, da bo do 20. avgusta urad ZSŠDI v Trstu deloval le v jutranjih urah od 8. do 14. ure.
TPK SIRENA
organizira drugi tečaj vvindsurfa za mladince in odrasle od 7. do 12. t. m. Prijave čimprej na pomorskem sedežu v Miramarskem drevoredu št. 32 ali na tel. 422696.
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT
vabi svoje člane in prijatelje na redni sestanek, ki bo jutri, 4. avgusta, ob
20.30	na sedežu odseka (Ul. Carducci 8/2. nad.). Alpinist AO SPDT Štefan Brecelj bo kazal diapozitive na temo: »Peru: od Cordillere Blance do Machu Pichuja«.
ZSŠDI
sporoča vsem zainteresiranim za košarkarski tečaj v Pulju, da je na razpolago še nekaj mest tako za prvo (od 16. 8. do 23. 8.) kot za drugo izmeno tečaja (od 23. 8. do 31. 8.). ZSŠDI zato vabi vse zainteresirane, da se čimprej javijo na sedežu ZSŠDI v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 744426) v jutranjih urah ali na sedežu Jadrana na Opčinah, Ul. Ricrea-torio 1, vsak dan, razen ob sobotah in nedeljah od 10.30 do 12.30 ter od 17.30 do 19.30 (tel. 213403). Rok za prijavo zapade jutri, 4. t. m.
naše gore in ljudje - naše gore in ljudje - naše gore in ljudje - naše gore in ljudje
Priprave za pohod v Dolomite Brente
Na sedežu SPDT v Ul. sv. Frančiška je bil v ponedeljek širši sestanek udeležencev letošnjega pohoda v Dolomite Brente od 26. avgusta do 2. septembra. Vodja izleta Angel Kermec je vsem izletnikom obrazložil, kako bomo pripotovali do Madonne di Campiglio in bližnje planinske postojanke Valesinella, od koder se bo pričel vzpon na zavarovane poti vršacev te dolomitske skupine. Podrobno bomo o celotnem sporedu vzponov in pohodov še pisali, tudi o tem, kako se bomo podali na Presanello, za katero so nujno potrebne dereze in cepin. Udeleženci enotedenskega pohoda bodo tudi dobili podroben program in vsa navodila glede opreme. (L. A.)
Vzpon na Mangart
V	nedeljo, 6. avgusta, bo Peter Suhadolc vodil izletnike SPDT na Mangart z vzponom po slovenski smeri. Ce ne bo vreme preveč nagajalo in bo le prevladalo poletje, ki ga noče in noče biti, se obeta lep izlet na to našo znano goro. Izletniki bodo odpotovali iž Trsta izpred sodne palače ob 6.30 in se z avtomobili peljali mimo bencinske črpalke, na avtocesti v Devinu, četrt ure kasneje. Nadaljevali bodo potem pot do Bovca in doline Koritnice ter zapeljali do Koče pod Mangartom. Od tam se bo začel vzpon. Vsa potrebna pojasnila daje vodja izleta Peter Suhadolc (tel. 211232). (L. A.)
Na Grossvenediger
V	spored letošnjih izletov je SPDT vključilo tudi drugi avstrijski vrh,
preko 3600 metrov visok Grossvenediger v avstrijskih Turah. Izlet bo v nedeljo, 13. avgusta, z odhodom iz Trsta ob 6.30 izpred sodne palače z osebnimi avtomobili. Peljali se bomo preko prelaza Mont e Croce Carnico mimo Lienza do Felbertauern predora ln sicer do kraja Tauernhaus. Tam bodo izletniki pustili avtomobile in začeli pohod do Neuer Prager Hiitte, do katere je približno 5 ur hoje. V koči bodo udeleženci vzpona na Grossvenediger prespali, naslednje jutro navsezgodaj pa se podali na vrh gore, do katerega je še tri ure hoje po ledeniku in snežišču. Zato so potrebni varnostni pasovi, dereze in cepin, ker se je treba na tej poti varovati. Povratek je predviden še isti dan v dolino in domov v Trst. Izlet je primeren za izkušene planince. Potrebna pojasnila daje vodja izleta Lojze Abram (tel. 415534). (L. A.)
Povratek alpinistov A0 SPDT iz Peruja
Lepa izkušnja na Huascaranu
Pred kratkim so se vrnili domov z enomesečnega koržarjenja po Peruju trekingaši in alpinisti SPDT, ki so naskakovali najvišjo goro te države, 6768 m visoki Huascaran Sur. Plezalci sicer niso osvojili vrha, vendar pa imajo za sabo nepozabno izkušnjo in prav nič hudega ni, da niso stali na temenu tega južnoameriškega očaka. Alpinisti namreč niso (ali vsaj ne vsi) ozkogledi, da ne vidijo drugega kot le gore, stene, ledenike, snežišča, temveč jih zanima marsikaj drugega, v
tem primeru ogled izredno zanimije države, kot je Peru. Plezalci AO SPDT so si namreč za goro odredili točno število dni, saj jih je pogojeval že kupljena letalska vozovnica, če pa bi v določenem številu dni ne uspeli osvojiti vrha, nič zato. Peru je namreč prelep, da bi ves čas letovanja uporabili v gorah, razen če se za to ne izrecno odločiš in imaš pred sabo res neod-godljive cilje:
Sredi junija so se podali na pot alpinisti Stefan Brecelj, Štefan Ukmar, Boris Siega in Gilberto Škerl ter tre-kingaša Zvonko Vidau in Livio Pertot. Že nekaj dni kasneje so bili v mestecu Huaraz, ki je izhodišče za vse alpinistične ture v Cordillero Blanco, 21. junija pa že v baznem taboru pod Hu-ascaranom na višini 4200 m. Tu so prespali, naslednjega dne pa prenesli opremo na 4800 m in se vrnili v bazo. Slednja je bila prepolna alpinistov, saj so »čakali vrsto« za vzpon na vrh Avstralci, Francozi, Peruanci in še drugi.
Delo na gori je hitro napredovalo, saj so se že naslednjega dne odpravili na višino 5200 m, od tod pa na sedlo Garganito med severnim in južnim vrhom te gore. Naši alpinisti takrat niso vedeli, da bo ta tudi najvišja kota, ki jo bodo dosegli. Vrnili so se namreč v bazo, da bi naslednjega dne udarno štartali na vrh, pa je nastopilo slabo vreme, tako da so se vse vršnje naveze vrnile. Časa pa so imele le še za en dan, sicer bi zamudili letalo. Dan je minil v sneženju, vetru in mrazu, tako da so se alpinisti vedro pozdravili s svojimi nekajdnevnimi tovariši z baznega tabora ter se vrnili v Huaraz, od tam pa takoj poleteli v Cusco. Vseeno je bila prav lepa pus-
tolovščna, ki se je seveda nadaljevala v Machu Pichuju, ob jezeru Titikaki, v Limi in še marsikje drugje. Peru je bil zanje vsekakor nepozaben...
Delovanje AO SPDT
Alpinistični odsek SPDT prireja jutri, 4. t. m., ob 20.30 na svojem sedežu (Ul. Carducci 8/2. nad.) redni sestanek plezalcev in prijateljev. Alpinist AO SPDt Štefan Brecelj bo z diapozitivi opisal svojo nedavno izkušnjo na Huascaranu. Naslov predavanja bo: »Peru: od Cordillere Blance do Machu Pichuja«.
Izreden podvig Tržačana Marca Sternija
Tržaški alpinist Marco Sterni je pred kratkim opravil neverjeten podvig. Pred točno tednom dni je namreč v enem samem dnevu preplezal tri klasične smeri v Dolomitih. Iz Trsta se je odpravil ponoči ter ob Svitu prispel v Alto Val Badio. Popolnoma sam in nenavezan (brez vrvi, čelade in klinov) se je lotil najprej smeri Fachiri, nato še smeri Lacedelli -Ghedina v jugozahodni steni Cime Scattoni ter za vsako porabil le sedemdeset minut. Obe smeri sta izredno zahtevni, saj imata težave do osme stopnje! Še nezadovoljen s ple-zarijo se je podal h koči Dibona, od tam pa pod Tofano di Rozes in se lotil smeri Costantini - Apollonio v osrednjem stebru te gore ter jo preplezal (spet sam in nenavezan) v samih sedemdesetih minutah. Kaj bi lahko dodali? Kaj takega ni do sedaj opravil še nihče in močno dvomimo, da bo Sterni v kratkem dobil posnemalce.
Aktivna rekreacijska skupina SPDG
Na Triglav z Aldom Ruplom
Znani družbenopolitični delavec Aldo Rupel skoraj dvajset let vadi in vodi rekreacijsko skupino Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Ob vsakem sezonskem koncu vadbe pa pridno prireja in vodi izlete v visokogorje, katerega se rekreativci rede volje udeležujejo. Letos je bil cilj goriš-ke skupine še posebej "prestižen", saj se je ta konec tedna deset planincev skupno s svojim vodjo podala na Triglav. Za ta cilj so se še posebej pir-pravljali s specifičnim treningom in izletom do Valvazorjeve koče pod Stolom.
Žal je bilo v ključnem trenutku odhoda vreme še precej nestalno, zato so se planinci v nedeljo zjutraj odločili, da se podajo na vrh slovenskega očaka po dolini Vrat in Pragu. Še istega dne so stali pri Aljaževem stolpu (šest planincev na deset je bilo tokrat "krščenih"), nato pa prespali v Triglavskem domu na Kredarici. Naslednjega dne so se v hudem nalivu vrnili na primorsko stran čez Dolič, v Trento, kjer jih je čakalo res neprijetno presenečenje. V restavracijo Orel jih namreč niso hoteli sprejeti, češ da so mokri in umazani in da jim bodo torej umazali kočo!! Brez komentarja. Vseeno je bila tura zelo prijetna za rekreativce SPDG, ki že vrsto let vestno vadijo in trenirajo ter si ob koncu sezone proviščijo planinski izlet, ki je le končna nagrada za njihov prijeten trud.
V	okviru marsikaterega kulturnega društva deluje tudi športni odsek
Šport in rekreacija v krajevni stvarnosti
V	zadnjem obdobju je na Goriškem nastalo veliko zanimivih in odmevnih prireditev
Redki so primeri, ko niso športna društva v našem prostoru povezana z drugimi oblikami krajevnega delovanja, še največ s kulturnimi društvi, če že ni tako, da so celo iz prosvetnih društev kar izšla. Sicer pa ni to nič čudnega, če pa so strateški cilji isti. Razlikujejo se v tehniki.
V nekaterih krajih na Goriškem niso športna društva "monopolizirala" vse dejavnosti oziroma je tako, da vseh dejavnosti, ki ljudem prijajo, ne uspevajo pokriti. V nekaterih mikro okoljih pa enostavno ni pogojev, da bi živelo in delovalo pravo športno društvo. Zato delujejo odseki. Najznačilnejše bomo danes opisali.
Na Vrhu v sovodenjski občini delujeta pri Kulturnem društvu Danica dva polnomočna odseka poleg nekaterih drugih drobnejših ali trenutno skromnejših dejavnosti. Balinarji so po nekajletnem nedogovorjenem vendar
jo ali v Ronkah ali v Ozeljanu, kjer so s krajevnim balinarskim društvom skoraj pobrateni. Predsednik je pri odseku Ciril Černič.
Z nogometom se aktivno bavi na Vrhu 15 igralcev. Premorejo lično igrišče v že omenjenem središču, igrajo pa tudi na cementni plošči. Letos so bili na turnirju malega nogometa v Brestovici, v Dolu, v Gabrjah, kjer je julija nastopila tudi ženska vrsta. Na gabrskem turnirju, ki so ga priredili člani krajevnega kulturnega društva so sodelovale še naslednje ženske vrste: Gabrje, Štandrež in Peč-Sovodnje. Potem so igrali še na Peči in v Bovcu. Septembra bodo priredili na svojem igrišču Memorial posvečen sovaščanu Grillu, za kar so v preteklosti sicer že dvakrat poskrbeli. Odsek vodi Boris Frandolič. Tenis je (verjetno) začasno nekoliko v zatišju, kar pa ne pomeni, da ga ne igrajo ali da ne tekmujejo na
Mali nogomet je na Vrhu že tradicionalen
rednem delovanju ustanovili leta 1985 odsek, ki je na Goriškem nekako nadomestil v tekmovalnem smislu do-berdobsko Gradino, ki so jo razpustili. Odtlej redno vadijo in tekmujejo ob najrazličnejših prilikah. Omejimo se samo na sedanjo sezono. V začetku julija so priredili turnir doma na igrišču (dve razsvetljeni stezi), ki je bilo otvorjeno jeseni 1987 ob dograditvi kulturno športnega središča na Vrhu. Turnirja se je udeležilo 12 moštev z obeh strani meje.
Dva meseca so se udeleževali balinarskega prvenstva ZSŠDI. Za las so se uvrstili zunaj dosega pokalov. Letos jih je doletela čast in dolžnost, da so poskrbeli za zaključno prireditev in za nagrajevanje. Septembra nameravajo prirediti še en turnir. Če dodamo, da
turnirjih, ki so letos bili na Goriškem. Le tečaja letos ni bilo. Dodajmo še, da skupina Vrhovcev zelo rada obiskuje gore: letos so bili na Ratitovcu, na Po-reznu, na Mangartu; načrtujejo pa Krn in Grossglockner.
Zabeležimo, da imajo na Vrhu v okviru središča nogometno igrišče, teniško in istočasno odbojkarsko igrišče, balinarski stezi in primeren prostor za namizni tenis.
V Dolu se bavijo z nogometom in namiznim tenisom. Drugih možnosti tudi ni, ker ni igrišč pa tudi razpršenost zaselkov verjetno pripomore k vzroku, da ne premorejo kakšne druge panoge oziroma, da nimajo dekleta nobenih možnosti športnega delovanja. Sedež društva je v šolski stavbi, kjer že nekaj let ni več pouka, kar je
Ženska nogometna postava lz Štandreža
redno vadijo dvakrat tedensko, da šteje odsek okrog 20 članov, od katerih redno tekmuje 12, dobimo podatek o resno zastavljenem delu, čeprav bi si najbolj prizadevni želeli še večjega Poleta s strani vseh članov. Vrhovci Pojijo stike s sorodnimi skupinami iz Cerknice, Podnanosa, Nove Gorice, Zgonika, Nabrežine in Ljubljane (Vi-hoslovin). Najbližji pa so jim Sovo-9enjci in balinarji društva Mak iz , tandreža (ustanovili so ga lansko leto), ki pri njih vadijo in tudi odigra-vajo prvenstvena tekmovanja, ker zaenkrat še ne premorejo primernega nstnega igrišča. Pozimi Vrhovci vadi-
jasen podatek o demografskem položaju in o perspektivah. V istih prostorih igrajo namizni tenis. Pozimi sta se vršila dva turnirja: prvi je bil zaprtega tipa samo za člane, drugi pa je bil odprt v občinski prostor, a so se ga udeležili še Vrhovci, ki spadajo, kot vemo, v sovodenj sko občino in Štandrežci, ki spadajo v Goriško.
Veliko odmevnejši je mali nogomet. Doljani se udeležujejo številnih turnirjev zlasti na pomlad na obeh straneh meje (Vojščica, Kostanjevica, Peč, Vrh). V dejavnost je vključeno okrog trideset ljudi.
V zvezi z delovanjem v Dolu je treba načeti vprašanje nogometnega igrišča. Ob vsej prizadevnosti in prosto-volnem delu, ki ga vsako sezono vlagajo v popravila, poravnave in urejanje, je videz tega "objekta" kot iz pionirskih časov športa. Slike, ki jih v arhivih hranimo iz časov po prvi svetovni vojni, kažejo boljše pogoje igranja. Tisti pravokotnik v kraški dolini bi bilo res vredno s cenenim posegom izboljšati, kajti vemo, da kadar štarta-mo pri ničli je učinek hitro velik. Na vrsti je občinska uprava, da ob priliki poseže z nekaj mehanizacije in za ureditev dostopnega kolovoza, ki je zdaj primeren samo za mopede; širši avto bo imel veliko škodo, če se bo skušal preriniti do roba igrišča. In potem "kiosk"! Take sem videl samo na prvih povojnih mitingih, kajti na taborjenjih smo bili smo bili vajeni že boljših konstrukcij. Doljani nujno potrebujejo vsaj kontejner, da bi lahko vanj spravili tudi nekaj priložnostne opreme ali orodja. Potem naj bi prišla na vrsto tudi šola.
Po dogovoru se v Štandrežu bavijo z rekreacijsko dejavnostjo in z občasnimi tekmovalnimi pobudami pri Kulturnem društvu O. Župančič. Seveda ni dejavnost omejena samo na zvesto članstvo, temveč zajema širši krog ljudi in torej tudi tekmovalce Juventine in Vala. Z zadoščenjem lahko beležijo celo vrsto pobud, v zapisovanju katerih se bomo omejili samo na sedanjo sezono.
Če vzamemo v poštev kronološko načelo, potem je najprej tu namizni tenis. Turnirja, ki so ga priredili v februarju in marcu se je udeležilo 46 igralcev in igralk. Pravzaprav sta bila turnirja dva: igrali so tudi v dvojicah. Ko smo predlansko leto enkrat zapisovali podoben pregled, je bilo rečeno, da namizni tenis kot rekreacijska dejavnost zamira oziroma je že odpisan.
Balinanje: vse več pristašev
Pa se spet in spet najde kdo, ki ga obudi k življenju: igrajo ga v Dolu, igrajo ga na Vrhu, igrajo ga v Štandrežu in to kar množično. Podobno je bilo z balinanjem. Sredi tega desetletja smo na zelo forsiran in umeten način spravili skupaj turnir ob dvajsetletnici Gradine in ob priliki njenega razpusta. Od vsepovsod smo praskali posameznike, da smo spravili skupaj zadostno število četverk. To pomlad lahko beležimo balinanje v organizirani obliki pri Danici, pri Maku, pri So-vodnjah in nekoliko bolj v zatišju pri Društvu upokojencev.
Vrnimo se k Župančiču. V malem nogometu se pojavljajo Štandrežci na vseh vaških turnirjih: v Dolu, v Gabrjah, kjer so nastopila tudi dekleta s svojo postavo, na Vrhu in tudi preko meje.
Potem je v Štandrežu ena od tistih točk, kjer se uveljavlja tenis v obliki masovnih turnirjev. Na igrišču Kulturnega doma A. Budal so se letos zvrstili trije turnirji: Memorial Renco Faganel, ki ga prireja domače društvo junija meseca: pokrajinski turnir pod pokroviteljstvom ZSŠDI (polovica tekem je bila tudi na Vrhu in v Doberdobu) ter turnir Športnega društva Dom iz mesta, ki si je igrišče sposodilo, a turnir je bil odprtega značaja in so se ga udeležili tudi Štandrežci.
Iz Štandreža je tudi močna skupina veslačev; gre pa za kajake. Predstavljajo namreč srž lahko rečemo že usidranega delovanja ali vsaj prisotnosti na Soči s tečaji za kajake in s tekmo od jezu pri sejemskem prostoru do avtocestnega mostu v Sovodnjah, potem
Kolesarjenje sodi tudi med »društvene« panoge

je tu regata iz Solkana do Podgore in še manifestativni spust z raznimi plovili spet od Štandreža do Sovodenj. Letos je bil sredi junija, medtem ko se je tečaj odvijal ob koncu julija in začetku avgusta. V zvezi s tem pa je treba povedati, da se kajakaška dejavnost seli oziroma se je preselila v Pod-goro h Kulturnemu društvu Paglavec, kjer so boljši pogoji dela zaradi bližje lokacije ob Soči. Tam pa se zbirajo in bi se morali zbirati še v večjem številu tudi od drugod. Glede prihodnih obveznosti naj opozorimo na ponovno izvedbo Soške regate, ki bo letos četrta po vrsti in v želji prirediteljev naj bi bila bolj množična od lanske, ko si je marsikdo premislil zaradi izredno narasle vode. Druga podobna "prekomej-na" prireditev bo tudi jeseni in sicer Kolesarjenje prijateljstva. Omenjamo jo zaradi tega, ker pomagajo Štandrežci pri urejanju prometa. S kolesi pa se sicer bolj majo vozijo.
Končno je na seznamu delovanja še avto-rally. Letos je bil v začetku julija na progi Štandrež Portorož. Letošnji ARGOŠ je bil tretji po vrsti. Če mu dodamo še avtoraid Mladinskega središča iz Gorice, ki je tudi tretji v zadnjem petletju in lanski rally Sovod-nje - Škofja Loka - Sovodnje, potem lahko zapišemo, da so po nekajletni prekinitvi v začetku tega desetletja te oblike manifestativno rekreacijskega značaja spet v čislih kot v prejšnjem desetljetju.
V začetku septembra priredijo člani društva Župančič šagro, v okviru katere nameravajo poleg ostalega pripraviti tudi tekmovanje v športno zabavnih igrah kot so Igre brez meja, ki jih včasih vidimo po televiziji. V Doberdobu so namreč ob koncu junija odpadle zaradi slabega vremena.
V Števerjanu poskrbi za dve vrsti dejavnosti v okviru telesne kulture krajevno društvo Briški grič. Ena pobuda je manifestativnega značaja v okviru prvomajskih praznikov. Kot že devet let prej so tudi letos priredili pohod med spomenikoma Števerjan -Gonjače - Števerjan. Okrogla številka deset je privabila rekordno število ljudi, vendar še vedno ni pohod presegel številke 1000. Organizirane oblike dela kot so društva, odseki, moštva, krožki in še kaj nimajo na naši strani meje pravilnega pristopa do te akcije.
Premalo je zavesti, da bi morala visoka številka odmevati daleč naokraog. Doseči moramo število 500 udeležencev, kajti navogoriško območje že poskrbi skupaj z nekaterimi manjšimi skupinami iz osrednje Slovenije za podobno število. Enkrat bomo pa ja presegli magično mejo števila tisoč, če smo že tolikokrat presegli upravno mejo med državama.
Druga dejavnost v okviru društva ni enkratna, ni manifestativna, temveč ravno nasprotno. V dvorani na Bukovju poteka v zimski sezoni rekreacija za odrasle, ki se je udeležujejo samo ženske. Občasno ima skupina stike s sorodno dejavnostjo v Gorici. Vse kaže, da se bo ta dejavnost nadaljevala tudi v prihodnji sezoni.
Današnjo stran bomo izrabili tudi za to, da zabeležimo delovanje še enega manjšega športnega društva, ki se bavi z ribolovom. Ribiško društvo Vi-
Ribiško društvo Vipava
pava so ponovno zbudili k življenju pred par sezonami in sedaj živahno deluje predvsem s članstvom iz domačega kraja; so pa člani tudi od drugod. V letošnji sezoni so priredili razstavo živih rib v bazenčkih, poleg seveda udeležbe na vrsti tekmovanj. Ribiška miselnost in praksa je prisotna tudi na območju Pevme in Oslavja, kjer se v neformalnih oblikah zbira in hodi na športni ribolov vrsta fantov in mož, ki so navezali stike zlasti s Tolminsko ribiško skupino.
Pripravil ALDO RUPEL Uredil RUDI PAVŠIČ
Soča: »telovadnica« za kajakaštvo
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 3.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno
25.000,	- din, trimesečno 65.000,- din, polletno
120.000.	- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, 11x 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JE.	dnevnik
3. avgusta 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Rislori 28 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
Izdaja in tiska

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Blitz karabinjerjev NAS je naročil minister za zdravstvo De Lorenzo
V javnih in zasebnih bolnišnicah zaplenili ogromno oporečnega blaga
RIM — V dneh od 29. do 31. julija so specialne karabinjerske enote NAS opravile nenapovedane preglede v 224 javnih bolnišnicah in 136 klinikah v Lombardiji, Liguriji, Kampaniji in Siciliji. Blitz je odredil minister za zdravstvo De Lorenzo. Rezultat teh »obiskov« je ponudil marsikatero presenečenje, 190 oseb se bo moralo zagovarjati pred sodniki, karabinjerji pa so zabeležili kar 776 najrazličnejših prekrškov, poleg tega pa so zaplenili za več kot milijardo lir oporečnega sanitetnega materiala, živil, zdravil in kemikalij.
Najbolj presenetljivo najdbo so karabinjerji odkrili v neki zasebni kliniki na Siciliji, ki je razpolagala z neprijavljeno in torej neavtorizirano kirurško sobo. Prostor je bil sicer opremljen, kirurška oprema pa je bila dotrajana in higiensko skrajno zanemarjena. V skladiščih ministrstva za zdravstvo se je tako nakopičilo 68 stotov mesnih izdelkov in konzerviranih rib ter školjk, 57 stotov drugih živil, 531 komadov embalirane hrane, 156 komadov embaliranih kemikalij, skoraj tri stote testenin in 28 hektolitrov ponarejenega olivnega olja, 471 stotov jušnih kock in konzerviranega paradižnika. Karabinjerji pa so zaplenili tudi tri velike hladilnike, kjer je osebje bolnišnic brez vsake higienske norme hranilo hrano, ampule z zdravili in kemikalije. Zaplenjeno blago, zlasti živila, je v glavnem staro, roki trajanja
pa so že zdavnaj zapadli. Pripisati pa je 'treba, da so v kuhinjah nekaterih javnih bolnišnic karabinjerji NAS zasledili mišje iztrebke v hrani, ščurke in nepopisno umazanijo, zdravstvene knjižice osebja pa največkrat niso bile obnovljene, v nekaterih primerih pa jih kuharji in postrežno osebje sploh niso imeli. V zasebnih klinikah je bil položaj nekoliko boljši, vsaj tako kričečih primerov kršenja higienskih norm niso zasledili.
Nepričakovan ukrep ministrstva za zdravstvo je presenetil tako osebje bolnišnic kot bolnike, pričakovati pa je bilo, da^ bo prej ali slej prišlo do tako obširne nadzorne akcije. Že v preteklosti so namreč razsodišča za bolnikove pravice naštele številne primere kršenja higienskih norm, v nekaterih bolnišnicah pa je že prišlo do množične zastrupitve s hrano. Sindikat kategorije zdravnikov in pomožnega zdravstvenega osebja je sicer pozitivno ocenil akcijo ministra De Lorenza, poudaril pa je, da je že večkrat zahteval reformo upravne politike javnih in zasebnih zdravstvenih struktur. Sindikat meni tudi, da je vodenje bolnišnic oziroma delitev pristojnosti, vprašanje, ki ga ne more rešiti samo ministrstvo za zdravstvo, saj gre največkrat za politične in finančne interese, ki jim bo zadala dokončen udarec samo ustrezna reforma celotnega sektorja.
Ko župan odstopi ker »je« ne marajo
ORISTANO — Mesto Senis pri Orista-nu je ostalo brez župana, pravzaprav brez županje, saj se je gospa Maria Mura odrekla pomembni javni funkciji, ker so bili občinski svetovalci premalo naklonjeni ženskam. Gospa je brez dlak na jeziku izjavila, da je v občinskem svetu sedelo dvanajst moških, ki so mrzili njo, edino žensko. Na podlagi tega prepričanja je gospa Mura odstopila, njeni kolegi pa so odstop sprejeli. Očitno jih ni prizadela izjava, da so ji metali polena pod noge, ker je pač ženska.
Prav tako neprizadeti pa so bili glede trditve, da so sejali pozno v noč, ko bi bila morala gospa Mura skrbeti za dom in družino, čeprav je treba v tem primeru priznati, da so tudi druge županje preživele marsikatero noč na sestankih, se pa zaradi tega niso ločile in niso živele v smetnjaku.
Zemljanom je odklenkalo: 1. 9. 1989 bo konec sveta
LITTLE ROCK - Še sreča, da se je gospod Edgar Whisenant, veliki prerok in bivši tehnik NASA, lani uštel in nam tako prihranil še leto dni bolj ali manj brezskrbnega življenja. Whisenant je namreč za 12. 9. 1988 napovedal konec sveta, ker pa še vedno teptamo zemeljsko oblo, je moral priznati, da se je zmotil, ker je račune delal s pomočjo zapletenega hebrejskega koledarja. Konec sveta pa bomo dočakali natanko... 1. septembra letos.
Vesoljni potop ne bo tak, kot so nas učili pri verouku. Whisenant pravi, da bo najmanj 16 milijonov odraslih in otrok spremenilo svojo molekularno strukturo in se spremenilo v duhove, ki bodo nekako shlapeli v zraku in spet zaživeli nad oblaki pred vsemogočnim. Gospod Edgar meni, da stvar ne bo šla tako hitro, saj bodo nekateri duhovi ostali na Zemlji še„ves teden, da opravijo najnujnejše. Hudo bo za one, ki ostanejo na trdnih tleh. Čakajo jih namreč: tri jedrske vojne, po sedem let lakote, suše, deževja in najrazličnejših bolezni. Vsa mesta bodo uničena, pet let bo trajala jedrska zima, naslednji dve leti pa bo sonce tako pripekalo, da bo nesrečnežem cvrla koža kot cvre šunka na plamenu. Katastrofo-bo preživelo le 2,1 milijona izbrancev, ki bodo lahko uživali tisoč let nebeškega raja na Zemlji.
Whisenant je svojo verzijo vesoljnega potopa opisal v dveh knjigah; prvo je šla za med, saj so v enem letu prodali 4 milijone izvodov. Druga je komaj izšla, izkupiček, približno 7 milijard lir, pa bo avtor poklonil v dobrodelne namene. Kakšne, za vraga, ko pa bo ostala le peščica blaženih in srečnih Zemljanov!
V Pavli so ugotovili, da nista stolpa Belcredi (na sliki) in Sv. Dalmazio povsem stabilna, zato so določili, da bodo s posebno pozornostjo sledili »premikom« obeh zgodovinskih zgradb	(Telefoto AP)
Voditelja PPD Kirn Dae Junga aretirali agenti tajnih služb
SEUL — V Južni Koreji postaja politično stanje vse bolj napeto še posebno v luči dogajanj, ki so privedla do aretacije voditelja opozicije Kim Dae Junga. Voditelja stranke za mir in demokracijo PPD so aretirali včeraj zjutraj, zaslišujejo pa ga v zvezi s primerom Moon Ik Hwana, ki je marca letos obiskal Severno Korejo brez predhodnega vladnega dovoljenja.
Po južnokorejskih zakonih o javni varnosti je sleherni stik s severnokorejsko državo prepovedan, če ni bilo predhodno izdano posebno vladno dovoljenje. Tistim, ki kršijo ta pravila, pa lahko sodijo po hitrem postopku, saj so obtoženi izdaje.
Kim Dae Jung je že pred dnevi rekel, da je pripravljen odgovarjati na vprašanja preiskovalcev, vendar da je to njegova prostovoljna izbira, včeraj pa so ga aretirali agenti južnokorejskih tajnih služb.
Po 500 letih se sefarditi vračajo v Španijo Madrid skuša sedaj popraviti storjeno krivico
TOLEDO — Neskončna so pota Gospodova: v Njegovem imenu so pred slabimi petimi stoletji iz Španije izgnali tiste Žide, ki se niso hoteli pokristjaniti, danes pa se lahko njihovi potomci vračajo v Španijo in po hitrem postopku pridobijo špansko državljanstvo. Dokazati morajo le, da so potomci tistih 400 tisoč Židov sefarditov, ki so morali 30. marca 149£ z odlokom kralja Ferdinanda II. zapustiti Španijo, ker se niso hoteli pokristjaniti.
Begunce je pot vodila po vsem Sredozemlju, v severnoafriški Magreb, na Sicilijo, predvsem pa na Balkan, kjer jim Turki niso očitali, da so »bogamorilci«. lipe sefardit izhaja iz hebrejskega naziva za Španijo - Sep-
haradh. Danes pa pojmujejo kot sefardite vse Žide, ki niso haskenazimi, potomci nemških Židov vzhodne Evrope, ki govorijo ali bolje rečeno so govorili jidiš. Številni sefarditi so v svoji sredozemsko-balkanski diaspori ohranili stare šege in navade ter »ladinšči-no«, staro španščino, ki jo danes proučujejo na madridskem inštitutu Arias Montano.
Izgon sefarditov, ki so prišli v Španijo za časa Rimljanov, bodo praznovali leta 1992 istočasno s praznovanjem odkritja Amerike, ki bo doseglo svoj višek v svetovni rastavi v Sevilli, kjer bo tudi židovski pavilijon. V Toledu pa že pripravljajo vrsto manifestacij pod imenom »Sepharadh 92«. V tem mestu,
ki ga je izraelski premier Šamir nedavno definiral za »Jeruzalem Zahoda«, ne živijo Židje. V Toledo prihajajo kot turisti na ogled obeh sinagog; v eni je svetovno znan sefar-ditski muzej.
Dolga je bila pot za sefardite, da jim je Španija ponovno odprla vrata, je izjavil predsednik španske židovske skupnosti Samuel Toledano. V Španiji živi kakih 12 tisoč Židov, v zadnjem času pa se je iz magreb-skih držav vrnilo kakih 2.000 potomcev izgnanih sefarditov. Po novem lahko ti zaprosijo za špansko državljanstvo že po dveh letih bivanja, španske oblasti pa niso do sedaj zavrnile nobene prošnje.
V Teksas je pripotovala Charlotte
Orkan Charlotte ima sicer nežno žensko ime, posledice njegovega potovanja po širnem Teksasu pa so vse prej kot prijetne. Domačini so sicer navajeni na občasne nalive, zato so s precejšnjo filozofsko strpnostjo sedli na kombi, v pričakovanju, da bo cesta spet prevozna, drugi pa so se podali na pot v znamenju načela »omnia mea mecum porto«, saj je par na sliki zapustil poplavljeno stanovanje in vzel s sabo otroka pa tudi dva kužka. (Telefoto AP)
Aids je za mnoge Italijane še vedno velika neznanka
RIM — Skupina raziskovalcev, ki jo vodi Giorgio Mar-bach, je pravkar zaključila raziskavo o aidsu. Rezultati in-tervjuvanja 800 oseb, ki spadajo v »rizično starostno dobo« so taki, da se velja ob njih zamisliti, saj pričajo o tem, da je aids res bolezen stoletja, a ostaja kljub temu velika uganka za večino intervjuvancev.
Prva zanimivost je v tem, da se več kot polovica intervjuvancev (53%) noče odreči občasnim avanturam. Aids je sicer na preži, »potreba po ljubezni« pa je menda močnejša, pri tem pa bi morali seveda poglobiti pomen pojma »ljubezen«. Najmanj pripravljeni na kompromise v imenu zdravja so moški, saj jih 66,7% še dalje skaka po posteljah, 33,3% žensk pa se brez težav odreče poglabljanju prijateljstva, če to pomeni prespati z neznano osebo. Edina otipljiva novost v obnašanju italijanskih moških je uporaba preservativa, ki ga sicer ne ljubijo preveč, vendar so nekako le razumeli, da je lahko kdaj življenje odvisno tudi od gumijastega prijateljčka.
Sicer pa so presenetljive tudi nekatere druge izjave intervjuvancev. Kar 48% intervjuvancev bi najraje izobčilo seropozitivne osebke (iz šole in delovnih mest), na vprašanje, kdo je seropozitiven subjekt pa je 10,7% oseb odgovorilo, da je to »osebek, ki ima v sebi primerna protitelesca in je zato varen pred okužbo z aidsom«. Tudi v tem primeru je večina intervjuvancev (65,8%) moškega spola.
Raziskava profesorja Marbacha je tudi dokazala, da je vsekakor reklama tista, ki je omogočila intervjuvancem, da so bili vsaj nekoliko obveščeni o bolezni. 94,5% je brez oklevanj dejalo, da se aids širi po krvi in s spolnimi odnosi, 88,3% pa je priznalo, da je bila najbolj učinkovita televizijska reklama. Približno polovica intervjuvancev je-znala citirati na pamet parole, ki so spremljale reklamna sporočila, večina pa je precej pozitivno ocenila poseg vlade, ki naj b1 nudila prebivalstvu zadostne informacije. Glede na rezultate raziskave bi bilo zanimivo vedeti: zadostne komu?