Prihodnost je mladost
Sirene, ki so zatulile 4. maja, so obudile naše nezaceljene bolečine. Znova smo sklonili glave v spominu in spoštovanju. Eno leto, leto brez Tita, toda s Titom v srcih, je za nami.
To leto je bilo težko. Toda bila so že težja! Res smo se morali zdaj s težavami spopadati brez Titove jasne, odločne besede, brez njegove neomajne avtoritete, toda ven-darle je sedaj še bolj jasno, da Tito nikoli ni bil le Josip Broz: Tito je 23 milijonov Ju-goslovanov, Tito je samoupravni sistem, to je trden oklep splošnega ljudskega odpora.
Nekateri pravijo — na Kosovu je prišlo do zapletov zato, ker ni več Tita. Res so bili dogodki v Prištini ter v nekalerih dru-gih krajih v lej avtonomni pokrajini huda preizkušnja za naše narode, za naše bratstvo in enotnost. Toda do njih ni prišlo zato, ker ni več človeka, ki bi poosebljal to bratstvo, temveč v precejšnji meri zaradi lega, ker so mnogi pozabili na prisege, ki so jih dali ob Titovem grobu. Zaradi tistih, ki so bili pred
cnim letom izredno glasni, ko so vzklikali, da bodo stopali po Titovi poti in so bili užaljeni, če jih je kdo spomnil, da samo prisege niso dovolj. Kajti Titova pot je ko-vanje resničnega bratstva in enotnosti, ki temelji na enakopravnosti vseh narodov in narodnosti. Ki je torej temeljno nasprotje slehernemu nacionalizmu oziroma sprožil-nim mehanizmom za izbruhe le-tega.
Titova pot pomeni odgovornost, dosled-nost in trdo delo. In kar preveč je morda še takšnih, ki jih moramo spomniti na to.
Prihodnost je pred nami. Prihodnost brez Tita, toda s Titom v srcih. To je naša od-ločna akcija za stabilizacijo gospodarstva, v kateri smo v Šiški že dosegli pomembne uspehe; je odgovornost pri uresničevanju planov, utrjevanje samoupravnih odnosov, delegatskega sistema. Z dejanji, ne zgolj z besedami!
Prihodnost je ne nazadnje mladost, ki 25. maja slavi svoj praznik!