V smrt f o sumu y E NSK svoboda n aroclu n — n - \j Vestnik Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Posebna izdaja. Oktober 1942. ZA SLOGO IN BRATSVO SLOVENSKEGA NARODA HlOTI POD&C GALCEM DRŽAVLJANSKE VOJNE MED SLO VEN C! I V KORIST OKUPATOR JAl ~~~~~TLWenčT7 Zlovešče napovedi sovražnikov slovenskega naroda o "zlomu" slovenske partizanske vojske in uničenju O F so doživele prav tak polom kakor ga je doživel razbojniški pohod združenih italijanskih in nem- ških tolp proti ne oboroženemu slovenskemu ljudstvu, barbarski Dohod, ki so ga okitili z lažnjivim imenom "ofenzive"proti slovenskim"parti- zanom. . Ni še ugasnil plamen po žganih slovenskih vasi,ko so partizanske krogle znova dokazale okupatorju in njegovim pomočnikom, da partizan- ska vojska še živi, živi krepke je kakor kdajkoli poprej. Uspehi parti- zanskih čet v Beli Krajini, na Notranjem, v Primorju, na Gorenjskem in Štajerskem,ki so bili doseženi v zadnjih tednih, glasno dokazujejo, da partizanske vojske ni mogoče uničiti. Še več,partizanska vojska se je v ognju težkih in krvavih bojev le še okrepila in prekalila ter si priborila "še večjo ljubezen slovenskega ljudstva. In prav v ognju teh bojev so vzrasle prve naše koroške čete onstran Karavank. Nasi partizani so ponesli svojo osvobodilno zastavo vse do Osojskega jeze- ra in pod Celovec ter na tem koščku stoletja tlačene slovenske zemlje zadaj ali sovražniku udflrce in obujali v dušah naših koroških bratov vedro vefo v skorajšnjo zmago slovenskega naroda. In istočasno so prav v teh dneh majhne partizanske četioe na slovenskem Primorskem "^S0 narasle v Soški odred,ki s svojimi bataljoni napada sovražnika od Trsta do Soče. Prav v teh dneh največjega trpljenja je slovenska partizanska vojška prvič po tolikih stoletjih združila ves slovenski narod od Spilja do Trsta, od Velikovca do Kolpe v enotni volji,pribo- riti si po tisočih letih znova nacionalno svobodo in neodvisnost. Sovražniki slovenskega naroda so tudi računali, da bodo uničili OP in s tem štrli hrbtenico slovenskega osvobodilnega gibanj a. Toda OF je vojno gibanje vsega slovenskega naroda, zato je neuničljiva,kakor je neuničljiv tudi narod sam.Sovraštvo slovenskega ljudstva do okupa- torja je po vseh novih njegovih zločinih postalo še silne j še in prav tako z vsakim dnem vse burne je narašča val svete jeze slovenskega ljudstva proti vsakršnim okupatorjemim pomočnikom.Jasneje kot kdaj- koli poprej se je sedaj pokazalo, da. je Osvobodilna frenta vseskozi kazala slovenskemu ljudstvu najbolj pravilna pota za njegov boj. In prav zato je OF danes močnejša kot kdajkoli, prav zato je slovenski narod danes silne j ši v svojem bojevitem odporu, kakor je bil kdaj koli, HOTELI SO NAS UNIČITI- PA SO NAS OKREPILI l SLOVENCU Fašistični razbojniki in njihovi reakcionarni protiljudski za- vezniki doživljajo poraz za porazom tudi na svetovnih političnih in ke avijacije po fašističnih centrih. Zlom so doživeli vsi Hitlerjevi poskusa, da bi s pomočjo svojih reakcionarnih "mUnchenskih" zaveznikov v Angliji in Ameriki dosegel oslabitev sovjetsko-angleško-ameriške zveze. Nasprotno, ta zveza postaja vse čvrstejša.Veličasten pritisk angleškega in ameriškega ljudstva za takojšnjo vzpostavitev druge fronte proti fašizmu očitno dokazuje, da zmaguje svobodoljubna volja angleškega in ameriškega ljudstva nad ostanki Hitlerjevih mUnchenskih zaveznikov,ki poskušajo porušiti enotnost sovjetskega,angleškega in ameriškega orožja. Hitler je sklenil z ognjem in mečem zatreti sleherni odpor evropskih narodov. Toda namestu tega slede zatirani evropski narodi junaškemu zgledu narodov Jugoslavije in vse odločneje dvigajo orožje proti fašističnim tlačiteljem. Sovjetskim in jugoslovanskim partiza- nom se pridružujejo pol jski,grški, alb anski, norveški, avstrijski, francoski,"belgijski in drugi partizani. Iz globin zatiranih evropskih narodov vstaja in se vedno "bolj siri mogočna partizanska vojska,ki nosi plamen oborožene vstaje proti fašizmu po vsej Evropi. Vsa ta dejstva so vzbudila tudi v množicah Hitlerjeve Nemčije in Italije črva dvoma v zmago njihovih oblastnikov. V teh deželah samih se krepi antifašistično gibanje, Ženske demonstracije in celo stavka (Piatove tvornice v Italiji) so prvi važni znanilci tega dejstva, da Hitler vse bolj izgublja bitko tudi v svojih lastnih deželah. VSA EVROPA SE SPREMINJA V FRONTO PROTI HITLERJU IN MEJ PRIPRAVLJA BLIŽNJI KONEC 1 Dolžnost evropskih narodov v tem trenutku je, da do skrajnosti okrepe svoj boj proti okupatorjem in da s tem čim "bolj približajo dan dokončnega Hitlerjevega zloma. KDOR KOLI PA^TTRA Z OKTJPATORJI. KDOR KOLI STOJI OB STRANI TE ORJAŠKE BORBE, PODAl^JtigOE OŠS^TSEGA NASILJOlD SVOJIM NAHODOM i SLOVENCU V trenutku, ko: je Hitler s svojimi vazali pričel s totalno ofenzivo proti vsemu, kar je svobodoljubnega in naprednega, v trenut- ku, ko so nemško-itali janske tolpe pričele z "ofenzivo" tudi proti slovenskemu narodu, v tem trenutku so se tudi na Slovenskem opogumile kajnovske duše, da bi okupatorja podprle, da bi zasadile nož v hrbet osvobodilni vojski slovenskega naroda. Te kajnovske roke so že dolgo na skrivaj kovale orožje, da bi ga dvignile proti svojemu narodu,ko bo njegova sila največja. Kovale so ga skrit o, potuhnjeno, za hrbtom okupatorja. In ko se je razbojniška povodenj okupatorskih tolp raz-r lila po slovenski zemlji, tedaj se je tudi ta kajnovska peščica pod zastavo Mussolinijeve "protikomunistične milice" in Hitlerjeve "Wehr- mannschaft" dvignila iz svojih skritih lukenj in jela streljati v živo meso slovenskega ljudstva, dobro vedoč, da. jo pri tem ščiti okupator- ska vojska. Toda tudi ta okupatorski manever je šel po vodi. SLOVENSKI NAROD_S0VRAŽI OKUPATORJE, TODA ŠE TISOČKRAT BOLJ SOVRAŽI SVOJE lastil jole^hli so 5tup1li V okubltorjevo" olUsto. I . . Slovensko ljudstvo z brezmejnim studom in mržnjo spremlja po- četje te zavržene belogardist ično-mihajlovičevske tolpe izdajalcev. Naj tulijo v svet laži in klevete o "nasilju" partizanov, naj podti- kajo svoje lastne razmrcvarjene žrtve paxtizanom, naj neštete grobo- ve,ki so jih napolnili oni sami, pripisujejo partizanom, vse te pe- klenske podle in nizkotne laži ne bodo prekričale dejstva, da je ta svojat prodala slovenski narod tu jemo osvajaču. In tudi slovenski partizani,ki jih ta svojat vsak dan znova proglaša za uničene, so v zadnjih tednih dokazali, da njihove krogle sejejo prav tako neusmil- jeno smrt v vrste belbgardističnih tolp kakor v vrsten okupatorskih razbojnikov. Občutni udarci, ki so jih partizani zadali beli gardi na Notranjeksme, Dolenjskem, polhograjskem področju, v ljubljanski okolici-itd. ter razoroževanje cele vrste vasi,ki so ga izvršili partizani po vsej "ljubljanski pokrajini", so odločno svarilo za vse tiste, ki mislijo, da bodo pod italijanskim pokroviteljstvom lahko uresničevali svoje protiljudske «11 je^- SLOVENCI! Beligardistični hlapci okupatorjev so pričeli s svojim podlim izdajalskim početjem v trenutku,ko je junaški boj slovenskih parti- zanov proslavil slovensko ime.po vsem svetu. Z orožjem v roki je slovenski narod dosegel, da ga zavezniški narodi priznavajo kot res- ničnega zaveznika v veliki vojni proti fašističnim imperij al is t-om. Prvič v zgodovini si je slovenski narod pod vodstvom OF in z orožjem svojih partizanov priboril tako mesto med narodi, da bo lahko sam odločal o svoji bodočnosti. . IN PRAVTO^IDOBITEV, PRAV PLODOVE TEGA MEDNARODNEGA PRIZNANJA HOČEJO TOTCIi'1 i.JVl^VSKr^VEZFiKI^OTTSUi;i"NiJA IN -- HlILŽRJA 1 - 3 - Osvobodilna fronta .le ves čas svarila slovensko-ljudstvo pred to izda per čioo, ki se je izlegla iz najbolj reakci onarr.ih in naj - -olj protiljudskih krogov tista, osovražen gospode,ki je lila že v" Jugoslaviji ves čas glavno cjorišče ac^čega in mednarodnega fašizma. Četudi se je ta gospoda delila v "klerikalni" in "nacionalni" tabor, je bila vendar v bo^n proti pravicam in zahtevrja Ijudckih množic. In prav tako je tuli 6>,nes. Oetuli se deli v "kiarikalno-belogardistič- no:T in " miuajlcvičevske" lefi je, ima pred očmi sauo en smoter: uniči- ti osvobodilno gibar.;je si o verskega ljudstva, pomagati okupatorjem, utrditi njihovo oblast nad slovenskim narodom, da bi tudi ena sama mogla nemoteno vihteti bio izkoriščanja nad delovnim ljudstvom Slo- ve-'i.. j a , v vr^tvstj snojih kotitf^k in razpsptih foptcti 2pcmja fa?to*ut:s ............>;, - — - • g2-r • . ■ • : - . rg? _ • : 3 ^GLi.jp ;u' i vl^iCO piiO'11 fc- lOič tZ Iali .^dT Slovenski narod / . , . ■. « 'KajbbVjši 'tvoji s-itnovi se "bore za tvojo svobodo in prelivajo svoje 1t.l zanjo - belogardist i onoHiiihaj lovi carska svejat- jo prodaja okupator je^ru • liiprodi vsega sveta se bore Za 'čim "hitrejši zmagoviti konec vojne proti 'f m tlačite 1;j<=>ni . - belogarcListi čno-mihajlovičevska svojat •podpira .. in." mu /pod al i su j e ■ »Šlvl-g en j m •.. <1 tvbil, tri aovL se bor« ž a mir v sreči'in blagostanju po Zlo 1:1 barbarstva -' beli.ogardist j euo-miha jloviČevska svojat ti pripravlja bratomorno državljansko vcjnsl Belogardistična dmščina ni številna* Toda njena moč je v pomoči, ki jo dobiva od okupatorjev. Z okupatorsko oblastjo nad Slovenci ta druščina stoji in pade. Boj proti beli gardi in proti okupatorjem je zato enoten boj za svobodo in lepšo bodočnost slovenskega naroda*K>ikor je slovenski narod dokazal, da je sposoben zadajati uničujoče udarce okupatorju,- tako "in še bolj bo znal uničevati tudi domaČe belogardi- sticne izdajalce, V tem bo ju .je treba združiti vse. sile slovenskega naroda, ' •• • ,"' . :v'" r i- • : • ■ • •• gre za to: • ... . ' . ; ■•; • •'• .. . , " : ' a.a se prepreči bratomorno klanje, med Slovenoi; da se preoreci račun okupatorjev, da bi z i z Z: vrnjeni di Jj avl jonska vojr.e utrdili-, ^sve J O' oblast n;ud ;"" '•" slovrpM-bkim narode21.; ' » • ;.'■• da se zagotovi do^krai i eni način reševanja bodoč- nosti slovenskega naroda-1 TO JE POLITIČNA OSNOVA, ki mora .danes združiti ves-slovenski narod. Ne sme biti več omahovanja! B slog ardi st i čno-mihaj lovi pevska svojat,ki'je dvignila svoj kairovrki meč nrotl ogromni" večini sloven- skega naroda, je dokončno razdvojila slove.tiski narod samo na dva tabora je dokončno ločila od večine slovenskega ljudstva proti ljudski izme- ček.ki se ie r din j al ofepa.vor.j ec. JaSno se je ločila fronta naroda od fronte tujih plačancev. Sredine ne more biti več l Delovno ljudstvo! Belogardrstičha svojat se je dvignila v prvi vrsti proti tebi, zato., da bi lahko vihtela: svoj izkori ičevalski bio po tvojih plečih, Za tvoie .pravice grei Z« vso tvojo bodočnosti Brani svojo zemijo, brani plono/e svojega vsakdanjega delal DELAVCI! Vi ste se doslej borili v prvih vrstah OF in slovenskih parti- zanskih čet. Vi ste zadali sovražniku najtežje udarce. Prav zato ho- čejo belogardistični izdajalci poteptati predvsem vas. Vi niste ho- teli razredne vojne, toda belogardisticna svojat sa"ia je pričela zara- di* svojih razrednih in protiljudskih interesov udarjati v hrbet osvo- bodilni borb t slovenskeg« naroda. Odgovorite ji z«to dostojno l Branite - 4 - "borite tudi za zagotovitev lepše "bodočnosti slovenskega delavstva, Socisl^ . krščansko socialistični , nacionalni, in komunistični delJ.vc - t očite čvrsto enotni v prvih'vrstah borbe proti okupatorjem in te iogr-ir čl stičnim tolpam l SLOVENCI! Nobenega oklevanj a, nobenega omahovanja več ne sme "biti l Z vso odločnostjo je treba preprečiti, da bi belogardistični zločinci za- netili državljansko vojno v veselje okupatorju, Izvršni odbor in Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet sta izrekla svojo besedo: SLEI^EHWtA SLOVNICA. _KT PO SODELOVAL V IZZIV^NJTJ pnZAVr TcMmB #0 D&T^tflTA NEraMlJi^EAZM,....... Partizanske Lrcgli* bodo počis tile tc tolpo,ki dela sramoto slo- venskemu imenu, s si g venskih tal. Potrebno je, da. se tej borbi pridru- žijo vsi Slovenci I Cim odločnejši in čim hitrejši bo udarec po tej zalegi, tem manjše bodo žrtve,ki jih bodo terjali bodoči boji za po- polno zmago osvobodilne stvari slovenskega, naroda. MOŽJE, ŽENE, MLADINA! Neusmiljeno, po lastni uvidevnosti in z vsemi sredstvi uničujte belogardistično zalego,kjer koli se pojavil Čistite naše vasi J Zbiraj- te podatke o zločinih belogardističnih priganjačev, o njihovem gibanju stanovanjih itd. \ Pri Jat v: i a j te jih oblastem OP in slovenskih partizan- skih četi Obračunajte tudi sami z njimi l y Stolen cijki ste bli prisiljeni sprejeti orožje od okupatorjev / Of zna delati razliko med belogardističnimi prigenjači in za- peljanimi slovenskimi ljudmi,ki so iz strahu ali prisiljeni sprejeli orožje iz rok okupatorjev. Nič se Vam ne bo zgodilo, če se boste v naprej prijavili zaupnikom OP in jim ob jasni 1 i svoje stališče. Zdru- žite se v grupah, pri j«vite se, ostali boste mirni in zaščiteni po svojih^domovihl Oddajte mirno svoje orožj e^part ižanskim četam,ki razorožujejo z italijanskimi orožjem oborožene vasil PARTIZANI! Sejte neusmiljeno smrt v belogardistične vrstel "im odločnejši in čim bolj uničujoči bodo vaši udarci po teh izdajalcih, tem manjše bodo žrtve,ki jih daje slovenski n*rod v tej veliki borbil NARODNI ZAŠČITNIKU Stojte trdno n straži naših vasi in mesti Čistite vasi, mest a, ulicebelogardističnih psov-gonjačevl Delajte to po svoji lastni vz- podbudi in v sodelovanju s partizanskimi oblastmi t ^Vedite eno: smrt slehernega belogardističnega priganja.ča bo rešila življenje stotih poštenih Slovencev l SLOVENCU ČAS JE, da se dokončno odloČijo vsi tisti,ki so še omahova.li, ko se ^e slovensko ljudstvo borilo za svoj obstanek. CAS JE, da se odkrito izjavi londonska jugoslovanska vlada na čigavi strani jej OP nikoli ni odbijala sodelovanja z nikomer,ki se hoče resnično boriti proti okupatorjem. Ves slovenski narod terja, od londonske jugoslovanske vlade,če se noče javno postaviti na. stran belogardističnih oprod okupatorjev, da pred vsem svetom obsodi in razkrinka belogardistično- mihajlovičevsko početje; da pred vsem svetom prizna in broni junaški boj slovenske partizanske vojske in vsega slovenskega, naroda pod vod- stvom Osvobodilne Pronte; da prizna in se solidarizira z gibanjem Osvobodilne Pronte kot bojevne organizacije ogromne večine slovenskega naroda.. - 5 - .ŽIVELI NAŠI HRABRI PARTIZANU " ČAS JE, da se javno opredele vsi iskreni nacionalistični/vsi resnični patrioti,ki jim neodvisnost Jugoslavije in njenih narodov ni prazna fraza. OP ponuja roko iskrenega sodelovanja. vsem,ki so za svobodo in bratstvo južnoslovanskih narodov, za svo- bodno in demokratično Jugoslavijo l ČAS' JE. da se jasno izjavi takozvana;'>sredina", kajti omahovanje in molk pomenita podporo podžigalcem državljanske vojne, soodgovor- nost za tako vojno, OP ponuia: roko~iiskrenega, sodelovanja vsem tistim Slovencem,ki se hočejo boriti proti državljanski vojni,za demokratično reševanje bodočnosti slovenskega narodal J. L0VENO/ i_ Vstopamo v odločilno borbo za zmago osvobodilnih ciljev slo- venskega nnrodal Na slehernem Slovencu je, da pospeši prihod te končne zmage. Nihče več ne sme stati nedela, vno ob strani t Naprej, še odločneje in še bolj enotno &ot doslej PROTI FAŠISTIČNIM OKUPATORJEM, KI GRABIJO PO NAŠI ZEMLJI; , PROTI BELOGARDISTIČNO-MIHAJLOVI *EVSKIM ZAVEZNIKOM ' OKUPATORJEV; PROTI'IZZIVALCEM DRŽAVLJANSKE VOJNE; . . ' PROTI PSOM-GONJAČEM NAJVEČJIH SOVRAŽNIKOV SLOVENSKEGA NARODA; ZA ZMAGO PRAVIČNE OSVOBODILNE STVARI SLOVENSKEGA .NARODA IN • VSEH. NARODOV JUGOSLAVIJE; ' ŽA ZMAGO FRONTE SVOBODOLJUBNIH NARODOV POD VODSTVOM ZSSR4ANGLI- JE IN AMERIKE PROTI FAŠISTIČNEMU IMPERIALIZMU i ..ŽIVELA'-OSVOBODILNA FRONTA SLOVENSKEGA NARODA i IZVRŠNI ODBOR- V začetka oktcMa 1942. _ O^ObOCllifie jtOt^S 5(0^5^0 _ , naroda >; * * * • • • • * T • • • _ . , • 1 ' J OSVOBODILNA. FR0N;TA SLOVENSKEGA NARODA IN JUGOSLAVIJA. . * - Osvobodilni fronti slovenskega naroda kaj radi očitaj o, da je " proti Jugoslaviji" . Svoje natolcevanje skušajo* opirati na dejstvo, da. -je OF brezobzirno razkrinkala napake stare,versajske Jugoslavije,iti poudarila, svojo odločilno voljo,, slovenskemu narodu v sedanji, nad Mar je kritika stare Jugoslavije' v resnici " proti jugoslovanska" ? Mar je slovenski' narodni program že sam poosebi naperjen proti Jugo- slaviji? In končno: mar je spoznanje, da si mora sleherni narod pribo-r riti svojo popolno nacionalno svobodo, če se hoče združiti z bratskimi narodi v enakopravno skupnost - proti jugoslovansko? Danes, ko imamo za seboj izkušnje iz .žalostnega • aprilskega zloma versajske Jugoslavije in iz junaškega poldrugoletnega osvobodilnega boja' slovenskega naroda, mora celo slepcu postati jasno, da bi bile prav take bedne "ugotovitve" . za pošteni jugoslovanski program- najbolj porazne. Kdor bi se namreč" zbaZ'.odkritosrčne kritike stare Jugoslavije, pač ne bi dokazal ničesar drugega., -kot to, da si predstavlja bodoče sožitje narodov Jugoslavije np isti podlagi, na kakršni je bilo zgra- jeno pred aprilsko katastrofo, to še pravi,, n* krivični in hkrati trhli ter narodom Jugoslavije in sami Jugoslaviji -škodljivi velikosrbski podlagi. In komur bi se zdel slovenski narodni program nevaren" za njegovo jugoslovansko koncepcijo, ta, bi pač dal slabo, spričevalo tako svoji- slovenski pripadnosti kakor svojemu jugoslovanstvu-. Osvobodilnn fronta sme danes s ponosom naglasitit, da ni postav- ljala. svojega slovenskega programa nikoli v nasprotje z idejo jugoslo- vanske skupnosti, zgrajeni na temelju narodne enakopravnosti in pravice slehernega nnroda do samoodločbe. Še več I Osvobodilna fronta sme t3v diti, da je edina na Slovenskem programa t i čno in praktično pokazala pot. knko je mogoče priboriti slovenskemu narodu njegove suverene narodne -6- pravice, hkrati p« ustvariti pogoje tudi za "bodoče svobodno sožitje narodov Jugoslavije, pogoje za novo, n« narodni enakopravnosti in zado- voljstvu svojih narodov temelječo Jugoslavijo. Da niti samoodločbe niti sloga, enotnost ter bratsko sožitje na- rodov Jugoslavije niso bili Osvobodilni fronti taktična gesla,od ka- terih potegneš iz žepa zdaj prvo, zdaj drugo, kakor ti pač narekuje trenutna polit$.žna potreba, dokazujejo že "Temeljne točke", sprejete 1941 na 2.plenarni seji SNOO in dopolnjene ob novem letu 1942. Zados- tuje, da navedemo le tri med njimi in ze razgalimo vso lažnjivost tr- ditev o proti jugoslovanski usmerjenosti 0?, hkrati pa manifestiramo, ^ kako združuje 0 F slovenski narodni program s svobodno, ne imperialistič- no jugoslovansko koncepcijo. Oglejmo si 2.,}. in 8. izmed programa t i čnih "Temeljnih točk" t Druga se glasi: "Ta akcija predstavlja izhodišče za osvoboditev in združitev vseh SlovencevT^ Tretja nagl».ša: "Stoječ na stališču naravne in usodne skupnosti jugoslovanskih narodov, ne priznava Osvobodilna fronta razkosanja. Jugo- slavije in deluje z vsemi silami za~sTo"go in enotnost njenih narodov~ Hkrati stremi k povezanosti slovenskih narodov"-pod vodstvom velikega" ruskega, naroda na temelju pravice slehernega naroda do samoodločbe." Osma poudarja; "V skladu s slovesnimi izjavami Churchilla, Bo os e- velta in Stalina bo po svoji narodni osvoboditvi o notranji ureditvi, združene Slovenije in o svojih zunanjih odnosih odločal slovenski na- rod sam. OP bo to elementarno pravico slovenskega naroda, uveljavila in branila z vsemi "sredstvi." Kaj povedo vse tri točke v celoti? Nič več in nič manj, kot to, da hoče OP priboriti slovenskemu n»rodu osvoboditev, združitev in pra- vico do samoodločbe kot najvišji izraz narodne suverenosti, hkrati pa, da. stremi po bratskem sožitju slovenskega naroda z drugimi jugoslovan- skimi narodi v novi, na temeljih narodne enakopravnosti zgrajeni Jugo- slaviji ter k povezanosti vseh slovanskih narodov pod vodstvom ruskega, naroda. D« se bpjka o proti jugoslovanski usmerjenosti OP razblini v nič, pa. zadostuje že sama konfrontacija s tretjo izmed "Temeljnih točkS Tajco svojo programatično koncepcijo zastopata Osvobodilna Fronta in njen vestnik "Slovenski poročevalec" ves čas svojega obstoja in razvoja ter se borita, zdaj proti velikosrbskim,zdaj proti separatistič- nim "srednjeevropskim" 02. italofilskim težnjem domače in v inozemstvu bivajoče bele garde. Tako torej - kar se tiče pr ogr a matičnih teženj Osvobodilne fron- te slovenskega naroda. Kar pa se tiče borbene poti Osvobodilne fronte, je ta pot edina, ki dejansko ustvarja pogoje za novo Jugoslavijo. Če je velikosrbska hegemonija t stari Jugoslaviji razbijala slogo in enotnost južnoslo- vanskih narodov,tedaj jo skupna partizanska borba proti fašističnim ittperialistom in okupatorjem ku.ie na novih temeljin. na temeljih skup- nih borbenih smotrov, za katere prelivajo svojo kri in darujejo svoj«, življenj©, tako srbski, k»kor slo venski, hrvatski in črnogorski parti- zani. Narodno osvobodilna-p«rtizanska in prostovoljska vojska Jugosla- vije,^ ji poveljuje skupni Vrhovni štab, je najpristne jša vez med na- rodi Jugoslavije,kar jih je kdaj bilo. Trditi smemo: -popolna zma^a narodnoosvobodilne partizanske in prostovoljske vojske Jugoslavije je hkrati jamstvo in po^oj zp nastanek ter zmago nove Jugoslavije. Partizansko gibanje jugoslovanskih narodov združuje v najvišjem in^najčistejšem pomenu "besede načelo samoodločbe z voljo trdno preiz- kušenih narodov Jugoslavije po slogi, enotnosti in skupnem sožitju. V tem smislu sme in mora Osvobodilna fronta zapisati na svoj prapor: Svobodna in združen* Slovenija v svobodni, na narodni enakopravnosti temelječi Jugoslaviji. ; ODLOK-. o reorganizaciji Glavnega poveljstva sio venskih narodno-osvobodilnih partizanskih čet. ' ' 11 ' r< • 1. Z namenom, da bi dosegel čim večjo operacijsko sposobnost Glavneg« poveljstvp slovehskih narodno-osvobodilnih partizanskih čet, hkrati pa tudi čim tesneje povezal slovensko narodno vojsko s politič- nim delom Osvobodilne fronte, imenuje Izvršni odbor OP naslednje Glav- no poveljstvo slovenskih narodno-osvobodilnih partizanskih čet : " Z »"komandant a tovariš« Jernej« Posavc«,doslej političnega komisar j p Gl~«vnega poveljstvo,-- — - ------------- — - z« političnega komisarj« tov. Petr« K«l«n«. sekretarja Izvršnega odbora Osvobodilne- fronte, - - -- -- n?mestnik» k®a^.«2rt»-tov.Brcaik« Hr«st«,generaišt*bneg« polkovnik« bivše ^jugoslovanske armade, doslej čim« Glavnega povelj- "za"organiz«torj a strokovne vojaške"izgr*dnje" čet in novel i- niskega k«dr« tov.Doret« Trdino, doslej čl*n« Glavnega poveljstva, 2. Z n«menom~d« oskrbi čim višjo politično r«ven čet in nadzor nad politicno"izgr^dn ju, imenuje Tzvršni odbor OF naslednje pomočnike politkomisar ja Glavnega povel jStVaT - tov.Bolka Brezarja, član« «git*cijsko-pr£p*g*n4As;fci,ŠB:e, komi. sije pri Izvršnem odboru OF, člana KPS, ~ ^ tov.Jurija Dobrave a, član« vodstva krščanske skupine v OF tov. Slavka Gruma, člana vodstva Sckolovv -- ' -- Tovarišema Fetru Strugarju in Frlmožu Tratniku,ki prevzameta nuve naloge v osvobodilnem gibon"ju("izreka Izvršni' odbor OP prizn«n'e za njuno požrtvovalno delo,ki st» ga dssls-j vršll«~pri Glavnem povelj- stvu, ter ugotavlj«, da je prva perioda"rasti in razvoj« slovenskega partizanstv« bistveno po rezana njunim« imenoma t«ko glede na s*m« dejstva kakor v_.zavesti naših partizonoz. N« polož«ju, dne l.oktobr« 1942 Izvršni odbor OP. ODLOK.... o koopT^i.ji. tov.Petra Strup-^ržio v Izvršili odbor OF .. „ 1. Izvršni odbor OF kooptir« tov«riša__Petr« Strugarj^. 2. Izvršni odbor OF poverj« tov. Petru Strugnrju vojaški referat. N« položaju, dne 1.oktobra 1942. Izvršni odbor 0F„ REORGANIZACIJA GLAVNEGA POVELJSTVA R/eorganizaci j a Glavnega poveljstva slovenskih n«rodno-osvobottilnih partizanskih čet,ki jo je izvedel IOOF, je posledic« novih Halog"in potreb n«še"narodne vojske,"Tiovih okoliščin, v k«terih se r«zvijn slovenska pnrtizrask« vojska. "Dejstvo, d« je italijansko ofenziva glede svojeg« poglovitnega smotra - glede uničenja slovenske partizanske vojske - doživel a--popo- len neuspeh, j najzgovornejši doko-z, d« so"*se slovsnske"partiz«nske čete doslej prVvilno"r« zvi jo"le In d«"je bila splošno org«niz«cijsk«," ^tmtesk" in "tnkttčn" linij« Glovnego poveljstvo pravilna ter OSpešn«. l o drugi str«ni po terjo isto dejstvo, do omogočimo n«dai-jni razvoj slovenske"n«rodne"vojske toko v organizooijskem pogledu kakor v pogle- du njenega vodstvo. - ~ . ~ ~ — — Iz sloveiiske""norodne vst«je r«stočo"slovensk« p«rtiz«nsko vojsk«, ki je-pre?tvei-o itoiijpnsko ofenzivoyje~~dr-nes neprimerno bliže kovu regul ~«rne_ «rm«de, kokor p« je bilo z«" č*~s« svobodneg« slovenskega teri- torija. T« r«zvoj v smeri regul orne «rm«de kakor tudi potrebo, d« večje in udarnejše konuentr«cije hitro uničijo izd»jolBke belogardistične tulpe, St« po rtoll-jpnski ofenzivi in prvi"reorg«nizoci jski periodi narekoval« organizacijo"novih ud ornih brigod poleg terenskih odredov (ki jih bomo seveda o6r«nili vse do osvobodi t ve, ker su no jnspo3rettnej- ši organ narodnih vstaj). Glede poveljstvo pa z«htev«ta, da-^postane predvsem operacijsko in sposffbno", dvigniti strokovno r«ven"naše"vojske, medtem, "ko s o bile"v prvih r o z dob jih slovenske"norodne vstaj naloge" Giavnnga poveijstvo poleg splošnega str«teškeg* in taktičnega usmerjan- ja zlasti orgoKi z opijsko politične. IOOF je~^to spremembo upošteval t«ko da je prvič zm^njšol število člonov Gl«vneg« poveljstvo in s tem omo- gočil njegovo večju gibljivost drugi po ju v sestavu Glavnega povelj- stva znostril poudorek n« vojaških izkušnjami. - £ - Čeprav so se ustroj in naloge n*fše partizanske vojske v marsi- katerem pogleda približale kova regularne armade,-p« se pomen njene partizanske taktike in njen politični zn^onj" nista prav nič zmanj- šalo. N^sprotnoi Težišče politi čnega-"dela"no terena je po italijanski ofenzivi v mnugočem prešlo prav na naso partizansko vojsko.Hkrati" po dobivo tadi samo politično deio v mnogočem izrabite elemente vojaške primesi. Vse to seveda zahteva dvig politične ravni"celotne_"partižan- ske vojske, neposredne j še posege IOOF v vojaška vprašanja" kakor tudi tesnejšo osebno zvezo med"IOOF in Glavnim poveljstvom. Zaradi tega ječ JDGGF zr odlokom jpfthftgaRg »niž(f ij-pr^d č rgda^šjil-, sv o,j p* j^^tvo., s r~>:o p oliti čni m—kom is ari a t onr • G1 av^ego-j^veljjst-Vp.;)V "drugič. dodel i j • nemu komisarju Glavnega poveljstva zbor-treh pomočnikov,ki'pripada- jo vsnk po *eni izmed ustanovnih skupin Osvobodilne fronte, in tretjič, ustanovil""v svoji sredi vojaški referat ter poveril~~z njim dosedanje-' ga komandanta- slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet tova- riša Petra Strugarja. Novo Glavno poveljstvo" im« pred seboj izredno~~odgovorne nologe: uničiti vojaškfe-silo bei"e garde in znova očistiti našo zemljo okupator- jev. Izpolnila jih bo lahko, če bo imelo oporo v cel~otni" Osvobodilni fronti,ki~ mora slovenski narodni vojski, jamstvu za zmago slovenske- ga naroda, posvetiti vso borbeno ljubezen in nego* VOJNO POROČILO GIAVNEGA POVELJSTVA SlLPV&NSKIH NARODNO-OSI/OBODILNIH PARTIZANSKIH ČET, Sredi julija se"je pričela italijanska ofenziva proti siovenekim narodnoosvobodilnim partizanskim četam. V ofenzivi je sodelovalo no d 60 oOOO rt ali" j »nov. I t~oli jonsko vojska je~~bila opremljena s topništvom, tonki,"ovijočijo in najmodernejšim avtomatskim orožjem. Vzporedno z italijansko ofenzivo je potekalo nemška ofenziv« na Gorenjskem in Štajerskem, katere se je udeleževalo okrog 20.000 Nemcev.V sovražni- kovi ofenzivi proti slovenski narodni vojski: je odkritro"opra.vljala— svoj izdajalski posel belo garda,ki je sovražniku kozolo poto.ypo ka- terih naj prodira, domove, ki naj jih požge, in Slovence,ki naj jih pomori. ~~ Namen nemško-italij anske""ofen2"ive proti" slovenski: narodni voj- ski je bil uničiti slovensko partizansko gibanje. To namen je sovražni- ku v celoti" izpodletel. Sovražnikove izgube v it oli jonski—ofenzivi, ki je trajala od 16. julij o po vse do konca septembra, znašajo 2000 mrtvih~~in ranjenih, slovenske izgube 300 mrtvih,ranjenih in pogrešanih. Sovražnikove iz- gube v nemški" ofenzivi presegajo 500 mrtvih in ranjenih, slovenske izgube pa znašajo okrog 60 padlih^onjeKih in pogrešanih. I "tali jonska-ofenziva se je razvijalo v treh 2«porednih sunkih: 210 Notranjskem," na Kočevskem in na DOlenjskem. Ofenzivo na Dolenjskem je bilo v~"primeri z ofenzivo na Notranjekerrfln Kočevskem že znatno oslobljeno. Srditi" Odpor, Iti so ga nudili partizanski oddelki na Notranjskem, je zadal sovražniku zeI"o vellrke in hude izgube in bist- veno zadržal, hitrost, s katero je nameraval sovražnik razširiti svojo ofenzivo~"no~~drugO predele .tako imenovane ""Ljubljanske provinc Izmikolna taktika v manjših skupinah je na Kočevskem pnrolizirolo skoraj Heprodušne obroče velikanske sovražnikove premoči,medtem, ko so večje portižanske koncentracije na DoTenjsKem in n j ihovo_nspešno ma- nevriranje po eni-^lati-zavojole sovražnika, da je udarjal / prozno, po drugi- str-rfni p° mu zo"hrbtom zada j olev težje udarce. Partizanske čete na Gorenjskem in Štojerskefir so kombinirale srdite spopade s spretno"m-o-nevrsko in izmikolno taktiko«,---- Popoln n^u^feeh sovražnikove ofenzive,ki je operiralo"z""veli- konsko premočjo t-aito v. orožju Koitor v številu, je znovo d~okozol,do je slovensko nortizonstvq""neuničljiva sila. " Ze v teku itolijonHke ofenzive je začelo Glavno poveljstvo re- organizirati slovensko narodno vojsko glede na nove pogoje Hrnaloge Osvobodilne borbe. Doslej so poleg terenskih odredov,ki ostajajo nojne- posrednejši organ slovenske narodne vstaje, ""organi z i rane tri udarne brigade : UB "Toneta Tomšič«, UB Matije Gub ca in"UB Inovo""Cankor.j o. Trenutno orgaHiziYp""GIovno poveljstvo četrto udarno brigado -"UB ' L j ub e ^ Šercer j o. Botaljoni"iidarnih brigad so bili že po""i "tali jonski ofenzivi v borbi z""belo gardo in okupatorji ter so pokozoli svojo visoko borbeno moralo. - 9 - Glavno poveljstvo je po reoi^.ai jati pariotli odrf-.ii.lo prehod Il^l^i-o _t r>oe i.i ri.Li_ rr^ ckjnotori l3 c žensk« narcS?! VcJsSft jer L^d-jžž 1 eTSTŽLSifSHSjftls^a treJLo- gaid.ističnim tolp »ni n* ICotroiijokom in Dolen}.;.*-.^ kakor tudi italijanski oboroženi sili. Pc6rootce;'si poactki o teh z*ci~ur.ih udarcih no ve"p«r- tizanske_.ofenzi3ce so razvidni iis__poročil,ki jih objnvljomo spod«j. No poloinju^. dne 3» oktobra 1942. __ Za G-lnvnn poveljstvo: ____ Komandant: Jernej Posovec Politični komisar: Peter .Kalnn. POHOD II. G-ETJpg OLBflDOV IT A. Š^A/TO SKD Ko so.oddeI.ki II.grupe odredov odbili prvo italijansko ofenzivo na osvobojeno ozemlje pri Stični,kjer je v šestdnevni bitki padlo nad 400~Itnli"jonov, so"krei-:iii proti Gorenjski in Štajerski kot okre- pitev partizanskim četonma slovenskem ozemlju, okupiranem po Nemcih. No dolgi, 2 in pol meneča trajajoči poti preko Dcjcke,Notranjske, Primorske,Gorenjske,bivše *v3tri"jske Koroške in Štajerske,"sredi pol- ne nemške ofenzive proti porti"zanoar, sredi neprestanih napadov in težkih obramb.aih"";btrjev, prehranjevalnih težko5 in"ielHsnih noporov so noši oddelki pokosili vzorne primere odpornosti, s »možata j ev^n j p in požrtvovalnosti. Med potjo so imeli okrocr"^ napadov in spopadov s sovražnikom, v katerih je bilo ubitih 47 IXoYljano"v in lSO "Nemcev. ""Pohod. TI.grupe je bil izveden" sredi splošne nemške ofenzive proti partizanomv Nemoi so ubkoljevali z velikimi silami vse predele, kjer so čutil o rt i z one. Noše čete so spretno izognile vsem zanje neugodnim spopadom. USPEHI DOMAČIH ŠTAJERSKIH ODDELKOV .... Izvršenih je bilo 9 safrotyŽHih"a!fcoi j : uničena žično železnico pri""11 Cigelnici" v Zagorju, zozgana žago in lesno"sklodišče n Nazor jih v"SoVinjski dolini, zožgon in uničen vogon z vojaško upremo v Šoštanju, z o žgano in uni"čeno skladišče'- v"katerem"so bili deti aviona in drugo vojaška oprema, v Polzeli, zož g«ni sestavni deli z o 40 lesenih bo rok, ki noj bi"služile zo slovenske internironce v Nemčiji, uničen elevotor pri regulaciji Savinje, uničen rudnik boksita- "Vranjo peč" pri Velenju (škoda milijonsko), uničeno smodnišnica v Hrastniku. - Prekinitev':električilih,prometnih in telefonskih zvez: dvakrat je bilo-rozstreljeirn proga Z^gorje-S-va,"trikrat je bil« raz-streljeno progo Celje-Zidanimost, enkrat "j"e bila r«^streljen® progo"Soštonj-Paka, os-emkrot prekinjen telefon n^ mznih progah,petkrat minirani nosilci doljnovodov,"enkrat postavljene" zapreke n" cesti Sv.Urban-Sv.Povei. Uničeno -prevozna"sredstva: stroj "ozkotirne železnice rudnika Zabuko^ica, 1 tčvorni avto, 2 civilno avtomobila, 1 policijski patrol- ni avto, 1" avtobus, 3 motorna kolesa. Izdajalcem in nemškim k6mjU^gjem_je bilo uničeno: 84 glov goveje živine, IG~konj, iB pr«sicev." " ., — — Požganih je bilo 18 posestev slovenskih izdajalcev in posestev, no koterih-so bili nemški komisarji. * v Požganih je bilo 9 planinskih koč, ki bi lahko služile Nemcem zo postojanke. , m , " Skupno je bilo ubitih 79 Nemcev, Wehrfflomiov in Werksohutzov, ronjenih-pa 30. Ubiti so bili ttrdi 4 prcvofcatorji, 4 gestapovci, 47 denuncijantcv, 4 aenunuijanti p«"3o biit ranjeni. -- Nemcem bito zaplenjenega uružja in municije: 68 pušk, 1 pusko- mitrnl-^ez, 3 «vt.om*tske"puške, 1 porabolum, 15 pištoi, 16 bomb, 4943 kom.munrcije, ^844 vžigalnikov, 600 električnih vžigalnikov, 80 kg smodnika. - 10 - ^BOBBE I. GRUPE. ODREDOV. " Dne 3.Vin. je sovražnik org«nizir«l vučji napad"Tia sektorju Blegsš.kjur sta st«li 2. in 3, čet« por j enakega "bataljona. Napad je bil izvršen načrtno, t«ko, d« so Nemci irpmv:!!. tri obroče" "okrog obeh čet. 2.četi in enemu vodu ir« grupe, ki se je tienutno nahajal pri 2rčuti, se-je posrečilo v~z ^dnj-Sui trer\uku i žogati se obroču ter se začasno umakniti preko it«li jonske ne je. 3. četa ju sprejela borbo. V boju"je sovražnik izgubil JO-u-ož, medtem, ko~so partizanske izgube znašale 14 - 16 mož. N«pad"r.« Blep^šr je tr»j0 Dne 11 o Vin. ju sovražnik organi zirw\o napadel" Jelovico-- s 5- 6.000 možmi", portiz«nsk« glavnin« je bila" pcpulncm«"cSk:jljena in se je odločila, do se prebije. N°b1 so jurišali na sovražnikove položaje in jih prebili. Sovražnik je na tem mustu izgubil 30""muž. V celoti je sovražnik izgu_bil"50 -"60 mož"." partizanske izgube znaš a"j o 15 možv Ko se je umaknil"«?- 2. četa v Italijo, ju je prebivalstvu z nav- dušenjem sprejelo. Četa je izvršila nekaj manjših akcij,nakar se je vrnila. " ---- 28.VIII. je bila"izvršena akcij« v Kropi, Pri tej akciji smo zaplenili v tovarni, n«" občini in no pošti ~96Č$ RM, 2"rotacijska"stro- ja, l"ciklostil, 5 pis«l.nih strojev, 2 računska stroja, 200 kg papirja, V tovarni so bili delno poškodovani vsi stroji. — — • 30.VIII.—je bil« izvršen« akcija v Po^^rtu, Partizani so požgali nov most čez S«vu, uničili n« železniški lTo:;t« ji vsu telefonske in telegrafske n^pr^ve, uničili pro^e^no pisarno ter razbili glavne dele na dveh lokomotivah. VOJNO. POROČILO. ODREDA V Času, ko je"dri>vja±© n« ko^e\skom in"notr«njskem sektorju italijanska ofenziva, so Čete Krškega odreda n«pr«vile vrsto uspelih akcij v bok in hrbet okerpatorjtx. " " " 3.in 2.b«taljon st« večrkr«t n«p«dla posadke"v MokronoguyTržišču in Mrmelju. Pri vseh teh nap«dih je bilo"mrtvih n«d 20 Italijanov, od naših tov«rišuv je padel eden, ederr p«"je bil r«njen. l.in 2.Tr«t«ijon st« uspešno pom«g«I« Udarni brigadi Toneta Tom- šiča proti Italij«nom in"proti"-belogordistični tolpi,ki je bil« zako- pana ob Krki blizu Novega m£"st«, v neposre"dni"lDližini italijanskih bunkerjev. V teh bojih je p«nlo precej Italijanov in^skor*j polovic«" belog«rdistične tolpe. Belogardistom so~z«plenili večjo količinu žita, živine"in drugih: živil. V trojih z belog«rdisti, smo imeli 2 mrtv« in"2 ranjen« tovariš«. Pri Kost«njevici in St.Jerneju so čete l.b«t«l jon«~~ vučkrat zavrnile italijanske i"Zpodu ter ubile 5 It«lijanov,več jih po ranile. Med"težko r«njenimi It«lij«ni je tudi> poročnikyki ju osebno vodii pužigalne ukspedici ju po n«ših v«seh~." Čete 3,b«taljona so uspeš- no z«vr«Q«le izpade Italijanov iz Trebnjega ter pobile pri tem okoli 15 sovr«znikov. V tem č«su so—iste četu tudi r«zkup«le progo med Trebnjem in Veliko Loko ter n«p*-dle itolij«nsko p»trolo ob progi. "N«jbul j vuspele skrije v z«dnjeBf č«su p« so n«provile čete 2.in 3.bataljon«. Čete 2,b«foljon« SO napadle obmejno italij«nsku-nemško postojanko v 2omešku n«d"Skouj«nomy Ubitih je"bilo 9 Italijanov in 3 Nomci. 15 Nemcev in rt"«lijonov po je bilo r«njenih" V jurišu je" jurišni vod l.trete 2.bat al j ona vdrl v šulo,ki je"bila izpremenjen« v trdnjavo ter zasedel kuhinj o, kjer so Italijani r«vno kuliali kosilu. Po^polurnem_sxditem boju, v katurem je"bila razbita kuhinja in vsa hiša., smo se umaknili. Uspelo n«m ju z«pl3niti živila,ki so bil«"v kcchinji. Naši so imeli eneg« mrtvega",- tri tei'je r«5ijene"in dva_l«žje r«njen«. izvrstno akcijo je n«pr«v:il«"l.č"et« 3„b«t«ljona pod vodstvom komandirja tov.Mikl«vž« in polickonisar j« tov„Muncina,ki se"je ob"pri~ liki,ko so"hoteli It«lij«ni iz TreVnjega-po izdajstvu belogardista obkuliti taborišče te čete, s spretrim izognil italijanskemu obrraču ter s težkim mitral jezom"in pj.sk.c~li t vrl j o zom udarila v itali- janski bok. V tem boju je oblež«lU 70 it^lij^nžiciil voj«kov. Od n«šiii ni p«del nobeden. 2.čet« tego b«t«ljon« je napadi« iz z~«"sede italijan- sko kolono pri Blstrici"n«?t Mokronogom ter pri tem"ubila 6 Itallj«nuv, med njimi kspetana, komandant« Mokronoga, r»nil« p«" okrog 10 Italijanov f>ri Pij«vicoh"p« je ista četa iz zasude ubil«"8 It«lij«nuv, več jih p« ranila. v 3-b«t al j on je pred dnuvi napodel i"Z" zasude belogardistično tol— o^pri Št.Rupertu,ki se je umaknilo pred partizanskimi četami iz Št. ošta pri Novem mestu. Ko se je belogordističn« tolp« gibala po ozemlju kjer ni bilo partizanskih čet, so močro belo£«rdistično kolono,ki je - 11 - Štel*, okoli 2CO mož, n«p«dli s puškami čl«ni okrožne?« c^bom OF z« Novo mesto"in v polurnem boju preprečevali bel ogn H 'elj ""tol-nj vstop v Sm«rjeto. Tovariši: terenski del o vri so pokali h-« brcC ki naj bo vzgled vsem edinicmirK: tkeg* odre?l«. -- -- ' ---- Najboljšo ateoijo je npp"' Vil 2„b«Wjon s k^mdmrtom tov,- L«z«r- jem in po:tiTAomxs*rjenrtov.VladOffi ped vodstvom opečne <$« kcm-.nd-mto tov. Bul f. t« Mornarj p. Razrušili in~za:?g«l i so i t -i«r- -te c n - "ob* progi ITovo mesto- Mirna, ped ter zr« isti progi v srtecki~pri č ' i ^ c-h iztirili in prevrnili tcrjmr. VI *k ter g« pregledali, p-y +e-i s+-- b i ufiltteni dv0"l0kcK0:tvi, katerih osebje je bilo pmto.'E L*tli je bilo nekaj pull.nniiOMn vagonov in tovornih. v«go.uov. Z^dn jižt pet fkgonor ki so bili natoverjeni z lesom, so odklcp-j li in v pcunba diru jz^tiU* proti Novemu mestu. Promet je bi"l ustavljen z« \ec dni ^ Krški odred je poslal v c^t oVkoliive Rog« več močnih in dnbro oboroženih bojnih p«trol,ki sol .ud«rj«le Italijanom v hreet in boke ter jih mnogo pobile. PARTIZANI V LJUBLJANSKI OKOLICI V noči od 29- n k 30. avgust so partizani napadli vrsto itali jon- skih posadk ob ljubi jonski žični"meji. Obstreljevali so dolenjski"--- kolodvor, kolodvorov Z«logu i~n korobinjersko postajo v Vevčah. Okupa- torji štejejo 17 podlih in ranjenih vojakov. SODELOVANJA SLOVENSKIH IN HRVATSKIH.JAPTTZANO V 17.septembra ee je hrvatsko žumberaška"četa,ki"se""je mudila pod Gorjanci, v sodelovanju s slovenskimi partizani spopadi* s tolpo ob- oroženih belogardistov. V tem boju je bilo po prvin podatkih ujetih 5, pobitih, po 14 beiog^raistov* RAZOROŽITVENa AKCIJA V SUHI KRAJINI V^zgodnjLh jutranjih'Air oh 18.septembra se p«rtiz«nske čete obko- lile večje kraje v Suhi Krajini in""nato preiskole poslopja,"do bi po- brale orožje,ki so ga"okupatorji razdelili civilnemu prebivolstvu z namenom, zanetiti državljansko vojno., V popoldanskih ur«h"so isto iz- vedle v Števi2n3:h manjših v"seh. Vsepovsod ne noše čete naletele na popolno razumevanje. Sthckr«jinoi so prepuŠŠ«i± orožje onim,ki se bodo z—n j imi borili proti fašističnim "Zločincem. Razumeli so, d«" jim je oku- pator potisnil orožje v roko le zato,"da bi namesto vojne zo narodno svobodo razvneli brntomorsi^boj mei: eam$tti""Siovenci. Možje in žene, ztrrnni no shodih,se odobravali izv«j«nja partizanskih političnih komi- sarjev, ki so"poziv«li"k s3:ogi med~131over.ci in k skupnem odločnemu boju proti narodnim zatiralcem, partizani so nabrali n«d 150 bomb,ne- ko j pušk in revolverjev ter lepo količino municije. Le dve vosi sča postali pozorišče boj« med Slovenci.V Kcmpoljah in v Hinjoh sta se dve^skupini zaslepljencev zoprerotnvili"plcr;erii4-i^. nameri' partizanov, se zaprli v poslopja in bližajoče se p a niz one na- padli". Partrzani"so bili prirriljeni odgovarjati in je"skupino v Kom- p olj oh. imela nekaj žrtev, on« v Hinjoh p« je polregnita. Ker" je pri spo- padu v Hinjah podel n»š "t overiš ŠtefV.n, mu je por rižanski bat olj on, ki je okoli Hinj operiral*, priredil popoldne svečan pogreb "z vsemi" verskimi obredi. Tedaj p*"so bili HinjČ"«nt priče~~čudoviteg«~"prizoro. # Partizansko potruljo" je namreč privedla na pokopališče enega izmed do- močinoVjki je zjutraj strel~j«l n« partizane, torej enega izmed sokriv- cev preroiie Smrti partizan«","ki" legel v grOb. Vse je pričakovalo"," do bo tego najjodaloa kozirovol« narodna vojni:« vso ostrostjo, ~"h kateri je bilo docela upravičena. Tu pa se je poicoz^-la vsa prtiz«ni so ime- li 3 mrtve in 5 teže ranjenih. - 12 - rsto noč ju izvedel Ložki odred akcijo proti bologardistični postojanki v Ko z« rš e ah. ~"Akc i j a je v celoti uspela. Zaplenjenih je"bilo več""pušk in "bomb. Belogardisti so se r o zbežali, kolikor jih niso por- tiz«ni polovili in razorožili. 23.septembra je minerski oddelek Ložkega odred« miniral progo pri Ivan jem selu. " V noči od"~3.n"«~ 4.september so partizani vdrli v Stari trg in v njem napadli italijansko posadko. Deset*~Ttalljanov je- bilo ubitih. Hkrati" so partizani uničili dva organizatorja" bele garde. Vdor in od- hod partizanov se je izvršil ob petju partizanskih pesmi. V isti noči so partizani~"pobili v okolioi~~St«rega trg« 14 oboroženih bologardistov in pri tem zaplenili 9 italijanskih pušk s priborom, 560 nabojev,"20 ročnih bomb in nek«j drugega materijala. Belogardističnim organiza- torjem je bil« zaplenjen« živin«* PARTIZANSKI BOJI V BELI KRhJINZ " Dne 21 aseptembra je napadi« ml«di"nsk« čet«" Kordun«ške Udarne Brigade med Semičem in Rožnim dolom"*tr«nsport nafte. Razrušil« je" n« voč"mestih železniško progo, uničila 3 lokomotive, med njimi l~"z«ž-" gala,preluknjal« pg 20 cistern, napolnjenih z nafto,ki se je razlila po progi". "" " — ~ " ~ " ---- Bnn kosneje"se je ud«~ril« Kordunaška Udarna Brig«"d«~"z večjimi it ali j«nskimi silami" pod Tančo gorov Borb« se je vršil« no odprtem terenu in je trajala od 8 ure zjutr«j skoro $0 večer«. Kordun«ši~~so prizadejali okupatorski vojski težke udarce. Pobitih je bilo nekaj nad 100 okupatorskih vojakov(po italijanskih vesteh okrog 300),dalje 7 oficir jov, neznano število je bilo ranjenih. Uničenih j t? bilo 7 so- vr«žnih"k«mijonov, ^oplenjen 1 motocikel. Kordunaši so dalje ujeli 18" okupatorskih vojakov, zaplenili t metaleč"min z večjim številom nabojev, 5 težkih mitraljezov, 1 lahek mitraljea, 3 puškomitraljeze, 69 pušk z večjim številom municije ter 15 revolverjev. Čete iste brigade so uničile tudi črnomeljski rudnik Kanižarico, pri čemer je zgorelo "okrog 5"0~it«lijanskih vojakovr Dne 23. septembra so napadle slovenske partizanske čete n«d 500 Italijanov,ki so se koncentrirali pri" Planini"v okolici -Črnomlja. Ugotovljeno je, da je pri tem boju padlo najmanj 70 okupator j ev( po italijanskih vesteh 243) .Zaplenjenih je bilo 6 pušk. NOTRANJSKI P-ARTIZiiNI BI JE JO OKUPATORJE ~ Dne 25.septembra je korakala skozi Iško kolon« 400- 600 Itali- janov.Tred njimi pa" oddelek-Jbelog«rdistov. N"a~še čete so pustile mimo belogardiste ter začeli "Sip«~ti ogenj~~iz rffitr«ljezov in pušk na okupa- torje. Pobitih je bilo najmanj 20 It«li j oirov,~več jo število pa je brilo ranjenih. Svojo "jezo so^strosli tepeni Itr«lij-ani n«d"svojimi belog«r- dističnimi pomagaoi, češ, d~a" so"jih ti zapeljali v partizansko zasedo. V svoji onemogli" jezo so Italijani postrelili 18 belog«rdistov,med njimi komandirja čote. " " ""Dno 2. oktobra Je prišla na Jelenov žleb lin Veliki gori okupa- torsko patrolj«y v kateri je bilo okoli 60 vojakov. Naše čete so jih napadle in pognale v beg. Okupatorji SO se vrnili v svojo garnizijo, poiskali pomoč ter se n«to ponovno podali" na Jelenov žleb. Bilo—jih £ okoli 300. Nage čete, ki so jih prej- napadle su se med tem premaknile. Ko so se okupatorji brezskrbno vr«čali proti Rakitnici, so jih našo čete ponovno napadlo. Italijani so po krajši, pa oBtri""borbl,med ka- tero so naši partizani prepevali bojne pesnri, "Zbežali ali pa so zače- li skrivati po gozdu. Podlo je okoli 17 Italijanov, 6 so jih n«še"čete ujeie0 Zaplenil i"*so okupatorjem 1 metalec min z večjim številom nabo- jev, 1 puškomitralj-ez, 17 pušk, večj-e število muni-cije. Dne 6.oktobra je prišla kolona kakih 150 Italijanov pod Mokre krast krompir. Nate čete so jih napadle v jurišu ter"jih mnogo ranili, nokaj pobili, l po ujeli. It ali j oni so pobegnili v v«s Sekiršče in se tam utrdili. -13 - zima TRKA, OPREMIMO Nk NOVO PARTIZ^JTSKO VOJSKO l SLOVENSKEMU MRODU/ Bliža se zima in "Z rtfo deževje, Krn z in sneg. S tem stop »"prod sito venski n*rod zopet najvažnejše vprašanje oskrbe slovenske* parti- zanske vojskevz -slmsko-opremoc Sleherni Sluve\ac tn Slovenk«,vs«k« slovenska družin« in iiarod"v "celoti se"mor* zavedati, da od zadovol- jive rešitve teg« vprašanja z - vi s i"n-a da 1 j rr» borbena sposobnost parti- zanske vojske tn z njo zmagovito nada 1~tqvanje osvobodilne borbe slo- venskega naroda. Poldrugoletire neprestane borbe partizanov,stalno pre- bivairje"*n« prostem,posebno pa borbe in premiki v zadnji ofenzivi~so posiVbšali upremo partizanske vojske v~taki meri, da jo njuno stanje skrajno pomanjkljivo in je zato pred msfctopoa zime potrebn« popolne obnove. Izvršni~~odbor OP in Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih ~ čet stopata zato pred slovenski narod s pozivom, d* se tega vprašanja v celoti zave in ga tudi sedaj reši srttsto uvidevnostjo in s"prov tisto~'ljubeznijo,ki* je doslej odlikovala slovenski narod in ga čvrsto povezala s-svojo- narodno vojsko. Vodstvo Osvobodilne frunte se z«Veda zmanjšanih možnosti",težav in omujitev, v katere je roparski- okupator vrgel naš narod, zlasti nje- gov najpožrtvovolEejši"del, vendar je preprtčan, da slovenski narod ne bo hotel o'btič"ti na sredi poti"/ ne bu zapustil svojih najboljših sinov,ki mu v junaški^borbi,prezirajoč največje žrtve,glad in smrt, kujejo srečno in boljšo bodočnost. Slovenci, slovenske družine 1 R°duvolje boste prtznali, da je v vaših shrambah in omarah še toliko ustijayčevljev,purila iit ostale zimske opreme-," da bo dobro opremljena" vsa slovenska vojska,ču se bo^"" vsak omejil n« najpotrebnejše. Priznali boste", da je l^žje vam-vzdržati v mestih in vasuh, v kurjenem stanovanju z lažjimi čevlji in manj topi-o obleko, k«kor partizanu v "Zasneženih gorah, v dežja,burji in viharju brez strehe, "lahnemu v naporni službi in neprestani borbi^ posebno, če vas dviga ^avust, da so to "Vaši brat je, sinovi,mož je; očetje, ki se borijo z« v^s vse in za V"šo-holjšo bodočnost. Kdo od poštenih Slovencev ne bi hotel s svojimi najbližjimi deliti svojih , četudi skrumnih sredstev? Poznava j oč~"l jubezen, ki jo slovenski- narod goji do svoje p"o5?ti- z-anske vojske sta Izvršni odbor~"OP in Glavno poveljstvo prepričan«; da. borita prvi poziv sprožil~v naših"Tuestth,trgih~in vaseh širokopo- tezno in podrobno organizirano zbiralno akcijo za oskrbo p-tfrtiženske vojske z novo zimsko opremo,premagujoč pri tem tudi nove najtežje ovire Posebno so potrebni ti-le predmeti: čevlji, gojzur ji, zimskero- kavicu,nogavice in čepi"oe; zimsko perilo in obleke, plašči,odeje,šo- torska krila-, robci, nahrbtniki in smuči. Pozivamo okrožne, rajonske in terenske odbure OP, kjor teh ni pif vse Slovence, Slovenke in"slovenske družine, naj takoj prično zbi- rati te predmete in naj zbrano prijavijo in izročijo bližnjemu parti- zanskemu povelj st3cu..............ir\r\C Vse za našo partizansko vojsko t IUUI SMRT FAŠIZMU -SVOBODA NARODU i .... s/ Glavno poveljstvo s!ov/xir!/zinskhcet Partizanska vojska "združuje' slovenske pokrg/ne P-o poldrugoletnem boju za svobodo in neodvisnost stopa slovenski narod naglo k uresničenju svojega osvobodilnega smotra: osvoboditvi, združitvi in samoodločbi. " " ' *' Razdelitev slovenskega naroda in zemlje,ki je sledilo razbitju Jugoslavije, je xmelo namen polastiti se slovenske zemlje,"n«rod pa tako ohromiti, d« MU bo rozsek-«nemu med tri fatsističHe roparske so- s^dS onemogočen vsak organiziran odpor,ki tri zKjel narod v celotiv Temu satanskemu načrtu iztrebitve in uničenja n«roda se jtf slovenkki narod enoten in združen v"svoj"i Osvobodilni fronti uprl,"ga preprečil z mno- žično Dolitično organizacijo ter s svojo n«rodno partizansko vojsko. Ta se niti z« trenutek ni ustavil* pred ogromnimi težavami .Predrl* i e utre i no tro a t« vi jene meje, našla pot~~v vse"T?redele -Slovenije, v " mest In v«si"ter z«nesl«r>]pl»men upor« ne samo v pokrajine Jugoslavije, temveč jo drl« preko rek in gorskih grebenov in"preko starih mej n«" Koroško itr Primorsko,kjer je bil« Četrt stoletja slovenska govorica potisnjena v skromne kuče kmetskih in d:elftvskih"naselji» ~ Slovenska p"5rt ižanska puška je t«koj~"nošl« pot v draguljv sloven- ske zemlje, odsekano Gorenjsko, v slovenska pljuča - odrezano Štajersko Težk« in nevarna je bila pot,ki~"so jo prvi nastopili" pijonirji svobode, n-ši partizani in politični delavci. Premnog partizan je"n«šel svoj grub"," v mučilnicah, ječa^ in ob flrorilnih stebrih so končali svoj«" mlada"življenja" fantje in dekleta, možje in žene,"ko so netili plamen odpora proti m^lodušju in klicali na uporc Toda z"*" njimi so stopile nove desetine, stotine herojev,ki se niso pomišljali nadomestiti padle, vudoč, do s svojimi žrtvami rešujejo vse~~kar jim je drago: otroke, matere, neveste, žene, deklet^, svoje drage domačije, ves slovenski rod, njegov obstoj in'jim gradijo njih sončno bodočnost. Za to ceno""je majhna cena—lastnega življenja „ Ti heroji so ttvrstili do ted«j neznan slovenski" narod v vrsto tistih redkih ustvarjalnih narodov, na kate- rih bosta slonela v bodoče napredek in zgodovino človeštva, Slovenski upor je hromil fašistični vojni stroj"~in usporaval vse njegove pridobitve, odprl grozo"ti"stim slovenskim izda j «lcem,ki so z izdajstvom odprli okupatorju vrata"in tistim izkoriščevalcem,ki jim svoboden 5 n ponosen slovenski. n"rUd ne služil več z a hlape«. Okupator in slovenski Izdojolec, volk"in pes st«""se združila", da" s skupnimi močmi potlačita slovensko vstajo. Poletna nemško-itoli- janska in belogard.ist.iona ofenziv« proti osvobojenemu slovenskemu " ozemlju, proti"OP in partizanski vojski"- to je proti" slovenskemu na- rodu- je bil zadnji poizkus s stopnjevanimi strahotami prestrašiti,, prevariti in pokoriti prebujeni narod. " " Slovenski človek, kmet,delavec ln~~izobraženec",~ je jasno spoznal, d« bodo vse njegove dosedanje "žrtve zaman, če se hkratu ne bo otresel vseh svojih sovražnikov - okupatorjev in njihovih: pomočnikov bele garde - ki so se po vsem~~sl o venskem ozemlja zvezali, da bi preprečili njegovo vstajenje"." No pr«"gu smrti" je spoznal modrost živi jenja. Vsilje- na mu je bilo oz|q izbira svoboda ali suženjstvo za vso večnost,vse ali nič- srednje izbire ni. Slovenski narod"~se je odločil doseči vse. in je^zato sprejel boj tudi proti podpihov°luem"drž«vljenske vojne, da reši svoj norod pred uničenjem,ki so mu ga namenili izrodki človeške družbe o" '" Zato je okupatorjev« in belogardistih« ofenziv« sprožila nekaj . čes«r krvniki nor ud a ni~so mislili. Ofenziv« vstaj e~"ni zadušil«, temveč ji je odprla vrat«'"v Samo f"ašistično"Nemči ju in It«li jcr, zgrajeni n« rnpu, nasilju in raznarodovanju, Požor upora se je v zadnjih tednih razširil preko stori slovenskih mej no Koroško in Primorsko, v Pod- jani, ob Žili, pod Smuhorjem, ud Soči so se zbrali"sluvGnski mužje in fantje,ki v njih ni"zamrlo"junaško srce slovenskih pr*ledov. Zavrnili su puzivno mubiliz-aoijo za fašistično vojsko in sledili pozivu svoje- ga naroda v partizane"." Duh Simon« Gregorčič« in koroških klicarjev je 0#ivel"v n j iho vih"ro j «kih. Koroške in Primorske gore so posejane s partizanskimi bataljoni,ki so"se pridrtižili slavnemu poveljstvu in IOOF. Pest slovenskego partizan^ z očrta v« meje velike slovenske domo^ _ vine; ljubi j «ni,llotr^njski, Dolenjski, Gorenj ski ir~t!t« j erski sledi j o " Koroška .Primorska, "I str a, Goriška,Beneška Slovenija- povsod,kjer je rodila slovenska mati. Prvič v zgodovini je plamen upura združil vse Slovence vseh pokrojin k enemu in""istemu crilju,boju z« obstanek, z« svobodo"in samostojno živi j en je"" no vsem ozemlju velike slovenske domo- vine 0" Podle "so vse od tl«čitelejuv pošt« vi Jene meje," sTovensEa kri je po dolgih stoletjih prvič živo z«plo"i« na--en gl«s src«", v skoro odmr-" llh žilah celotnego norudneg« telesa Isto kri se živ« pretaka iz src« n«rod« - ponosne ljubi j one - v slednjo slovensko hišo,"čez vrhe in gorske grebene, daleč no sever, zahod, jug in vzhod, z na j oddaljenejših slovenskih gorskih vasic hiti proti osrčju živi j en ski sok n«rod«'~" opl«j«joč celoto"in išftoč v njem moči Z"« novo dejonj«„ Ista "čista mi- sel, isto ^odločno voljo in ist« jeklena pest so noč in d«n na" delu, da uresničijo naš stoletni sen - združitev slovenskega n«rod«. Po pre- teklih zmot«h in zoblodoh,preko sedonjih ovimom borci OP z vsakim ~ dnem, z vs«.ko uro in minuto približujejo to n«š veliki zgodovinski d«n* - 15 - Mednarodni pgiaen osvobodilne borbe slovci.skegn n pomen razumeli, je dovolj Op o z ov« t i, kakšen vpliv ima slovenski osvobodilni""bo j v sosednjih dežeiah,zlasti v Avstriji in * Italiji . Za vse antif ašistične elemente v teh deželah predstavi ja- si ovenOki"osv ob o dilni boj izredno Važno oporišče. Pod vplivom tega boja nastajajo v Italiji, zlasti po v Avstriji že-prve domače parti- zanske formacije, v vojaškem pogledu naslonjene na slovenske partiza- noko čete. Nobenega dvoma ni, da so puhodi slovenskega partizanskega bataljona tja"pod Celoveo in pohodi naših partizanskih uddelkov tja do—Trsta in na me je ITurlani je ogrumnega-pomena za razkrajanje nemško- italijanskega zaledja. Poročil^ naših partizanov o Koroškem pravijo (Ia jih niso z—veseljem sprejeli samo slovenski kmetje, ampak tudi avstrijski. Naši partlzoni so v popolnoma avstrijskih vaseh visoko v zgornji Koroški~dobivoli veliko količine hrane popolnoma brezplačno. In kar je iia j "značilne j še: te vasi niso izdajale oblastem smeri nji- hovega gibanja. ~ - 0 čem govore vsa t« dejstva? On- govore""o"temyda"je slovenski narod v tem srednjeevropskem prostoru postal avantgarda,inicijator, colo organizator airtifaši stične. osvobodilne"borbe narodov."To pomeni, da si~"je prvič v naši zgodovini*"slovenski n«rod priboril tak ugled med narodi,ki mu omogoča zavzemali -frodilni položaj, če dodamo k temu šo dejstvo, do zoradi geografske lege slovenske zemlje naša'" partizanska^vojska ruši eno najvažnejših evropskih zvez(Trst-Dunaj-)-, a-se pribličuje tudi drugi podobni linlji"preko Koroške,potom je jasno, da^jo tudi^v vojno—strateškem pogledu naš« osvobodilna vojna izredno važna pomoč"v splošni borbi zaveznikov proti silam fašistične~~osl. — In prav to so tista dejstva,ki"so v toliki meri dvignila tako okupator j a, kokor naše Zaveznike. Relativno ogrmmno"vo jsko so vrgli na Hektor Slovonije, na drugi strani pa so na"m v zadnjem času da"li nokateri poluradni predstavniki "zaveznikov take izjave pri znanj ay kakršnih je bilo ""deležnih malo narodov v Evrojji. Ne govori več Samo Moskva o naših partizanih in o pravičnosti naših nacionalno—osvobodil- nih ciljev. Tudi angleško časopis j e~"(n.pr.poluradni limes),angleški radio v vseh mogočih jezikih in v zadnjem č~a"su oelo angloški pred- stavniki v slovenskih oddajah londonskega radija priznavajo velik"" zavezniški pomen borbe slovensko partizanske vojske in pozivajo na boj proti belogardističnim Hlug>rm okupatorjev/ -"Kako ogromen pomen ima"vsa ta dej"stva z a—bodočnost olovenskega naroda, je doneo žo popolnomo-očitno za vsakega resničnega in"iskre- nega slovenskog« patriota-- Prav gotovo se iskroni sluvenski patrioti ne vesole"tega občudovanja in mednarodnih pohval fcaradi pohval samih. NO, VSa ta dejstva n"a"m razOvieVajo nekaj drugega, kar je zn stoletje zatirani slovenski narod najvožnejšeT s svojo sedanjo"oboroženo borbo slovenski n-rod ni dosegel uspohov samo v pogledu oslabitve okupator- ske oblasti na naših tleh, «rinakjtndi medn«rodno priznanje svojih na- cionalnih pravic. Če s ar ni mogTo a c seč i vse prosjačenje londonskih Beguncev, t o "je "doseglo bojevno gjb*nje""Osvobodilnu fronte in akcije slovenskih partizanskih čet. V tem je garoncija, d« se 1918 leto za Slovonce-ne bo več" ponovilo. 3 svojim orožjem si je slovenoki narod skobral jamstva, da ob koncu te vojne ne bo več prosjačil za svojo svobodo^ ampak bo kot svoboden narod in""zdrtržen n*rod soodločeval z drugimi narodi pri bodoči ureditvi svata^zlasti p« tega dela Evrope. £1 o venski kmetski človek In bela garda. Kdor danes""se ni spregledal, temu res ni p omoči. Kdor v muk^h ' ljudstva"," ob krvavih moritvah,ob požganih vaseh ni spoznal resnice, ta res zasluži le uničenje. Slovenski kmetski človekt Ali ne vidiš"," da so sokrivci zločinov nad slovenskim narodom beloga rdi stični izda- 16 - - - jalci, ki so skupaj z kitalijonskimi bandami šli uničevat tvoje,s trpi j tm j em^pr i"3nb 1" j en o premoženje. Na"stotine"slovenskih Vasi"je do seda j že požgala belogardistično-itali jairska bratovščina, na strr- tine ljudi so na zverinski način pobili,^Somo zato, ker so "bili za- vedni Sl~oVenci in so. hrepeneli po"novem življenju. " Zakaj? Čemu"in odkod prihajajo? Kdo vzdržuje ts roparje in mo- rilce? Kdo jih plačuje in kje črpajo ogromne vsote z« to,da "bi se slo- vensko ljudstvo uničilo? Mnogi so si najbrž že sami odgovorili na vprašanjaT-mnogi pa še- ne vedo resnice; mnogi tjidi radi neznanja- pomagajo tem bandam in postat j a jo tako sokrivci zverstev,ki jih uganjajo belogardistične tolpe. Ali se spominjaš,tovariš, kako"su ti je godilo 23"let v Jugo- slaviji? Ali s d) po"Z"abilykako-"so te varali razni pO"liti"kanti? Sako""so se jim pred volitvami razvijali jeziki"" po volirtvah pa si ostal baš ti kmetski človek še" večji" trpin in pravi sluga"izkoriščevalcev,ki so na račun"!judske,zlasti po kmetske nezavesti7grabii~i~"mil"ijone.L~judHtvo vJugoslavi ji ni imelo več nobene pravice. Bazen garanja in plačevan- ja, za kmetavzarja ni bilo'^iič. " U.ikdo"najbrž"e ni pozabil, da je prej~v Jugoslaviji veljal en kilogram sladkorja lčr ©in; 100 kg krompirja vnajbolišem primeru"60 Din% Voli" scg- Asera^sg o^Dič-^jfc&p ..o "•strahotnih --cenoh tekstilnega rblaga-rV'primeri'-'# kmetijski- mi produkti sploh" ne" govorimo 0 tovariš, preberi" in odpri"očil Stresel se bošl Ali veš, da je tovarnar n« drugi" strani plačeval kmetu za* sladkorno peso 15 do 25 Din za 100 kg? Da je zajpridelavo l~~kg"sladkorja imel vseh stroškov 1.93vDi*n., ali veš""to? Če mu iz srca radi dodamo še 1 Din,čisteg» dobička p^i^fi-logramu, je vendar med 3 din"a"rji in l6-timi dinarji nastalo 13 Din razlike, ki je bila vzeta" najbolj širokž)m"množic~a"m. Produktivni stroški šoli so znašali 5- p«ra za 1 kg, prodajali pa so jo po 3 Din., razlika je bil« tudi vzeta" iz žepov najbolj širokih množic. P°r volov si""moral rediti 5 do 4 leta. Vsak kmetski člogek ve koliko je to :Z"«htFVolo--trud«, toda kljub temu si moral prodati vole zastonj : Tovarnar na Dunaju ali~v Monakovem po je za en p^r slovenskih volov, ko jih je predelal~v razne izdei"ke, prejel"do 800"šii"ingov ali 8o000 Dm čistega dobička, če primerjamo kmetov ali tovarnarjev izkupi"ČHk in kmetov 4 letno delo z o vzrejo volov, potem kmet ni prejel plačano za" svoje vole niti"petdesetinko truda,ki ga je vložil v vzrejo,voTi pq so bi~liAsploh zastonj." Tako je bi"lo pri vsakem kmetijskem~produktu. Vsekar je pridelal kmet, je bilo zastonj,ker je to zahtevalo- korist vefteindustrije in de- narnih mogotcev,ki"so bili dejanski vladarji'"Jugoslavije. Razni Ko- rošci,Pucl ji in Kramarji so služili ljudem samo z« pesek v oči,Poli~- tikantarji so vestno izpoihijevoli"svojo dolžnost in so 1 judstvo"stalno držali v medsebojnem sovraštvu,""da se potem ni moglo spomniti na svoje pravice. Nihče tudi" ni imel" čas«. Po 16 urenm delu kmetski človek Hi več mogel raZmišljati"-o pravici in krivici,"tožil je le o težkih časih in se iz političnih "razlog o v med seboj" sovražil. Km~e"tski čl o ve k" j e""" torej postal prav takšen suženj kapitalizma kot delavec. Gospoda ga je znala t "ko zvito prevaritiy d* ni" nikdar prišHl do sape. V zemljiški knjigi je sicer bilo zapi"sono, da je Trat.ar Matevž posestnik 30-tih - oralov zemlje v-k.o.Prrl j ane,"tod"a" temu"'de j ansko ni bilo t"a"ko. Kmetova lastnina je bila le navidezna, da si t«ko imel več~veselja-do dela in garanja,"v jrssnici po so bil" le oskrbnik zemlje", katere""pravi lastnik je bil kapitalist*."Ker je ta gospoda imela oblast v rokah, si je po mili volji odrejal* cene zo surovine,ki So bile res skoraj" zastonj, industrijski produkti" po so Ka drugi strani zopet imel"i takšne visoke cene, d« so kmetskego človek o morale" oguliti do golega. .....- Iz prednjega se krasno vidiykako je po eni str~o-ni prodajal za- stonj svoje delo industrijski delavec, koko je prodajal zastonj svoje delo in produkte kmet, da bi industrij olec-i zbil "čim več na" račun de- lovnega-ljudstv a. Ljudska revščina se je no ta način. širi"la,izkorišče- valci po so iz"dnevo v d^n bogateli. Spomniti se je~"trebo enega—izmed bivših politikantarjev,ki se je v "Unionu" v Ijubljanl- poljubljal z nekim slovenskim politikom. Dotični gospod je bil leta i-922 še popol- noma suh advokat, teta 193^ po je njegovo premoženje- znašalo okrog -000 milijonov dinarjev. Nojbrže je to p-remoženje nabral iz gole lju- bezni" do ljudstvai~s kakšnim izkoriščevalcem se"je"slovenski politi- kantar bratil menda ni potrebno še posebej povdarjati. 17 - Iz no-pruj novcdeneg» bomo"sedoj lože razumeli, zakaj jo tako nnglo propadi- Jugoslavijo, zakoj so se gospodje toko naglo sprevrgli iz vodnikov Jugosla^i j~e' v zveste sodelavce okupatorjev. Zato,ker se jim je šlo za" profit, za nadaljno izmozgornnje ljudstva,ki se je~'že"UT)i-" r^lo Strahotnega izkoriščanju in zotiranju^Oospoda ju raislil-T, d'o'"'"jT Bo vnaprej okupator pomagal dusTti ljudski upor in do bodo na to način se naprej jonku il&oflščoli množice po svoji" volji. ~~ ~ Izkoriščano ljudstvo se je sedaj uprro obojim. Organiziralo se je v Osvobodilni fronti' in partizanski armn