Naročnina mesečno ^^^^^^	^m ^^^^^^^^^^ Ček. račun: Ljub-
29 Din. za	^^^T & ^fc 'jana
«tvo 40 - ne- ^	^^ ■ ^H ^^^ M MKm 10.349 za
flV m	^m M ^mm ^OmJ mm
inozemstvo 120 Din flk ^H flV ^H	M ^H _ Praga-Dunaj 24.797
Uredništvo je v JP^ fflf jf	JL—+J ^ UpT/\^°Poo£
Kopitarjevi nl.6/lll	jeva 6, telefon 2993
Telefoni nredništvat dnevna služba 2090 — nočna 2996, 2994 in 2050	'■ Izhaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Zgodovinsko potovanje našega kralja
Danes - na francoskih tleh
Ves francoski narod pričakuje našega vladarja s prazničnim čuvstvovanjem in toplo ljubeznijo
tam, kjer bi njihovi začetniki sami morali vrniti ozemlje, ki etnološko ni njihovo. (Julijska Krajina n. pr.)
Kakor nam je dragoceno zavezništvo mogočne francoske republike, tako je gotovo, da tudi Jugoslavija predstavlja danes pomemben čii.itelj na mednarodnem poprišču. Položaj naše države na Balkanu se čedalje bolj utrjuje. Jugoslavija je članica Male antante, ki danes lahko igra vlogo velesile. Naši nasprotniki ne govore danes več o nas s prezirom, ki _smo ga bili vajeni in smo ga potrpežljivo prenašali leta in leta. Francija torej lahko vidi v nas vrednega zaveznika, ki res nekaj odtehta.
Gotovo je bilo storjenih že mnogo poskusov, da bi našo državo odtrgali od Francije; vezi s Francijo naj bi se vsaj zrahljale. Ti poskusi niso uspeli, kakor ne poskusi, da bi Fran-
cija pustila nas na cedilu in bi se za našim hrbtom sporazumelu Barthou nam je še nedavno dal odločno zagotovilo v tem pogledu. Francozi dobro vedo za naše želje in za pogoje, pod katerimi bi bili pripravljeni pogoditi se s sosedi. Treba se bo žc sprijazniti z dejstvom, da naša država obstoji in da ima do obstanka tudi pravico.	Poskuse, da bi se vezi med
nami in Francozi zrahljale, moramo pobijati z reševanjem konkretnih vprašanj; odvaliti moramo vsak kamen spotike, na katerega bi se ti poskusi lahko oprli.
Triumfalne poti svojega vladarja skozi množice prijateljskega francoskega naroda nikakor nočemo kvariti z nadaljnim naštevanjem svojih vsakdanjih skrbi. To bi bilo tudi odveč; saj je kralj Aleksander na glasu demokratičnega vladarja, ki ve za želje svojega ljudstva.
Od torka do sobote
Dnevni red slovesnosti, prirejenih na čast našega kralja
Belgrad, 8. okt. m. Program uradnega obiska Nj. Vel. kralja in kral jice v Franciji je določen sledeče«
Nj. Veličanstvi bosta prispela v Marseillc z jugoslovansko vojno ladjo »Dubrovnik« v t o -rek popoldne. Njima nasproti ho šla vsa francoska sredozemska mornarica, ki bo oddala v čast gostoma 101 topovski strel.
V M a r s e i 11 e u ju bodo sprejeli člani francoske vlade, zunanji minster Louis Barthou in mornariški minister Fran^ois Pictri, nadalje zastopniki vseh vojaških in civilnih oblast, bivši bojevniki s solunske fronte kakor tudi meščanstvo. Francoska mornarica bo pod poveljstvom admirala sredozemske mornarice spremljala jugoslovansko vojno ladjo s suverenoma v staro marscillsko pristanišče. Slavnostno izkr-cavanjc visokih gostov sc bo izvršilo na belgijski obali, kjer bodo francoski mornarji formirali častni špalir.
Takoj po prihodu naše kraljeve dvojicc v Mnrseille, bo v dvoranah marseillske prefekture čajanka, nato pa bo naš kralj položil vcnec na spomenik Poilus dOricnt (vojakov vzhodne fronte).
Nato se bosta sifvcrcna v spremstvu francoskih uradnih zastopnikov peljala na železniško postajo in nadaljevala s posebnim vlakom pot v Pariz, kamor bosta prispela s spremstvom v sredo dopoldne.
Po slavnostnem sprejemu na pariški železniški postaji sc bosta Nj. Vcličanstvn odpeljala v hotel »Crillon« ki ga jc francoska vlada stavila na razpolago svojima visokima gostoma.
Istega dne dopoldne sc bo Nj. Vel. kralj odpeljal na Are de Triomphe, kjer bo položil zlat venec na grob frnncoskcga neznanega vojaka. Opoldne bo predsednik francoske republike g. Lcbriin priredil visokima gostoma intimno kosilo v Elizcjski palači. Oh P? bo Nj. Vel. »ralj uradno obiskal predsednika francoske republike. Kmalu nato pa bo g. Lcbrun vrnil obisk našemu kralju v hotelu »Crillon«. Nato bosta oba državna poglavarja uradno sprejeta v palači pariške občine. Temu sprejemu bo prisostvoval celotni občinski odbor pariške občine z županom nn čelu.
Naslednjega dne, v četrtek, bo Nj. V. kralj v Satoriju prisostvoval veliki reviji čet. Od tam se bo Nj. Vel. kralj odi>c!jal v znamenito vojaš-
ko šolo v St. Cyru, kjer se je šolal pokojni kralj Peter. V tej šoli sc bo ob tej priliki odkrila tudi spominska plošča pokojnemu kralju Petru. Naša kraljevska dvojica bo v tej vojni akademija ostala na kosilu. Popoldne bo Nj. V. kralj v hotelu »Crillon« ali pa v našem pariškem poslaništvu sprejel v nvdicnco jugoslovansko kolonijo v Parizu. Istega dne zvečer bo predsednik francoske republike z gospo priredil gala večerjo na čast visokim gostom.
Prihodnji dan, v petek, 12. okt., bo naša kraljevska dvojica obiskala jugoslovansko pokopališče v Thiair.su. Nato pn bosta prisostvovala intimnemu kosilu v Elizcjski palači. Popoldne bo sprejel Nj. V. kralj v avdicnci predsednika franc. vlade Doumerguen, zunanjega ministra Barthouja, vojnega ministra, maršala Potaina in finančnega ministra Germnina Martina. Zvečer bo v čast gostom na Quai d'Orsayu gala večerja, s katero bo zaključen uradni program bivanja jugoslovanskih suverenov v Pa-
Naši časnikarji so že prišli
Pariz, 8. okt. b. Z nocojšnjim hrzovlakom so prispeli na vzhodni kolodvor v Parizu jugoslovanski časnikarji, ki bodo spremljali jugoslovansko kraljevo dvojico za časa njunega bivanja v franooski prestolici. Na pariškem kolodvoru so jim želeli dobrodošlico predstavniki zunanjega ministrstva, zastopnik našega poslaništva ter odposlanstvo njihovih stanovskih tovarišev v Parizu. (»Slovenca« zastopa v jugoslovanskem časnikarskem odposlanstvu glav. urednik g. dr. Ivan Ahčin.)
Komunisti v Ameriki
Newyork, 8. okt._ b. Jutranji listi izročajo, da je v ameriški vojni mornarici odkrita komunistična zarota. Noben mornar ne smo imeti na ladji privatnih stvari, nkre-njene pa so vse varnostne mere, da se vsaka agitacija in vsaka nevarna akcija preprečita. Zaenkrat šc ni bil nihče aretiran, ker se ni moglo dokazati nikomur ničesar, čeprav so jasno vidi razpoloženje mornarjev, ki vlada na posameznih pomorskih enotah.
Bili so časi, ko so se kralji lahko udarili po prsih, češ: »L'etat c'est moi!« Država 6em jaz! Država je tu radi mene, državljani so tu, da ustrežejo tudi vsaki moji osebni kaprici, pa naj bi bila še tako neumestna in celo škodljiva organizirani človeški družbi, državi. Ti časi so hvala Bogu že daleč za nami.
Toda še danes žive kralji, ki nosijo zlato krono radi krone same, radi njenega zunanjega bleska. Nosijo jo pač zato, ker so to delali žc njihovi predniki, nosijo jo morda zato, da se ohrani tradicija. Pogosto jo nosijo le tako, da ob koncu njihove življenjske poti ostane pač samo še cela, in sicer za njihove dediče. Tedaj ne bo ob njenem robu sledov znoja, ki so ga iztisnile iz kraljeve glave skrbi za vladano ljudstvo in intrige zamotanega političnega življenja. Ob tej kroni ni sledov za kraljevo osebnostjo, vsa doba njegovega kraljevanja je šla mimo njega, ne da bi ji on utegnil pritisniti žig svoje osebnosti, 6vojih vladarskih vrlin.
Poznamo še tretjo vrsto kraljev, to so kra-lji-vladarji. Ti kralji nočejo nositi krone samo »za reprezentanco«, ti nočejo, narodov in držav samo predstavljati, ampak hočejo v resnici vladati. Ne boje se odgovornosti, ampak jo odločno vzamejo na svoja ramena. Ne morejo se sprijazniti s tem, da bi razvoj dogodkov samo ob strani motrili, ampak hočejo v razvoj sami poseči in mu tudi dati zaželjeno smer.
Med te kralje spada naš vladar kralj Aleksander. Lažje je kraljevati iz ozadja in ne posegati v politično življenje, ki je že samo na sebi tako vsakdanje in ki ga duši ozračje spletk in neutešenili strasti. Toda danes, v teh razburkanih časih potrebujemo kralje, ki imajo pogum tudi vladati, zajadrati s svojim čolnom med peneče se valove in jim rezati vrhove desnih in levih ekstremov, ki se z enako strastjo in z enakimi političnimi sredstvi, bijejo za oblast. Okoli sebe imamo dovolj zgledov, ki nam nazorno kažejo, kam zaidejo države, v katerih je bil prepuščen političen razvoj svobodni igri in niso vladarji znali zajeziti vala ekstre-mizma, pa naj bo to ultranacionalističnega ali skrajno levičarskega.
Posebno na področju zunanje politike naš kralj rad da osebno pobudo. Prav te dni se je vrnil z obiska v Sofiji, ki tvori nekak zaključni člen dolge verige odločnih pobud našega vladarja za zbližanje z brati Bolgari. Morda še pred dobrim letom 6e je zdel ta obisk nemogoč. In vendar je do njega prišlo in sadovi pogumnega dela za končno pomirjenje na Balkanu se bodo kmalu poznali.
Danes stopi naš vladar v spremstvu kraljice Marije na francoska tla. Niti ta obisk pri starih zaveznikih nima značaja kakega j>očitniškega potovanja, ampak za uradnim sprejemom pridejo n.. vrsto važni razgovori mednarodnega polifič-nega značaja. Po vesteh iz Pariza pripravljajo kralju Aleksandru sprejem, kakršen se spodobi inozemskemu vladarju in zavezniku. Ta sprejem bo prisrčen, iskren, kakor more biti prisrčen pozdrav najvišjih predstavnikov dveh zavezniških držav, katerih zavezništvo in prijateljstvo je bilo preizkušeno na krvavih poljanah in tudi v nevarnem povojnem političnem vrvenju, ko so vezi marsikaterega zavezništva popokale.
Naše zavezništvo ni morda samo sentimentalnega značaja, tudi ne samo prijateljstvo, ki naj bi slonelo na starih in novejših kulturnih zvezah, ampak tudi zavezništvo dveh držav, ki sta si premišljeno in z določenim namenom podali roke. Mi hočemo ohraniti teritorialne pridobitve svetovne vojne, in sicer ne zgolj iz navadnega egoizma, ker gre pač za našo zemljo, ampak tudi zaradi prepričanja, da so mirovne pogodbe, čeprav so človeško delo in kot takšne nepopolne, dale v celoti zadoščenje milijonom in milijonom tlačenih narodov za prestane krivice in da imajo vsled tega trdno moralno podlago. Naša težnja, da se te pogodbe ohranijo, je toliko bolj moralno upravičena, kolikor razne revizijonistične gonje te moralne podlage nimajo ,ker po veliki večini težijo za pridobitvijo oosesti drugih narodov in ne priznavajo revizije
Spomenik vojakom padlim na vzhodu, kjer bo danes Nj. Vel. kralj položil venec
„Echo de Pariš"
Državnik - voditelj - vojak
Pariz, 8. okt. AA. »Echo de Pariš« je objavil pod naslovom »Slavna postava Aleksandra I., jugoslovanskega voditelja v vojni in miru«, nenavadno topel članek izpod peresa Raymonda Cartierja. Rekli bi lahko, pravi pisec, da je Njeg. Vel. kralj Jugoslavije Aleksander, ki bo jutri stopil na francoska tla, nekoliko tudi naš po svojem veličastnem telegramu, ki ga je leta 1915 poslal po junaškem umiku čez Albanijo Itaymondu Poin-careju: Srbije ni več, toda njena vojska ostane. Pripravljeni smo priti k vam in nadaljevati borbo na francoski fronti.
Nič ne more bolje označiti vladarja ne naroda, nadaljuje pisec, kakor ta brzojavka v štirih vrstah. Ta brzojavka je zgovornejša od najlepših strani zgodovine. Dokaz je ži-lavosti volje nezlomljivega naroda pod enim izmed največjih voditeljev, kar nam jih je vojna odkrila.
Nato govori pisec članka o Nj. Vel. kralju Aleksandru kot vojaku in državniku in
Tri dni gost Francije
Marseilte in Pariz se odevata v praznično obleko
pravi, da se je Nj. Vel. kralj Aleksander enako proslavil v vojni, kakor v miru. Pisec naglaša, da sta v Nj. Vel. kralju Aleksandru združena vojak in državnik in da se »iz te celote izraža čudovito markantna osebnost človeka v najpopolnejšem in najpohvalnej-šem liomenu besede.«
Člankar nato nenavadno nazorno popisuje zmage in gorje ter končni triumf herojskih bojev za osvobojenje in zedinjenje Jugoslovanov. Zelo pohvalno piše člankar tudi o velikih naporih in uspehih na polju notranjega urejevanja Jugoslavije, o čemer pravi pisec, da poteka v znamenju notranje sloge in vere v bodočnost. Nato navaja nekatere podrobnosti iz življenja jugoslovanskega kraljevskega para in zaključuje svoj članek z besedami:
Pariz bo sprejel kraljevski par z globljimi čuvstvi, kakor zgolj s spoštovanjem. Kako ne bi iz vsega srca vzklikali kralju, ki nosi na svojih jjrsih naše največje vojno odlikovanje, vojaško kolajno, in ki pojde na pietetni obisk v Saint-Cyr, da vidi šolsko klop, kjer je vrezano ime njegovega očeta, gojenca naše najuglednejše vojaške šole, Petra I. Osvoboditelja!
Marseilte čaka
Marseillc, 8. okt. AA. Tu vlada ogromno zanimanje za prihod Nj. V. kralja Aleksandro. V Marseillu je že mnogo predstavnikov francoskih listov, med njimi posebni poročevalci agencije Havas, »Petit Parisicna«, »Journala«, »Figaro-ja« itd. Prisotni so že tudi predstavniki svetovnih
»Dubrovnik« — ki vozi kraljevskega potnika
listov. Posebno močno so zastopani angleški in ameriški ilustrirani listi.
Nj. V. kralju Aleksandru pripravljajo veličasten sprejem. Po končno določenem sporedu za sprejem Nj. V. kralja se bo jugoslovanski vladar izkrcal v torek na Quai des Belges v starem pristanišču. Tu bo Nj. V. kralja sprejelo jK>scbno odposlanstvo, ki prispe v Mnrseille jutri s pariškim hrzovlakom. V tem odposlanstvu so: francoski zunanji minister Louis Barthou, član vrhovnega vojaškega sveta general Gcor-ges, podadiniral Dodal, podadmirnl Joubert, član vojaške hiše predsednika republike podpolkovnik Bellefont, francoski vojaški ataše v Belgradu podpolkovnik Betuar, general Lam-ble in tajnik poslaništva dc Segon.
Poleg teh uradnih osebnosti bodo v odposlanstvu, ki nuj sprejme jugoslovanskega krnijo jugoslovanski poslanik v Parizu dr. Miroslav Spnlajkovič, maršal dvora Dimitrijevič, tajnik poslaništvu Miljutin Mirkovič, šef kabineta zunanjega ministra Jevtiča Branislav Markovi«-podšef protokola v francoskem zunanjem ministrstvu Loseillcs.
Pri prihodu bo Nj. V. kralja pozdravil kot delegat odbora zn frnncosko-jugoslovansko prijateljstvo, ki mu predseduje Herriot, general Laminble. Po pozdravu s prisotnimi zastopniki civilnih in vojaških oblasti se bo Nj. V. kralj v spremstvu svoje suite in uradnih zastopnikov francoskih oblastev odpeljal z avtomobliom, pred katerim bo šel oddelek konjenice, k spo-ineuiku bojevnikov vzhodne fronte. Tu bo položil venec. Odtod se ho Nj. V. kralj s svojim spremstvom in z drugimi uglednimi osebnostni' napotil po ulici Corniche in ]>o ulici Praga v marseillsko prefekturo, kjer ostane do odhoda na poslajo, odkoder bo nadaljeval pot v Pariz.
Boljševišhi napad na Španijo
Novi sunki revolucije
Vlada je sicer v glavnem uposiavila red, a v podeželju še ne
Odhod orožje?
Hendaye, 8. okt. c. V teku dunašnjegu popoldnevu se jc položaj v Španiji poslabšal. Razen v Barceloni so se nemiri danes opoldne ponovili tudi v Madridu. Ponovitev revolucionarnih akcij je najbrž pripisovati temu, da je anarhističnemu vodstvu skrajnih sindikatov uspelo pobegniti neznano kam. To vodstvo jo sedaj očividno začelo z ofenzivo proti vladi. Jasno se vidi to iz tega, da so generalna stavka v podeželju širi, dočim v večjih mestih pojenjuje.
Zelo nevaren pu postaja položaj v Andaluziji. Zdi se. da imajo tukaj anarhisti najlažji posel. Dn-nes je prišlo do krvavih bojev v Malagi, kjer »o bile ubite tri osebo. Kri je zopet tekla v Sovilli in jc bilo tja poslano vojaštvo za ojačenje posadka V provinci Andaluziji se agitacija silno naglo širi mod kmetskim ljudstvom. Ponekod so ljudje navalili na cerkve in župnišču. Dozdaj je zgorela ena cerkev in eno župnišče.
Tujce, k: so se nahajali v letoviščih na španski obali v Andaluziji, so policijske oblasti kratko-inalo prepeljale v Gibraltar. Tudi v San Sebastia-nu so se ponovili nemiri in eo našle smrt tri osebe.
Življenje in konec
rdeče republike
Madrid. 8. okt TG. Predsednik katalonsko vlade, Companys, ki je še v soboto proglasil »svobodno katalonsko državo v mejah zveznih republik Iberijec, se je moral v nedeljo zjutraj vdati vladnim četam, ki so prišle iz Madrida pod poveljstvom generala Domingo Batota in so v ranih urah načele obstreljevati vladno palačo puntarske vlade s topovi.
Vest, da je Companys proglasil neodvisno katalonsko državo, je bila sprejeta v Madridu kot strela z jasnega neba in vsem je postalo jasno, da je katastrofa neizogibna. Vlada je takoj proglasila obsedno stanje po vsej državi. Vlada ee je bala, da bo general Balet odklonil povelje, da zaduši upor v Barceloni, toda proti vsem pričakovanjem je povelje sprejel in ga z bliskovito naglico in 7. neverjetno odločnostjo izvršil v 12 urah. Uporniško vlado je strmoglavil prav za prav le z 2000 vojaki, ki jih je postavil okrog palače, v kateri je sedel Companvs in pošiljal puntarske proglase po radiu po vsej državi. Proti vladnim četam je bilo postavljenih nekaj revolucionarnih čet, nakar se je po pripravljalnem topniškem ognju izvršil naskok i bajoneti, ki jo popolnoma uspel, ker so celokupno uporniško vlado zajeli. Pri tej priliki je padlo okroa sto vojakov na obeh straneh in vladna palača je na štirih straneh od topovskih krogel močno poškodovana. V Madridu so vest o potlačitvi upora v Barceloni sprejeli z velikim zadoščenjem. Takoj so se zbrale ogromne skupine ljudi, ki so drle proti stanovanju bivšega predsednika vlade in vodje framasonov Azane, ki ga sedaj vsi dolže, da je na tihem pripravljal upor rdeče in framasonske fronte.
Upravo nad uporniško Katalonijo je dobil v roke polkovnik Jimenez-Arenas. Prevzel je v svoje roke vso oblast avtonomne katalonske vlade, pa tudi funkcijo aretiranega barcelonskega župana.
Polkovnik jimenez je izjavil, da se popolnoma 'zaveda svoje odgovornosti in da bo do konca izvršil svojo dolžnost.
Davi so vojaške čete tudi zajele in zaprle ves revolucionarni odbor, ki so ga sestavljali večinoma sami mladiči in ki je zasedal od petka brez pre-i tanka.
Upor traja v A stari ji
Samo v Asturiji, kjer so rudarji napadli redne vojaške čete, je položaj še nejasen. Vlada trdi, da njene čete stalno napredujejo, toda zasebne vesti pravijo, da temu še ni lako in da se delavske revolucionarne čete dobro drže v nekaterih goratih predelih Asturijc. Orožje so delavci še pred nedavnim časom dobili od parnika j>Tiirquesa«, ki ga jim je tajno pripeljal in odložil na asturski obali. Večina mest in trgov je bila še davi v rokah upornikov, kjub šestim polkom poljske in težke artilerije, ki so bili poslani v te kraje, kjer divja upor.
Iz Govona poročajo, da so se tamkajšnji uporniki umaknili na hrib Santo Catarino. ki jo obstreljuje z morja s težkimi topovi križarka >Li-bertadr. Tudi v rudarskem meslu Leonu se je mnogo upornikov umaknilo v hribe. Še zmeraj razpolagajo s precejšnjo količino municije. — Revolucionarji so v Logranu zažgala mestno hišo in cerkev. Policija jih je po hudem boju rnzgnala. Tri osebe so bile ubite.
In
Vlada je prišla sedaj ludi na sled ogromni organizaciji tihotapljenja orožja, ki je cvetelo že par
mesecev in dobavljalo revolucionarnemu odboru orožje in municijo. Dne 28. septembra so uporniki še izkladali na raznih skrivališčih asturske obalo velike količine orožja. Dne 13. septembra so dobili pet ton orožja in municije v bližini San Seba-6tiana. Snoči so odkrili veliko skladišče orožja tudi v bližini San Sebastiana in so ga zasegli. Uporniki najbrž niso imeli več časa, da b; ga bili dvignili. Tudi francoska obmejna carina je že večkrat zasegla orožje, ki so ga prenašali tihotapci, in opozorila španske oblasti na to. Baje je orožje prišlo iz Antverpena, tja pa bržkone iz Belgije ali Nemčijo. Francoske oblasti so zasegle v Bordeauxu ladjo, ki je prevažala iz Antverpena »staro železoc, ki se je pa izkazalo, da je W orožje (strojne puške, bombe itd.).
Novi nemiri v Barceloni
Hendaye, 8. okt. c. Danes opoldne so se zopet ponovili nemiri v Barceloni. Prišlo je do streljanja med vojaštvom in revolucionarji. Posebno ostre so bile borbe pred centralnim poštnim poslopjem.
Vendar ee je že v teku današnjega dne tudi v Barceloni večina delavstva začela vračati na delo. Tramvajski promet opravlja vojaštvo. Železniški promet še ni normalen. Kakor v Madridu, dovaža tudi tukaj vojaštvo živila v mesto.
Vlada je izdala proglas, v katerem poziva, da mora prebivalstvo oddati vse orožje, in t« v teku 24 ur. Pri komur bi šc našli orožje, bo predan naglemu sodišču.
Najbolj nejasen pa jo še položaj v Asturiji.
Šest tisoč oboroženih rudarjev se trdovratno brani pred vladnimi četami. Vlada je morala poslali oja-čenju in pričakovati je, da bo tudi tod borba kmalu končana.
Telefonske zveze med Pariaom in Madridom so bile danes zopet prekinjene.
Madrid, 8. oktobra, c. Madridska policija je danes obiskala vse madridske trgovce iu jim dala podpisati dokument, po katerem se trgovci obvezujejo, da bodo odslej naprej imeli odprte trgovine. Trgovec, ki bi še naprej imel trgovino zaprto, bo moral plačati 20 tisoč pezet kazni.
Madrid, 8. okt. c. Avtomobile, ki so pod vojaškim spremstvom peljali živila na trg, so revolucionarji napadli. Zato se danes živilski trg sploh ni vršil.
Azana zaprl
Madrid, 8. okt. b. Čeprav se uradno še ne potrjuje, se vendar trdovratno govori, da so oblast: ponoči aretirale predsednika katalonske republike Azano v bližini Barcelone ravno v trenotku, ko je hotel pobegniti v Francijo.
Lerrou:r - satvador
Navdušenje po španski preaiolici
Ukrepe, ki jih je izdala vlada, da potlači revolucionarno gibanje, jc ljudstvo povsod sprejelo z velikim navdušoujem. To so jo videlo danes, ko so desettisoči priredili navdušene ovacije predsedniku španske vlade Lcrrouxu, ko je zapustil svoje stanovanje in se odpeljal z avtomobilom v notranje ministrstvo. Množice bo obkolili njegov avtomobil, tako, da je prispel v ministrstvo šele z veliko zakasnitvijo. Množice so napolnile ves prostor na trgu Puerta del »Sol in stranske ulice. Ministri, ki so bili na konferenci, so se morali pokazati na balkonu. Prebivalstvo jih je pozdravljalo kot rešitelje Španije. Ko je kasneje predsednik vlade Lerroux odšel v predsedništvo republike, da poroča državnemu poglavarju o položaju, se je njegov avtomobil komaj preril skozi množice. Vse hiše so okrašene z zastavami. Podobne manifestacije so se vršile tudi v drugih krajih. Vojaške oddelke so meščani prav tako pozdravljali z navdušenjem.
Odmevi Mussolinijevega govora
Pariz. 8. okt. AA. Vladimir d'Ormesson komentira v »Figaroju« Kussolinijev govor in se iz-prašuje, ali je res, kar je Mussolini rekel, da je zdaj poslednjič ponudil Jugoslaviji sporazum. — D'Ormesson se vpraša, ali ni to morda šele prvič. Vendar je pisec članka zadovoljen, da je Mussolini poudaril idejo sporazuma. Clankar omenja obenem tudi glasove, po katerih naj bi Barthou izvršil nekakšno posredovanje med Jugoslavijo in Italijo, in prihaja do zaključka, da je ta beseda zelo ponesrečena. Posredovalec, izvaja pisec, po-' meni sodnika. Mi pa nimamo soditi ne Italiji, ne Jugoslaviji. V ostalem smo mi zavezniki in prijatelji Jugoslavije. Bili smo zavezniki in smo ostali prijatelji Italije. Zato smo v zelo ugodnem položaju, da lahko ponudimo v korist evropskega miru
svoje usluge za spravo na Jadranu in pomiritev
med dvema sosedoma. — Saint-Brix se ustavlja v »Journalu« pri tistem delu Mussolinijevega govora, ki se tiče Jugoslavije, in pravi, da Mussolinijov ostri ton o Jugoslaviji ni preveč primeren, ko gre za tako ponosen narod, kakor je jugoslovanski.
Letalska nesreča
Milan, 8. okt. b. Preden je imel Mussolini svoj govor v Milanu, sta se zrušili dve vojaški letali, ki sta opravljali razgledniško službo nad mestom. Eno letalo je padlo v ulico Paganini, drugo pa na privatni vrt v bližini te ulice. Nihče ni bil pri padcu letal ubit. Pilota Costori in Fuse sta se pravočasno rešila s padali.
Trgovci zborujejo
Zagrebška vremenska napoved: Nestalno
spremenljivo, oblačno ter precej hladno.	___________ _
Dunajska vremenska napoved: Mirno jesen-	stajajo nobene terjatve niti upaiiki, po njih
eko vreme. V višinah mraz. Lahna oblačnost.	i mnenju ni treba pobirati takse na račune,
Ljubljana, 8. oktobra-
V Trgovskem domu se je zbralo danes številno trgovstvo, kot žo dolgo ne. Vidi se, da so izredno težke razmere privabile na zborovanje veliko število trgovstva iu da je položaj v resnici tak, da bo treba nujno poiskati iz njega najpametnejšo rešitev. Zborovanje v veliki dvorani Trgovskega doma je vodil predsednik ljubljanskega združenja g. K. Soss. V svojem govoru je uvodoma dejal, da se trgovstvo zaveda svojih državljanskih dolžnosti in kaj je troba dati državi. Toda pri tem je treba paziti tudi z druge strani, da so zahteve davčne upTavo v skladu z zakoni in da niso protizakonite. Nato je v svojem govoru navedel celo vrsto slučajev v davčni praksi, ki jasno ilustrira težave, ki jih ima ljubljansko in sploh slovensko trgovstvo. Med drugim jc navedel, da so zahteve, ki so bile stavljene v zadnjem času pri pridobnini, veliko pretežke. Pridobnina bi se morala sestavljati odnosno predlagati po navodilih zakona. V svrlio ugotavljanja odmere pridobnine, se danes ne poslužujejo davčne oblasti nič več zaupnikov, kakor nekoč, ampak jim .je edini cilj pri pridobnini, da dosežejo za državno blagajno potrebne zneske. Nadalje se jc dotaknil vprašanja taks. Ugotovil je. da ni mogoč« pobirati taks od službenih prejemkov zasebnih nameščencev, zlasti kar se dogaja v sedanjem času, da se namreč pobirajo te takse za par let nazaj. Nadalje ljubljansko trgovstvo, kakor tudi vse slovensko trgovstvo ni zadoT voljno s pobiranjem takse na račune. Pri poslih: »blago za denar«, pri katerih nc. na-
ker je to v nasprotju z duhom zakonskega besedila. Končno je v svojem govoru dejal, da se zbrani denar popolnoma pravilno uporablja in zato tudi zahtevajo gospodarski krogi kontrolo nad izdatki iz javnih sredstev, kd naj se pravilno vrši, pri čemer naj se jim dovoli primerno sodelovanje, odnosno vpogled vsaj' v zadevah, ki se tičejo njih direktno.
Za Sossom so nastopili še drugi govorniki, in ko to poročamo, traja zborovanje še dalje ob velikem zanimanju udeležencev.
Smrt solnograškega nadškofa
Dunaj, 8. okt. AA. Korbiro poroča, da je umrl Riedcr, nadškof eolnograški.
Izvoznikom grozdja
Belgrad, 8. oktobra, A A. Zavod za pospeševanje zunaujc trgovine opozarja izvoznik« grozdja v Avstrijo, naj ne pošiljajo blaga, če njihova poslovna zveza, avstrijski ktipec-uvoznlk ali komlsijonar, nima že v rokah avstrijskega uvoznega dovoljenja. Zavod priporoča prizadetim izvoznikom grozdja v Avstrijo, naj se strogo ravnajo po danili navodilih. Izključeno je, da bi se moglo dobiti še kakšno novo uvozno dovoljenje.
Seja odbora gasilske zveze
Zagreb, 8. oktobra. AA. V mestnem domu se ie danes vršila seja zvezne uprave gasilske zveze Kraljevine Jugoslavip s temle dnevnim redom: Uredba o 6%nem prispevku, predpis o obleki, predpis o nadzornem odboru in njegovo konstituiranje, in predpis o pohvalnih priznanjih in odlikovanjih. Nekaj časa je tej seji prisostvoval pri debati o gasilskem fondu tudi minister za' telesno vzgojo dr. Andjelinovič. Ker je stanje organizacij zelo težko, so člani zvezne uprave in zastopniki skoraj vseh banovinskih zajednic (razen članov zvezne uprave dravske banovine in starešine gasilske za-jednice savske banovine) glasovali za kompromisni predlog.
Na popoldanski seji 90 sprejeli v končni redakciji predpis o obleki. Sprejeli so tudi predpis o nadzornem odboru, ki se je že sestaviL Za predsednika je izvoljen Gjorgje Cvejanov, starešina somborske župe in somborski župan. - Pri razpravi o upravi in blagajniškem poslovanju zvezne pisarne od zadnje seje so sprejeli predpis o enotni odškodnini potnih in prevoznih stroškov odbornikov in nameščencev gasilskih skupin.
Sprejeli so dalje končni redakcijski predlog predpisa o izdajanju pohvalnih priznanj in odlikovanj in predlog o definitivni izpremembi besedila o obleki in opremi članov gasilskih organizacj.
Na seji so vzeli na znanje referat o izrednih navodilih za preprečevanje ognja. V zvezi s sklepom o zavarovanju materialnih sredstev so sklenili, da se bo 15. t. m. vršil v Zagrebu gasilski nadzorniški tečaj.
Osebne vesti
Belgrad, 8. okt. m. Danee je prišel iz Grčije v Belgrad prorektor ljubljanskega vseučilišča g. prelat dr. Matija Slavič. Dne 25. septembra je izročil rektorske posle v mesecu juniju novoizvoljenemu rektorju ljubljanskega vseučilišča dr. Ramovšu dn odšel nato v Grčijo, kjer je bit na velesejmu v Solunu, si nato ogledal Atene, staro Mi-keno, Pirej in druge znamenitosti. Bil je tudi v zanimivih eaniosianib-meteorjih. V Atenah si je zlasti ogledal vseučilišče. V Solunu mu je sedanji prorektor podrobno razkazal novo vseučiliško poslopje solunskega vseučilišča s tremi fakultetami. To vseučilišče je bilo ustanovljeno pet let poznejo kakor naše ljubljansko. Kljub temu pa ima krasno knjižnico za profesorje in čitalnico za akademike, nadalje akademsko kuhinjo in obednico sredi lepega vrta. Po vrnitvi v Belgrad se je dr. Slavič zglasil v prosvetnem ministrstvu in je tamkaj pospešil rešitev tekočih zadev ljubljanskega vseučilišča.	"
Belgrad, 8. okt. m. Z odlokom prometnega. ministra je premeščen Vladimir Marolt, prometnik IX. skupine, s postaje Novi Sad na postajo Brezno-Ribnica pri Mariboru.
Belgrad, 8. okt. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje je upokojen dr. Fran Dolšak, načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje prj banski upravi dravske banovine v Ljubljani v 3. skupini 1. stopnje.
Belgrad, 8. okt. Premeščen je kot uradniški pripravnik-zdravnik na Studencu dr. Boris Kuno na splošno državno bolnišnico v Ljubljani.
Zavidljiv plen belgrajske policije
Roparji iz „boljših krogov
a
Belgrad, 8. okt. m. Tukajšnja policija je imela včeraj veliko srečo, ko je prišla na sled skupini mladih roparjev iz boljših krogov, ki so v naši prestolnici že skoraj dve leti vršili razne drzne vlome, vdirali v blagajne in izvrševali še razna druga kazniva dela. Šef te roparske družine je bil absolvirani realec in sedanji slušatelj tehnike Ivan Rajter, ki 6e je v glavnem bavil s prodajo avtomobilov. Podšef te roparske skupine pa je bil ine-dicinec Radoslav Martinovič. Ta pokvarjena mladina je že dalj časa izvrševala razne rope v tukajšnjih gospodarskih ustanovah. Celo v blagajno tukajšnje davčne uprave je vtikala 6voje prste in nakradia denarja nad pol milijona dinarjev. Vodja Rajter je bil pred kratkim na policiji kaznovan radi nekega delikta in je odsedel tam 20 dni. Ko je bil zopet odpuščen, je nadaljeval zopet svoje delo, ni pa pomislil, da ga stalno zasleduje ostro oko tajne policije. Ko se je ravno pripravljal za
nov poskus, so ga policijski organi aretirali in privedli na policijo, kjer je pod težo zbranih dokazov priznal vse. Rajter je o vseh svojih dejanjih vodil stenografski dnevnik. Policija je zagrabila tudi medicinca Martinoviča in še šest drugih članov. Naropani denar so ei roparji delili med seboj in ga zapravljali po raznih nočnih lokalih.
Zagreb, 8. okt. AA. Danee ob 10 se je začela v banski posvetovalnici seja posvetovalnega odbora ministrstva za telesno vzgojo. Sejo je otvoril minister za telesno vzgojo dr Angjelinovič. Na-glasil je svojo zadovoljnost, da more to sejo odibo-ra otvoriti v Zagrebu.
Praga, 8. oktobra. AA. CTK poroča: Danes je poveljnik jugoslovanskega letalstva general Nedič v spremstvu treh višjih oficirjev položil venec na grob češkoslovaškega neznanega junaka.
Iz škotskih planot
Znana slovenska ljubiteljica gora M. M. Debelakova se nahaja v spremstvu ge. Čope lan d, učiteljice angleškega jezika na tukajšnjem vseučilišču, na propagandnem potovanju v Angliji, kjer bosta predavali o lepoti naših krajev v najodličnejših angleških klubih. Včeraj, t. j. 4. t. m. je imela ga. Debelakova svoje prvo predavanje v »Ladies Alpine Clubu«. Pred pričetkom predavanj ste imenovani potovali po Škotski in v naslednjem nam podaja ga. Debelakova svoje misli in dojme o škotskih planotah.	Op. trredn.
Kako naj vam opišem vtise te čudovite dežele — samoto škotskih barij?
Po čistanjkih potekajo ozke steze, ki se izgubljajo v neskončnost. Hodiš in hodiš, a sfeza se vije dalje in dalje v samoto. Utrujen sedeš na šo-tasta tla sredi rdečega resja in zasanjaš.
Daleč tja pod nebo /are planote v rdečem blesku jesenskega vresa. Ie tu in tam obvisi oko na zelenorumenem travnatem osredku. Iz lokev izvira zlatorjava voda, napaja zatnoke in jarke ter najde končno pot k potoku, ki riše v kameniti strugi zlate trakove v rdečo [»krajino. Po brisu zrastli stari bori so zibajoče tenje na svetlem nebu. V sapi tre-psče siva breza. V resju zašumi — sivorjavi zajec, ki preplašeno odskoči in izgine. A čuj! Zategel glas zalebdj v zraku. Sledi mu drugi, višji, ki za-trepeče kot siva breza, zajoče tretji in preide zamirajoč v prvega. To je škotsko godalojia nieli. Zamolklo done ubrani glasovi čez plan. Te iepoic so tihe, ne/ne in skromne, preskromne, da bi jih človek v hipu doumel. Ob dolgem, tihem popoldnevu ali saniavem jutru boš zrl cpslušai in doumeL
Korakajočemu po ozki stezi, vodeči čez planote, ti bo ob toliki veličini tesno pri srcu. Ure in ure hodiš, a ne srečaš človeka, niti naselja. Zdi se ti, da je bil danes ustvarjen ta svet, ustvarjen le zate, ki tiho stopaš v samoti.
To je škotska planota ...
Borna je ta zemlja, tenka je plast rodine na holmih in moljavah. V globenicah ie svet močvirnat. Kmetje plačajo letno malo odškodnino, potem pa kopljejo šoto. kolikor žele, oziroma kolikor se jim zljubi. Rodovitna in obdelana so tla le ob rekah in jezerih. Po planotah bi celo naš Kra-šovec ne mogel predelati ledine v oranico. Zato so naselja redka in vezana le na redke žile rodovitne zemlje. A tudi ta ni bogvedi kako izrabljena (vsaj po naših pojmih ne), saj Škot ni poljedelec. Ribji lov in živinoreja so glavne panoge zaslužka in dela v škotskih pokrajinah.
V ogradah vidiš krasno živino, večinoma črno. I11, o čudež — brez rogov! Da, prav zares. Svileno-črne krave nimajo rogov in naličijo iz daljave teletom. Ko prideš bliže, vidiš, da je to odrasla živina. Po holmih vidiš nešteto volnenih klopčičev — ovac s črnimi obrazi. Prav podobni so ogrskim pastirjem v kosmatih bundah. Hipoma ožive ti volneni klopčiči. Zbirajo se iz vseli vetrov, hite niz breg in se strnejo v čredo. Temna bežeča žival jih obkroža. Škotski pes-ovčar Collie zbira svojo čredo. Od sile pametne so tc živali. Lastniki ovčjih čred pri rede vsako leto tekme. Ovce poženo visoko v gore ter jih razkrope. Nato sestopijo v dolino in spuste svoje pse-oivčarje, ki odbrze v goro in tekma se prične. Zmagovalec je tisti, ki najprej prispe s svojo čredo v dolino. Četudi vse to vidiš, sc ti zdi neverjetno, kako spozna pes svojih 50 ali 00 ovac izmed stotine tujih.
i-vredi lihotnih planot leže škotska iezera. Ve- I
liko jih je na celini, še več v primorju. Krasni so škotski lochi. Mnoge sem videla. Imen ne bom naštevala, sa jih sama komaj pomnim, ker jih ne razumem. Keltska so in jih sam Škot težko izgovori.
Pošast v Loch Nessu
O da, en loch poznate — Loch Ness! To je eden največjih in je spojen potom Loch Lochy-a in Loch Linnhe-a z morjem. In po tej poti je prišel slavni »monster« (pošast) v Loch Ness. Nikar se ne smejte! »Monster« živi — in kar so pisali naši časopisi, da je monster polomljen zrakoplov, ni res. Nič sličnega niso našli in že dve leti živi ta pošast mirno in udobno življenje v Loch Nessu. Le tu in tam ga vznemirjajo časnikarji in učenjaki, ki bi ga radi preiskali. A »monster« sovraži razgovore, časnikarje in učenjake. Kaj ne bi, ko ga
Smižujejo in pravijo o njem, da je zrakoplov!? a, sedaj pričakuje, da ga bo slavni gospod Willi-atns fotografiral in proglasil za ptiča. Recimo nekaj, kar je podobno ogromni • raci. No, naj bo kakorkoli! Domačini ljubijo svoje »monster«, ki je v blagodat Loch Ness-kim hotelirjem. Pravijo, da ima dva mladiča. Morda sta le posledica hotelirskih poželenj. Kdo ve? —
Lepi so škotski lochi — nepopisno lepi. Tihi so in njih vode so globoke in temne. Naše Bohinjsko jezero me nekoliko spominja nanje. Tudi Ra-beljsfco jezero je slično.
Turizem — izobraženih
V mestih vabijo lepaki turista v škotske planote: »the llighiands oi Scoiiand«, saj so turistična dežela Velike Britanije. Nebroj turistov odhaja dnevno v te kraje. A nikjer jih ne zaznaš.
Kako to? Sa je pokrajina res ogromna, a če pomislimo, da bi bilo tu le dvesto naših turistov, bi tihotne planote odmevate krika in vika. Tu ne slišiš glasu.
Lepe avtomobilske ceste in udobne železnice vodijo do skrajnega severa britanskega otoka. Domač turist najčešče izstopi v malem naselju ali samotnem kraju. Nekje si postavi šotor in tu prebije svoj dopust ali nedeljski oddih. Ko s? poslovi od svojega prijaznega bivališča, ne zapusti nikakih spominov, v obliki smeti in odpadkov, kot je to navada pri našem turistu. In ob taki disciplini po-edinca je mogoče, da številno ljudi prebiva v naravi, ne da bi motili njene tišine in s tem drug drugega.
Udobnosti, ki jih najde turist v tej deželi, so ogromne. Hoteli so prvovrstni, avtobusi udobni, železnice prekašajo vse, kar sem kdaj videla. Tretji razred je enak drugemu na kontinentu. V straniščih (oprostite nepoetičnemu naštevanju) je topla in mrzla voda, milo in brisače. Rabljeno vržeš v poseben predal. Majhen avtomat daje higijenične kozarce za vodo. Vse brezplačno! Kako bi se to obneslo pri nas? Mislim, da bi morala železniška uprava na vsaki postaji obnoviti vso to zalogo. Žalostno je to, a resnično.
Vse, kar sem povedala, so le neznatni, osebni dojmi. Oris razmer in prebivalcev zahteva obširen študij, če nočeš napisati netočnosti. Mi Slovenci najbolje vemo, kaj se pravi: napisati debelo knjigo o deželi, ki si jo komaj »prelistal«. Zato so moje beležke trenutno le neznatne, a morda sem vendar le podala skromno sliko dežele, ki v samotnih škotskih planotah prekipeva lepot, soglasja in ubranosti.	M. M. neholakruia
Dr. Krek slovenski inteligenci
Iz spominov na dr. Janeza Ev. Kreka ob obletnici smrti
Bilo je zvečer 15. januarja 1912. leta na Dunaju. Prihajal eem z univerze mimo hotela »Ka-merad«, namenjen v »Danico«, ki je imela tedaj svoje službene prostore v VIII. okraju v bchčn-brungasse. leti dan dopoldne eem srečno opravit judicialni rigoroz in v par dneh sein nameraval zapustiti Dunaj, da nastopim v Ljubljani prvo svojo službo. Prišel eem ravno do vrat omenjenega hotela; naenkrat je stal pred menoj dr. Janez Krek, ki je prav tisti trenutek stopil iz hotela, kjer je običajno stanoval, ko je bil kot državni poslanec na Dunaju.
»Kaj je novega?« me je živahno vprašal, se predno sem ga utegnil pozdraviti.
Zame je bila tisti dan najvažnejša novica, da sem dopoldne naredil rigoroz; zato ee razume, da se je v tem smislu glasil moj odgovor.
»To je pa že dovolj razloga, da greva na kozarec vina. Pojdiva »Zum \veissen Hahn«, če ti je prav! Če nimaš kakšnih drugih potov, seveda!«
Dr. Krek me je tikal kakor menda tudi druge študente, kadar je hotel biti z menoj posebno ljubezniv ali pa, če je bil razigrane volje.
Še predno sem mogel kaj odgovoriti, mi je ze segel z desnico pod mojo levo pazduho in krenila sva iz Florianigasee mimo kavarne Union proti sosednji vzporedni ulici, kjer je bila — na Josefstiidtersatraese — odlična meščanska restavracija »Zum weissen Hahn«.
Ko sva se dobro okrepčala s fazanom in drugimi dobrotami, eva začela ob časi finega vina iz Gumpbldskirchna kramljati o naših domačih razmerah.	,. .,. , ,
»Torej, ti pojdeš sedaj v Ljubljano,« tako nekako je začel dr. Krek kakor oče, ki hoče dati svojemu sinu navodila, ko ga pošilja v svet. »In veš, kaj ti predvsem svetujem? Čudno se ti bo morda zdelo, kar ti rečem, vendar govorim resno: Glej, da se ne navadiš posedanja v kavarni!«
Resnost, ki jo je pri teh besedah še razodeval njegov obraz, se je takoj nato spremenila v prisrčen emeh in pogledal me je v oči tako živo in dobrohotno, kakor bi hotel odvzeti svojim besedam tudi najmanjše želo. Toda že trenutek nato se mu je obraz zopet zresnil in ekoro ogorčen in hud je poetal pri naslednjih stavkih:
»Meni se zdi tisto posedanje v kavarni prava
nesreča!«	,
Ko je omenjal, koliko dragocenega časa pre-eede tain nekateri ljudje — v uemrajenem kavarniškem zraku, polnem dima, kako obravnavajo tam saime prazne čenče in opravljajo ljudi, ki kaj delajo, ee je razvnel; začel je govoriti hitreje, njegove geste eo bile živahnejše in nekatere besede je poeebno poudarjal v stavkih:
»Število naših mladih ljudi raste, ali koliko jih je, ki hočejo za kako javno delo prijeti? Zabavljajo pač, zabavljajo; vse obnergajo, vse skri-tizirajo, toda kakšno korist pa imamo od nergačev? Ljubši so mi odkriti nasprotniki kakor pa neTge v naših vrstah . • •«
Za hip je umolknil, nato pa nadaljeval; v njegovih besedah ni bilo več trdote:
»Veš kaj, to nergaštvo je treba iztrebiti iz vrst naše inteligence in ti si postavi za nalogo, da zaneeeš drugega, bolj zdravega duha med naše
mlade!«	, , , _	. .
Zamislil ee je, a čez kratek čas me je zopet Sivo pogledal in spregovoril:
»Takole si to jaz zamišljam: Fant, ki je dovršil vseučilišče, je za eno ali drugo delo v evojem življenju končno vendar spo-Boben; eden je morda kos velilri in važni nalogi, drugi pa je sposoben vsaj za lažjo in manj važno delo. Vsaj iz svoje stroke bi mogel končno vsak nekaj prispevati za splošnost. Ti ei juriet. Koliko
Ie n. pr. vprašanj v javnem in zasebnem pravu, ;i bi utegnila zanimati tudi najširše eloje naroda. Zakaj ee ne hi potrudil naš pravnik, da o takih vprašanjih kaj lepega, tudi preprostemu delavcu dn kmetu razumljivega napiše ali predava! Ln
naravoslovec, geograf, zgodovinar, zdravnik itd. Kaj bi ti mogli storiti za popularizacijo znanosti in za širšo izobrazbo naroda! Treba bi bilo eamo dobre volje in vztrajnega dela! Koliko pa je danes ljudi — celo med našo inteligenco — ki vsaj kolikor toliko poznajo zgodovino našega naroda! Sola ne nudi v tem pogledu ničesar, ne ljudska in ne eredinja. Tu je hvaležno polje za našo prosvetno organizacijo in posebno za našo mladino. Mi moramo svojo mladino — moško in žensko — naučiti predvsem ljubezni do slovenstva, do vsega, kar je naše. Kako pa naj vcepimo fantom in dekletom trajno in neomajno ljubezen do slovenskega imena, slovenskega jezika in slovenske zemlje, če sami ne poznamo svoje narodne zgodovine! Tako moramo vzgojiti svoj narodni naraščaj, da bo vsak Slovenec in vsaka Slovenka, ko prideta iz naše mladinske organizacije, z ljubeznijo in e pravim ponosom izgovarjala besede: Slovenec sem!
Treba bi bilo, da napiše kak naš zgodovinar v ta namen kolikor mogoče izčrpno, a poljudno zgodovino slovenskega naroda. One redke evelte dogoke iz naše zgodovine, ki nam kažejo posamezne dobe narodnega prebujenja, bi bilo zlasti treba obdelati in eploh seznanjati narod z onimi zgodovinskimi dogodki, ki kažejo v posebni meri življenjsko silo našega naroda. Res da je naša zgodovina siromašna na velikih dogodkih — emo pač ponajveč tujcu robovali in za tujca svojo kri prelivali — vendar je tudi v naši zgodovini marsikaj takega, da bi moglo prav dobro služiti pisatelju, ki bi se hotel posvetiti zgodovinskemu romanu. Seveda bi se moral pisatelj, ki bi se lotil kaj takega, predvsem temeljito seznaniti z zgodovino in življenjem dotične dobe. Mnogo, zelo mnogo bi moral študirati, predno bi mogel začeti s pisanjem romana. Pomisli, ko bi napisal Finžgar roman iz Saimovega vladarstva, takole nekako v slogu kakor »Pod svobodnim soncem«! In bi pokazal, kako je že v Samovih časih v Slovencih vzmikila ideja lastne države. Ali pa naj bi kateri od naših pisateljev obdelal v obliki romana borbo celjskih grofov za ustvarjanje slovenske narodne države. In 1. 1848. ter doba narodnih taborov — kako lepo bi bilo v tej zvezi prikazati •borbo naših očetov za zedinjeno Slovenijo! Končno pa tudi naša najnovejša doba, doba katoliške renesanse med Slovenci, ki je začela 1. 1892. s prvim katoliškim shodom! Kako hvaležne naloge bi 6e oprijel, kdor bi začel to gigantsko osamosvojitev potom zadružništva, ta čudoviti idealizem, ki je zajel vse, kar je dobrega in poštenega v narodu, v boju za gospodarski, socialni, prosvetni in politični preporod našega ljudstva. Kakšna škoda bi bila, če ee ne najde v sedanji generaciji pisatelj, ki bi to delo opravil, kajti eamo tisti bi mogel podati vso vsebino in vso globino tega gibanja v pravi luči, ki je 6am v teh bojih tudi aktivno sodeloval ali pa to delo in to borbo iz neposredne bližine opazoval. Meni se zdi tako delo silno važno, da bi se ga najraje kar sam lotil. Ali kaj, ko sem pa tako zelo na vse strani vezan, da ne morem najti potrebnega prostega časa ...
Takole sem ti naznanil nekatere naloge, ki bi se jih imorali lotiti naši mladi v Ljubljani — eden te, drugi druge, kakor je pač za kogar naj-prikladnejše. A treba bi bilo ustvariti nekak organ ali forum, ki bi skrbel za to, da dobi vsak sodelavec odkazano delo, ki najbolj odgovarja njegovim sposobnostim in njegovemu nagnjenju in pa — da ee kolo kje ne ustavi... Moči je čimdalje več, treba jih je izkoristiti! Misli, kako bi ee to praktično izvedlo!«
Precej kaeno je bilo, ko sva se vračala proti »KameTadu«. Ob slovesu mi je še omenil:
»Za nocojšnji večer sem ti hvaležen. Mareikaj eva se pomenila in — bal sem se, ko sem šel z doma, da me bo influenca vrgla na posteljo, zdaj pa sem spet — zdrav!«
Sem in tja po Zagrebu
Prav hvaležno snov so obravnavali te dni zagrebški listi. Za liste namreč, ki imajo dolge stolpce mastnih oglasov, v katerih se prodaja in kupuje žensko meso, je bila kaj okusna kost dana z zakonom o pobijanju spolnih bolezni. Neverjetno visok moralen nivo so pokazali in »toplo« skrb so posvetili razmotrivanju, kako doprinesti k moralni ozdravitvi gnilega velemestnega življenja. Nn to j>a kar ne pridejo, da v največji meri nosijo prav taki listi odgovornost za premnoga propadla človeška življenja ... No, nič čudnega to. Saj sem te dni doživel. da je nekdo strašno zabavljal čez gospodo, ki kmeta izžema, pa je nesel s seboj ogromno steklenico z upanjem, da bo polna, ko se bo s trgatve vračal, — a v trgatev se je povabil sam. Tako je s tem šiTokoustnim modrovanjem ...
Tako se je volk kar lepo postavil za jag-njeta. Statistika pravi, da je bilo v Zagrebu prijavljenih t<>5 oseb, ki so bile prizadete z zakon »in o pobijanju spolnih bolezni. Te so si morale svoj poklic seveda premenjati. Nekatere so se baje pomožile — kakih 20, nekatere no nastopile službo natakaric, nekatere pa so bile odposlane domačim občinam. Med temi pravijo, da je bilo največ Madžark.
Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor .Slomškovega prosv. društva. Veliko delo sta napravila s tem g. Težak in dr. Klemene, ki sta s P. Gabrijelom Ceucem ustanpvila to društvo in ga vodila in vzdrževala skozi dve prvi leti njegovega najtežjega življenja. Društvo je na-rastlo sedaj že na 200 članov. Na nedeljskem občnem zboru je bil izvoljen nov odbor, sesto-ječ večinama iz novih osebnosti.
Kmetic „kovače44 lovi
99
Mozelj, oktobra.
Naši kraji spadajo med one, ki kmetu nudijo manj, kakor pa potrebuje za življenje. Posestva so razmeroma velika, a jih sestavljajo v znatnem obsegu kraški pašniki in gozdovi. Pičio se pridelajo življenjske potrebščine, v skopih letih je treba vsega dokupih Tudi druge vsakovrstne potrebščine silijo človeka, da se ozira za vsem mogočim zaslužkom. Letošnjo jesen je mogel naš tnali človek več ali manj zasluziti pri sadovih, ki so zrasli brez vrtnarja in brez oratarja.
Po vseh okoliških gozdovih je bilo letošnjo jesen dovolj gob. Nabirali so jih, navadno doma Ie malo porabili, več zrezali in posušili, sedaj čakajo kupca, ki bi plačal tako, kot se med ljudmi spodobi. Ni sicer posebnega trpljenja s pripravljanjem, a preden ie en kilogram suhih, je treba precej svežih razrezati, te pa tudi od nekod prinesti. Res niso rezane in sušene po vseh predpisih gobarske trgovine, a 18 Din za kilogram je le premalo toliko namreč ponujajo prekupčevalci. Večina čaka na boljše cene.
Kraški pašniki so gosto porasli z brinjem Letos je dobro obrodilo, »klepali« so ga, zbirali ja-rode in marsikje jih imajo nad 20 mernikov. Kupčija slaba, 16—18 Din za mernik, in še manj ponuja o. Malokateri se odloči in proda; doma jih drobijo in kuhali bodo brinovec, morda bo imel ta boljšo ceno. Na njo lažje čaka kakor pa jagode. Samo, če čez čas ne bo jagod in ne brinovca.
Cele vreče pasti nosijo posamezni proti večeru V gozdove. Polhov je dovolj, debeli so, saj imajo lira in želoda. Po 20—30 jih ujame polhar nekatero noč. To že da nekaj pečenke. Celo na to misel so prišli revnejši, dft kuhajo polšjo juho. Kožice so se pred leti prodajale dobro, sedaj so skoro brez cene
S
Čl
Pred tedni so ponujali dinar za eno, zadnje dni septembra pa samo 50 par. 20 ujetih pohov da meso in »kovača«. Dober je.
Kdor je hitel zbirati vse te tri darove narave, bo spravil kakšen stotak skupaj, morda celo več, za veliko silo bo, od drugod tako ni pričakovati beliča.
Kmetijska razstava
v Murski Soboti
Dne 13., 14. in 15. oktobra bo v M. Soboti okrajna kmetijska razstava v zvezi z razstavo šolskih vrtov.
Že delj časa so govorili, da bi bilo potrebno zbrati pregled, kaj vse premore kmetijstvo Slovenske Krajine. Taka pregledna razstava je vsekakor zelo poučna za prebivalstvo cclega okraja, saj vsakdo rad tekmuje in pokaže svoje najboljše. Tako bodo dobili posamezniki šc več izpodbude za panogo, za katero se najbolj zanimajo, drugi pa se oodo spet od njih marsikaj naučili.
Razstava bo obsegala: j>oljedelske pridelke, vrtnarstvo, sadjarstvo, vinarstvo, čebelarstvo in perutninarstvo, kmetijski pouk ter šolsko vrtnarstvo in gozdarstvo z lovstvom. Razstava bo prepričala vse tiste, ki imajo o Slovenski Krajini predsodke, da je ta pozabljeni del naše domovine zelo napreden in da bi sc morali premnogi sem hoditi učit, kako jc treba kinetovnti. Slovenska Krajina pošilja semensko žito v d.upe naše krujc, izvaža letno nad 200 vagonov dobrih jabolk v inozemstvo, pravtako c.ksportiru mnogo živine in jirašičev, ki so si zadnii čas osvojili celo aneleški tre itd.
Otroško
lahko (t Je prati z
ALB US -ter pentinovim milom.
Obilna pena ALBUS~mila,v spojitvi z močno nesnago razkrajajocim terpentinom naredi,da je pranje z ALBUS -terpentinovim milom otroško lahko.
V Vižmarjih jc v nedeljo umrl g. Josip Novak, višji šolski nadzornik v pokoju. Pogreb bo v torek, 9. oktobra ob 'A9 dopoldne. ★
Kar verjeti nisem mogel, ko sem zagledal danes zjutraj v »Ponedeljskem Slovencu« zgornje vrstice, ki naznanjajo Tvojo smrt. Nenavadno sc mi je že zdelo, ko minule srede ni bilo na zadnjem kongregacijskem sestanku Tebe, ki si bil vsem vzor točnosti in požrtvovalnosti, a da Te ne bom živega videl nikdar več, nii ni niti na misel jirišlo. Neskončno Modri je poslal angelja smrti na vižmarsko polje po Tvojo lepo dušo, ki bo po očiščevalnih kopelili
nn veke zrla vse Veličastje. Tu doli bo pa ostal le živ spomin na Te.
Mnogi se bodo spominjali pokojnega šc dolgo, a tako živo kakor jaz, morda nihče, zakaj Jože je bil moj zaresen prijatelj, ne prijatelj v nareka jih! Jože je bil moj najboljši prijatelj, zvest, nesebičen in požrtvovalen. Somišljenik, ki je ostal v vseh položajih in slučajih dosleden in neupogljiv. Na veliko žalost moram ugotoviti, da jc takih prijateljev čimdaljc manj.
Njegov oče je bil znan ljubljanski knjigovez, ki je imel delavnico na Poljanah. Duša družine jc bila blaga mati, ki jo je jiokojni silno rad imel in je podedoval po nji vse lepe lastnosti. Izmed otrok je bil Jože najstarejši,
Pa je moral očetu dostikrat pomagati pri delu. o prvi šoli je bil dve leti izostal, n potem sva sc našla na učiteljišču. Takrat jc bilo na učiteljišču za pouk narodnega jezika jako slabo preskrbljeno (Prcdika!), j>a smo v ožjem krogu skušali sami se izobraževati. »Pobratim« je bilo naše glasilo. Kajpada nas je nemško ravnateljstvo gledalo po strani.
Prvi slu/Jbo je Novak dobil na Dobrovi pri Ljubljani. Stari Matija Rant jc bil njegov šef in mentor, ki ga je uvajal v skrivnosti šolskega živlienja na kmetih.
Z Dobrove se je potem preselil nn Brezovico, krer se je srečno oženil, a potom je kmalu postal c. kr. učitelj na rudarski šoli v Idriji.
V Idriji se je kmalu popolnoma udomačil. Poleg zglednega delovan ja v šoli jc imel veliko posla v društvih: gospodarskih, izobraževalnih, karitativnih in političnih. Kadar je bilo treba delati, jc bil Jože navzoč, nanj so »e vsi zanesli, zakaj on je vzdržal do konca. O tem sta pričala pokojni katehet Osvald in dekan Ar ko.
Ko sc je bila ob koncu minulega stoletja začela med slovenskim učiteljstvoni ločitev duhov in ni moglo katoliško učiteljstvo več slepo dreti za onimi, ki so gnali svobodomiselni zvonec, se je Novak takoj izpočet.ka odločil tako, kakor mu jc velevala vest. Kakor bi bilo včeraj, se še vsega dobro spominjam.
Na Matere božjo dan v adventu naj bi bil sestanek, na katerem bi sc bili posvetovali o izdajanju lista. Ko so bila jioslnnn vabila, je bilo lejk) vreme, ki sc je jm za praznik zelo izprcvrglo. Burja je tulila okrog hiš in delala velike žamete s snegom, ki sc jc gosto vsipul izpod neba. V takem vremenu sc je pokojni Jože DriDeiiai v Dobrcpoije, ou koder sva sc
drugi dan peljula v Ljubljano, kjer smo sklenili izdajati list in smo podpisali garancijsko izjavo za pokritje morebitnih izgub.
Ko je bila naslednje leto ustanovljena Slomškov zveza, je bil kajpada Jože zraven in po njegovem prizadevanju je bila ustanovljena 1. jKKlružnica Slom. zveze v Idriji.
Nikdar ni premišljal, kaj bodo rekli, kaj bodo naredili drugi. Ravnal se je po tem, kar mu je velelo prepričanje, a do drugače mislečih je bil vedno dobrohoten, postrežljiv in pri-zanesljiv.
Čez nekaj let je na prigovarjanje prevzel nadzorniško službo za kočevski okraj, katero je opravljal do prevrata. Takrat je pu bil po-uvan na mesto višjega šol. nadzornika. Učiteljstvo brez razlike mišljenja je zahtevalo že več let prej, da dobi mesto nadzornika ljudskih šol ljudski učitelj. To je bilo ob prevratu tudi doseženo in pokojni je bil prvi ljudski učitelj, ki je dosegel tako mesto.
Kajpada ni več dolgo posloval, zakaj, ko so prišli do moči ljudje, ki so bili drugačnega duha, jc »šel« tudi Novak. Ne zaradi nesposobnosti, temveč zaradi načel, katerih ni zatajeval.
Ko je bil tako vržen od dela, za katero je bil vsposobljen, naj bi bil živel življenje povprečnega vpokojenca tako-le: iz j>osii'lje v kavarno, na izprehod. v gostilno, morda tudi v cerkev in tako nazaj, na isto delo prihodnjega dne. je pa jiokojni brskal jx> arhivih ter isknl gradiva za zgodovino ljudskega učiteljstva. Marsikaj jc našel. Mnogo reči je že priobčenih. precej je pa še zbranega in čaka objave.
Tako-le sem nekaj napisal v naglici o svojem najboljšem prijatelju v želji, da jiokažem njegov čisti značaj.
Morda bo kdo spretnejši izpopolnil moje vrstice z natančnejšim navajanjem njegovega dela in postregel še z letnicami, katerih sam nimam v glavi, a pri rokj ničesar, odkoder bi črpal.
Jože! Dragi jiokojnik! Poslovil si se! Nam si jki pustil svoj vzgled. Vsi prijatelji in znanci Te bomo ohranili v najboljšem sjx>minu v nadi, da nas tudi Ti tam gori ne jjozabiš. F. J.
Trgatev v ormoško-ljutomerskih goricah
Sv. Bolfenk na Kogu, 5. oktobra.
Trgatev ie v polnem teku in bo j» večini v kratkem tudi Končana. Dalje ž njo odlašati, se ni izplačalo. Grozdje je doseglo svojo popolno zrelost, a da bi pridobilo na sladkobi vsak dan čakanja jx> eno stopinjo, ta trditev je bajka, najsi je tudi mnenje nekaterih vinogradnikov, ki je izraženo v izreku »j>ri čakanju gradi gor, litri pa dol«, vsaj nekoliko resnično. Kar se tiče dobrote letošnjega vinskega pridelka, nadkriljuje kajpada ta močno lanski letnik. Dočim je imel lanski vinski mošt — četudi smo s trgatvijo čakali skoraj do konca oktobra — v splošnem le 12 do 14% sladkorja, se je povspel letošnji na 18 do 24%. In kar treba še posebej f>o-vdarjati, je .dejstvo, da je letos šipon ah mozlavec, ki daje ljutomerčanu njegov znani sloves, dosegel, kar se tiče gradacije, rekord. V prejšnjih letih in v dobrih legah je dosegel kvečjemu 18 do 20% sladkorja, a letos se je povspel v dobrih legah celo na 22 do 24%. In to nekaj pomeni.
Toliko glede dobrote letošnje vinske kapljice Zal pa, da se ne moremo letos postavljati in poba-hati s svojim pridelkom kar tiče množino ali kvantiteto. »Malo, malo, skoraj za eno tretjino manj kakor lani smo nabrali, a hvala Bogu, dobro kapljico smo pridelali,« tak glas se razširja med vinogradniki od ust do ust. Ker je pridelek i zboren in cena ne prenorčasta, je večina zlasti majhnih posestnikov svoj mošt prodala takoj od preše, da mu ni treba pretakati, skratka, da nimajo več daljšega posla ž njim in ker denarja primanjkuje na vseh koncih in krajih.
In tako gremo vinogradniki z novimi upi na delo. Vinograd jc predmet veselja, ki je pomešano z grenkimi kapljami strahu in bojazni radi raznih vremenskih in drugih nezgod, ki prete prežlahtni vinski trti skozi vse leb	A. K L
Ljubljanske vesti:
Nepojasnjena smrt pred 2 letoma
Ljubljana, 8. oktobra.
Včerajšnji »Pond. Slovenec« je poročal o preiskavi, ki jo je uvedla ljubljanska policija zaradi nekega zagonetnega zločina, ki je bil izvršen pred časom na obrobju Ljubljane.
Danes smo zvedeli o tem zločinu naslednje podrobnosti: Dne 20. septembra 1932 so našli na železniških tračnicah v bližini tovarne Satumus mrtvega 19-letnega mehanika. Stanka Č. Kolo lokomotive mu je odrezalo lobanjo nad obrvmi. Oblasti so tedaj sklepale, da gre za samoumor. Ljudska govorica pa s tem pojasnilom ni bila zadovoljna ter je ves čas zatrjevala, da je bil Stanko v resnici poprej ubit, nato pa so ga morilci prenesli na železniške tračnice tako, da je izgledalo, kakor da se je sam nastavil vlaku.
Dan pred njegovo smrtjo je namreč umrla v hiralnici njegova mačeha Lucija C. V svoji oporoki je ta ženska zapustila svojo hišo v Jaršah nekemu svojemu prijatelju, svojemu pastorku Stanku pa ničesar. Od tistega večera, ko je Stanko zvedel, da ni ni-
Tel. 31-62 KINO KODELJEVO Tel. 31-62
Danes in jutri ob 20:
SREČNO POT
Max Hansen - Magda Schneider - Cene znižane
0 Krožni avtomobilski izlet v Dolenjske toplice priredi »Krka« to nedeljo. Vožnja obenem z zdravilno kopeljo samo 55 Din. Prijave sprejemajo: obe pisarni »Putnika«, trafika Sever, unionska trafika in trgovina Šober na Sv. Jakoba trgu. Tam tudi izveste vse podrobnosti!
© Tramvajski vozovi iz Opatije. Še preden je občinski svet potrdil kupčijo, je že prišel prvi tramvajski voz iz Opatije v Ljubljano, temu pa je sledil takoj drugi. Vso tramvajske vozove, 20 po številu, bodo pripeljali v Ljubljano s tovornimi avtomobili. — Kakor smo že napovedali, dosedanja v Ljubljano pripeljana vozova nista, razočarala. Oba vozova sta zelo dobro ohranjena in bosta mogla po ljubljanskih cestah voziti najmanj še kakšnih 15 let. Strokovnjaki, ki so pregledali vozove v Opatiji, zatrjujejo, da je tudi ostalih 10 osebnih voz v dobrem stanju, ostalih 8 voz pa je deloma tovornih, primernih za prevoz prtljage, deloma motornih, eden pa je razdrt. Z malo predelavo se liodo mogli vsi vozovi v Ljubljani dobro uveljaviti. Vozovi so sicer odkriti, kar je pač bolj primerno za lepo vreme, ki vlada ob letoviški sezoni v Opatiji, za deževno Ljubljano pa bo treba vozove prekriti, kar bo z malimi stroški napravila delavnica električne železnice sama. Tudi peresna konstrukcija teh voz je taka, da potnikov med vožnjo ne bo treslo. Vozovi so i>o en meter daljši od dosedanjih starih ljubljanskih, ki jih bodo počasi nadomestili.
0 Napad z nožem. V noči na ponedel jek so našli na Vodnikovi cesti v luži krvi ležati nekega moškega, ki je imel veliko rano na hrbtu. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je Jnoža nekdo ponoči na cesti napadel in ga z nožem sunil v hrbet ter mu prizadejal veliko rano. Napadenec je 38 letni Jože Praznik, poljski dninar, stanujoč na Vodnikovi cesti i. Napadalec je gotovo vedel, kad j se Praznik vrača domov, zato ga je na cosli v zasedi }>očakal in ga napadel. Policija išče napadalca.
0 Davica. V bolnišnici se stalno innože primeri za davico obolelih otrok. K sreči ima zdravniška znanost zelo uspešen serum, ki učinkuje hkrati proti davici in proti škrlatinki, tako. da je odstotek zn davico umrlih otrok zelo majhen. V mestu samem je sorazmerno le malo davice in kadar se |>ojnvi, takoj izolirajo obolele otroke.
Vič
Spomenik v vojni padlim vojakom. Že pred leti je ustanavljal odbor za postavitev spomenika v vojni padlim vojakom. Vsa stvar pa je padla v vodo in do danes še ni vidnega iz-raz.a hvaležnosti spominu v vojni padlim borcem. Vsaka hribovska vas ima vsaj spominsko ploščo, ki priča o čustvovanju prebivalstva do /rtev svetovne vojne. Končno se je tudi pri nas sestavil pripravljalni odbor za postavitev spomenika v vojni padlim vojakom. Odbor bo v kratkem razposlal jK>zive za prispevke in pri-
česar podedoval, ga ljudje niso več videli živega. Ljudje so sklepali, da je morda Stanko grozil, da bo oporoko razveljavil, ali da ima kaj drugega za hrbtom iu da se ga je dedič na ta način znebil. Kakšnega drugega povoda za umor prav za prav ni bilo.
Višji kriminalni nadzornik g. Matija Močnik je uvedel pred časom, ko govorice ie niso hotele ponehati ter so prihajale na policijo celo pismene ovadbe, najstrožjo preiskavo. Prijeta sta bila najprej dva moška in nato še eden. Kljub najstrožjemu zasliševanju pa so vsi trije odločno zanikali vsako krivdo ter vztrajali pri tem, da je pokojni Stanko šel prostovoljno v smrt. Zaradi pomanjkanja dokazov je policija dva osumljenca že izpustila, tretjega pa še sedaj zaslišuje, vendar pa tudi tretji vztraja prisvoji prvi izpovedi, namreč, da ni umoril Stanka in je povsem nedolžen. Kakor kaže, bo zelo težko dokazati zločin, ker policija nima prav za prav ničesar v roki, manjka pravih prič in manjka tudi vsak dokaz, kakšne smrti jo pokojni Stanko prav za prav umrl.
čel s pobiranjem. Obsežna občina z več tisoč prebivalcev je sicer zmožna postaviti dostojen spomenik, vendar odbor ne računa s prevelikimi izdatki, vpoštevajoč današnji gospodarski položaj. Pričakuje pa, da ne bo nikogar, ki bi pustil nabiralca oditi praznih nok. V načrtu je postavitev primernega in odgovarjajočega spomenika, da tako počastimo padle borce, katerih kasti trohne po širnih bojnih poljanah vseh front. Viška občina je izgubila mnogo svojih najboljših in mnogo obetajočih članov, matere in neveste mnogo svojih sinov oziroma ženinov. Hočemo se spomniti vseh, ki so dali svoje življenje za osvoboditev. Ker je postavitev spomenika splošna zadeva vse občine in fare, pričakuje odbor, da bo našel povsod razumevanje in pod|>oro. Podrobnosti bo vsak prejel na posebnem oklicu, ki bo dostavljen v vse družine na področju viške občine.
Celje
er Smrt žanje. Cesta na grad 8 je umrla včeraj v starosti 77 let posestnica Sucher Marija roj. Virbnik. Pogre bo v sredo ob 16 na mestno pokopališče. — V bolnišnici je umrl Filipič Lovrenc, 64-letni trgovski sluga brez posla iz Celja, Glavni trg 12. Pogreb bo v sredo ob 17 na mestnem pokopališču. Naj v miru počivata!
-©" Zdravniki OUZD danes ne ordinirajo, ker se morajo vsi udeležiti tečaja o začiti in obrambi pred strupenimi plini.
S! Praznovanje godu sv. Maksimilijana. V petek, dne 12. oktobra obhajamo spomin sv. Maksimilijana, škofa tn mučenca, ki je verjetno leta 284, torej pred 1650 leti, bil obglavljen v svojem rojstnem mestu Celeji, današnjem Celju. Vsled tega bo v petek, dne 12. in v nedeljo, dne 14. oktobra ob 8 služba božja v podružnici sv. Maksimilijana.
er Iz mestne službe. Pri zadnji občinski seji je bil nastavljen za tajnika g. Drago Žnidarič.
& Tatovi in vlomilci na delu. V soboto okrog 17 je nekdo ukradel gostilničarki ge. Kodrunovi v Prešernovi ulici iz zaklenjenega predala 1100 Din gotovine, zlat prstan in razne dokumente. Tatu so prijeli na Gomilskem. Je to 26-letni brezposelni natakar Finkeš Valter, češkoslovaški državljan. Mož ima na vesti še več drugih gTehov. Tako je zasledovan, da je v Mariboru poneveril poštnih vred-notnic v znesku 10.000 Din, katere je potem prodal za 5500 Din. V Celju je v gostilni pri Zelenem travniku ukradel gramofonske plošče in jih prodal neki drugi gostilni. Mož tatvine prizna in je bil oddan v zapore okrožnega sodišča. Denar so dobili pri njem v postelji. — Na Sp. Hudinji je bilo v nedeljo zvečer vlomljeno v trgovino Gajšek ter je bilo odnesenega raznega blaga v vrednosti 2000 do 3000 Din in nekaj gotovine.
•Sr Avtomobilska nesreča. Včeraj zjutraj je vozil šofer Ignac Prime osebni avto firme Fiat, last ccljskega mehanika Ožeka, ob pol 8 iz Vojnika proti Celju. Poleg njega je sedel neki potnik. Tik pred mostom v Skofji' vasi je počila prednja leva pnevmatika. Avto je na bltani cesti zaneslo v levo in je zgrmel čez 5 m visoko škarpo v poldrug meter globoko Hudinjo in se obnil, tako da so bila kolesa obdrnjena navzgor. Potnik, ki je sedel v avtomobilu, se je takoj rešil in tudi hitro potegnil šoferja izza krmila, ki ga je tiščalo, ker bi bil sicer gotovo utonil. Šofer je dobil le lahke poškodbe na glavi, avto, ki je bil odkrit, je pa spredaj popolnoma razbit, karoserija in streha sta močno pokvarjeni. Škode je okrog 10.000 Din.
Koncert v Št Janžu na Dravskem polju
Zadnjo nedeljo je doživel št. Janž prav lep dan. Domači pevski zbor je priredil pod vodstvom svoiegu agilnega pevovodje Colnariča prav lep koncert. Na sporedu so bile pesmi prav tehtne vsebine, med lažjimi tudi prav krepke, vse vjete iz sodobne glasbene literature, posebno veliko jih jc bilo iz »Pevca«. Zvenele so v akustični dvorani prav lepo zlito, zvočno. Glasovi so primerni izravnani, dasi sem se bal, da bodo moški, 24 jih ie, daleč premočni za 9 ženskih. Pa so se tako lopo pokorili, da so le tedaj prišli v ospredje, kadar je bilo prav. Prav izvrstno resonanco so dosegli basi, ki so imeli v tenorjih kaj vredne tovariše. Ženski glasovi, zlasti če so v manjšini in se »bore za zmago«, kaj radi stiskajo in kriče. Ti se niso »tepli«, svesti si svoje enakopravnosti in dobre pripravljenosti, 60 peli soprani kakor alti silno mirno, zavestno. Zato so bili popolnoma na mestu v okvirju vsega zbora. Mladi glasovi, ki jih zboru ne manjka, mu dajejo nekaj svežega, mladeiliškega, lirično-živahnega.
Iz vsakega zvoka, iz akorda sem dobil ne-
Mariborske vesti:
5 črk tuorl naziv prvovrstne
sitne Kave
Adria
Vse jo kupuje in rado ima l
izpodbiten vtis, da je zbor tudi notranje dobro discipliniran, da ima redne vaje in da vsi z veseljem in ljubeznijo goje to lepo umetnost.
Pevovodja Colnarič je na mestu, ne manjka mu prakse, vodi popolnoma mirno, a zna potegniti zbor z malenkostno gesto za seboj tako, da tvorita oba elementa vedno harmonično vbrano enoto. Njihovo okrožje je šele ustanovljeno, je imelo šele pred kratkim prvo prireditev. Gotovo ima ta mlada armada v šentjan-škem zboru krepko podporo. Dal Bog, da bi so sedaj tudi na Dravskem ,polju užgala in na široko razplamtela ideja naše idealne organizacije. Ta zbor kaže pravo pot, drugi krepko za njimi	B.
Občinsko gospodarstvo
pred novimi nalogami
Druga lota so bili na mestni občini v takem času z osnutkom proračuna za drugo leto že gotovi, letos so pa sedaj šele začeli zbirati materijal. Letos se namreč ne mudi s proračunom dO novega leta, ker se začenja občinsko proračunsko leto po določbah novega zakona takrat, ko državno, to je s 1. aprilom. Ker pa traja veljavnost sedanjega proračuna le do novega leta, se bo premostila trimesečna doba med starini in novim proračunom z dvanajsti-nami, ki bodo prikrojene na podlagi potrebščin starega proračuna. — Novi zakon pa stav-Ija obenem občinsko gospodarstvo pred nove naloge. Dosedanji sistem budžetiranja se bo namreč moral čisto spremeniti. Doslej je slonelo gospodarstvo mariborske občine in sploh slovenskih mest na davščinah. Občina je z odobritvijo pristojne nadzorne oblasti lahko nalagala samostojne davščine za svoje področje. Poleg +5% doklade na državne davke smo imeli v Mariboru še celo vrsto davščin, kakor gosta-ščino, kanalščino, vodarino, prirastkarino itd. Vse te davščine bi po novem odpadle, ostala bi le doklada na državne davke, ki pa tvori le neznaten vir mestnih dohodkov. MesTmo gospodarstvo bi bilo seveda s tem do temelja omajano, če ne bi zakon predvideval drugih virov dohodkov in ti so — takse. Občinske takse so doslej pri nas malo znane, v Srbiji in Vojvodini
□	Korošci so zborovali. Klub Korošcev v Mariboru je imel letni sestanek, na katerem je predaval tir. Miler o plebiscitu. Obenem se je vršila volitev novega vodstva. Za predsedniku je bil vnovič izvoljen Hoehmueller, podpredsednika sta dr. Kotnik in dr. Čemer, tajnik je Brandner, blagajnik Zablačan, odbornik Hanžu-raj, preglednika pa sta škofič in Čebulj. Pri sestanku je sodeloval tudi pevski zbor nižjih poštnih uslužbencev, ki je zapel par lepih koroških narodnih.
□	Zazidava Aškerčeve ulice. Od pristojne strani smo dobili pojasnilo, da se sicer ne vztraja več pri strnjeni zazidavi južnega dela Aškerčeve ulice, da je pa iz estetičnega vidika nujno potrebno da se vsaj vogal Aškerčeve in Prešernove ulice zazida z dvonadstropno stavbo. Južni vogal Prešernove ulice tvori lepi Woegererjev blok, istotako so zazidani ostali vogali in stranice celega četverokotnika z dvonadstropnimi stavbami, nasproti te parcele pa stoji trinad-stropna stavba Vesne. Radi tega naj bi bila vsa j vogalna stavba dvonadstropna.
□	Dirka v nesrečo. Usodna motociklistična dirka v Hočah, o kateri smo že poročali v »Po-nedeljskem Slovencu«, je še sedaj predmet vseh razmotrivan j v Mariboru. Trem ponesrečencem Faschingu. Šobru in Ledvinki se je pridružila še gospodična Vinka Desenti, ki se je vozila na motorju z Ledvinko ter si je pri trčenju poškodovala nogo in dobila živčni napad. Tudi njo so reševalci prepeljali v bolnišnico. Najhujše je poškodovan trgovec Fasching, ki si je zlomil obe nogi in sicer levo v stegnu, desno v gležnju ter levo roko v zapestju. Stekleni drobci strtih očal sta mu obtičali v levem očesu. Prelom kosti je bil tako silovit, da so mu ostre konice pre-
pa tvorijo glavni vir občinskega gospodarstva tamošnjih mest. Saj imajo celo nekatera mesta svoje taksne znamke ali koleke, ki jih zakon dovoljuje uvajati tudi pri nas. Pri taksah pa je tako, da po navadi zadenejo najbolj ono ljudske plasti, ki taka bremena najtežje prenesejo. Nasprotno pa so dosedanje mariborske davščine nekako enakomerno obremenjevale vse mestne sloje ter se je pri uvajanju novih bremen tudi gledalo, da so bili revnejši sloji prebivalstva kur najmanj prizadeti. Glavno pa je, da kljub vsem taksam ne bo mogoče nadomestiti sedanje gostaščine, vodarine in kanalščine, ki prinašajo občini okroglo 6 milijonov Din letno. Vodarina se bo sicer lahko še naprej pobirala v taki formi, kakor sedaj pristojbina za elektriko, vendar pa bo primanjkljaj gotovo še velik ter se bo morala občina poslužiti vseh taks, ki jih zakon dovoljuje, če bo hotela obdržati ravnotežje v svojem gospodarstvu. Vse to bo pa, kot že omenjeno, zadelo pred vseni socialno šibke sloje. Poleg tega pa bo novi način budžetiranja dal veliko dela in truda, preden se občinsko gospodarstvo preusmeri na novo podlago. Tolažljivo je pri celi stvari samo to, da stopi za naše mesto odredba o novem budžetiranju v veljavo šele čeiz dve leti ter bo prihodnji proračun sestavljen še na dosedanji podlagi.
drle mišice ter so krvavi konci kosti gledali celo skozi obleko. Faschinga so mariborski reševalci na njegovo zahtevo prepeljali v Gradyc na kliniko. Kompliciran kostni prelom je dobil na nogi tudi Ledvinka. K našemu včerajšnjemu poročilu nam je poslal prireditelj tekme, športni klub Perun popravek, v katerem opozarja, da ne zadene prirediteljev nobena krivda, ker je Ledvinka samolastno zavozil na progo pred zaključkom dirk; tudi so se tekme vršile ob dnevni svetlobi ter je bil start dirkačev s prikolico oh petih popoldne.
□	Zanimiva demonstracija. Ker je policija upravičeno nastopila proti pretiranemu divjanju nekaterih avtoinobilistov po mestu ter jih nekaj občutno kaznovala, so vprizorili kaznovani lastniki avtomobilov v nedeljo zvečer zanimivo demonstracijo. Po mestnih ulicah so vozili dalje časa v sprevodu s predpisano polževo brzino ter na ta način vzbu jali splošno pozornost.
□	Prehuda izkušnjava. 32-letni Oto Prosen je preživel večino življenja v Avstriji, lani pa so ga kot našega državljana izgnali v Tržič. Od tam je prišel v Maribor ter iskal dela. Dobil je zaposlitev pri selitvi zasebnega uradnika Edvarda Blahe ter je pomagal čistiti novo stanovanje. Pri tem pa je prišel v hude izkušnja ve, ki se jim ni mogel upreti. Kar na lepem je izginil z dvema kovčegoma, v katerih je odnesel celo zalogo obleke in tudi nekaj zlatnine, vse skupaj v vrednosti 20.000 Din. Prosen pa je napravil račun brez mariborske policije, ki ga je kmalu spravila v luknjo. Včeraj pa so mu pred malim senatom prisodili 8 mesecev strogega zapora, dve leti izgube častnih pravic ter izgon iz Maribora.
Kulturni obzornik
Katoliške publikacije v oktobru
»Vrtec«. Z letošnjim šolskim letom je začel izhajati naš najstarejši mladinski list v 65. letniku, Na uvodnem mestu prinaša povest P. J. Stahla: Maruška, ki jo krasijo zelo čedne podobe. Med sotrudniki, ki 60 prispevali pesmi, srečamo madini dobro znana imena-. Gustava Strnišo, Ivana Albrehta, Mirka Kunčiča, Venceslava Winklerja, M. Simončiča, Svjatoslava in Vinka Žitnika. — Izmed domačih pripovednikov zavzema v letošnjem »Vrtcu« prvo mesto Janez Rožencvct, ki objavlja daljšo pravljico (v nadaljevanjih) »P i š k a v oreh«; F. Gaspari pa je prispeval kar zadovoljive risbe zanjo. Mara Husova se je oglasila s črtico »Š t r u k 1 j i«, Venceslav Winkler pa objavlja • Pravljico o vlaku«, ki jo je prav tako ilustriral F. Gasipari. — Pod zaglavjem »Mladi Stražarji« čitamo poučni prispevek Dr. K. C.: »Naše morje«, dalje poročilo o »Jadranskem tednu«, o slovenskem čebelarju Antonu Janši in naposled primorsko pravljico »Solnčnica in čarovnik« v pripovedovanju Leje Faturjeve.
»Cvetje z vrtov sv. Frančiška«. Oktobrski zvezek obsega poleg priljubljene uvodne pesmi p, Kri-zostoma (Pevcu sončne pesmi, za 4. oktober), sledeče lepe prispevke: P. Gvido: Mati in duševni boji otroka. — H. Haluschka: Mo-n i k a. — Romano Guardini: Sveta znamenja (Kelih, Posoda). — P. Roman nadaljuje svoj roman Jakopone da Toti, roman advokata, frančiškana, svetnika, kakor ga pisatelj v podnaslovu imenuje. — P. Angelik: Beseda božjo in ž i v i j e n j e. — Bugaii so iuai, kakor vselej, pregledi: Frančiškanski misijoni, Razgled po svetu, Frančiškova mladina, Pax et bonum.
»Vlgred« — oktober 1934 — nadaljuje povest medtem žal umrlega Lojzeta Županovega-Golobiča: Bela srca, povest učiteljice Majde. — Pod zaglavjem »Katoliško udejstvovanje« prinaša sledeče sestavke: »Apostolat molitve«, »Iz dekliške katoliške akcije«, Ana Galetova je prispevala tri kitice verzov, Milka Hartmanova pa piše posmrtnico Tilki Lamprehtovi — Dušici (Dušica je ohromela . . .) Poseben članek je posvečen izselje-j niški nedelji, ki bo praznovana 2. decembra t, 1. — 0 pokojnem Don Frane Buliču piše Štefica Perov-šek. Venceslav Winkler nadaljuje svojo povest »Hi-ža v grapi«. — O. S. zanimivo in poučno piše o »Naši narodni družini«. Pisan kakor vedno je pregledni del lista.
»Kraljestvo božje«. — Glasilo Aposlolstva svetega Cirila in Metoda za lavantinsko in ljubljansko škofijo. Ta nabožni list, ki izhaja že osmo leto, prinaša v svoji poslednji številki (9—10) sledeče prispevke: Moč krščanske ljubezni, — Duhovna pravila. — Nenavaden klic v duhovski stan (s podobo novega zagrebškega nadškofa-koadjutorja A. Stc-I pinca). — Dr. Fr. Jaklič: Ivan Vekkos, glasnik in mučenec edinosti. — Protibrezbožna razstava. — P. Teodozij Sozanjski (resnična misijonska zgodba | s Podlesja). — Savel in Pavel zedinjenja. — Mali apostoli. — Razgled po domovini. — Vesti iz katoliškega sveta. — »Kraljestvo božje« izhaja vsak mesec. Naročnina 12 Din, Upravništvo lista je v Ljubljani, Napoleonov trg 1.
Misijonski koledar 1935. Letnik XVI. Velika osmerka. 128 strani, Groblje-Domžale. Cena 10 Din. — Misijonski koledar ima prednosti vseh dosedanjih in jih celo prekaša. Naslovna slika je štiri-barvna. Notranjost krasi 90 slik in vinjet. Tipi črk se pogosloma menjajo. Vsaka stran nudi očem novo lepoto in zanimivost. Vsebina je poučna, a obenem mikavna In zabavna. Deloma je opremljena z zemljevidi. — Nekaj naslovov: Afrika, dežela skrivnosti. Knoblenar in njegovi. Limpopo, skrivnostna reka. Slovenci v prefekturi Lydenburg. Zamorski Pavliha. Daite nam misijonarjev. Cvet in
ponos lastnega plemena. Japonska in njeni problemi. Misijonsko leto 1933—1934. Osveta (Povest). Molitev in žrtev. —■ Naroča se v Misijonski tiskarni. Domžale-Groblje.
»Ljudski oder«, I. številka drugega letnika, izide ta teden z bogato vsebino, posvečeno repertoarju nove igralske sezone. Opozarjamo samo na vešče sestavljeni repertoarni načrt, ki nudi za vsak mesec okroglo pet predlogov iger z vsemi .točnimi podatki. Tudi oprema revije je nova in ostale redne rubrike bogato založene. List izhaja desetkrat letno od oktobra do julija 15. dan vsakega meseca, vsakokrat na 16 straneh. Letna naročnina je Din 30, s štirimi igrami vred ]>a samo Din 60. Naroča se pri Založbi ljudskih iger v Kranju. — Zaradi prezaposlenosti tiskarne se je izid četrte knjige za lanski letnik (Kuret, Pravi ljudski oder, 1. zvezek Priročnikov za ljudske odre) zakesnil.
Nova izvirna otroška igra. Društvo »Tabor« v Ljubljani je založilo Draga Lavrenčiča otroško igro v dveh slikah »D e c a išče kralja Matjaža«. — Igrica ima 5 vlog, ki jih igrajo otroci. Pozorišče igre je: Julijska krajina, čas: sedanjost. Knjižica obsega 20 stru. ni in velja Din 4.
Dr. Ivan Ev. Šarič: Evandelist. III. — Predlanskim je začelo Hrvatsko književno društvo sv. Jeronima izdajati razlago nedeljskih evangelijev iz peresa sarajevskega nadškofa, pesnika in pisatelja ter izvrstnega govornika Ivana Ev. Šariča. Najprej so natisnjene z ležečimi črkami svetopisemske besede na naše današnje življenje, nato sledč razlage. Tretji zvezek, ki je pravkar izšel, obsega binkoštni čas. Izšla sta že prva dva zvezka, za božični in velikonočni čas. Knjižica obsega 88 strani in velja 12 Din.
Glumn, stručni prtručnik zn ideologiiu i praktična primjenu hrvatske pnčke glume. — Knjiga, ki jo jc spisal veteran hrvatskega gle-
dališča, osnovatelj in organizator »Matice hrvatskih kazališnih dobrovoljaca« Aleksander Freudenreich, in ki jo je izdala zadruga Sklad v Zagrebu, obsega 464 strani in je opremljena s 427 slikami (86 v tekstu, ostale na 37 tablah na umetniškem papirju). Razdeljena je na 28 poglavij: Gledališče kot kulturno-pro-svetno (?) sredstvo — Gledališki diletantje (do-brovoljci) in igre — Izbira iger — Režiser — Dramaturška obdelava iger — Režija vsebino
—	Režija scene — Igravee — Igre — Izgovorjena beseda — Kretnje (mimika in gesta) — Maska
—	Izrazitejše maske — Kostuni — Iz zgodovine noš — Glasba, pesem, ples — Oder — Tehnika odra [a) stavbni deli odra, b) dekorativni deli od ra, c) razsvetljava odra) — Gledališče nn prostem — Potovalno gledališče — Gledavci — Propaganda — Kritika — Avlorske pravice in takse na vstopnice — Organizacije ljudskih odrov — Tolmač udomačenih tujk in strokovnih izrazov — Viri — Table ilustracij. — S to veliko knjigo so dobili hrvaški ljudski odri priročnik, ki bo služil tako vodstvom kakor posameznim članom. Knjiga je namenjena izključno praksi ter bo gotovo v tem pogledu ustrezala. V ideološkem pogledu se nam vidi Freu-denreichovo delo nekoliko zastarelo: preko tra-dicijonelnega okvira nc gre. Sestavljeno je skrbno in temeljito. — Kljub temu, dn je pri nas diletantski oder mnogo bolj razširjen in razvit kot pri Hrvatih, nismo še prišli do takšne pregledne in potrebne knjige. Pri nas imamo zato razne gledališke revije in liste, ki imajo sicer prednost pred knjigo radj možnosti stalnega obveščanja o vsem, kar je novega, njih napaka pa je. da nimajo preglednosti in praktičnega gradiva urejenega ter zbranega. Res je, da sedanji časi pri nas nc bi bili ravno naklonjeni izdaji tako obširne in temeljite praktične knjige, kakor je Frcudenreichova, u imeli smo žc boljše čase...
Nesreča ali zločin
Cerklje pri Kranju, 8. okt.
Zelo se je začudil posestnik Jereb iz Sp. Brnika pri Cerkljah, ko je našel zadnjo nedeljo po prvi maši tam na Loki pri Hočevarjevem jezu na Zg. Brniku neznano moško truplo. Očividno ga je naplavila narasla Reka, ki teče izpod Krvavca skozi Cerklje. Mrtvec je imel na glavi dve globoki rani. Vest o tej nenavadni najdbi se je raznesla že dopoldne po vseh sosednjih farah. Pri Andercovih na Praprot ni Polici so že od petka pogrešali gospodarja. Kmalu se je dognalo, da je najdenec Janez Maček (p. d. Anderc), 59-letni vdovec s Praprotne Police. Pred tremi leti je prišel iz Amerike, potem ko
Kaj pravite?
Pred nekaj leti je krožil po vsej Ljubljani izrek: »Znati je treba.« S to krilatico je namreč neki obtoženec odgovoril sodniku na silno vprašanje, kako je to in to napravil.
»Znati je treba« pa velja, ali bi vsaj moralo veljali tudi za tiste, ki delajo ali popravljajo ceste. Kdor ima čas opazovati cestna dela, se lahko mnogo nauči; tudi takih stvari, ki jih na nobeni tehnični šoli ne predavajo.
Po vseh gradbenih pravilih mora vsaka cesta imeli cestišče. To mora bili trdno in gladko. Trdnost cestišča je odvisna od trdnosti kamenja, s katerim cesto posujejo. Jeklenih cest namreč pri nas še ne delamo, kar tudi ne bi bilo dobro zaradi običajnega dvojnega ali trojnega razlcopanja novih cest — kam bi pa prišli, če bi moral delavec, ki je nekje odložil svojo Jajfo, mirno trpeti, kako se njegova fajfa drobi pod težkimi vozovi, namesto da bi jo po že končanem delu izkopali?
S kamenjem posute ceste pa ravnajo in gladijo s cestnimi valjarji. Tako so gladili neko novo cesto ludi nekje v ljubljanski okolici — ali je bilo to tam nekje proti Dobrovi ali pa proti Rudniku, je pač vseeno.
Pa so pogruntale in uganile modre glave, da bi bilo vendar škoda valjarja, če bi se krhal ob ostrih kamenitih robovih in zato so dali napeljati na kamenje mehke ilovice, ki so jo dobro namočili, da je bila še bolj mehka in da se je valjarja še bolj prijemala s kamenjem vred. Posledica: ubogi valjar je bil tako zamacaran in zapackan, da se je še cestarju zasmilil, tako da je dal iz samega usmiljenja ilovico s ceste odkidati. Kolesarji in vozniki so pa razmočeno ilovico vozili sušit na ljubljanske ulice...	. .
Kaj pravite, g. urednik, vi na lo? Jaz b t dejal, da je usmiljenje prav lepa reč in tudi ubogi valjar ga je vreden. Toda modre glave bi bile po mojem le bolj prav naredile, če bi bile dale najprej valjar pomazati z ilovico, da ga ostro kamenje ne bi bilo preveč bodlo, ali pa če bi ga bili ovili s starimi iaklji, da se revež ne bi bil še prehladil...
Pa recite, da tehnika ne napreduje!
Dva jubilanta
V	Dobravi pri Marenbergu jc obhajal v nedeljo v krogu svoje družine 70-letnico rojstva g. Anton Brilej, vpok. davčni zvaničnik. Rodil se je v župniji Kozje. Ko je dovršil ljudsko šolo, se je pri očetu izučil krojaške obrti. Leta 1884. so ga poklicali k vojakom v Stolac v Hercegovini, kjer je postal podčastnik. Po vojaški službi je bil dodeljen najprej k davčnemu uradu Kozje kot sluga, čez dve leti pa jc bil imenovan za davčnega iztirjevalca in premeščen v Ormož, kjer je služboval 7 let, nakar je bil prestavljen v Marenberg, kjer je ostal 27 let do svoje upokojitve, dne t. maja 1927. V državni službi je bil polnih 37 let. G. Brilej je vrl krščanski mož in točen ter reden obiskovalec božje službe. Kljub svoji pičli pokojnini rad in prvi prispeva za to ali ono dobro stvar. V marenberškem gasilnem društvu sodeluje že, 38 let in je bil odlikovan s srebrno kolajno. K 70-letnici želimo g. Brileju, da bi ga Bog ohranil še dolgo njegovi družini, katero je dal prvi posvetiti presv. Srcu Jezusovemu, in da bi to Srce bilo nekoč njegovo večno plačilo.
V	Borovnici je obhajal te dni pismonosa France More trojen jubilej: 70-letnico rojstva, 40-letnico službovanja na pošti in 40-ietnico gasilskega udejstvovanja. Jubilant je pač najbolj priljubljena oseba v Borovnici. Njegovo Življenje je bilo tiho, doživel ni ničesar velikega in razburljivega, vendar pa naj bo prepričan, da se vsa Borovnica z velikim resničnim veseljem spominja njegovega jubileja in mu želi, da bi doživel še prav mnogo srečnih in veselih let.
Za javno kopališče v Hrastnika
Hrastnik, 8. oktobra.
č«6 kopanja na prostem je sicer minil za letošnjo sezono in ljudje v krajih, kjer imajo priliko za takšno kopanje, lahko to zadevo mirno in brez skrbi odlože do prihodnje kopalne sezone. Pri nas v Hrastniku pa je to drugače. Nad tri kilometre dolga, meti visokimi hribi vi-jof.a se dolina, polna industrije, dima, ropota, saj, prahu in umazane industrijske in kanalske vode, posejana z delavskimi kolonijami, nima svojega kopališča, ki naj bi služilo čistoči in 7x1 ra v ju tisočev delavcev, otrok in drugih stanovalcev. Drugod po domovini se odpirajo kopališča, lepa, velika — brez zavisti —, goji se snaga, plavalni šport itd., pri nas vsega tega še nimamo, dasi bi ravno pri nas kopališče najbolj rabili; kdor Hrastnik pozna, mu ni te/.ko, da to nujno potrebo uvidi. Krajevna protitu-borkulozna liga žc tri leta snuje zamisel, da zgradi primerno kopališče v Hrastniku in ce bo sedaj našla na pristojnih mestih razumevanje in vsaj nekoliko odprte roke, bi mogli upati, du tudi mi dobimo za prihodnjo sezono kopališče na prostem. Vzlic težki gospodarski krizi v dolini, a z neumornim delom nekaterih tunk-cijonarjev lige jo našla zamisel kopališča v zadnjem času veliko in hvalevredno razumevanje med domačimi gospodarskimi in uradniškimi sloji v toliko, <la so se pridobili podpisi za precejšnjo vsoto brezobrestnega posojila in materi jamih dajatev. Vendar to šc ni dovolj za zgraditev kopališča, zato se bo liga še nadalje obračala nu uvidevne dobrotnike in pristojne faktorje za pomoč, v trdnem upanju, da ji bodo omogočili tudi v Hrastniku za prihodnjo sezono odpreti tako potrebno kopališče.
— Ko se začno cevi ponpnjevati, deluje oporah« naravne »Fraiu Josefove« grenčice na redno izpra*nienie črevesa in zmanjša uavai krvi.
mu je tam žena umrla, s 3 otroki. Bil ie malo veseljaške narave, pa je včasih tudi kozarcu v dno pogledal. Pa je odšel Janez v petek proti Cerkl jam. Ob 6 zvečer je še sedel v gostilni pri Grašiču, spil 3 frakle žganja, potem pa šel v to-nno in deževno noč čez naraslo Reko proti domu. Knko je prišel v naraslo vodovje, se še ne ve. Morda po nesreči, v delni pijanosti, ali pa se je zgodil zločin. Dve, kot z nožem globoko zasekani rani na glavi, okradeni žepi, da truplo ni od vode napojeno, vse to daje slutiti na zločin. Mrlič leži v mrtvašnici cerkljanskega Doko. pališča, da sodna obdukcija doženc pravi vzrok nenavadne smrti.
Koledar
Torek, 9. oktobra: Dionizij in tovariši, škof ln mučene;.
Novi grobovi
-f- Na Raki pri Krškem je v nedeljo umrla v 74. letu starosti gospa Frančiška Ličar, mati ban-skega svetnika g. inž. Milana, geometra g. Karla in učiteljice gdč. Pavle. Rajna gospa je bila sestrič-na pokojnega goriškega nadškofa dr. Sedeja in so jo poznali številni primorski Slovenci, katerim jo priporočamo v molitev in blag- spomin. Naj počiva v miru! Žalujočim naše globoko sožalje!
+ V Kamnici pri Sv. Heleni je v nedeljo popoldne ob 3 mirno v Gospodu zaspala gospa Helena Zupančič, soproga znanega trgovca, gostilničarja in posestnika. Bila je velika dobrotnica cerkve in revežev. Blagi rajrrici naj sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožaljel
Osebne vesti
= Imenovani so: za inž. majorja uradnik VI. pol. skupine Karel Skubic; za poveljnika 231. zra-koplovne skupine zrakoplovni major Vladimir Lo-rin; za vršilca dolžnosti poveljnika 233. zrakoplov-ne skupine zrakoplovni kap. I. razr. Stanislav Ba-lanč; za pogodbenega voi. zdravnika 1. planinskega polka in garnizije v Škofji Loki dr. Djordje Cavič, in za drž. mojstra-puškarja X. pol. skupine, dosedanji uradniški pripravnik Franjo Kavčič.
= Iz vojaške službe. Odrejena sta na službo v upravo zavoda za izdelovanje voj. obleke — za po-bočniške posle — intendantski podporočnik Drago-tin Batal in za vodnika šumadijskega vozarskega eskadrona topniški poročnik Dušan Vidmar.
Ostale vesti
—	Argentina kliče na pomoč. Naš izse-ljeniški duhovnik g. Kastelic v Argentini ,ie sijajno zastavil svoje delovanje za verski, narodni in gospodarski blagor naših ljudi. Odprlo se je veliko novo jrolje delavnosti, za katero pa ena delavna moč več ne zadostuje. Zato prosi nujne pomoči. Te dni nam piše dobesedno: »Za božjo voljo — naredite vse, da pride v Buenos Aires en sveten duhovnik, en jezuit in en frančiškan. V slučaju, da ne boste v tej zadevi doma ničesar naredili in mi poslali nobenega pomočnika, bom brezpogojno tudi sam dal ostavko na svoje mesto, ker sam tega dela stalno fizično ne zmorem.« To nujno prošnjo predlagamo čč. duhovščini in našemu redovni-štvu in nujno prosimo, pomagajmo gospodu! Ali bi se ne našli trije požrtvovalni gospodje, kakor prosi, ki bi imeli toliko ljubezni do Boga in ljudstva, da bi se odločili za Argentino? Prav lepo prosimo! — Družba sv. Rafaela.
—	Občni zbor učiteljskega društva za celjski in vranjski okraj je bil dne 6. t. m. ob skoraj polnoštevilni udeležbi. Predsednik, šolski upravitelj g. Gosak je uvodoma na-glašal stanovsko solidarnost in tovarištvo. Poročilo o banovinski skupščini je podal g. Pogačnik Poročilo o glavni skupščini v Belgradu sta pa podala gg'. Gosak in Vogiar. Nato je predaval šolski nadzornik g. Pestev-šek o šolski kroniki. Ko so še društveni funkeijonarji podali letna poročila, so se vršile volitve novega odbora. Dosedanji predsednik g. Gosak se je odpovedal predsedstvu, katero je vodil 9 let v splošno zadovoljstvo. V novi odbor so bili izvoljeni gg. Roš, Zdolšek, Pogačnik, Hajnšek, gdč. Žagar-jeva in ga. Vudierjeva.
—	Prah in znoj, ki tvorita največkrat umazanost perila, sta strup za vsako tkanino. Razjedata jo in če ju dodobra ne spravite iz nje, jo predčasno raztrgata. Obilna, gosta in nežno bela pena Zlatorog-ovega mila pa obere do vseh potankosti vlakna perila vsake nesnage tako, da dobi zopet svojo prvotno odpornost in sijaj. Zlatorog-ovo milo je izdatno in zato poceni. Zahtevajte pri svojem trgovcu izrečno vedno le Zlatorog-ovo milo!
—	Mošt šiponov z 25 stopinjami sladkobe. Na Vurbergu je vinograd, zasajen s šiponovim trsjem. Lastnik je nabral v navadnih letih v vinogradu 7 do 10 polovnjakov, v boljših še več. Letos je bilo za Sipon slabo leto. Vsled deževja v prvi polovici septembra je grozdje popokalo, potem pa se je 14 dni peklo na solncu, da so nekateri grozdi bili čisto suhi. Lastnik je to grozdje obral ter je dobil le 330 litrov mošta, a mošt je tehtal po klosterneu-burški vinski vagi 25 stopinj. Možt je na prodaj; kdor hoče piti nekaj izbornega, naj se potrudi.
—	Draga pošta. Ce pišeš iz Avstrije v Jugoslavijo pismo, moraš nalepili znamko za 60 g, če pišeš karto, pa jo moraš frankirati z znamko za 35 g. To so vsekakor zelo visoke poštne pristojbine, če pomislimo, da znaša poštnina iz Jugoslavije v Avstrijo 3.50 Din, za karto pa 1.75 Din.
—	V »Službenem listu« kraljevske banske uprave dravske banovine št. 80 je objavljena »Oprostitev turistično-propagandnega materiala iz Nemčije — iz Beigijsko-iuKsembtirške unije in iz Velike Britanije od" uvozne carine«, dalje »Izjava Avstrije skladno s čl. 30. bemske konvencije za zaščito literarnih in umetniških del o izpretnembi rokov za zaščito avtorske pravice«, »Razpis št. 70 o ozna-čenju lastnika blaga na tovornih listih pri izvoznih pošiljkah«, »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934«. — Tej številki »Službenega lista« je priloženo Kazalo za I. polletje 1934.
—	Darila Za univerzitetno knjižnico v Ljubljani je naklonil rektoratu univerze g. dr. Josip Be-žek, zdravnik v Kranju, svojo nagrado za satnari-tanski tečaj v znesku 250 Din.
—	Prošnja. Gospod Knaleljc, doina nekje v okolici Novega mesta, bivši narednik 17 pp., naj javi svoj naslov prijateljema, ki sta se z njim vračala na praznik Sv. Rešnjega Telesa leta 1917. skozi Celovei: domov. Naslov na i javi uredništvu »Slovenca« pod »Svidcnie«.
—	Državoznanstvo. Spisal dr. OgrLn Fran. Ta knjiga je izšla v docela novi, predelani oblild, Vsebuje nauk o državi in državni organizaciji in podaja pregledno vsebino raznih upravnih zakonov. Knjiga je odobrena kot učbenik v srednjih in strokovnih šolah ter za nabavo učiteljskih knjižnic na meščanskih in osnovnih šolah. Knjiga pa služi tudi praktični uporabi raznim uradom, kandidatom za izpite iz upravnega prava in je priporočljiva za vsakogar, ki želi spoznati ustroj države, Založila jo je Učiteljska tiskarna v Ljubljani, dobi pa se v njeni knjigarni in v raznih drugih knjigarnah.
—	Pri motn|ah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljanju oči, razdraženih živcih, oespaaju, oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok
—	Ljudska igra: Mlinar in njegova hči — v petih dejanjih spisal E. Raupach, za slovenske odre priredil A. Robida. Ljubljana 1926. Založila Jugo^ slovanska knjigama v Ljubljani, cena 18 Din. Ta igra je pri nas že splošno znana, saj jo po navadi vprizore naši odri na dan Vseh svetnikov. Igra je lahko vprizorljiva na vsakem tudi manjšem podeželskem odru. Režišerju je potreba prebrati navodila v predgovoru, kjer je prireditelj te igre natančno opisal, katere slike se lahko izpuste, kakšne kulise se naj uporabijo, ako nimajo predpisanih, istotako glede oseb in garderobe. — Poleg te igre je izšlo v zbirki Ljudski oder še 11 drugih iger, ki so vse za naše ljudske odre jako priporočljive. Seznam teh iger dobite brezplačno pri imenovani knjigarni. Pišite ponj.
Za mal izdatek - velik prihranek
za vsako gospodinjo, ki vporablja pri
obnovi perila Patent Stopf Twisl pripravo.
0 Gospodinjska šola »Mladika«. Na gospodinjski šoli »Mladika« se začneta večerni kuharski tečaj in popoldanski šivalno-prikrojevalni tečaj v ponedeljek, dne 15. t. m. ob 17. Vpisovanje v ta posebna tečaja je dne 12. in 13. t. m. v poslopju »Mladike«, kjer se dobijo vsa tozadevna pojasnila.
O Prvovrstna izbrana vina kakor tudi žganja priporoča delikatesse-buffet Jane, Židovska ulica 1.
—	Pri motenju prebave, bolečinah v želodcu, gorečici, slabostih, glavobolu, migljanju pred očmi, razdraženosti živcev, pomanjkanju spanja, slabem počutju, ne-razpoloženosti za delo povzroči naravna »Franz-Josef« grenčica odprtje telesa in poživi kroženje krvi. Poizkusi na vseuči-liških klinikah so dognali, da so alkoholiki, ki so trpeli na želodčnem katarju, po za-vživanju »Franz-Josef« vode zopet dobili slast do jedi v razmerno kratki dobi. —
Trbovlje
Nov proračun. Prvo delo novega občinskega odbora je, da sestavi proračun za tekoče leto 1934-35, ki traja do konca marca. Do novega leta pa bo že treba tudi sestaviti proračun za prih. proračunsko leto 1935-36. Prejšnja leta je proračun znašal dkoli 4 milijone, toliko je tudi približno znašala davčna podlaga. Ta se je pa leto za letom zmanjšala in znaša sedaj 1,720.734 Din, zato se je celotni proračun tudi znižal na približno 2,800.000 Din. Vprašanje ie še seveda, v kaki obliki ga bo potrdil občinski odbor na torkovi proračunski seji, zadnjo besedo pa bo še izrekla nadzorna oblast. Sestaviti proračun v sedanjih okoliščinah gotovo ni bilo prijetno in lahko delo. Osebni iizdatki znašajo 534.000, pisarniški stroški in okrajni in sod-nijski uradni dnevi 168.581, p ros veta - šolo 549.300, obresti in odplačilo dolgov 529.900 Din od vsote 4,585.058, kolikor še znašajo občinski dolgovi, na Hrastnik je odpadlo 479.390. Za ceste bo šlo 107.000, za kmetijstvo in vremenske nezgode 46.700, za zdravje 183.500, za socijalno skrbstvo 500.000, za trg. in obrtno nadaljevalne šole 41.148, vzdrževanje poslopij in davki znesejo 36.500, za razne dotacije in nepredvidene stroške 90.000 Din. — Ti izdatki naj bi se krili s 111% doklado na državne davke, kur znese 1,910.000, trošarina 444.000, od gospodarskih podjetij dohodki 148.000 in 192.000, od raznih ostalih pa šc okoli 100.000. Za sedanje gospodarske razmere je proračun še vedno visok, vsekakor pa je boljši od dosedanjih provizo-rijev.
im v« v
Trztc
Ni še leto dni, odkar je prevzel posle na meščanski šoli g. ravnatelj Anton O s t e r c , že nas mora zapustitL Dobil je dekret, da je premeščen po službeni potrebi v istem položaju v Senovo pri Rajlieffbiirgu in tamkajšnji upravitelj po prošnji v Tržič. G. ravnatelja Osterca smo poznali kot poštenjaka, vzor šolnika in enega najbolj izobraženih učiteljev meščanskih šol v naši državi. Znano je, da se je popolnoma posvetil šoli in vzgojnim vprašanjem, ki zahtevajo danes celega človeka; bil je tudi ua Angleškem na lastne stroške — obvlada popolnoma angleški jezik —, da se seznani z ondotnim šolstvom, da bi tako znal uporabiti koristno, | priti učenčevi duši blizu, da bi uveljavil v šoli vse dobro, pošteno, koristno, kar je v prid človeku, narodu, državi. Vemo, da bo hud, ker razkrivamo njegovo delavnost — saj je skromen na zunaj, še veliko bolj na znotraj —, pa nič zato. Skušal je delati vse za bližnjega srečo in korist. Bil jc vesten in natančen tam, kjer je videl potrebo in skušal v duhu zakona, ne pa po črki, odstraniti vse pomisleke in težave, ki bi nasprotovale koristi šole — učencu — narodu. Bil je človek, ki ni nikdar sprejemal — ampak vedno le dajal. Staršem je bil vedno pripravljen pomagati s svetom pa tudi dejansko, saj si videl v njem poosebljeno dobroto in pravico. Nobenemu ni storil krivice, znal je pri vsakem udariti na pravo struno in tovariše in učencc navajal na medsebojno pomoč, odkritosrčnost, poštenost. Gotovo se jc držal načela: poštenost in odkritost sta lastnosti, ki ju mora imeti vsak dober državljan, zahrbtnost — hinavšoina pa pač privedeta tu in tam do slučajne, bežne koristi — dobička, a kmalu dobita slednji tudi svoje zasluženo plačilo. Vsi vemo, kakšna hurmonija je vladala na šoli pod vodstvom g. Osterca in koliko je pridobil z njim ugled šole. Slovo je bilo skromno, brez pompn in poveličevanja, a tem prisrčnejše. S solznimi očmi se poslavlja mladina od njega, s spoštovanjem učiteljstvo in vsi poštenjaki. Gospod ravnatelj! Mnogo izgubi meščanska šola z Vami, mnogo mladina, mnogo starši! želimo Vnin mnogo uspeha na Vašem novem mestu; meščunski šoli v Senovem pa čestitamo, ker dobi v osebi g. ravnatelja Antona Osterca vzor-šolniku in očeta. Bon z Vami'
PALMA O K M A
PODPLATI IN PODPfTNIlO so NCSPOiziMn. počim IM SKORAl NtVNlClJIVI
»ABUJtJO OACUTllIVt noge m peto nocBoro.
■Ml It ••( MIH« Cimu«
Ptuj
Mestno poglavarstvo v Ptuju razglaša: Da
se zasebnikom omogočijo razue objave kot oddaja lokalov, stanovanj itd., je mestni oznanje-valni urad namestil pred mestno hranilnico primerno desko za oglase privatne vsebine. Za na-bitje oglasov se bo računala naslednja pristojbina: do 10 dni 1 Din; do 30 Din 2 Din, nad 30 dni 3—5 Din — po dogovoru. Oglase je izročati pri mestni blagajni. O tem obveščamo prebival, stvo z vabilom, da se pri oglasih poslužuje zgornje ugodnosti, ker je tudi iz estetičnih razlogov primerno, da zginejo raznovrstni oglasi, ki se dosedaj naiepljujo na stenah, oknih itd.
Licenciranje plemenskih bikov. Ob priliki Iicenciranja bikov se je izkazalo, da manjka v ptujskem okraju 65 plemenskih bikov, ki jih namerava okrajni kmetijski odbor nabaviti. Bi-korejci dobijo primerno nagrado k vzdrževanja Nakupovali se bodo le taki plemenski biki, ki so izrečno samo rodovniški.
Rova pri Kamnika
Lepa ui pomenljiva dneva je obhajala lepa rovsku fara pretekli toden. Milostipolni dnevi sv. misijona so razsvetljevali in lajšali srca mnogoštevilnih vernikov, ki so z velikim zanimanjem polušali temeljita in ognjevita izvajanja gg. misjonarjev Šavlja in Beleta. V sredi teh blagoslovljenih dni jc na svoj godovni dan prestopil v petdeseto leto skrbni voditelj župnije, g. župnik Franc Golmajer. V svoji skromnosti je hotel, da odide ta dan neopažen. Toda na predvečer je slovesno pritrkavanje opomnilo vso faro, da obhaja njihov voditelj pomenljiv jubilej. Vsi farani so mu drugi dan na potu v cerkev osebno čestitali, voščili, naj še dolgo ostane pri njih. S pomočjo za vse dobro vnetih župljanov je farno cerkev vso prenovil, enako orgle, da ne omenimo njegovega modrega gospooarkega udejstvovanja v vseh domačih zadrugah. Tudi mnogo stanovskih tovarišev z g. dekanom Riharjem mu je prišlo osebno čestitat. V svoji veliki prijaznosti in izredni gostoljubnosti je bil vseh iskreno vesel. Naj še dolgo vodi lepo rovsko faro!
Škofia Loka
O priliki 50 letnice ustanovitve III. reda sv. Frančiška v škofji Loki priredimo versko zborovanje na Hribcu v nedeljo, 14. oktobra. Ob 8 se zberemo pod Hribcem in gremo v procesiji v cerkev, kjer bo sv. maša s pridigo. Med sv. mašo ljudsko petje. Po sv. muši zborovanje zunaj cerkve, na katerem bosta govorila: možem in fantom g. Tersegiav, ženam in dekletom gdč. Anica Leburjeva. Na to versko zborovanje so vabljeni tudi tisti, ki niso v III. redu, zlasti mladina.
Jesenice
Na prosvetnem večern, ki se je vršil v sredo je med drugim predavala gdč. Krista Hafnerjeva in sicer o predmetu: Kdor bo zajel mladino, tega bo bodočnost. Predavanje je bilo zelo zanimivo.
Jeseniški obrtniki so prav t ako v krizi kakor povsod drugje. Da se tej groizeči nevarnosti izognejo, so priredili ples. Pa dvomimo, da bi bilo v ponedeljek, ikar tiče krize, kaj na boljšem. S plesom se še ni nikoli in nikjer ničesar rešilo.
Zadnje čase je bilo na Jesenicah več smrtnih slučajev. Med drugimi so pokopali tudi bivšega ključavničarskega mojstra in posestnika g. Franceta širtajdeka, ki je umrl v najboljših letih. Naj v miru počiva!
Št, Jernej
Ogenj je v torek ponoči uničil kozolec • dvojnik ]>osestniku in bivšemu županu Zagoreli v Orehovici. Na kozolcu, ki je bil napolnjen s krmo in ajdo sta tačasno spala tudi dva fanta, ki sta se še v zadnjem trenutku rešila i* gorečega poslopja.
Lov na polhe, ki so se zaradi dobre letine želoda in žira letos pojavili v veliki množini, je sedaj v polnem razmahu. V širnih gorjan-skih gozdovih žare slednji večer veliki ognji veselih polharjev, ki si iščejo v prostrani naravi zabave.
Trta ie -znova razcvetla v vinogradu posest, nika Reclja iz Šmalčje vasi. Zarodila je tudi nekaj jagod, ki so se pa kmalu posušile in osule.
Umrl je v Dol. Vrhpolju ugledni posestnik in krščanski mož Iv. Kegljevič. Bil je v verskem in splošno življenjskem oziru vsem dober in 6vctal vzgled, zato naj mu Bog dodeli večni mir.
Dev, Marija v Polju
Prosveta. Občni zlbor našega prosvetnega društva kakor tudi njegovih odsekov, se je vršil ob zadovoljivi udeležbi. Poročila odl>ornikov so se i zadovoljstvom vzela na znanje in odobrila. Kljub težkim časom, ki jih preživlja tudi prosvetno gospodarstvo, je občni zbor pokazal, da so ee stroški krili 7. dohodki društva. Občni z1x>r je sklenil, da društvo v prihodnjem letu proslavi 25 letnico obstoja naše godbe. V ta namen so je izvolil 13 članski odbor s predsednikom Režkom na čelu, ki bo vodil vse priprave za čini veličastnejšo proslavo. Odbor prosvele ee je v glavnih funkcijah konstituiral sledeče: Predsednik g. kaplan Lamovž, tajnik g. Zdravko Novak, blagajnik g. župnik Miiller, ki so nam porok, da bo društvo delalo in napredovalo. Poživljen: in z dobro voljo stopamo v novo poslovno leto.
Posrečena vožnja v 83 dneh iz vtadfoo-skozi Ledeno morje stoka v Murmansh -
Dne 28. junija 1934 je odplul v Severno ledeno morje ruski ledolomilec »Lidtke«, da bi brez pre-zimiovanja v eni poti preplul progo iz Viadivostoka do Murmanska, ki je 9500 km dolga. »Lidtke< je svojo pot opravil v 83 dneh. Pripflul je v Mur-mansk 20. septembra. Je pač močnejše zgrajen, kakor nesrečni »Čeljuskin« ter ima stroje močne 7000 konjskih sil, medtem ko jih ima njegov tovariš »Sibirjakov«, ki je 1. 1932 preplul isto pot v nasprotni smeri, iz Murmanska v Vladi-vostok, stroje močne le 2000 konjskih sil.
Voditelj ekspedicije je bil prof. Duplicki, njegov asistent prof. Vize in kapitan Nikolajev, znan pomorščak iz Severnega ledenega morja. Na krovu je bilo 78 ljudi. Imeli so na razpolago še dve letali, ki so ju pilotirali možje, kateri so se odlikovali pri reševanju nesrečnih Čeljuskincev. V zalivu Avančinsk ee je »Lidtke« srečal s »Kra-sinomc. V Petropavelskem na Kamčatki je ostal dva dni od 4. do 6. julija, da je vzel premog in vodo. Nato pa je odplul dalje proti rtu Vellen. Tu je ladja prvič zadela na plavajoče ledovje, ki je prihajalo od severa. Dne 14. julija je »Lidtke« prišel do zaliva Koljučin, nakar so ga severozahodni vetrovi potisnili vstran ter mu je ledovje oviralo vožnjo. S pomočjo letal se je posadka informirala o stanju ledovja, nakar se je ladja prvič spustila v boj z ledovjem. Konec julija in v začetku avgusta je »Lidtke« plul skozi morsko ožino pri Laptijevu ter se 4. avgusta veidral v zalivu Tiksi, da bi vzel premog. Sedaj je opravil že dve tretjini poti. Dne 9. avgusta so zopet odpluli proti otoku Samuelu. Tu je »Lidtke« osvobodil tri ladje: »Stalin«, »Pravda« in »Vododarski«, katere bo že od septembra leta 1933 tičale tukaj vklenjene v led. Osvobojene ladje so se takoj vrnile v Arhangelsk. »Lidtke« pa je nadaljeval svojo pot, ki je bila poslej mnogo lažja, ker je 15. septembra dosegel otočje Dikson. Dotlej je opravil kakih 7900 km pota, tako, da mu je ostalo le še 1600 km. Pri otokih Dikson je srečal ruska ledolomilca »Sadko« in »Sjedov«. »Sadko«, ki je bil potopljen
Sreča ga zasleduje
Pred nekaj leti je na eni glavnih cest v francoski Niči čistil čevlje mlad in čeden Italijan Pietro Bernardini iz 'Savoje. Fant je bil tako srečen, da je bil podoben 6lovečemu filmskemu igralcu, rajnemu Rudolfu Valentinu. Nekega dne se je ob njegovem 6tojišču ustavil eleganten avto, v katerem je sedela priletna Američanka. Po daljšem razgovoru z njo je mladi Pietro pustil svoje krtače in cunje ter sedel v avto. Čez nekaj tednov se je bogata Američanka poročila 7. njim ter mu prinesla za doto več milijonov dolarjev. Ko je pozneje Pietro s svojo ženo potoval na Angleško, sta slučajno kupila veliko irsko dobrodelno srečko, ki je kmalu nato zadela drugi glavni dobitek v znesku 80.000 funtov.
Pred nekaj dnevi pa je Bernardinijeva žena umrla ler mu zapustite vse svoje ogromno premoženje. Tako je nekdanji snažilec čevljev postal velik bogataš. Sedaj pa poročajo, da mu je neko filmsko podjetje ponudilo 4000 dolarjev tedenske plače, če bi igral glavno vlogo v nekem filmu. Hočejo ga napraviti za novo filmsko zvezdo in za novega Valentina.
Ali je pa vse to res sreča zanj, to se bo šele videlo.
Vaški policaj je aretiral potepuha. Ko ga je vlekel v občinski zapor, je potegnil veter in potepuhu odnesel klobuk.
»Gospod stražmojster, prosim vas, spustite me za hip, da grem za svojim klobukom.«
»Naa, možiček, to pa že ne. Poznamo take navade. Potem mi boš pa ušel, kaj ne? Le kar tukaj ostani, po klobuk pa ti pojdem sam.«
1. 1915 ter čez 18 let dvignjen, je 1. 1933 zopet začel voziti. Vozil je člane ekspedicije, ki so pre-zimili na otoku Kanunemu. »Sjedov« pa je vozil prof. Zamojloviča s 30 sodelavci na Franc Jože-fovo deželo in v Severno deželo na znanstveno raziskavanje.
Pet dni kasneje je »Lidkec dokončal svojo pot, ne da bi se niu bila med potjo zgodila kaka nesreča. Ledolomilec »Sibirjakov« pa je med potjo izgubil vijak ter je bil prisiljen napeti jadra in
ei pomagati z vetrom. Pri odhodu iz Viadivostoka je prof. Vize izrazil upanje, da bo prispel v Mur-manek že v prvi polovici oktobra, kar se je tudi v polni meri zgodilo ; saj je prišel v Munmansk že celo 20. septembra.
Andre Pierre, ki poroča o tej stvari v pariškem »Tempsu«, upa, da bo prišel čas, ko bodo karavane ladij plule ob obali severne Sibirije ter te žalostne pokrajine obujale k veselemu gospodarskemu življenju.
Škotski gorjanci v svojih slikovitih oblekah plešejo svoj narodni ples
Sovjetski režim ponuja mesto kruha
dišave - luksus - ples
»Corierre della Sera« poroča iz Rige o razmerah v Rusiji ter med drugim navaja tele podatke: »Pred nekaj časa je bilo naznanjeno, da bodo v Moskvi odprli prvo trgovino s parfumi. Razburjeno pričakovanje ženskega občinstva ni bilo razočarano. V glavni moskovski prometni ulici (Cesta Gorkega 90) so izpred hiše izginili leseni zidarski odri in zagledali smo trgovino, ki je vsa žarela v luči in se lesketala v ogledalih ter najfinejših kristalih pred očmi množice, katera je ob tem pogledu bila kar zamaknjena. Skozi slepeče svetle izložbe lahko pogledaš v trgovino. Tu vidiš najbolj razkošne in najbolj moderne opreme za sobe iz lesa, kovin, kristalov in ogledal, kar te s siilo prepričuje, da si kje v bogatem središču Rima, Pariza ali Londona, ne pa V glavnem mestu proletarskega režiima. Sila elegantne, čedne in močno parfumirane prodajalke smehljaje se strežejo prvini kupcem. Hudo razsvetljeni napis oznanja ime tvrdke: »Tege«. Da bi množico še bolj privabili, razdeljujejo služabniki v elegantnih li-vrejah in z ljubeznivimi pošlo ni majhne reklamne lističe v ruskem in v nekaterih drugih jezikih.
Dogodek, ko so odprli to trgovino, ni ostal brez odziva. »Pravda« je prinesla dolg članek, v katerem naznanja, da sedaj na tisoče steklenic parfuma in kolonjske vode, na tisoče komadov mila in olepševalnih sredstev pošiljajo v vsa pokrajinska središča sovjetske unije, od Bele Rusije do Transkavkazije, od Sibirije do Ukrajine, od Kam-čatke do osrednje Azije. Sovjetski parfumi imajo tudi posebna imena, kakor »junaki severa«, grad
o. u e
Nemiri
v
na Španskem
Zgoraj:
Te dni doživlja Španija novo revolucijo, katera je baje potlačena. Današnja slika nam kaže prizor iz španskega glavnega me6ta, kakršen je v zadnjih časih na madridskih ulicah precej navaden
Spodaj:
Zemljevid Španije z mesti Madrid, Oviedo, Barcelona, Valencia in Eibar, kjer so divjali najhujši 'evolucionarni boli
sovjetov«, »prekop Belega morja«, »petletka«, »sovjetska ljubkost«, »ledolomilec«, »stotisoči traktor«, »rdeča ločitev zakona«, »Stalinov parfum«, trdeča Mandžurija« itd.
Na cesti Koucnecki most 14 so odprli novo trgovino, na kateri visi velikanski napis: »Modni atelje«. Na obeh straneh napisa pa bereš: »Najboljši moskovski krojači za gospode in dame. Kožuhi, večerne obleke, najbolj elegantne in nedo-sežno luksuziozne toalete za dame.« To sliko lepo zaokrožujejo še časopisni oglasi in lepaki na zidovih, ki naznanjajo, da »so v Sokolnikih odprli lokal, v katerem bodo plesali vsak dan od 9 zvečer naprej«.
Zamorec — francoski poslanec. Na mesto umrlega državnega podtajnika pride na njegovo mesto v francosko zbornico senegalski Zamorec Galandon Dionf
Anglija, dežela starcev
Anglija ima sedaj kakih 43 milijonov prebivalcev. Kakor na podlagi številk dokazujejo statistiki, se to število ne bo vzdržalo. Število rojstev na Angleškem vedno bolj pada. Že leta 1941 bo na Angleškem precej manj ljudi, kakor jih je bilo leta 1931. Če pojde nazadovanje tako naprej, bo leta 1941 na britanskih otokih živelo dva in pol milijona manj ljudi. To nazadovanje bi življenjsko krepak narod mogel pač premagati. Toda dokazano je, da bo nazadovanje od leta 1941 naprej šlo mnogo bolj naglo. Statistiki eo izračunali, da bo Velika Britanija leta 1976 imela samo še 33 milijonov Angležev. Nevarnost za nadaljni zgodovinski razvoj Anglije pa ni samo v tem, da je Angležev vedno manj, ampak tudi v tem, da je starcev vedno več v primeri z mladino. Že v prihodnjih 50 letih se bo število žensik, ki so stare več kot 65 let, podvojilo. Zaradi tega bo razmerje za mladino vedno slabše.
Prihodnjost bo seveda pokazala, če se bodo vse te znanstvene ugotovitve res tudi uresničile.
Anekdota o Gotheju
Wedmarski zdravnik dr. Rehibein je o Goetheju izza njegovega bivanja v Karlovih Varih zapisal in ohranil tole prijetno dogodbo: Goethejev zvesti sluga Karel je 27. avgusta zjutraj dohil naročilo, naj prinese dve steklenici rdečega vina z dvema (kozarcema in naj postavi eno steklenico s kozarcem na eno okno, drugo steklenico pa na nasprotno okno. Ko se je to zgodilo, 6e je Goethe začel sprehajati po sobi. V primernih presledkih pa je stopil enkrat k temu, enkrat k drugemu Oknu, tam malo postal ter vsakokrat zvrnil po en kozarec; Cez nekaj časa je stopil v 6obo Rehbein. Sedaj se je začel tale razgovor: Goethe: »Lep prijatelj 6te! Katerega dne pa smo danes? Kateri datum?« — Rehbein: »27. avgusta, ekscelenca!« — Goethe: »Nel 28. avgusta in moj rojstni dan!« — Rehbein: »To pa že ne! Na 28. avgust nikdar ne pozabim; toda danes je 27.« — Goethe: »Nd res! Danes je 28. avgusta!« — Rehbein zelo odločno: »27. je danes!« — Goethe (pozvoni in Karel vstopi): »Katerega smo danes?« — Karel: »Sedemindvajsetega!« — Goethe: »Da bi se bil — dajte mi koledar!« Čez nekaj časa: »Hudimana! Pa sem se zaman napil!«
Kraljeva palača v Liza-boni je pogorela. Zgodovinski grad nekdanjih portugalskih kraljev, imenovan portugalski Ver-sailles, je do tal pogorel. Uničene so umetniške in zgodovinske zbirke neprecenljive vrednosti
Kje človeka
Pred nedavnim je bila v Corunni bikoborba. Matador je ravno hotel zabosti pobesnelega bika, ki se je bliskovito obrnil ter sunil z glavo kvišku. Pri tem je zadel med rogovoma meč ter ga z vso silo zagnal v zrak. Meč je rezal zrak z brzino puščice ter se zasadil v srce enega izmed gledalcev, Ki je bil takoj mrtev.
Neki maroški voznik je na visokem dvoko-lesnem vozu peljal blago v mesto. Iz dolgočasja 6i je dolgi usnjeni bič ovil okoli vratu. Bičevnik mu je pa zdrknil iz rok in se zapletel oied kolo. Ker je konj vlekel naprej, močni jermen pa tudi ni odnehal, je ubogemu možu zadrgnilo vrat. Našli so ga mrtvega na vozu.
V Kaliforniji je neki farmar s kositrnim strojem kosil travnik. Zadel je pri tem na neizstre-
smrt
ljeno patrono, ki je ležala v tleh. Izstrelek je priletel možu naravnost v prsi. Vendar je bila rešitev še mogoča in je ponesrečeni ozdraveli.
Nič novega ni, kadar beremo, da se je ta ali oni zadušil v moki. Dosti takih 6lučajev je že bilo, da je v velikih valjčnih mlinih kak delavec padel v kup moke ter tam našel smrt. Znano je, da se je nekoč v veliki sladkorni tovarni delavec zadušil v kupu sladkorja. Da, celo v zlatu je mogoče najti smrt. Čistilec zlata v Parizu, po imenu Josip Mioouhis, je opravljal delo v pariškem laboratoriju. Pri tean je dobil napad ter se zgrudil v kup zlatega prahu. Preden je prišla pomoč, je bil nesrečnež imrtev.
Skoraj nemogoče, a vendar mogoče. Nikjer nismo varni pred belo ženo — smrtjo.
Umeten dež
V Turkestanu goje nasade pavole, kateri pa dostikrat zelo tripe zaradi prevelike suše. Zato so se učenjaki že dolgo pečali z mislijo, ali bi ne bilo mogoče narediti umetni dež. Tozadevne pois-kuse so započeli v Askabadu, kjer je središče pridelovanja bombaža. Na griču bodo zgradili 65 m visok stolp, v katerem bo električna napeljava visoke napetosti. S pomočjo te naprave bodo povzročili električne nevihte, kar bo imelo za posledico, da bo na zemljo padal dež. To je zamisel ruskega fizika Fedozijeva. Ako bo uspeh tega poizkusa ugoden, bodo take deževne stoipe postavili tiudi po drugih krajih Turkeet&na.
Nova rastlina
Nekemu ameriškemu vrtnarju v državi Masea-chusets se je po poizkusih, ki eo trajali več desetletij, posrečilo vzgojiti rastlino, ki ima namesto korenin krompirjeve gomolje, namesto krompir-jevke pa paradižnikova stebla s paradižnikovimi sadeži. Ta nova rastlina rodi zelo zdrav krompir, obenem pa njeno bilje zraste do 3 m visoko ter rodi mnogo več in lepih paradižnikov, kakor vsaka druga paradižnikova rastlina. Vrtnar sedaj še nadaljuje poizkuse, kako bi odpravil nekatere hibe nove rastline. Bilje namreč ovene, kakor hitro začne krompir v sessiji soieti,
Kaj pravijo inšpekcije dela
o položaju našega delavstva
Prejeli smo publikacijo: »Poročilo inšpekcij dek in parnih kotlov o njih poslovanju za 1932.« Zal so nam na razpolago podatki torej šele za leto 1932 o delovanju teh važnih institucij delavskega varstva, gotovo pa bi bilo mogoče ta poročila objavljati prej in bi bilo v jeseni leta 1934 pričakovati že poročila za leto 1933. Pa še druga stvar je: delo krasi nebroj tiskovnih napak, zlasti v slovenskem tekstu. Ali ni nobene druge tiskarne, ki bi to delo prevzela in ga dobro izvršila?
Uvodoma ie podano splošno poročilo odseka za inšpekcije dela in parnih kotlov. Iz tega poročila je razvidno, da se poslovanje inšpektorjev dela vedno bolj zmanjšuje zaradi pomanjkanja kredita. Toda baš v teh težkih časih je potrebno njih povečano poslovanje, ker se vedno bolj rnnože slučaji, zaradi katerih je treba intervenirati. Tako so lani pregledali 5304 podjetja s 130.152 delavci, do-čiin je bilo leta 1931 pregledanih 6991 podjetij s 168.323 zaposlenimi delavci. Posebno se je zmanjšalo število pregledov v lesni stroki, kar je bi)'1 v nemali zvezi za največjim padcem zaposlenosti v tej stroki.
Največ nedostatkov v delavski zaščiti je bilo najdenih v industriji kamena, podjetjih za obdelavo kovin, lesni, usnjarski, tekstilni in hranilni industriji. Največ pomanjkljivosti je bilo ugotovljenih pri dovajanju električnega toka industrijam, poleg tega pa so manjkali zaščitni ukrepi pri premičnih delih posameznih strojev. Tudi je bilo zdravje delavcev ogroženo zaradi pomanjkljivosti ureditev s higijenskega stališča. Nesrečnih slučajev 8076, leta 1931 pa 9631, torej za 15% manj. Toda ker je pdlo število pregledanih podjetij, se ne more trditi, da je padlo število nesreč zaradi boljšega izvajanja zaščite. Mnoga podjetja so delala nadurno delo, čeprav je toliko brezposelnih. V 627 »lučajih je ugotovljeno, da delavci niso imeli niti rednega od počitka. Poleg tega so bile številne zlorabe vajencev. Statistika delavstva po starosti kaže, da je bilo zaposleno zelo veliko mladoletnih otrok.
Delavskih pokretov je bilo 45 z 8653 udeleženci (leta 1931 92 z 12.181 udeleženci). Od 45 pokretov jih je bilo končanih uspešno 8, deloma uspešno 36, neuspešno pa sta bila končana dva. Štrajkov je bilo lani 7 (1931 5), katerih se je udeležilo 1370 delavcev (1931 1253). V glavnem so bili štrajki: zaradi nerednega izplačila mezd, zaradi znižanja mezd, zaradi vpeljave dvostavnega sistema v tekstilni industriji, zaradi izpremembe delovnega sistema, zaradi skrajšanja delovnega časa, zaradi zahteve, da se podpišejo namesto kolektivne pogodbe individualne pogodbe itd.
O gospodarskem položaju delavstva pove poročilo, aa se je poslabšal lani.
V naslednjem smo izbrali na hitro nekaj zanimivih stavkov iz poročil posameznih inšpekcij dela, ki so značilni, ne da bi jih hoteli s tem posplošiti:
Inšpekcija dela v Belgradu: Mnogo novoosno-vanih podjetij, ki so dobila dovoljenje od koinisa-rijata kot višje obrtne oblasti za mesto Belgrad, nima dovolj higijeničnih prostorov. Največ nesreč se pripeti v gradbeni stroki, kjer podjetniki zanemarjajo zaradi nizkih cen de! vse zaščitne ukrepe. V vseh panogah se opaža brezpravno podaljšanje delovnega časa. Pogreša se, da novi obrtni zakon ne daje dovolj možnost delavstvu, da iztirja zaostale plače, ker takozvana sodišča dobrih ljudi ne delajo, kot bi bilo treba.
Inšpekcija dda v Ljubljani: Število inozemskih delavcev, vštevši begunce naše narodnosti iz so-
Navodila za sestavo proračunov mestnih občin
za proračunsko leto 1935-36. Na podlagi čl. 124 zakona o mestnih občinah je finančni min. predpisal navodila za sestavo proračuna mestnih občin za proračunsko leto 1935—1936. Iz detajlnih navodil je razvidno, da morajo mestne občine vpo-Stevati navodila. Uredbo o zmanjšanju pripadkov občinskih uslužbencev, zaposlenih v administrativni službi ali podjetjih in ustanovah (št. 18904/1 od 10. maja 1934). Priložen je tudi primer za sestavo proračuna.
Sladkor za vinske mošte. Kraljeva banska Uprava sporoča: Občine, ki so prejele od kle-tarskega nadzornika dovoljenje za slajenje mošta, naj vložijo takoj utemeljeno prošnjo za dodelitev trošarine prostega sladkorja naravnost na ministrstvo financ, oddelek za trošarine v Belgradu. Prošnji je priložiti dovoljenje klet&rskega nadzornika, iz katerega so razvidni vsi prosilci iz dotične občine kakor tudi točna množina dovoljenega sladkorja.
Končane poravnave. Hackl Viljem, trgovec v Lemerju, Holzapfel Katarina, trgovka v Ženovcih, p. Apače, Paljevec Izidor, stavbenik v Ljubljani.
Kompenzacijski urad na Madjarskem. Z ozirom na devizno gospodarstvo namerava madjarska vlada po ustanovitvi urada za zunanjo trgovino ustanoviti tudi kompenzacijski urad, ker se sedaj vse devizno poslovanje razvija v smeri kompenzacijskih poslov.
Borza
Dne 8. oktobra.
Denar
Neizpremenjeni 90 ostali tečaji Curiha, New Yorka in Prage, dočim so narasli tečaji Amsterdama, Berlina in Pariza, popustili so pa Bruselj, London in Trst.	......
V zasebnem kliringu je avstrijski šiling ostal na naših borzah neizpremenjen: 8.10—8.20. Grški boni v Zagrebu 27.65—28.35, v Belgradu 28.15 do 28.85. Angleški funt v Zagrebu 222.70-224.30. v Belgradu 224.03—225.63. Španska pezeta v Zagrebu 5.85 bi., v Belgradu 5.975 bi., Budimpešta v Zagrebu 10 bi., v Belgradu 9.95 bi.	„
Ljubljana. Amsterdam 2302.07-2313.43, Berlin 1364.53—1375.38, Bruselj 793.02-796.96, London 165.80-167.40, Curih 1108.35-1113.85, New Vork 3347.16-3375.42, Pariz 224.02-225.14, Praga 141.67 do 142.53, Trst 290.57-292.97.
Promet na zagrebški borzi 540.000 Di.n
Curih. Pariz 20.215, London 14.97, New Vork 304.375, Bruselj 71.55, Milan 26.26, Madrid 41.85, Amsterdam 207.75, Berlin 123.25, Dunaj 72.73 (pnv. 57.10), Stockholm 77.20, Oslo 75.25, Kopenhagen 66 85, Praga 12.80, Varšava 57.925, Atene 2.91, Carigrad 2.47, Bukarešta 3.05, Buenos-Aires 0.80.
Vrednostni papirji
Tendenca je bila danes slaba in so popustili posebno tečaji vojne škode in begluških obveznic, torej dveh najvažnejših papirjev. V ostalem ni bilo znatnih izprememb. Promet je bil znatnejši.
Ljubljana. 7% inv. pos. 71-72, agrarji 41-42, vojna škoda 352-354, begi. obv. 59-60, 8% Bler. pos. 68-69, 7% Bler. pos. 57-58, 7% pos. Drz. hip. banke 69—70.
Zagreb. Drž. papirji: 7% invest. pos. 71.50 den., agrarji 41 — 41.50, vojna škoda 351—352.50 (353, 354), 12. 353-356. 6% begi. obv 59 50 bi , S% Bler. V 63 bi., 7% Bler. pos. 57.- 57.50 (57), 1% pos. Drž. hip. banke 66-88. - Delnice: Pnv.
Spoti
aednih držav, se je nekoliko znižalo. Izdanih novih dovoljenj je bilo 220, zavrnjenih prošenj pa 261. Število beguncev naše narodnosti je v letu 1932 naraslo za cirka 1000.
Inšpekcija dela v Zagrebu za savsko banovino: Najhujši slučaj, s katerim je imela opraviti, je bil požar filmov, ki je že svoječasno vzbudil v ysej javnosti veliko zanimanja. Protizakonita zaposlitev otrok in vajencev ponoči ali čez dovoljeni čas je bila ugotovljena v 14 podjetjih, v 4 podjetjih so bili vajenci zaposleni samo s čiščenjem prostorov. 64 podjetij je bilo kaznovano zaradi nedovoljenega nadurnega dela. Novi obrtni zakon je bil dobiček za delavstvo.
Inšpekcija dela v primorski banovini. Protizakonitih zaposlitev otrok je bilo 8, v 2 slučajih so bili zaposleni otroci, ki niso dosegli 14 let, nekateri otroci so bili zaposleni pri strojih, kar nikakor ni odgovarjalo njih fizični sposobnosti in še to nad 8 ur dnevno. Nezaposlenost vlada zlasti med nekvalificiranim delavstvom, ki je večinoma s kmetov.
Inšpekcija dela za vrbasko banovino v Banja-luki: 62 slučajev zaposlitve otrok pod 14 letom, ker niso imeli otroci prilike za nadaljnje šolanje. Zaradi krize je na področju banovine zaposlenih samo 40% normalnega števila delavcev. Najboljši so delali še gradbeni obrti na sedežu banovine, v ostalih mestih je stanje obrtnikov in delavcev zelo nepovoljno.
Inšpekcija dela za drinsko banovino v Sarajevu:
Popolni zastoj v gradbi novih in razširitvi starih podjetij že dve leti, nasprotno pa racionalizacija zahteva zmanjšanje števila zaposlenih delavcev. Zmanjšalo se je število zaposlenih otrok pod 14. leti. Na desetine tisočev delavcev čaka na zaposlitev vsaj za nekaj časa.
Inšpekcija dela za zetsko banovino na Cetinju: Zastoj v ustanavljanju novih podjetij. Pri pregledih je bilo ugotovljeno, da so obrtne delavnice, posebno pekovske, v zelo slabem stanju. Inšpekcija dela je imela velike težkoče pri sezijskih podjetjih, posebno glede delavskih stanovanj. Neredno se plačuje bolniško zavarovan ie. Delavstvo tudi ni dobivalo pravočasno mezd. Ni redek slučaj, da delajo nekvalificirani delavci za 5 Din dnevno in odpuščeni kvalificirani delavci delajo kot navadni delavci pri gradbenih delih. Nezaposlenih delavcev v banovini je okoli 25.000.
Inšpekcija dela za donavsko banovine v Novem Sadu: Higijensko stanje delavnic se ni popravilo v primeri z letom 1931. Nadurno delo je bilo ugotovljeno posebno v gostilničarski stroki. Delavske plače so zelo padle, ker so dotekali v mesta domačini, nezaposleni kmetski delavci, ki so_ delali najtežje posle za najmanjšo plačo. Število tujih delavcev se je zmanjšalo v primeri z letom 1931 za 20 do 30%.
Inšpekcija dela za moravsko banovino v Nišu: Na področju moravske banovine je 80% vseh podjetij zgrajenih brez dovoljenja oblasti. Gretje delovnih prostorov je v 95% primitivno. To velja tudi za pekovske delavnice. Nadurno delo se opaža zlasti v podjetjih, ki delajo za zaprtimi vrati, pekovski delavci delajo n. pr. 16—18 ur dnevno, od petka na soboto pa do 28 ur nepretrgoma
Spori kot vzgojitelj
V vsakem gibanju in v vsakem pojavu je vsaj pol resnice. To velja tudi za e|>ort.
Odveč bi bilo dokazovati, da je eport poleg tehnike eden izmed bistvenih pojavov našega stoletja. Udeleženci balkanskih iger v Zagrebu eo imeli priliko opazovati, da ee šport tudi na Balkanu izredno močno širi, seveda v prvi vrsti med mladino. Napačno bi bilo ta pojav omalovaževati. Bolj pametno je, da poiščemo v športu vso njegovo resnico, vae njegove dobre, zdrave in koristne lastnosti in jih obrnemo v prid naši mladini in našemil narodu. Šport je v rokah dobrih in pravih vzgojiteljev eno izmed najbolj učinkovitih vzgojnih sredstev, kar so ponekod že davno spoznali in kar naj bi spoznali tudi oni med nami, ki vzgajajo mladino.
Šport je šola za disciplino, ki našemu narodu ln naši mladini tako silno primanjkuje. Večina naših narodnih neuspehov sloni na nediscipliniranosti našega ljudstva. Pri športu se prostovoljno pod vržeš disciplini, redu — ker je sicer igra nemogoča in obsojena na neuspeh. To ni disciplina radi discipline, ampak radi smotra — doseči čim-večje uspehe. Šport ustvarja tudi razumevanje za disciplino, ker ne gre zn prisiljeno, ampak prostovoljno disciplino, ki jo mora vsakdo najpreje v svojem razumu sprejeti.
Ker je eport šola za disciplino, je s tem v^zvezi tudi šola za organizacijo. Oglejmo si Angleže — najboljše organizatorje na svetu, vladarje nad tretjino človeštva. Ali ni to narod, pri katerem je šport najbolj razvit? Po mnenju dobrih poznavalcev angleškega naroda je prav šport usposobil Angleže, da vladajo nad svetom, da zmagujejo v diplomatič-nih bitkah in na bojnih poljanah.
Šport zahteva od človeka, da se čuti kot del celote, kot del skupnosti, kot ud organizma, ki živi le, če vsi udje delajo z vso požrtvovalnostjo in s polnim čutom odgovornosti. Vse to velja zlaeti za skupinske športe ali igre.
Pa tudi pri drugih športnih vrstah, na pr. pri turistiki, lahki atletiki, plavanju, smučanju itd., opažamo neprecenljive vzgojne vrednote športa.
Šport nam izkleše močno voljo. To je zopet ena izmed potez, ki našim ljudem tako silno manjka. Dober športnik more postati namreč samo tisti, ki z železno energijo, leto za letom vadi svoje telo za to ali drugo vajo, ki usmeri vse svoje življenje na to, da bo dosegel svoj cilj in se zato odpove vsem dovoljenim in nedovoljenim nasladam. Vieo-košolei angleških visokih šol Oxford in Camhridge veslajo vsako leto meseca marca za stavo, kdo je boljši. In za ta boj, ki traja samo 20 do 25 minut, se pripravljajo z največjo skrbjo celih šest mesecev. — ln še en zgled močne volje in brezpr i merile vztrajnosti si oglejmo! Oger Bodossi skače 2m j visoko. Do te skoraj neverjetne višine je prišel po ; sedemletni vaji. S športom in telovadbo ee bavi i vsak dan. Po dvakrat na teden skače v višino, in j sicer v torek in četrtek. Vsak torek skozi sedem let preskakuje z zaletom dveh dn nato z zaletom štirih metrov višino 1.50 do 1.75 m. Nato pa s pol
Službene objave LZSP (it. 8-M-35). Na vpražanjo nekaterih klubov, do kdaj Je treba »poročiti športni koledar, dajemo naslednje pojasnilo: Športni koledar vsakega kluba naj obsega ve« tekmovalni program, ki ga namerava ta klub izvesti v tekočI sezoni. Termini teh prireditev naj bodo kolikor mogoče točni, vendar naj se ue smatrajo kot deflnltlvnl, ker bo TO lJSSiP lam določil termine, tako, da prepreči koHzlJo dveh ali celo več važnih tekmovanj. Posebno važnost naj klubi polagajo na ona tekmovanja, za katera le razpisan kak prehodni poknl, dalje razna prvenstva (Zasavja, Notranjske, Dolenjske Itd.), memorlale. otvoritve itd. — JZSZ svojih terminov za državno in slovansko prvonstvo, za vojaftko prvenstvo držav Male zvezo. Se ni definltdvno določila, ker na svoje predloge 5e ni prejela končnega pristanka vboIi sodelujočih držav. Vendar Je zelo verjetno, da bodo te prireditve od 27. januarja do 2. februarja. — Klubi naj dalje upoštevajo, da Im podzvezno prvenstvo OZSP predvidoma sred, januarja. LZSP le predlagala, naj bo isto odprto tudi za tekmovalce LZSP. Tozadevno še ni d»-finitivne odločitve, vendar se s pristankom GZSP In ,TZSP skoraj že lahko računa, ker so dobi na tn način termin, pripraven kot izbirno tekmovanje r.n sestavo državne reprezentance. — Podzvezno prvonstvo LZSP bo predvidoma 17. do lil. marca, odprto ob reciprod-t.etl tudi za člane OZSP. — Prva nedelja v januarju je rezervirana za klubski dan. Ta termin naj se uporabo 7,a klubsko prvenstvo. Medklubske tekme ta dan niso dovoljene. — TO LZSP bo sklepal o sestavi sportnegn koledarja nn svoji seji IS. oktobra, zaradi čosar morajo hiii do tega dneva vse prijave vposlano. Tn termin Je določen, da more zadostiti LZSP svojim obvoi-nosMm napram JZSZ glasom $ 6, točka 1 Tekmovalnega pravilnika 7.n »moške tekme. — Vsi kluhd se obveščajo, dn se v teku sezone dovoljenja za prireditve ne bodo izdn.iala, rar/.en v res Izjemnih primerih, in če bo klub prosil 7.a odobritev termina vsaj štiri tedne pred tekmo. — Sporočajo se cene tiskovin: verifikacijskl pravilnik Din 5, verifikaoljskn prijavnica Din 10, tekmovalna prijavnica 25 p, sodniški zapisnik 7.a smuški tok Din 5. sodniški zapisnik 7.a tek ln kombinacijo Din 5, sodnlSkl zapisnik 7,a »koke in kombinacijo Din 5, kontrolni list za tek 25 p, kontrolni Ust z.a daljavo skokov 25 p. — Tajnik I: Pinenbacher G., I. r.
Inšpekcija dela za vardarsko banovino v Skop-, j	nim zaletom višino 1.80 m. Vsak četrtek pa skače
lju. Nekatere pekarne so bile najdene v takem sta-, j	na vse mogoče načine (telovadni skok, škarje, ame-
nju. da bi jih bilo treba takoj zapreti s socialnega 1	rikanski skok itd.) višino 1.50 do 1.75 m. Nato ee
in higijenskega stališča. Koncem leta 1932 je bilo ' ----'— ——
brezposelnih v tej banovini cirka 20.000 moških in žensk brez kakršnihkoli prihrankov.
agr. banka 217—219, Osj. sladk. tov. 137.50—140 (130, 140), Bečkerek sladk. tov. 750 bi, Osj. livar. 135 bi., Union 50 den., Trboveljska 92—102.50.
Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. pos. 71.25—72 71.50), agrarji 41—42, vojna škoda 351.25—351.75 '351.25), 12. 354-354.50, 6% begi. obv. 60—60.20 '60.25), 8% Bler. pos. 67.25 bi., 7% Bler. pos. 56—57, 7% pos. Drž. hip. banke 67.50 bi. — Delnice: Narodna banka 4020 den., Priv. agr. banka 218-219 (218).
Žitni trg
Na žitnem trgu je nastopilo popolno mrtvilo. 2e prej je bilo v domačem poslu malo kupčije, dočim je bil izvoz živahen. Sedaj je pa izvoz zelo ponehal zlasti v Nemčijo in Avstrijo. Posebno v nemškem plačilnem prometu se kopičijo zaostanki, ki so dosegli že skoro 200 milj. Din (186 milj. Din točno). Ob takih razmerah, ko se plačila zavlačujejo že tri mesece in je sploh bodočnost plačil negotova, je izvoz razumljivo znatno ponehal in ne gre niti seno več v Nemčijo. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene: pšenica stane 117.50—120 po nakladalni postaji, koruza umetno sušena stane 70 do 78 po postaji, času primerno suha 60—67.50, činkvantin umetno sušen 115—120, nad času primerno suh 95—100. Moka stane neizpremenjeno 205—215 po kakovosti in postaji.
Hmelj
2atec, ČSR, 5. oktobra. Pretekli teden so se cene hmelja zvišale, kot poročajo trgovci, za 200 Kč pri 50 kg za vse vrste hmelja. Najvišja cena je 2025 Kč za 50 kg. Računajo, da jc prodano doslej že 85% vsega pridelka v Žatcu. Mogoče, da je na deželi neprodanega blaga še komaj 10.000 stotov, pri komisijonarjih pa 6000 do 7000 stotov, kar pa je večinoma slabše blago. Producenti, kolikor še imajo blago, ga zadržujejo od prodaje.
rrt w « w
Trztc
Pokopali smo v petek ob obilni udeležbi fužinskega kovača g. Čadeža Ignacija, ki je 75 leton zapustil zemeljsko bivanje v Tržiču. Prav pristen Tržičan je bil in s pokojnini tovarišem Vidicem se je vedno pridno udeleževal dela v katoliških vrstah. Bil je med ustanovniki bivšega prosvetnega društva sv. Jožefa, svoječasno cerkveni pevec in zvest gasilec. Cerkveni pevci so mu lepo zapeli v slovo. Naj počiva v miru!
Poročil se je v petek g. Bohinc Franc, elektrik v predilnici z gdč. Andolšek Ljudmilo, uslužbenko v Dekliškem domu. Bilo srečno!
Višnja gora
Nova cesta. Že kakih 14 dni merijo novo državno cesto, ki ima namen, ogniti se silnih klancev in strmin za Višnjo goro in v v Stelic-nu. Cesta bo šla, kakor sedaj kaže, skozi Dedni dol. Spodnje Brezovo, Peč na Grosuplje. Zaradi slabega terena 1k> imela cesta veliko ovinkov, imela bo pa to prednost, da bo skoro ravna, njena največja vzpetost bo 3%. Kljub temu. da bo cesta 4.5 km daljša, kakor ie dosedanja, bo za promet izrednega pomena. Ne ve sc pa še, kakšno stališče bodo zavzeli glede nove ceste Vi'in jegorci, kajti cesta bo pustila Višnjo goro na strani. Brez državne ceste pa izgubi Višnja goril veliko na svojem pomenu. Zato jc priea-I.(-»voli. dn bodo Višnjegorci vložili pritožbo, če I bodo pa kaj dosegli, jc drugo vprašanje.
Potrebščine za cevliarie
kakor razne podloge in flanele, vse vrste planlniarjev in čevljarskih žeb-ljev, klej, čevljarsko smolo in vosek, polituro za podplate, prejo od navadne do najfinejše, čevljarsko orodje itd.
najugodneje samo
pri tvrdki
Josip Peteline, Ljubljana
blizu P^Sernovega spomenika (za vodo)
Na veliko	Na malo
Naznanila
masira in okoplje. Vee to že sedem let.
Jasno je, da mora imeti tako vztrajno delo nek gotov vpliv ludi na človekov značaj, in sicer v dobrem smislu. Poleg naštetih lastnosti, to je čuta za disciplino, organizacijo, čuta odgovornosti in požrtvovalnosti ter močne volje, vcepi spori vztrajnim športnikom tudi čul ostrega opazovanja, hitre orientacije, vedne pripravljenosti; vzgoji v njih željo po napredku, samozavesten nastop, zmernost v zmagi itd.
S tem seveda nočemo reči, da ni v športu nič slabega, nič neresnice. Toda dobro ee moramo zavedati tega: Ce je v športu kaj slabega, je zato, ker je njegovo vodstvo večinoma v rokah nesposobnih in neodgovornih elementov. Če pa bodo vodstvo prevzeli resni in sposobni vzgojitelji, ki bodo znali prisluhniti klicu mladega človeka in razumeti njegove potrebe, pa bo kaj kmalu prodrlo prepričanje, da je šport odličen vzgojitelj ne samo za telo, ampak tudi za srce in za duh. Sm. R.
Medklubske motodirke
III. del proslave 15-letnice ŽSK »Hermesa«.
Po uspelem table-tcnis turnirju in nogometnih turnirjih bomo imeli dne 14. t. m. v okvirju 15-lctnice ŽSK Hermesa na dirkališču v šiški moto-clirke. Program dnrk, katerega podrobnosti še objavimo, je sestavljen tako, da tudi nujnih presledkov ne bo in da bodo gledalci brez nadaljnega gotovo zadovoljni, ko bodo sledili zanimivim in na: potim borbam motoeiklistov — Za danes na] omenimo samo to, da je prijavljenih ze 2a dirkačev-motoristov, katerih start je sigurna stvar, neglede, da prijave še prihajajo, kar je vsekakor razveseljiv znak razmaha moto-športa po zaslugi jubilanta in bratskih klubov. Odbor m o t-o-.sekcije ŽSK Hermesa dela z vso vnemo, da tudi Ljubljana nc bo zaostajala za dovršenostjo tovrstnih prireditev in je baš radi tega odposlal na zadnje vse-slovanske dirke v Zagreb številne zastopnike, kjer so lahko opazovali in so učili sijajne organizacijske sposobnosti prirediteljev.
Prepričani smo, da bo občinstvo znalo upoštevati težnje prirediteljev in bo z obilnim posetom pokazalo, tla tudi v tem pogledu koraka Ljubljana ob strani drugih mest v in izven države
Gorska motodirha na Pohorje
V nedeljo se jc vršila prva medklubska gorska motodirka na' Pohorje na progi Zgornje Hoče do konen zgotovljene nove c(wle lin Pohorju, t1 rop meri 5,i00 metrov' Dirko je priredila motosokcija Pcruna v Mariboru. Doseženi so bili sledeči! rezultati:
I' kategoriji novincev dn 500 cem Kolo: L Kos Franjo, Penili, Puch IMccaii, 6,41.5; 2. \Vello Rjtdolf, Perun, Pueh 500 cem, 7,57.5; 3. Wesiak Avgust, 1'orun, 250 ccm 7,29.
Kategorija dirkačev dn 250 eem šolo: 1. Cerič Slavko, Motoklub Maribor, Excelsior 250 ccm, 5,34; 2. Šoher Franjo, Perun, Puch, turističen stroj, 250 ecm, 8.28.5; dirkač favordtno klase \Vrosn.ig Alfonz jo moral radi padca iz. to kategorije izstopiti.
Kategorija .1.50 ccm šolo: 1. LuSnik Alojz, Ponin, BSA :i50 ccm, 5,20; 2. Cerič Slavko, Motoklub Maribor, Excolsior 250 ccm, 5,3.1; 3. fcgur Ivo, Perun, Volecette 350 ceni, 5,39.25.
Kategorija 500 ccm sol o: 1. Zgur Ivo, Porini, Velocette 350 ccm, 5.22; 2. Welle lindolT, Perun, Pueh 500 ccm, 5,29.5; 3. LiiSulk Alojz. Perun, RSA 350 ccm, 5,30.5.
Kategorija prikolic do 750 ccm: štartall so dirkači Faschilng, BM\V 75« ccm. sovoznč Sober Franjo; \Vi-scher A.JS 500 cem, sovo/»č Keketle; Krllsobi 1'neli 500 čem.
Ljubljana
društvo
o«
tlsb
1 Angleško društvo v Ljubljani opo7,orJa svoj« članstvo, da se v sredo, 10. oktobra vrši redni konver-ziieljski sestanek ob 20.30 v društvenem lokalu: Wol. fova ulica 1. K obilni udeležbi vabi odbor.
1 Koncertno sezono otvori Orkestralno društvo Glasbene Matice s koncertom v ponedeljek, 15. oktobra ob 20 v Fdlharmonični dvoranri. Koncert dirigira skladatelj L. M. Skerjanc. Na koncerta sodeluje tudi ravnatelj državnega konservatorija g. Julij Betetto. Ob-oinstvo že danes opozarjamo na ia koncert.
1 Kino Kodeljevo. Danes in Jntrl ob 20 vesela opereta »Srečno pot«. Mas Hansan, Magda Schneider. Adola Sandrock. Cone znižane.
1 Nočno službo imata lekarni: mr. Ra/karčič. Jakoba trg 9. to mr. Ramor, Miklošičeva esta 3f>
Sv.
Poizvedovanja
Zlata zapestnica je bila izgubljena 1 čer blizu Evrope. Najditelj se naproša, proti nagradi v upravi "Slovenca«.
nedeljo zve. da Jo izroči
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
DRAMA (Začetek ob 20)
Torek, 9. oktobra: Hlapci. Premiera. Red B. Sroda, 10. oktobra: Migo, dekle z Montparnasa. Red Sreda.
Oetrtok, 11. oktobra: Orlič. Red O.
Petek, 12. oktobra: Zaprto.
Sobota, 13. oktohra: Ougalnica. Rod A.
OPERA (Začetek ob 20)
Torek, 9. oktobra: Hovanščina. Red C.
Sreda, 10. oktobra: Sveti Anton, vseli zaljubljenih pa-
tron. lied A. četrtek, 11. oktobra: Jenufa. Bed Četrtek. Petek, 12. oktobra ob 15: Rigoletto. Izven Dijaška predstava po globoko znižanih cenah od 5 do 15 Din. Sobota, 13. oktobra: Izgubljeni valček. Opereta. Pre miera. Izven.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 9. oktobra: Idealni soprog.
Sreda, 10. oktobra: Mati. V prizor Hov Narodne odbrane, Četrtek, 11. oktobra: Hamlet. Red B.
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Torek, 9. oktobra: 11.00 Šolska ura: Potovanje s kolesom 17. Ljubljane do Plitvičklh jezer (Jagodic Vojko) 12.15 Orkester citer in mandolin na ploščah 12.5il Poročila 13.00 Cas, slovanski skladatolji na ploščah 13.40 Prcdavanjo Narodne odbrano 18.00 Otroška nra ((inbri Jelčlčeva) 18.20 Radijski orkester 19.00 Zabavni leljtoui (gospod Niko Pirnat) 19.20 Kaj cvetke sanjajo (plošče za otroke) 19.50 Cas, jedilni list, program za sredo 20.ne 0 narodnem dolu v severni Dalmaciji in Savo Bjolnno Vič 20.20 Slovenski vokalni kvintet, vmes Ttndijski or kester, čas to poročila 22.30 Angleške plošče.
Drugi programii
TOREK, 9. oktobra. Belgrad: 20.30 Simfonični kon eert (plofiče) — Zagreb: 20.15 Vokalni koncert 20.45 Dramatične BW.no 21.15 Violinski koncert — Dunaj: 19.30 Operetni večor 20.45 Čast vinu 32.50 Komorna glasbil 23.45 Orkestralni koncert — Hudimpcita: 20.00 Mndjnr »k« narodno pesmi 21.40 Ja in. 2!.40 Oriogov koncert opernega orkestra — Milan-Trst: 20.45 Opereta — Rini-Uari: 20.45 CelisHčnl In vokalni koncert 21.30 Veselo Igra 22.00 Orkestralna glasba 22.30 Lalvka in plesna glasba — Praga: 19.10 Ksilofon solo 19.30 Otroška oper« •Ograi«, Kriči;a 20.55 Oporno arijo 21.20 Igra — Urno: 20.40 Igra 21.00 Orkostralni koncert — Vratislava: 20.40 Igra 21.15 Koncert zn klnvir in orkester — VorSara: 21.00 Oratorij 22.00 Plesna glnslm (ploščo) — llrrlin: 20.10 Lahka zabavna glasba 21.30 Mladi komponist) — Bratislava: 20.10 lz oper 18. stoletja — Lipsko: 20.1." Instrumentalni kabaret 21.00 Klasičen komorni koncert — Frnnkfurt: 20.10 Orkost.rn.lni koneert — Monakovo: 20.10 Vosoloigra 'J1.06 Slmfonlčon konoorU
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjil znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglaal se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se raiana enokolonska S mm flsoka petltna vrstica po Din 3*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov
treba prlloZlU znamko.
1
iluibodobe
Trgovsk. pomočnika
agilnega prodajalca mešane stroke, sprejmem k manufakturi in konfekciji. Prednost: prost vojaščine, znanje aranžira-nja izložb in nemščine. Oskrba v hiši. Podrobne ponudbe z zahtevki in referencami na P. Koren preje Šterk, Črnomelj, (b)
Zbiralce naročil
iščemo! Tudi take, ki že prodajajo trgovcem in pekom mokol Ponudbe nasloviti z znamko za odgovor na: Separator — Ljubljana, poštni predal it. 307.	(b)
Praktikantinjo
poStenih staršev, ki želi pridobiti dobro trgovsko izobrazbo v delikatesi in epeceriji - sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca pod St. 11722.	(b)
Žensko osebo
Iščemo za obisk privatnih oseb. Potrebno neka kavcije ali garancija. — Ponudbe upravi »Slov.« pod »Zaslužek« 11745. (b)
mnm\
Vajenka
se sprejme v trgovino meSanim blagom. Nastop takoj. Prednost ima oseba iz trgovske hiše. — Josip Lavtižar, Kranjska jora.	(v
i
/enitbe
Gospodična
ra do 30 let, ki bi mi ila 5000 Din za ;yoritev samostojne obr y Ljubljani, za katero e imam obrtni list, imela pri meni stalno službo kot prodajalka ali gospodinja. Zenitev izključena. Ponudbe na upravo »Slov,« pod »ča kam« žt. 11710.	(ž
II
Stanovanja
ODDAJO:
Stanovanje
Vsled preselitve se odda takoj dvosobno stanova nje na Glincah, Tržaška cesta 11, v hiši Konzum nega društva. - Mesečna stanarina 450 Din. Vselitev 9 1. novembrom, (č)
Čitajte in širite »Slovenca«!
Nagrado
dobi, kdor ml da dober nasvet o dobro idočem | predmetu z načrtom proizvoda. — Dopisi naj bodo izpolnjeni z označbo predmeta pod šifro »Nagrada« na upravo »Slovenca«.
Društvene lokale
treh ali več sob, najraje sredina mesta Ljubljane, išče planinska organizacija za takoj ali za prvi januar. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Pisarna« št. 11629,	(m)
Denar
Telefon 38-10
Posredujem
denar na
hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov. Rudoli Zore, Ljubljana Gledališka ulica 12. (d)
Več stavbnih parcel
v Trbovljah, ob glavni cesti, prodam na vložne knjižice tukajšnjih denarnih zavodov. Istotam naprodaj tudi enonadstropna hiša ob glavni cesti na križišču, primerna za vsako obrt. Polovico v gotovini, donos 26.000 Din — cena 210.000 Din. Naslov v upravi »Slovenca« št. 11563.	(p)
Vsem
brezobvezen ogled zaloge, kjer najugodneje kupite ali prodate nove in rabljene predmete. »Prilika«, Kersnikova 7, poleg Slamiča.	(1)
Prodam:
majhno pisalno mizo, tri pletene stole, mizico ter cvetlično stojalo, lepo moško suknjo, lepo boo skunks. - Naslov v upr. »Slov.« pod št. 11729. (1)
Pisalne mize
velike, trgovske stelaže, omare, pult, stole, telefonski aparat - prodam.
upravi »Slov.«
Naslov v pod št. 11623.
(1)
širile »Slovenca«!
Usnjeni suknjiči
pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14.
Ne navajajte otrok,
ki bolehajo na prebavnih organih, na falzificirane grenčice, nego jim dajte kozarček naravne,
domače Jordan grenčice z malo soda-vode. Lastnik Rupp, Belgrad, Kn. Mihajlova št, 16.
Telefonski aparat
nov, ugodno prodam. Na-slcv v upravi »Slovenca« pod št. 11624.	(1)

Telefon 2059
PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica 9). 5.
ABC
PRVI IN EDINI LICI-TACIJSKI ZAVOD LJUBLJANA, MEDVEDOVA CESTA ST. 8, TELEFON 24-44 (poleg Gor. kolodvora)
Zopet nove partije dam-skih čevljev, snežk in galoš po izredno nizkih cenah.
Spomenike
iz skladišča prodaja za hranilne knjižice dobrih zavodov Kunovar, kam nosek, Sv. Križ, Ljublja-(d)
Posojila
na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10 in Aleksandrova cesta 4-II.
Gldšba
Klavirji
prvovrstni instrumenti različnih tvrdk kakor tudi lastnih izdelkov že od 11.000 dalje dobite pri
R. WARBINEK Ljubliana, Gregorčičeva 5 Dolgoletna garancija. —-Prodaja na obroke tudi proti bančnim kniižicam. Strokovniaška popravila in uglaševanje izvršujem točno in ceno. — Najcenejša izposojevalnica
Posestva
Hišo
z malim posestvom prodam ali dam v najem Cena 62.000. Za odgovor znamka. Vrščaj, Rajhen burg.	(pl
Krasne parcele
500—1000 m5 velike, na prometni točki za Bežigradom — prodam tako proti gotovini, deloma hranilne knjižice. Pojasnila v trgovini Felber za Bežigradom.	(p)
Lepo posestvo
Savinjski dolini — se I proda. Oddajo se tudi posamezne gozdne, travniške in stavbne parcele po želji kupcev. - Martin Drev, Drešioja vas, Pe-trovče.	(p)
Gozdno posestvo
blizu Zagorja ob Savi, ca. I 66 johov, bukov gozd, dozorel za zimo, 12 johov 30 let nasajenih smrek, ca. 300 m® smre-1 kovega lesa za sečno prodam za ceno 70.0001 dinarjev na vložne knji-1 žice dobrih denarnih zavodov. Ponudbe upravi | »Slovenca« pod »Ugodna prilika« št. 11564. (p)
Kupimo
Časopisni papir
star — kupi železnina Fr. Stupica, Ljubljana, Gosposvetska cesta 1. (k) |
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenab ČERNE, luvelir, Ljubliana Wolfova ulica št. 3.
IU7T« ffnffll
Zimska jabolka
Ia. štajerska iz konjiškega, slovenjgraškega in mariborskega sreza, strogo sortirana po debelosti in sortah, skrbno pako-vana v zabojih, netto prodaja (brez zaboja), sorte: ananas reneta, bel-fler, ribstonovec, harber-tova reneta, zlata par-mena, voščenka, baumo-va reneta, kanadka, mo-šancgar, bobovec itd. — vedno v zalogi po zmernih in stalnih cenah. —-Stalna razstava sadja! Ogled vsakomur prost med poslovnimi urami. Kmetijska družba v Ljubljani, Novi trg 3.
+ V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša nad vse ljubljena soproga, mamica, hčerka in sestra, gospa
Zupančič Frančiška roj. Černe
danes ob pol 5 popoldne, v 33. letu starosti, po dolgi, muke-polni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se bo vršil v torek 9. oktobra ob 10 dopoldne iz hiše žalosti Kamnica št. 11 na pokopališče k sv. Agati. Priporočamo jo v molitev in blag spomin. Kamnica, dne 7. oktobra 1934.
Zupančič Ivan, soprog; Verica, hčerka; Valentin in Frančiška Černe, oče in mati; Angela, sestra — in ostalo sorodstvo.
Umrla nam je naša mama, gospa
Frančiška Ličar
danes 7. t. m., previdena s sv. zakramenti, v 74. letu starosti. Pogreb bo v torek 9. oktobra 1934 ob 5 popoldne iz hiše žalosti na Raki pri Krškem.
Raka, Sarajevo, Ljubljana, Cerkno, dne 8. oktobra 1934.
Ing. Milan, banski svetnik, geometer Karel, sinova; učiteljica Pavla, hči; vnuki, vnukinje in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA. Ob težki izgubi našega nepozabnega sina in brata, gospoda
JOŠKA AUZNERJA
akt. art. podnarednika
se vsem, ki so nam stali ob tej težki uri na strani, najprisrč-nejše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo vsem, ki so ga obiskovali v dolgi bolezni, čč. duhovščini za spremstvo na zadnji poti, častni četi vojaštva, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki so ga spremili k večnemu počitku. Vsem skupaj Bog plačaj! Celje, dne, 8. oktobra 1934.
ŽALUJOČI OSTALI
ZEPHIR-PECI
so neobhodno potrebne povsod, kjer se želi kuriti z drvmi
poceni
hisijensko
in udobno
PROIZVOD
tovarne peči, štedilnikov in emajla
ZEPHIR d. d., SUBOTICA
Zahtevajte brezplačne prospekte I
Sam opr odaja :
Za Ljubljano: Venceslav
Breznik, Stritarjeva ul. 7
Za Celje: D. Rakusch
Za Maribor: Pinter & Lenard
»ALGA« ZA MASAŽO PROTI REVMATIZMU, IŠIASU, BOLEČINAM V KOSTEH, ZBADANJU IN RAZTEZANJU MIŠIC
Na dlan roke si izlijte nekoliko »Alge« ter drgnite vzdolž mišic oni del telesa, kjer občutite bolečine. Ko se je dlan ogrela in posušila, jo namočite nanovo in zopet drgnite. Tako ponavljajte večkrat, nato pa ovijte na-drgnjeni del telesa z volneno krpo ali robcem. Masirati je treba dva do trikrat dnevno, po potrebi tudi večkrat. Že po prvih masiranjih boste imeli prijeten občutek Ln olajšanje bolečin. Kakor hitro občutite tudi najmanjše ne-razpoloženje in raztezanje, nadrgnite telo z »ALGO«, ker je to lahko pričetek težkega obolenja, ki ga boste z malo »ALGE« preprečili.
»ALGA« se dobi povsod. — 1 steklenica 14 Din
(Reg. s. br. 18117-32.)
Zastont na morje
pojde v prihodnjih počitnicah
„Vrtčev" naročilih
ki pravilno reši uganke v vseh deselih številkah in je izžreban. — Doslej sta izšli 2 številki novega letnika. Celoletna naročnina Din 15'-, s prilogo »Angelček« Din 20'-
Naroča se v upravi (H NIČMAN) r Ljubljani, Kopitarjeva ulica 2.
STARŠI I
Otroku, ki obiskuje šolo, daite, ako ie slaboten, použiti vsak dan ziutrai in zvečer malo žličico okusnega »Energina«, za krepitev krvi, živcev in teka Otroci, ki redno iemlieio »Energin«, imajo dober tek in so odporni zoper vsa obolenja »Energin« za iačanje krvi, živcev in teka dajte dekletu med 10 in 17 leti. ako je slabotno. To ie prehodna dekliška doba, ko se mora vsako dekle okrepiti »Energin« dajte vsakemu Članu rodbine, ki nima teka. »Energin« daite vsakemu članu rodbine, ki ie malokrven. »ENERGIN« se dobi v lekarnah v steklenicah po pol litra; 1 steklenica 35 Din.
Reg. S. br. 19.147/33.
43
Alja Rahmanova:
Zakoni v rdečem viharju
Dnevnik ruske žene
»Obdržala sem svoje rodbinsko ime, on je pri-vzel moje. Pisal se je Veeelkov, izdaj se piše Volkov!«
»Kje pa stanujeta?«
»On stanuje v dijaškem domu, jaz i,mam pa malo sobo pri nekem doktorju. Soba je tako majhna, da bi oba nikakor ne imela prostora v njej •kljub pregovoru o pohlevnih ovcah. Kadar zahrepe-ni po meni, pride k meni, sicer se pa shajava na vseučilišču. Danes je pri meni delal izpit in je padel. Tako se zgodi, če se ukvarjaš z medenimi tedni, namesto da študiraš! Bil je nekoliko presenečen, ko sem mu odrekla začot (potrdilo, da je napravil izpit), jaz sem pa rekla: ,Ljubi moj, tu najine družinske prilike ne pridejo v poštev; vseučilišče je vseučilišče!' Sedaj sem mu za'tri dni sploh prepovedala priti v mojo sobo, zakaj v soboto ima izpit iz .historičnega materializma' in bo brezpogojno padel, če se bo pečal z menoj, namesto z Buharinoni (komunistični teoretik, ki je epitel takrat zelo rabljeno učno knjigo).«
Tako je kramljala dalje in nazadnje je rekla:
»Oh, Alja, kako sem srečna, ne morete si misliti! Ze zavest, da me tako zelo ljubi! In potem — Iti potem, saj bi tako rada dobila otroka; žena brez otroka, to je na vse zadnje čisto nemogoča etvar. Vi veste, kako zelo ljuibim svojo znanost, ampak, po pravici povem, vsega Kanta in vsega Bergsona bi dala z« par mokrih plenic ...«
1. decembra 1922.
Po mestu kroži sedaj prav čedna anekdota; prišla je baje iz Južne Rusije in ni anekdota, ampak dejstvo.
Na nekem zborovanju je komunist na vse pre-tege poveličeval paradiž sovjetskega delavca in slikal prejšnje čase z najtemnejšimi barvami. Po debati, ki je sledila predavanju, je stopil na oder neki delavec in rekel:
»Tako, tovarišči, tu imam palico. Ta predstavlja carsko dobo. Tole zgoraj, držaj, so buržuji, spodnji konec, to so sleparji, izvržek človeške družbe, palica sama, to smo mi delavci in kmetje. Tako torej je bilo pod carji in pazite« — obrnil je palico, da je bil držaj spodaj — »tako je sedaj!«
3. decembra 1922.
Končno smo 6e le morali ločiti od Vase; nismo mogli več izhajati z njo. Dobili smo drugo služkinjo; ime ji je Dunjaša in ima dolgoletna dobra po-eelska izpričevala. Upam, da bom končno popolnoma prosta težjih domačih del.
5. decembra 1922.
Danes sem na potu iz vseučilišča domov videla »državljanski« pogreb, to je, pogreb brez duhovnika. Tako večinoma pokopavajo pristaše komunistične stranke.
Mrlič je bil očividno neznaten član stranke, kajti le malo ljudi je šlo za pogrebom, dve, tri ženske in nekaj moških v vojaških plaščih. Vsi so gledali mrko in nevoljno, na obrazih se jim je poznalo, da s tem, ko gredo za krsto, vrše samo službeno dolžnost. Mrlič je ležal v odprti rdeči krsti; bil je mlad človek; v okamenelih potezah bledega obličja je bil izraz največje brezupnosti. Še nikdar nisem tako globoko občutila brezupnost smrti in kar smešen se mi je zdel napis na krsti: »Veselo gremo komunisti v smrti«
26. decembra 1922.
Med današnjim večerom pri profesorju Geor-giju Aleksandroviču sem se za nekaj rasa odstra-
nila iz obednice in šla v kuhinjo, kjer je gospodinjila Jekaterina Pavlovna. Izrekla sem ji svoje občudovanje, da more zadostiti tako mnogim in raznovrstnim zahtevam. Ona je rekla:
»No, vse lahko dosežeš, če le res hočeš, z vsemi silami hočeš. Radi bi vedeli, kako vse to naredim? Seveda ni lahko tako gospodinjiti, toda 6edaj pozimi gre prav lahko. V nedeljo nakuham za ves teden in v nedeljo tudi izplakujem posodo prejšnjega tedna. Posebno težko je seveda sestaviti jedilni list za ves teden, da se jedi ne ponavljajo. Imam sicer prav dobro kuharsko knjigo, nimam pa živil. Nekoč sem brala, da se tistim, ki duševno delajo, posebno priporoča rastlinska hrana, zato skušam iz zelja, repe in kaše napraviti kar največ različnih jedi. Velike težave imam tudi z lesom, ker je moker in 6e nerad vname, in vrh tega so polena tako debela, da jih moram razklati, drugače ne gredo v našo peč. Potem letam ves dan po mestu, da imam predavanja v INOju in na RabFaku. Zvečer se moram pobrigati še za družbo, saj veste, da je za učenjaka zelo važno, da se more s kom razgovoriti; zato si moram vedno beliti glavo, koga bi povabila ali katera povabila naj bi mi sprejeli. Ko pride končno ura, da se lahko uležem, zaspim ko klada. Toda srečna sem, zakaj s svojim delom omogočam možu, da se lahko vsega posveti znanosti. Ponosna sem, da je sedaj v R... in morda v vsej Rusiji on edini učenjak, ki še vedno lahko tako nemoteno in sistematično znanstveno dela, ko pred boljševiškim gospostvom.
8. januarja 1923.
Povsem nepričakovano je danes prišlo po pošti pismo od Natašinega knjaza. Sporočil ji je, da ee je Toeji posrečilo doseči zanj dopust iz koncentracijskega taborišča, da pa se hoče poročiti le z Natašo, ker ljubi le njo. Zamislila se je s pismom v roki in rekla končno:
»Res ne vem, kaj naj storim... Ali naj vzamem kakega tovarišča? Zarjavela devica pa tudi nočem ostati...«
Zdravnico, ki eem bila med porodom na njenem oddelku, so zaprli. Ena njenih pacientk, ki jo je zdravila zasebno, je umrla za zastrupljenjem krvi; bila je žena odličnega strankarja. Očitajo ji zanikrno6t.
23. januarja 1923.
Danes sem srečala na Trockijevi ulici Jefka-terino Pavlovno. Bilo je zelo mrzlo in videla sem, da jo zebe v ponošenem kožuhu.
»Kaj je z vami, Jekalerana Pavlovna,« eem jo vprašala, zakaj zdelo se mi je, da je bledejša ko sicer in da ji je obraz skoro zmeden.
»O, nič, grem samo malo na sprehod!«
»Vii pa na sprehod? Od kdaj pa?«
»Šla sem malo ven, ker ima moj mož z asistentko neko delo... A, kaj, čemu bi se Vas sramovala? Šla sem, ker hoče biti z njo sam. Obljubila sem mu, da ga ne bom ovirala v njegovih zasebnih poslih, in ostala sem pri dani besedi... Toda hudo mi je, lahko mi verjamete!«
»Toda, čemu potem pohajkujete po mestu? Saj gresta lahko n. pr. v knjižnico!«
»Nak, ne morem! NikogaT ne maram videti, moram se pregibati; in čim bolj je mrzlo, tem bolje!«
»O, uboga Jekaterina Pavlovna!... In bodete morali še dolgo ta,ko postopati?«
»To je različno... Včasih pridem domov, pa moram še enkrat z doma... Marsikdaj še nista bila zadosti dolgo sama ...«
Ali ste ie poravnali naročnino?