■•Mesn* -■'•.	\ •W.vv**
NO. 115
Vietnam in Kambodža o narodni manjšini
V Kambodži živi blizu pol milijona Vietnamcev, katerih bodočnost je negotova, ker jih domačini pisano gledajo.
PHNOM PENH, Kamb. — Južni Vietnam in Kambodža imata še nov problem, kam z vietnamsko narodno manjšino v Kambodži. To manjšino cenijo na okoli 500,00 duš; 75,000 jih živi kar v Phnom Penhu. Sedaj jih je kambodžanska vlada “radi varnosti” vtaknila v begunska taborišča, saigonska vlada je pa poslala podpredsednika Kyja, da v Phnom Penhu skuša najti rešitev za ta problem.
Vietnamska manjšina ni prav nič priljubljena v Kambodži. Najboljši dokaz je že v tem, da so jo Kambodžani začeli neusmiljeno preganjati, kakor hitro je bila Kambodža zapletena v vojno.
Človek bi mislil, da se bo zgodilo ravno narobe, da bodo Južni Vietnamci v Kambodži pozdravljeni kot zavezniki. Pa so si v Kambodži vbili v glavo, da vietnamska manjšina v Kambodži bolj simpatizira s Hanojem kot s Saigonom. Morda bo Pa še kaj drugega vzrok, zakaj Vietnamci niso priljubljeni v Kambodži.
Podpredsednik Ky je dosegel Vsaj to, da se je kambodžanska oblast obvezala, da Vietnamcev bo preganjalg, da bo pa pospeševala mirno preseljevanje. Začetek preseljevanja je pa padel na nesrečno dobo: ravno sedaj se je začelo v Kambodži ■b1 Južnem Vietnamu deževno Vreme, ki onemogoča vsak sistematičen prevoz razen po rekah *h kqnalih.
Libijska vlada se podaja v arabsko politiko
BEIRUT, Lib. — Libijska vla-a je poslala svojega zunanjega Ministra po arabskih glavnih Costih, da prouči mednaroden Političen položaj. Sam libijski Ministrski predsednik je šel ftajprvo v Aman, od tam v Da-Mask, potem pa v Beirut, da se posvetuje z državnimi voditelji.
inistrski predsednik in njegov 2unanji minister sta bila povsod Prijazno sprejeta.
Oba uživata glas, da sta ide-lsta> socialista in nacionalista, k'Pbova dežela ima pa dolarje, v r ie v arabskem svetu morda bolj privlačno kot pa ideali-p, M, nacionalizem in socializem. ft0yrhu se Libija vsaj zaenkrat nasloniti ne na Naserjevo na kraljevsko skupino. Zato Tr-VSe. P°teSuje za simpatije v V*01^- Celo gverilci kažejo
Stvo , TZau.imanje Za prijateli-Od t LlblJ°- Razlog je Otipljiv: arn bi se dalo dobiti morda ■I več finančne podpore.
.----U——
e si brezobziren pri vožnji, . * Pozabi, da le«a kesal!
se boš zaradi

V remensh prerok pravi:
*elno oblačno in soparno,
-St neviht. Najvišja tem-^atura okoli 88.
-	} r>, Aj' y
Novi grobovi
James Gross
V General Memorial bolnišnici v Genevi je umrl 88. let stari rojak James Gross, N. Geneva Dr., Geneva on the Lake, rojen v Sloveniji, zaposlen pred upokojitvijo pri N.Y.C. železnici in pri Chapman Green House v Genevi. V Genevi je živel nad 40 let, žena Mary, roj. Medved, mu je umrla 1. 1966, zapustil pa je hčerko Mrs. Frank Mary Libbey, pri kateri je živel, sinove Johna, Anthonyja, Josepha, Alberta in Charlesa Ocala (Fla.) tri brate (v Sloveniji), 20 vnukov, 11 pravnukov. Sin James mu je umrl 1. 1946. Pogreb bo v soboto ob 10. dopoldne iz fielding pogreb, zavoda v Genevi v cerkev Marijinega Vnebovzetja, nato na pokopališče sv. Jožefa v Ashtabuli. Na mrtvaškem odru bo jutri, v petek, od 2. do 4. pop. in od 7. do 9. zvečer.
A!]tonia L AM€ftlCAM iW SHRfF
/o/o	s«« humurn mm
PfatJonal gad luternatiftnal Circulation
Brn., r .^eT,
ftmmmz mm?.*?®*
-3rjQ
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. JUNE 11, 1970
ŠTEV. LXVIII — VOL. LXVIII
Odpoved obiskov pasijonskih iger v Oberammergauu
OBERAMMERGAU, Nem. — Skupno je na sporedu nekako 100 predstav pasijonskih iger. Za prve mesece je bilo vse razprodano ali vsaj rezervirano. V zadnjih tednih pa je prišlo nenadno več odpovedi, kar po 200 in 300 v enem dnevu.
Največ odpovedi je iz ZDA, kjer se je razširil glas, da je v besedilu iger več proti judovskih izrazov in judom sovražnih izjav. Znano je med tem, da je bilo sedanje besedilo v rabi preko 150 let. V preteklosti ni bilo nobenih pritožb, letos pa kar precej. Vodniki iger so pristali le na manjše spremembe, sicer pa so poudarili, da je to staro besedilo, ki ne bi smelo nikogar žaliti.
Kitajski prostovoljci za Indokino?
WASHINGTON, D.C. — Neki komunistični diplomat, ki ne mara Kitajcev, je nedavno svaril ZDA, naj ne bodo iznenade-ne, če se pojavijo v Indokini kitajski “prostovoljci”.
Napoved ni bila prva, pa ji vendar nihče noče prav verjeti, smatrajo jo bolj za svarilo kot za resno napoved.
mf/ijski socialisti bi se radi udomačili v avstrijski javnosti
DUNAJ, Avstr. — Avstrijski socialisti so kot parlamentarna stranka dobili pri zadnjih volitvah le relativne večino: 81 mandatov proti 79 mandatom avstrijske ljudske stranke. V parlamentu potrebujejo torej še podporo d e s n i č arske stranke pravice, ki ima 5 mandatov. Zato čutijo tem bolj potrebo, da se sami uveljavijo v avstrijski politiki, česar niso mogli storiti že desetletja. V svojem predsedniku Kreiskem so našli kar spretnega ^voditelja.
Kresky sam je v očeh avstrijske politike dosti obremenjen s pegami: ni samo socialist, je tudi judovskega porekla, po svetovnem nazoru pa agnostik, to-
MS pomirila republiki ikiftfuras m El Salvador
SAN JOSE, Cost. — Republiki El Salvador in Honduras sta v “vojnem stanju” že od lanskega poletja. Takrat so namreč na nogometni tekmi med Hondurasom in El Salvadorjem zmagali El Salvadorci, občinstvo se je pa steplo, kot se spodobi. Vlada republike Honduras je v svoji stoče težave v domači politiki in učinkovitost zvezne uprave.
NIXON PREUREJA VLADO
Predsednik R. M. Nixon je pretekli teden objavil premestitev tajnika za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo R. Fincha v Belo hišo. Včeraj je storil isto z delavskim tajnikom G. P. Shultzem in s proračunskim direktorjem R. P. Mayom. Načelnik oddelka za prosveto dr. J. E. Allen je bil odpuščen.
WASHINGTON, D.C. — Ra- jani, in nadzirala uspešnost in
jezi pregnala Salvadorske imigrante domov.
To je sprožilo val protestov, demonstracij in izgredov na obeh straneh, končno sta se pa spopadli še obe armadi. Seveda je bilo vojskovanje kratko in ne preveč krvavo, mirovna pogajanja pa, ki jih je organizirala Organizacija ameriških držav (OAS), zelo dolga.
Bila so šele sedaj zaključena s kompromisom: meja med obema državama je spremenjena
rej ne pripada nobeni veri. Zato v začasno demilitarizirano cono,
je njegova prva skrb, da naveže osebne stike z vsem, kar ne-
ki se razteza 1.8 milje od zakoličene razmejitve. V demilitari-
kaj nomeni v Avstriji. Je postal zirani coni bodo izvajale kontro-prijatelj dunajskega nadško-^o policije iz Gvatemale, Kosta-ka Koeniga, gre katoliški cerkvi j rike in Nikaragve pod nadzorna roko, kjer le more, je obziren ] stvom OAS. Policijske čete bo-v vseh vprašanjih, ki se tičejo do smele šteti le po 13 mož, obo-
davčne obremenitve cerkvenih dohodkov in cerkvenega premoženja. Kreisky si hoče pridobili simpatije tudi avstrijskih gospodarskih krogov. Jim je že obljubil, da ne bo več nabiral socializirano premoženje v rokah javne uprave, bo rajše poskrbel, da bo že nabrano premoženje dobro upravljano.
Kreisky je imel v začetku težave tudi s preteklostjo nekaterih svojih ministrov, ki so bili blizu n a c i stov. Najnevarnejši slučaj zanj je bil minister za poljedelstvo Oellinger. Mož je bil SS-ovec, takih pa še sedaj avstrijska javnost ne more prebaviti. Vendar so politični krogi verjeli razlagam predsednika Kreiskega, kar so celo avstrijski konservativci smatrali za nekaj neverjetfiega. Oellinger se je med tem umaknil iz zdravstvenih razlogov.
roženih v karabinkami in pištolami.
Sporazum mora biti sedaj o-dobren od glavnega odbora OAS in ratificiran od obeh bivših sovražnikov.
Gverilci začeli nastopati tudi v severni Tajski
BANGKOK, Taj. — Ko se tu pripravljajo, da bi poslali vojaške prostovoljce na pomoč v boj proti rdečim v Kambodži, so postali rdeči gverilci drznejši tudi v sami Tajski. Pretekli teden so napadli iz zasede policijo v okrožju Pua in pri tem 10 policajev pobili. Le trije so se rešili.
Mesec preje je kakih 100 rdečih gverilcev napadlo nekatere vladne postojanke v severnem
boj z njimi sta pripravila pred-j Napovedujejo, da ne bo dolgo, sednika R. M. Nixona do prvih ko bo Shultz igral pomembno večjih sprememb v vladi. Svo-| vlogo tudi pri ustvarjanju programov v domači politiki, kot je delno že delal na svojem dosedanjem položaju.
Allen odstavljen
Odhajajoči tajnik za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo Robert H. Finch je včeraj odpustil dr. Jamesa E. Allena, načelnika prosvetnega oddelka v svojem tajništvu. Allen je bil v prenekaterih vprašanjih in stališčih v nasprotju z uradno politiko predsednika Nixona.
Ponovno se je Allen pritoževal, da zvezna vlade ne skrbi dovolj za prosveto, da se ne briga in ne žene dovolj za izvajanje integracije šol v smislu zakona in predpisov o civilnih pravicah. Posebno nerodno je bilo, ko je Allen javno nastopil proti predsednikovi odločitvi nastopiti proti rdečim zatočiščem v Kambodži. Tako končno ni preostalo nič drugega, kot se znebiti neprijetnega človeka na ^o- uuuidue tu- vjsokem položaju v vladi. Da ne deve, je postal .svrsni direktor; bj imel težav novi tojnik> je
novega Domačega sveta, ki bo ; Allena odpustil Finch, ki odhaja maa oS “ Smer‘ V d°' 1»	Njegov naslednik
j ega dolgoletnega osebnega prijatelja in sodelavca Roberta Fincha, ki, nii dovolj odločno nastopil v tajništvu za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo ter pomiril o pravem času razburjene duhove, je postavil za glavnega svetovalca v Belo hišo, tajništvo za zdravstvo, prosveto in socialno skrbstvo pa je izročil namestniku Richardso-nu, ki je v tem tajništvu služil že v času predsednika D. D. Ei-senhowerja in je izkušen upravnik. Včeraj je predsednik imenoval delavskega tajnika, ki se je v vladi odlično uvejavil, za direktorja novega Urada za u-pravo in proračun, za delavskega tajnika pa je postavil Shul-tzovega namestnika J. D. Hodg-sona.
Bela hiša je objavila včeraj še sledeče spremembe:
John D. Ehrlichman, predsed nikov pomočnik za domače za-
Iz Clevelanda I in okolice
Caspar W. Wienberger, načelnik Zvezne trgovinske komisije, je bil imenovan za Shultzovega pomočnika v Uradu za upravo in proračun z glavno odgovornostjo za proračun.
Robert P. Mayo, ki je bil doslej proračunski direktor, je bil pozvan v Belo hišo kot predsednikov svetovalec na isti ravni kot R. Finch.
Shultz bo delil svojo oblast in naloge z Ehrlichmanom, ki je
delu države. Kitajska in Sever-Jdo včeraj imel dejansko neome-.	Vietnam ščuvata k uporu jeno oblast na polju domače
Kreisky je torej kar dobro or- proti vladi in organizirata “Taj- politike. Po novem bo Ehrlich-
ganiziral akcijo za ugled svoje,sko osvobodilno vojsko” že več stranke, seveda je pa še prema- let, toda šele sedaj je ta naštelo časa, da bi kdo mogel izreči pila z večjimi oddelki in končno sodbo.	drzno.
bolj
man odgovoren v glavnem za nove programe v domači politiki, Shultz in njegov urad pa bosta gledala, da bodo ti izva-
BEIRUT, Lib. — Najboljša preglede o stanju med arabskimi gverilci dobivamo iz Libanona, žal takih poročil ni preveč. Vsa ponavljajo, da stanje med gverilci ni neza-vidno, pa tudi ni treba pričakovati, da bi se kmalu zboljšalo, ako ne nastopijo nepredvideni dogoki, t. j. revolucije v arabskem svetu. Zakai tako?
Že od zadnje svetovne vojne smo se navadili, da gverilcem pripisujemo le plemenite namene. Borijo se za neodvisnost in svobodo svojih domovin. Seveda so tudi slučaji, da gverilski voditelji podtaknejo svojim gibanjem druge cilje in jih pri tem postavijo na prvo mesto. Klasičen zgled za to nudijo titov-ci, ki so gverilske cilje prelevili v boj za komunistično diktaturo v Jugoslaviji.
Imajo pa gverilci tudi druge bolj človeške cilje, ki jih z moralnega stališča ne smemo obsojati. Velika večina med njimi prihaja iz vrst beguncev in pregnancev, ki so bežali pred sovražniki in pri tem zgubili vse, večkrat celo
Arabski gverilci so zopet vzrojili v Jordaniji
stike s svojimi rodbinami. Seveda se taki bivši begunci in pregnanci in sedanji gverilci navdušujejo za neodvisnost in svobodo svojih narodov, saj jim to prinaša veliko politično korist. Iz tega vira izvira namreč največ simpatij v mednarodnem svetu za idejo gverilstva.
Za gverilce je naravno bolj važen oseben nagib: zguba vsega, kar so imeli, predno so postali begunci ali pregnanci, zguba premoženja, poklica, zasjužka, pozicije v narodni skupnosti itd. Tej boleči zgubi se pridruži se druga tragedija: begunci in pregnanci ne vidijo nobene poti, kako bi se mogli vrniti na nekdanje položaje. Odprta ji je le pot nasilja, vojskovanja. Zato so tudi postali tako vneti gverilci kar domačini, kjer gverilci sedaj živijo, niso. Domačinom seveda ni prav, da jih je u-soda spravila v tako nezavi-den položaj, so trdno prepričani, da se bodo stari časi vrnili, toda pamet jim svetuje, da se morajo oborožiti s potrpežljivostjo in čakati. Proti taki taktiki so vsi gverilci.
Klasičen dokaz za to imamo v usodi palestinskih gverilcev. So pregnani iz krajev, ki so sedaj pod izraelsko kontrolo. Ali se bodo mogli sploh kdaj vrniti domov, tega nihče ne ve, tudi ne tisti Arabci, ki žive še zmeraj v svojih rodnih krajih. Zato arabski domačini niso tako vneti za dramatično vojskovanje z Izraelom, kot so gverilci. To je prvo, kar loči obe skupini. Gverilci vidijo dalje, kako domačini niso vsaj zaenkrat ničesar zgubili, morda so jim ušle nekatere priložnosti gospodarskega p r i d o b i van j a. Gverilci so dalje na krajih svojega sedanjega bivanja vsaj še na pol tujci. Niti njihovo državljanstvo ni tako u-rejeno, kot želijo, akoravno pripadajo domačinski narodnosti. Težje se morajo dalje boriti za svoj življenjski obstoj, težje preživljati svoje družine. Dodajmo še različne stopnje miselnosti. Kdo si na primer mora misliti večjo razliko, kot je med jordanij-skimi šejki in plemenskimi voditelji ter levičarsko u-smerjenimi palestinskimi gve-
rilci. To sta dva svetova, ki je razlika med njima podobna razliki med pristaši politične svobode in komunisti.
Tako obstoja med arabskimi domačini in arabskimi gverilci cela vrsta plitvih in globokih razlik v mišljenju in nazorih, ki jih ne more zagla-diti skupno prisiljeno življenje nekaj let. Potrebna je doba celih rodov, da čas zabriše vse te razlike.
Zato vlada napetost med domačini in gverilci predvsem v mestih in v krajih, kjer so bila ustanovljena večja taborišča za gverilce. Na deželi prevladuje želja po miru, ki jo ima večina domačega prebivalstva.
Na drugi strani je pa res, da tudi gverilska potrpežljivost pozna svoje meje. Meje so ozke, kjer voditelji-dema-gogi skušajo izrabljati gverilsko nesrečo v svoje politične cilje. To se rado godi ravno v Jordaniji in Libanonu. Zato tam tudi tolikokrat izbruhnejo nemiri in trenja. In tudi še bodo, dokler se stanje vseh a-arabskih gverilcev bistveno ne spremeni.
in dosedanji pomočnik bo imel tako priložnost izbrati svojega lastnega človeka na odgovorno mesto načelnika oddelka za šolstvo.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je padlo v bojih v Južnem Vietnamu 119 ameriških vojakov. — Danes so rdeči napadli neko vas 12 milj južno od Da Nanga in pobili v njej vse, kar so dosegli. Mrtvih naj bi bilo preko 70 domačinov, vas pa do 80',< uničena. To je bil očitno teroristični in maščevalni napad, ki naj bi domačine zadrževal pred sodelovanjem z vlado in odpadanjem od rdečih.
PHNOM PENH, Kamb.—Rdeči, med katerimi naj bi bile tudi čete Pathet Lao, so zasedli del tempeljskega področja Angkor Wat, vladne čete še drže del
Graduiral bo—
Jutri, 12. junija bo Larry J. Pfeil graduiral na Ohio State univerzi za dentista. Doktorsko diplomo bo prejel na Dentistry University of Ohio State. Pozneje bo odprl zobozdravstveni urad v Columbusu, Ohio. Larry je sin Mr. in Mrs. John Pfeil, 7747 Ragall Pkwy., Middleburg Heights, Ohio, in vnuk poznanih Mr. in Mrs. Lawrence Kožuh, 13116 Astor Ave. Čestitamo!
Iz bolnišnice—
G. Joseph Stražišar, 19102 Arrowhead Ave., se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave.
Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 ADZ ima nocoj ob 7.30 sejo v šoli sv. Vida.
Podr. št. 10 SŽZ ima v nedeljo, 14. junija, ob 2. pop. sejo v navadnih prostorih.
Rojenice—
Mr. in Mrs. Bruce in Geraldine Soule se je rodila hčerkica, prvi otrok. Mamica živi pri svojih starših Johnu in Angeli Laurich, oče pa služi vojsko v Ft. Polk, La. Oba sta graduirala na univerzi v Daytonu. Čestitamo!
Duhovniške prestavitve—
Rev. Arthur Zanutic je prestavljen od Sv. Vida k Sv. Pavlu na Chardon Rd. v Euclidu, kamor bo odšel 17. junija. Na njegovo mesto k Sv. Vidu bo prišel rev. Anthony Sršen. Obema želimo na njunih novih mestih obilo uspeha pri njunem delu za božje kraljestvo.
Revni družini zastonj—
Velika postelja in plinski štedilnik dobi revna družina zastonj. Kličite 461-2486.
Zanimiv sejem—
V	May Co. v mestu imajo zanimiv narodnostni sejem, pri katerem sodelujejo tudi Slovenci. Podrobnosti v oglasu na 3. strani lista!
Zadušnica—
V	soboto ob 8. zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete v Mentorju, Ohio, sv. maša za pok. Josepha Adamitcha Jr. ob 10. obletnici njegove smrti.
Poljaki in Rusi
V Varšavi kroži v zadnjem času na račun odnosov med mesta Siem Reap in letališče p0ijsk0 in Sovjetijo sledeča šala:
v njegovi bližini.
BEIRUT, Lib. — V štirih dneh bojev med palestinskimi komandosi in rednimi četami je bilo okoli 400 mrtvih in več sto ranjenih. Boji so popustili, | gon čevljev miru pa še ni, četudi je bil dosežen med vlado Jordanije in vodniki gverilcev dogovor o sodelovanju in vzdrževanju miru in reda. Gverilci ne marajo kralja Huseina, prav
Tovariš govori v sejmu (parlamentu): Tovariši, za vsak vagon mesa, ki ga pošljemo v Sovjetsko zvezo, dobimo nazaj va-v popravilo.
------j- --. .....	-__tra
AMAN, Jord. — Včeraj je bil ubit tu v svojem privatnem stanovanju tekom razgovora z gverilci pomožni vojaški staše
ZDA maj. R. P. Perry, posebno sovražni pa so proti PHNOM PENH, Kamb. — Ko-
povcljniku vojske Huseinovemu stricu Naserju, ki palestinskih gverilcev ne mara in bi rad odločno nastopil proti njim ter enkrat za vselej odstranil njihovo nevarnost Huseinovi kroni.
BONN, Z. Nem. — Poljska in Zahodna Nemčija sta se sporazumeli in bosta prihodnji mesec podpisali dogovor o normalizaciji medsebojnih odnosov. Pogajanja o tem se vrše že dalj časa. Izgleda, da sta se Varžava in Bonn sedaj dogovorila o načinu priznanja poljsko-nemške meje ob Odri in Nisi.
munistične sile so začele znova ogrožati Kompong Som, nekdanji Sihanoukville, glavno pristanišče Kambodže, skozi katero so dobivali rdeči svoje potrebščine za vojskovanje v Južnem Vietnamu. Pristanišče je bistvene važnosti za sedanjo vlado Lon Nola. Ta dobiva skozenj pomoč za kam-bodžanske oborožene sile in vse drugo.
WASHINGTON, D.C. — Združene države so danes izpraznile letalsko oporišče Whee-lus v Libiji in ga izročile domačim oboroženim silam 19 dni pred določenim dnem.
EBEStiSiLA DOSSuTiPIA, JUNE 11, 1970
gtM /Uieri^ka Domovina
J r Ji I UltVl—BBgSSB^^
6117 at. CHir Avmue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44101
National and International Circulation
published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week ol July Managing Editor: Mary Debevec
. NAJlocN1NA.
Is Združene države:
f $16.00 na leto; $8.00 ia pol leta; $6.00 za I meacca Sla Kanado in dežele izven Združenih držav: f, $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mezeča Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
f $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.00 for 3 month« Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 8 months; $5.50 lor 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AX CLEVELAND, OHIO
83	No. 115 Thursday, June 11, 1970
Kakšno je življenje v Tel Avivu?
Kairo in Tel Aviv je le težko primerjati, naj si obe mesti ogledujemo s katerekoli strani. Kairo ima na primer petino vsega egiptovskega prebivalstva, njegov vpliv se čuti v vsem Egiptu. Kairo je v pogledu števila prebivalstva dvakrat večji od cele izraelske države, kako naj primerjamo taka mesta? Tel Aviv je glavno mesto male države, naj jo vzamemo s katerekoli plati. Zato se življenje v Tel Avivu nekako utopi v izraelsko. Med obema je le mala razlika. Tako se Tel Aviv kot Izrael razlikujeta od Kaira in Egipta v vseh ozirih.
Tel Aviv ni središče Izraela, je njegovo ogledalo. Izraelsko življenje se ustvarja v vsej državi, v Tel Avivu se le zgosti v pregledno sliko. Kdor hoče spoznati Izrael, mu ni treba hoditi po deželi, osnovne ideje najde v Tel Avivu.
Predvsem se čuti v Tel Avivu samozavest, ki izvira iz stalnega zmagovanja nad arabskim nasprotnikom. Ta samozavest najde svojo oporo v izraelski mladini, ki prevladuje povsod, ne samo v prosveti, ampak tudi v upravi, na ulici, v družabnem življenju. Izraelska mladina se zaveda, da zna zmagovati. Zaveda se pa tudi, da ima pred seboj nasprotnika, ki se v odločilnih postavkah meri z njim le v odstotkih, ne pa v številkah. Ta važna stvarnost je postala prava mora za starejši izraelski rod, ki se zmeraj bolj sprašuje, kako se bo to vse skupaj končalo. Ta rod se spominja, kako hudi so bili boji z Britanci, kaj vse je moral prestati pod nacizmom, kako nevarne so združene sile Arabcev in komunistov. Na izraelski strani je med tem le nekaj političnih zaveznikov, pa nobenega ideološkega, rasnega, narodnega, verskega itd. Kar je Judov po svetu, gledajo na izraelsko državo z raznih vidikov, ki jih pa v Izraelu ne kritizirajo prehudo, ker vedo, da jim taki judovski tokovi lahko tudi koristijo, ako nastopi primerna stvarnost.
Tako premišljevanje prevladuje med starim rodom, ni pa do sedaj rodilo pesimizma in obupanosti. Stari rod še zmeraj išče odgovor na gornje vprašanje. Čisto drugače reagira nanj izraelska mladina. Ve, kaj o njem misli starejši rod, pa pri tem dela svoje lastne zaključke.
Mladi Izraelci so veliki patriotje, toda njihov nacionalizem ni na splošno pretiran. Smatrajo, da je treba hoditi na fronto kot pri nas na vojaške vaje. Vedo pa, da na fronti čaka tudi smrt. Ker ne morejo najti nobenega odgovora na vprašanje, kaj bo z Izraelom, se radi vtapljajo v radosti mladostnega življenja, kot ga nudi sedanja izraelska stvarnost. Tiberijsko jezero je na primer postalo za Izrael narodno letovišče. Tam se zbira vse, kar si želi oddiha. Tja naravno prihajajo tudi vojaški obvezniki, ki služijo na frontah, ki so pa oddaljene od jezera le nekaj milj. Tako je že kar prišlo v navado, da pridejo oficirji in vojaki ob vsaki priliki na oddih na jezero, par ur pred nastopom službe, pa odrinejo na svojih avtomobilih na fronte do prihodnjega odmora. Kdor ima družino kje drugje, postopa podobno, saj so razdalje od raznih front in domom normalno zelo majhne.
Tel Aviv je seveda posebno priljubljena točka za odmor. zlasti za vojake brez družinskih vezi. Iz Tel Aviva na fronte ni tako daleč. Največ obrambnih točk se da doseči v par urah avtomobilske vožnje. Zato je življenje na ulicah v Tel Avivu zmeraj živahno, vendar pa tam ne srečamo pretiranega optimizma s kairskih promenad. Vojne dogodke ima seveda vsakdo zmeraj pred očmi. To se kaže le enkrat na uro, ko radio oddaja novice s front. Takrat utihne kot na povelje tudi ulic'a. Ko pa je oddaja končana, v hipu zopet vse oživi.
Kdor bi mislil, da je izraelski narod že dobil svojo narodno podobo, se moti. Narod šele nastaja, seveda ga vojni dogodki hitro varijo. O tem je prepričana tudi mladina. S pravo judovsko zagrizenostjo se posvečuje svojim študijam. Noben narod nima tako visokega odstotka vojakov in študentov, vsi pa mislijo ostati v Izraelu. Znamenje, da verujejo v izraelsko bodočnost.
Ni pa vse zlato, kar se sveti. Med mladino je dosti takih, ki sicer resno študirajo, obenem pa niso sigurni, ali bodo preživeli vojne čase. Teh se polašča želja po razigranem življenju, ki mnoge zapelje tudi do strasti, do uživanja mamil, posebno hašiša. Seveda se oblast trudi, da bi vse to preprečila, toda uspeha pa ni zmeraj. Tako se za veselim videzom kipečega življenja v kavarnah, na ulicah, skriva tudi marsikaj, kar spravlja, v skrbi -izraelsko vlado ;n starejši rod. Na vse to malo'pazijo turisti, ki jih je v Izraelu od leta do leta več. Kdo bi mogel misliti, da je že 20-30 milj od jezera Tiberija ali od kavarne v Tel Avivu prava fronta, ki terja zmeraj bolj pogosto svoje žrtve v človeških življenjih?
Vojni invalidi so poleg mladine najbolj zgovorna zna-
čilnost današnjega izraelskega življenja. Izraelski narod objame tudi vse tiste iz nasprot-časti svoje vojake in oficirje, še bolj pa spoštuje svoje in- nih vrst, ki so v dobri veri za-valide. Je naravnost neverjetno, kako se zdravniki trudijo, vili na stran pota, pa jim ni bil da iz vsakega še tako razmesarjenega invalida napravijo prihranjen grob, bogve kdaj in zopet delovnega človeka. Svojih invalidov ne zapirajo v in- kje.
validske domove, so veseli, ako jih imajo v svoji sredi. Zato invalidi primeroma lahko prenašajo svojo usodo, ker čutijo, da je ves narod res pripravljen, da bi jim omogočil življenjski obstoj. Ni ga na promenadah Izraelca, ki ne bi vsaj s pogledom povedal, kako hvaležen je invalidom, da so tvegali zanj svoje življenje in svoje zdravje.
Pada tudi v oči življenjska zrelost izraelske mladine. Ne postavlja previsoko svojih ciljev, hoče imeti svobodo in neodvisno domovino in možnost, da z delom zaslužd dobro življenje zase in za bodočo družino. Navezanost na starše je še zmeraj velika, privlačnost družinskega življenja je še zmeraj neomajana. Morda je v tem tudi nekaj vzroka, zakaj so izraelski študentje tako mirni in da se na drugi strani zelo n«lo zanimajo za politiko. So večinoma potomci bivših judovskih revolucionarjev, vidijo v svojih starših in prednikih svetle in temne strani politike.
Tako raste v Tel Avivu in Izraelu nov rod, ki ga ne muči le vprašanje osebne bodočnosti, ampak tudi bodočnost sedanjega vojskovanja. Usoda kuje iz njega žilav rod, ki se ne boji žrtev, kakor hitro spozna, da so njegovi narodni cilji dosegljivi. O tem pa še ni zmeraj in povsod prepričan.
BESEDA IZ NARODA |
I
iniiiiwiiiiiimw 'in im iiiiiwiiii iih iiiirowi iiiinn i n n m n n ni'i 'itit.
Napredek slovenske mladine v Stocktonu
STOCKTON, Calif. — Ko prebiram časopise, se kaj rad pomudim pri člankih, nanašajočih se na uspehe šolske mladine. Mnogokrat najdem znan obraz, znano ime, pa še iščem in brskam med vrsticami, kje bi našel domače slovensko ime, uspeh otroka-dijaka slovenskih staršev.
Ponovno sem že omenil, da je naša slovenska skupina skromno majhna v tem mestu, vendar je dovolj naših otrok v šolah, dovolj uspehov v dokončanem šolskem iMu, da uporabim priliko in jim v slovenski besedi izrazim priznanje in čestitke.
Nič posebnih slovesnosti in zunanjega hrupa. Vsi skupaj in vsak sam zase naj se vtopi v tako miselnost in jo predložimo pred prestol Kraljice Slovencev, ki naj ves slovenski narod zbere pred svojim plaščem in ga varuje in mu nakloni mirnejše, svobodne dni.
Vsak, kdor le more, naj se za nedeljo, 5. julija, pridruži skupnemu romanju z busom iz Clevelanda in naj se v ta namen zglasi na enem izmed spodnjih naslovov vsaj do 19. junija. Naj se temu vseslovenskemu romanju pridružijo mnogi iz vseh krajev, kjer naši ljudje žive, saj je prometnih sredstev dovolj, pči tudi čas ugoden.
Mrs. Agens Žagar, 3579 E. 81 St., tel. 271-1922; ali Matthew Tekavec, 20531 Goller Ave., tel. 481-3437; ali John Petrič, 451 E. 156 St, tel. 481-3762; ali Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave., tel. 881-3118. Vožnja z busom in prenočišče stane $18.50. Odhod iz Clevelanda zgodaj v soboto, 4. julija, in odhod iz Lemonta v nedeljo, 5. julija, popoldan.
Predvideni romar
Društvo Nagsv* Imena Jezusovega v župniji Marijinega Vnebovzetja
CLEVELAND, O. — Prihod-
lege in na Univerzi of the Pacific, kjer bo poučeval poleg ostalih glasbenih ved tudi končno izpraševalno teorijo in harmonizacijo.
Na 1. junija 1.1. je nastopil kot prvi Slovenec službeno mesto upravnika (managerja) Stock-tonskega visokega simfoničnega orkestra.
Lahko smo ponosni Slovenci
v zamejstvu na našo mladino.^ ?edelj°: 14‘ juniia’ ^ zoPet Kjerkoli stopi slovenska noga,>nedelf ™z.in fantov- Zberemo za njenimi stopinjami gre na- se kot običajno v prostorih pod
predek. Upam, da niso to konč- "erkviJ° ob 7'45’. da skuPno odi-ne besede in bom imel priliko de™ k s^- masi ob °smih. To še večkrat pisati o sličnih uspe- n®delj0 , bo Prvic nastoPn nov hih naše mladine, katerih imen °dbor; kat«ref predsednik je danes ni navedenih.	|Mr' Jobn Buchanan, slovenski
v	-n ir. . I podpredsednik pa g. Rudi Knez.
Pr,ljubljen, mpmk g. M.rko Sestanel( ,a mesec	e
Kozina, stric nase današnje na-
Vsi, prav vsi ste omembe'grajenke! je na oddihu in praz- ARNO ROMANJE na Char-vredni. Vsak od vas ima svoj novanju svojega mašniškega po- on ^oad k Lurskl Materi božji cilj, kateri je zvezan z raznimi kiica (25-letnice) nekje v Av- ^ nedelJ°- 17: maJa> popoldne je
striji med slovenskimi rojaki in bll° leP° obiskano. Vodil ga je prijatelji. G. župnik, želimo ^ kaPlan. c'^ dr; Pavel Kraj-Vam da se vrnete čez 25 let na n]lk’ klJf imel tudl ^ovor. Morda bi bilo prav, da bi se vsako leto v
težavami. Je pa nekaj izrednih, kakršni lahko postanejo v bodoče tudi tisti, katerih danes ni med naštetimi imeni. Preveč bi!cjrug0) še pomembnejše prazno-
bilo, da bi vsi v istem letu do-1 vanje! bili pohvalo in priznanje. Zatoj
Stocktonski Slovenci.
si zapomnite: Drugo leto potre-j	jyiartjn Starc gre na vdiha-
bujem na tem prostoru vaša vanje domačega zraka tja čez imena, pa ne pozabite na to mo- “vejik0 lužo”. Da mu ne bo pre-
maju vsa župnija zbrala
..	, .	,v „ na svojem romanju pri Lurški
-«■»*. W* Mtmk Marij, in bi M župnija na tem
jo opombo!”
Kozinova Marija je edino dekle pri hiši. Letos je dokončala študije na srednji šoli z zaključ-
romanju, še posebej tudi farna skupnost, posvetila in izročila v Njeno varstvo.
VELIK PRAZNIK
več dolgočasno, ga bosta spremljali njegova gospa sestra Rezi-'v V£j-L*iIS- * rtAZ/iNih. za na£o ka Vraničarjeva in njen mož zuPni-)° -!0 d maJ> ko Je da-,Martin z najmlajšim sinkom |.°va svoi° Prvo sveto mašo naš nim izpitom. Kot nadarjeno in Markom. želimo jim prijetnih 1varan rev- Frank p- Kosem. Vsa pridno dekle je dobila od pozna-|dni) odpočitka in zdravega po- zuPni.la se trudila za čim lep-ne in priljubljene tvrdke za ne- Vratka!	Mak« Simnnmn S1 sPreJern g. novomašnika. Vse
ANGELČKOM
Na deri se zvija dvanajst drobnih telesc,
na deskah razbeljenih od neusmiljenega sonca.
Dvanajst Herodovih žrtev čaka svojega konca,
včeraj rojenih, za kratko ljubezen, srečo in upanje...
Črvički rijejo z noski po razbeljenem lesu,
prstki lovijo se v zraku, dokler ne omahnejo poleg telesa.
Nabrekle ustnice čakajo rose dotika, vode in mleka; piši, krvi materine,
poljuba večera; nekoga, da silno žerjavico sonca pogasi, ugasne baklo,
ki vrta po sencih in dolbe oči...
Potem se umirijo. Počasi nabreknejo prstki. Roke so kot male posode.
Kot angelčki sključeno čakajo, da jih kdo dvigne, postavi pokonci v
barake trpinov — kot soho vso zlato, svetniško.
Morda jo zanese kdo še v gozdove, postavi kraj groba, gomile velike,
kjer spita ata in mama ... Vsi lepi, brez one groze mrličev... Se tisti
pljunek krvi na očkah je božji poslanec izbrisal...
Teharje, Teharje... Mesto leseno, vas groze, nova prestolica zločinov Heroda.
Hotelo si igre, hotelo krvi, ki je tekla kot v klavnicah vroča, vsa mlada.
Hotelo si angelčkov novih, naših slovenskih. Na tistem razbeljenem vozu,
na deri kraj taborišča, kjer žene norele so in se zaganjale v žice,
so se rodili naši novi krilate!: Angelčki zlatih las in belega čela.
Zdaj stojijo na onih velikih gomilah, čisti in beli in vabijo, vabijo.
Molijo in odpuščajo ... Zahvaljen Gospod, zanje, zahvaljen!
* * *
Že prvi dan našega bivanja v Teharju so materam pobrali dojenčke in vse otroke, ki še niso hodili. Položili so jih na veliko dero (voz) in jih izpostavili soncu. Bilo jih je 10 do 15. Nekaj časa so jokali in se zvijali na vročem soncu, potem pa so omagali in utihnili. Na deri se ni več premaknilo. Matere so jokale, da se je tresel zrak, dvigale roke in prosile, naj jim vrnejo otroke, komunisti pa so se smejali in odgovarjali:
“Pokončati se mora vsa domobranska zalega, tudi otroci...” Na večer so pred voz vpregli dva konja in vse skupaj odpeljali. Rekli so, da bodo otroke dali v jasli, v resnici pa so vse pobili, kar jih ni že na soncu pomrlo. (Vetrinjska tragedija, st. 102.)
Marijan Jakopič
SND na E. 80 St. in izpred SDD na Prince Ave.
Prijavite se tudi še lahko za potovanje v stari kraj, ki ga organizira Federacija slovenskih upokojencev v Ameriki. Vpišite se pri tajniku vašega kluba.
Pozdrav vsem upokojencem in čitateljem lista!
Anton Perušek
Maks Simončič
je bilo lepo pripravljeno. Tudi ! vreme je bilo naklonjeno. U-pam, da bo g. novomašnik in
Pm fei bito
CLEVELAND, O. — Ob letoš- 'tudi vsak faran še dolgo ohranil njem vseslovenskem romanju v ^a dan v najlepšem spominu.
alkoholne pijače “Pepsi Cola” šolsko nagrado $100.
Pri družini Jožeta Starca stopa v ospredje Marije Starc njihov starejši sin. Imenovani je
predsednik študentovske šolske Lemont na dan 5. julija naj bi Gospodu novomašniku se prav organizacije, igralec košarke,^se spomnili vseh tistih Sloven- iskreno zahvaljujemo za njegov vodja različnih športnih panogjcev, ki so morali pretrpeti v do- blagoslov, saj menda ni bilo fa-funkcionar glasbenega šolskega! mo vini tako težke čase zasuž- rana in udeleženca, da mu ne bi oddelka in član pevskega zbora, njene domovine po okupatorjih, Podehl svoj blagoslov.
Dramski odsek in kot dopisnik pa še posebej težav, povzroče-
Zdravko Novak
šolskemu listu sta množični dodatek njegovih aktivnosti. Upamo, da mu bo državna šolska nagrada, ki jo je prejel, pripomoček k njegovemu nadaljnje-
njeburškega okrožja
MAPLE HTS., O. — Sporo-
nih po maloštevilnih narodnih izkoreninjencih, hlepečih po nadoblasti nad slovenskim narodom. Ti so se dobro zavedali, da bi rednim potom tega nikoli
mu študiju in se mu uresniči j ne dosegli. Tako so začeli brato- čam vsem članom in članicam želja do končnega uspeha —'morno vojno, ki je prinesla to- Kluba slovenskih upokojencev
liko gorja in privedla končno za njuburško okrožje, da bo ta do pomora vrnjene Slovenske mesec seja kluba tretjo sredo, narodne vojske maja in junija 17. junija, ob 2. uri popoldne v 1945. Mnogo jih je bilo, ki niso Slovenski delavski dvorani na
postati advokat.
Na letošnji materinski dan, katerega je mladinski simfonični orkester v našem mestu proslavil s posebnim koncertom na čast materam, je prejel Tedi Simončič prvo nagrado za igranje in napredek v instrumentu “french horn”. Na isti dan vsakega leta prejmeta dva najmarljivejša s kazanim napredkom denarno nagrado iz spominskega sklada (“Rageth Memorial Scholarship) ček po $150, kar čaka nagrajenca tudi v letih na-daljnega ptudija.
Njegov starejši brat Maks ml, ki je dobro pozrtap slovenskim taboriščnikom iz Italije, je dokončno! položil vse izpite, za naslov “master - degree of music”. Nastavljen je bil za šolsko leto 1970-71 kot učitelj na Delta Col-
Fraissetu Žitku v spomin
CLEVELAND, O. — France Žitko je umrl! Tako sem neprijetno iznenaden čital v časopisju. Bog Ti daj večni mir pa sveta nebesa! sem dejal, ko sem. prebral to novico. Dolgo časa je bolehal in končno je tudi zanj prišla ura, ki čaka nas vse: umrl je.
France Žitko je bil rodom iz Kamnika, župnija Preserje, ki je sosednja vas Prevalj a. Tako sva se poznala od zorne mladosti. Ker je bil France v 1. 1919 borec za svobodo slovenske Koroške, se ga na tem mestu posebej spominjam.
France je še pred začetkom, prve svetovne vojne služil kot vojak pri 7. lovskem bataljonu takozvanih jegrih, ter se 1. 1914: udeležil bojev na ruski fronti v Galiciji. Njegov mlajši brat Loj-> ze je na ruskem bojišču padel, dočim je bil njegov starejši brat Janez, ki je služil cesarja Franica Jožefa kot dragonar, po odpustu od dragonar jev že v Kanadi,, kjer živi poročen z mojo sestro Ančko v Vancouverju. Francis Je bil na gališkem bojišču odi
nosili uniforme in ne uporablja- Prince Ave. li orožja, pa so morali iti v pre- Seja je bila prestavljena radi'Rusov ujet, kjer je prebil v Ru -zgodnji grob samo zato, ker so tega, ker se peljemo 24. junija j siji nad štiri leta. Po veliki kr-odklanjali komunistično pojmo- na izlet v Presque Isle v Penn-(vavi revoluciji v Rusiji, kjer je>. vanje svobode in niso mogli pri- sylvanijo. Sedaj imamo naroče-1 živel v Voroneški guberniji, kil stati, da bi iz svojega življenja na dva manjša busa, lahko pa se;meji na Don, ozemlje donskih' izbrisali vero v Boga.	še priglasite do prihodnje seje, kozakov, je prišel France do-
Prav bi bilo, če bi se ob tem ker do takrat še lahko naročimo j mov, par tednov za menoj, prav*, romanju še posebej spomnili na večje buse, ako bo potrebno. Cew tistih usodnih dneh, ko so av-škofa Gregorija Rožmana, ki je imate prijatelje ali sorodnike, ki ob-teh časih hudo duljovno .trpel niso člani, pa bi radi šli z nami, in bi kot človek klonil pred be- jih tudi še lahko vpišete. Vožnja da-naroda, pa kot pastir in oče za nečlane je $4.50, za • člane; pa ni smel storiti, dobro se zaveda- je prosto. Kosilo, ki ga bomo ječ apostolskega naročila: Uči in imeli tam, pa vsi plačamo sami. ppominjaj, prilično ali neprilič- Prijavite se pri tajnici Antoniji no! .Obiščimo njegov grob v Le- Stokar, tel. 524-7724.	C'}
montu!	I Čas odhoda busov je ob 8. zju-
Naša romai’ska molitev naj traj izpred SND na Maple Hts.,
strijski Nemci z odločno ofenzivo potisnili neznatne jugoslovanske čete iz Koroške. Vsa Ko-roška je bila v njih rokah. !
France Žitko. Komaj je domov prišel in hajdi zopet v vojsko. Ta vladni poziv je naletel na odpor in več bivših bojevnikov ni hotel iti; tako, da je morala poseči vmes vojaška oblast in o-rožniki so potem naganjali te fante in može k vojakom. Kljub temu se jih je več ognilo tej službi z raznimi izgovori, samo da na Koroško ni bilo treba iti-France Žitko je šel in tako smo šli iz župnije Preserje, v kolikor jaz vem, vsi.
Dne 28. maja 1919 se je pri* čelo ofenziva, katero je vodil res izkušeni general Krsta Srni" Ijanič, Srb iz Šumadije. Ko smo pod njegovim spretnim vodstvom udarili, so Avstrijci bežali tako, da so bile naše čete — mi smo pričeli prodirati od Slovenj gradca — v nekaj dneh že Jia Gosposvetskem polju. V na-iših rokah je bil tudi Celovec-V teh bojih je bil tudi France Žitko, ki je imel to čast, da je bil kurir generala Smiljaniča. Ko je odslužil ta svoj vojaški rok tudi za Jugoslavijo, se je tudi on odpravil v Ameriko. Za* kaj ne? Saj je služil kot vojak cesarja Franca Jožefa, v Jugoslaviji pa kralja Petra I. in regenta Aleksandra v tistih časih> ko so se nekateri otepali vojaške službe za domovino — za slovensko Koroško. Ta je bil3 kljub sijajnim uspehom ofenzi' ve, ki se je pričela 28. maja 191^ izgubljena s tistim prefrigani!13 glasovanjem leta 1920.
A Ti, France, komaj si prišel iz vojnega ujetništva iz daljnC Rusije, si zopet vzel puško kljub temu, da se še dobro odpočil nisi od dolge poti iz Rusije in častno zaključil svojo vojašk0 karijero ter se pravočasno maknil bratomorni vojni, ki ic zadivjala med brati. Usoda ^ je prizanesla, da nisi videl g°r' ja, ki se je zlilo na domovino, za katero si se tudi Ti mekoč boril. Počivaj v miru v zemlji a-meriški, g vsemogočni Bog na*!
•'	J	<	’	•	o —	^	:
Vlada si ni mogla pomagativ bo Tvoj ‘plačnik za vse, kar 5
drugače, kot da je poklicala pod orožje slovenske fante letnikov* 1890, 91,* 92, 93 in 94, veterane z ruske, italijanske in še drugih front. Med te je spadal tudi
dobrega storil, ; posebej za do movino. Z Bogom in na svide' nje!
Tvoj sobojevnik
Jože Grdina
TMETilSKA DOMOVINS,
May’s sklicuje
štiri strain sveta pod eno zastavo
May’s pozdravlja številne občudovanja vredne narodnostne skupine Clevelanda s šestimi krasnimi dnevi v počastitev njihove dediščine. Začenši z jutrišnjim dnem bo postalo sedmo nadstropje naše trgovine v mestu pravi topilni kotel za vse štiri s*;ran* sveta- Pridite, potopite se v posebne stojnice našega mednarodnega sejma tvl (skupno 21) za prijetno okušanje vaše dediščine, za izbor enega ali več
izdelkev umetne narodne obrti... za samo en šiling ali dva. Ko ste že tam: uživajte
tudi ob ljubkih melodijah in plesih.a ta način Vam hočemo reči, kako srečni smo,
da ste si izbrali prav Cleveland kot najboljši kraj v deželi. Naglo! Povejte dalje! Potem se skupno podajte pod eno zastavo na May’s rdeče-belo-modre dneve!
Nekatere zabaviščne ideje:
Thursday
6:00 Sts. Constantine & Helen Philioptohas Society, Greek Folk singing and dancing 6:30 The Ukrainian Youth Association, dance group
7:00 Pastalnieki, Latvian folk dances 7:30 Cleveland German Youth Choir Friday
12:00 Thomas and Cynthia Zgonc, pianists
12:30 Thomas and Cynthia Zgonc, pianists Saturday
12:00 Happy Wanderers Polka Band 12:30 Happy Wanderers Polka Band 1:00 Argentine Society of Cleveland, dance group
1:30 Clevelander Scuhplatler Bavarian. Folk Dancers 2:30 St. Steven’s Choir,
Hungarian
3:30 Margaret Hulmos' Students
Buckeye Hungarian Dance Group 4:00 Meena Datt, East Indian Dancer
The May Co
■
jfc-

AMERIŠKA DOMOVTNX,
I '
!
rjrjrjpjrjrjrjpjpjrjrjpjgrjrjrjrj^rM
LUIS COLOMA:
%
l
MALENKOSTI
s

Vsa zasopla je prihitela še Leopoldina Pastorjeva. Veliko molitveno knjigo je nosila v roki; opravljala je devetdnevnico pri sv. Paskalu in je ravno prišla od svete maše.
Hudovala se je, da Currita ni dala policijskega načelnika vreči na ulico. Prisegala je, da mu bo pred odhodom še povedala par krepkih, kregala se je po hodnikih, kazala med potom uradnikom jezik in je odšla v obednico. Bilo je že poldne, ona pa še tešč, in tri jo je glad. V palači pa je vsekakor hotela ostati do konca preiskave. Mnogo jih je šlo za njo in padli so nad shrambe Villamelonove, kakor roj požrešnih kobilic na rodovitno polje.
Pa kako so se zavzeli!
Villamelon, umirajoči Villa-melon je sedel v kotu obednice, sklonjen nad velikim hrastovim pladnjem. Plašno je gledal na vse strani in je imel pred seboj izdatno posodo redilne čokolade in rumeno opečene kruhke.
Ko ga je bil namreč minil prvi strah in že ni bilo več slišati drugega ko prihajanje in odhajanje radovedne množice, takrat je Villamelon začutil v postelji silen glad. Zastonj je klical služabnike. Razpršili so se bili po palači in niso poslušali njegovih povelj. Odločiti se je moral, da umre od glada, ali pa si sam kaj poišče za pod zobe. In zlezel je iz postelje ter se splazil po raznih hodnikih v kuhinjo iskat vsakdanjega kruha. S tem je bežal v skrajni kot obednice ter začel požirati.
Nepovabljeni gostje so ga splašili, in hitro je bežal nazaj v kuhinjo s čokolado v eni roki in s kruhki v drugi. Z glasnim krohotom mu je sledila gosposka gladna truma. Leopoldina ga je ujela za rob suknje ter kričala v znorelem smehu:
“Kam pa, kam, Fernandito? Ne bodi smešen, prijatelj! Kdor hoče živeti, mora jesti! Ne boj se nas, prišli smo ti pomagat.”
In od nadkuharja pa do dona doselita — vsa služinčad je morala delati, da je pripravila za lačno gospodo obilen in izdaten lunch.
V * .
VII.
Tistega pomenljivega dne se je spoštovani diplomat Butron ravno pripravljal, da bi si pobarval svojo že čisto belo brado.
K^r mu prinesejo poročilo od Currite.
Kosmati diplomat je popolnoma izgubil glavo. Poznal je Cur-rito in se je bal, da bo vse pokvarila. V največji naglici je naročil voz in je čisto pozabil na
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
LIGHT MAINTENANCE Elderly sober gentleman. Good Salary and Board Avail. Good oppty. for right man.
Call 253-7320 After 5 p.m.
Ask for Cliff.
(116)
svojo belo brado, ki jo je doslej skrbno skrival radovednim očem. Hitel je v palačo izgubljene ovce, zakaj mnogo mu je bilo na tem, da jo ohrani Alfonzovi stranki.
Policijski stražniki so ga mirno pustili vstopiti. Gledali so ga s tistim pomilovalnim spoštovanjem, katero voditelji ene stranke vedno vzbujajo v nižjih slojih nasprotne stranke.
Vest o njegovem prihodu je naredila globok vtisk na vse, ki so bili prišli obiskat Currito. Hiteli so mu naproti, tudi tisti, ki so bili v obednici pri delu. Njegova navzočnost je dala vsemu dogodku veliko važnost in posebno barvo. S tem je računala Currita, ko je tako hitela obvestit Butrona.
Veliki Robinzon je razprostrl roke in vzkliknil s tužnim pomilovanjem:
“Hčerka moja-------!”
In Currita mu je padla v naročje s prav otroško vdanostjo, se je razjokala in je kazala na svoja otroka, ki sta se boječe prijemala njenega krila.
Ginjenost se je lotevala senor,
ki so stale v krogu-------.
Zapazil pa je Gorito Sardona belo brado Butronovo. Hitro je pošepetal to novico — kaj takega še niso videli pri Butronu — svoji tovarišici Carmen Tagle. Zasmejala se je in je dala novico naprej svoji sosedi in v kratkem je glasen krohot uničil tužno-veličastni vtisk vsega prizora.
Butron pa ni opazil ničesar. Resnobno, kal»or so zahtevale okoliščine, in z ljubeznivo po-strežljivostjo je odvedel Currito v sosedno sobo. Potil se je in strah ga je bilo, da ne bi začela Currita novih spletk, ki bi razdrle njegove diplomatične naklepe.
Ozrl se je na vse strani, kot bi se bal, da kje ne pridejo odkod policijski stražniki, in je začel s plašnim, tihim glasom:
“Za božji čas, kaj pomeni vse to? Govori, hčerka moja!” Currita je zdrknila na divan in si pokrila obraz z robcem. “Izgubljena sem!”
Sploštovani Butron je odprl usta, kakor bi hotel obziniti cel hleb sira.
“Fernandito je osel!” je nadaljevala Currita užaljena.
Butron je nadolgo pokimal, v znamenje, da popolnoma soglaša.
“Goljufal ga je Martinez! Grdo sramoto mi je napravil! Strašno! Infamno, Butron, povem Vam, infamno!” Butron se je zavzel.
“Ne govori tako glasno! In umiri se! Zanesi se popolnoma na mene, čuješ, popolnoma .. .” In očetovski je stisnil med svojimi kosmatimi rokami njeno nežno ročico.
“Vem to, Butron, dobro vem, zato sem se koj zatekla k Vam,” je odgovorila nekoliko mirneje. “Ampak strašno je, strašno .. . Pomislite: moje imenovanje za dvorno damo je gotova stvar—!” “Gotova stvar—?” je zakričal Butron, kakor bi požiral tisti hleb sira, ki ga je prej spravljal v usta.
HELP WANTED
JR. COLLEGE INSTRUCTOR
experienced for
Motor Truck Mechanic Program
Degree preferred, but not necessary. (Lovely Town - only 3 hours to Chicago).
$9000 - flexible.
Call or write in confidence:
(309) 647-4645 Harold Huber
SPOON RIVER COLLEGE Canton, 111. 61520
r1	ms)
“Gotova stvar! Fernandito je pisal ministru in je zahteval zame službo dvorne dame. Pa ne da bi meni kaj rekel o tem! Ni se zmenil prej z menoj, ta človek—! Strašno, strašno! Ali je to soprog? Povem Vam, Butron, ako ne bi bilo zaradi mojih otrok, takoj se ločim!”
In Currita je potočila dve grenki solzici na žrtvenik svojega zakona, ki je bil v taki nevarnosti, da ugasne na njem
°genj ljubezni, in je nadaljevala čarjev pričakovali. Obe gornji jonov, med tem ko so jih v času za boj proti gverili.	jtev Kongresa, ki po ustavi orga-
Predno bo novi načrt dobil'nizira armade in skrbi za njiho-veljavo, bo moral dobiti odobri-;vo vzdrževanje.
tiho:
“Zato sem včeraj v hiši du-kese govorila, kar sem mislila, da je resnica: da mi minister samo ponuja službo dvorne dame in da sem ga ogorčena zavrnila. Sodila sem pač, da so vse to samo spletke teh ljudi... Mislite si pa moje iznenadenje! Včeraj mi pride tista žival, tisti Martinez, ta surovež, ta odurnež! Jezen je bil, ker sem odklonila, kričal je kakor obseden, da z vlado ne bom zbijala šal, in mi je grozil s pismom Fernandito-vim, katero mi bo — pomislite — pomolil pod nos .. .”
Jok je zadušil Curriti besedo in šele črez nekaj časa je mogla nadaljevati:
“Kakšna sramota, Butron, kako razžaljenje! Mislila sem, da bom umrla od žalosti. Pa očetu svojih otrok se moram zahvaliti za te žalitve! Sto- in stokrat sem mu pravila: tvoja vljudnost do teh ljudi nas bo še uničila, Fernandito!”
“Pa si videla tisto pismo?” je vprašal Butron ves prestrašen.
“Videla? Brala sem ga! Kakšna sramota! Najraji bi bila umrla! Tisti .. . vol je grozil, da bo pismo objavil v listih, ako ne sprejmem službe. Jokala sem, zahtevala, ga prosila, naj prizanese radi mojega dobrega imena, radi mojih otrok ... Ponudila sem mu denar. Omehčal se je. Zahteval je pettisoč durov, nato tritisoč. Mešetaril je kakor žid, Butron, kakor žid! Nazadnje sva se pogodila za tritisoč, in včeraj popoldan ob eni je prišel, da mi izroči pismo in prejme denar. Jaz namreč nisem imela denarja; morala bi ga bila šele dobiti pri Villamelonu. Zastavila sem nekaj dragocenosti ...”
Butron je začuden poslušal. Požiral je, kakor bi verjel vse te laži, spretno pomešane z delno resnico. Roke je sklenil in zaklical:
“To je grdo!”
“Še veliko več, Butron! To je infamno!” je nadaljevala Currita živahno. “Ob eni mi je izročil pismo, danes ob desetih pa pride naenkrat policija, preiskovat moje papirje... Kako zvito si jo je izmislil, ta hudobnež! Z denarjem oditi, pismo mi pa ugrabiti f”'
(Dalje prihodnilč)
------o------
Nova levica
v Washingtomi v krizi
WASHINGTON, D.C. — Morda je tudi to znamenje časa. V Washingtonu sta dve med glavnimi levičarskimi organizacijami, ki agitirata za mir v Indo-kitajski in napadata Nixonovo politiko, “Središče za mir” in “Moratorijski odbor” sklenili, da se združita v eno skupino, ki ji pa novega imena šemista izbrali.
Da bo do kaj takega prišlo, so opazovalci akcij naših levi-
organizaciji sta se zadnje tedne viška bojevanja v Vietnamu 80 zelo slabo udejstvovali, njihova bilijonov.
udeležba pri javnih nastopih je Reorganizacija oboroženih sil bila malenkostna.	i (, bo v glavnem pomenila vrnitev
Ko se bosta združili, napove- k načelom v času predsedniko-dujeta nov zagon v javnih na- Vanja Eisenhowerja. Tedaj je o-stopih. O programih teh na- bramba ZDA in vsega svobod-črtov nista še dali nobenih po- nega sveta slonela v bistvu na sebnih izjav. Morda je to zače- ameriškem j e d r s kem orožju, tek konca tega gibanja v Wa- Predsednik J. F. Kennedy se je shingtonu.	odločil za “prožno obrambo” in
izgradil običajne vojaške sile do večjega obsega, pa začel vežbati tudi posebne armadne oddelke
Načrti za obrambo ZDA v pr.’bodftjih 8 letih
WASHINGTON, D.C. — V soglasju z Nixonovo doktrino, objavljeno lani julija na otoku1 Guamu na Tihem oceanu, so iz-1 delali stroko vnjaki skupnih glavnih stanov , oboroženih sil ZDA nove obrambne načrte, ki naj bi služili deželi za prihodnjih 8 let.
V okviru teh načrtov bodo o-bičajne vojaške sile močno zmanjšane. Razformiranih bo več armadnih divizij in več vojnih ladij umaknjenih iz aktivne službe. Povečane in izpopolnjene bodo med tem jedrske oborožene sile. Pričakujejo, da bodo v bodočih letih porabili za narodno obrambo okoli 70 bili-
CLEVELAND, O.
Zenske dobijo delo
Iščemo pomočnico
za splošna gospodinjska dela, 5 dni na teden, za 3 mesece, dokler mati 6 otrok ne okreva od operacije. Kličite Mrs. Brown, 752-5053.
-(113)
Female help wanted
Pokažite
“AMERIŠKO DOMOVINO” prijateljem in znancem; povejte jim, da jo pošiljamo brezplačno na ogled.
F blag spomin
DESETE OBLETNICE SMRTI NAŠE DRAGE MAMICE, LJUBLJENE HČERKE IN SESTRE
Franses F. Hrvatin Wehh
ki je mlada umrla 11. junija I960
Deset let je že minilo, odkar Te več med nami ni. Žalostna so naša srca, solze zalivajo n.arn oči.
Hladna zemlja Tebe krije, srce ljubeče več ne bije.
Spomin na tebe še živi in bo do konca naših dni.
žalujoči: t
otroci DEBRA, WAYNE in GARY starši JOSEPH in FRANCES HRVATIN brat JOSEPH HRVATIN in ostalo sorodstvo.
Cleveland, Ohio, 11. junija 1970.
KRALJEVSKA DRŽA — Princes Nori, hčerka japonskega prestolonaslednika Akihito in princese Mičiko, je stara šele eno leto, pa se drži kot kraljičina, ko se igra s svojim esenim konjičem v palači Togu v Tokiu.
General Office Help
High school graduate, typing necessary. Knowledge of Slovenian. Vicinity of St. Vitus. Please call 431-0628
118)
Pomožna kuharica
Iščemo pomožno kuharico za delni čas opoldne. Oglasite se pred 11. uro ali po 2. uri pop.
BRIDGE TAVERN 694 E. 152 St.
(116)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Dvodružinska hiša v okolici E. 185 St., in Lake Shore Blvd., Dlizu cerkve “Our Lady of Perpetual Help.” Kličite 486-3169.
(116)
NAPRODAJ
posestvo in domačija z vsemi gospodarskimi poslopji, 5 hek tarjov: Njive, travniki, gozd, vinogradi, sadni vrt, vse v najlepšem stanju. Pri Novem mestu na Dolenjskem, p. Škocijan, vas Osrečje. — Kdor bi se zanimal, naj se oglasi na naslov: Jože Jankovič, 4481 Asten, Fisching 60, O. Oestereich, AUSTRIA.
(116)
Euclid
Bungalow naprodaj na Newton Ave., blizu E. 185 St. in Lake Shore Blvd., pet sob in kopalnica spodaj, zgotovljeno na dru gem; polna klet, 2 garaži, nizka cena. $19,000.
GIBSON REALTY 731-1454	531-3530
(115)
PRODAM
Hollywood posteljo, omare za obleko in perilo, šivalni stroj, 3 delno kuhinjsko mizo s 4 stoli, peč, G. E. hladilnik, kuh. omare in še drugo. Vse v dobrem stanju in po zelo zmerni ceni. Kličite 851-5798
-(116)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja dvodružinsko hišo 5-5, polna klet, podstrešje, v Collinwoodu. Kličite 531-3725.
— (9,11,12 jun)
Grovewood okolica Colonial naprodaj z dvema spalnicama, rekreacijska soba, velika sprejemna soba, novo karpeti-rana. samo $15,900.
Imamo tudi dve zidani bungalows v Euclidu naprodaj. Za pojasnila kličite LAURICH REALTY IV 1-1313
(116)
V najem
hiša za eno družino, dve spalnici, na E. 146 in Lake Shore Blvd. Nobene živali. $95.00 na mesec.Kličite 729-1155.
(118)
TONY KRISTAVNIK
PAINTING AND DECORATING Telephone: 946-8436
rrr
Society*
ofCTT^ouer.ii eo
%US4
ONE FAIRLANE DRIVE
Since 1914 ...
... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only
LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE
Historical Facts
The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph.
Society’s Catholic Action Programs are:
1.	Scholarships for the education of young men aspiring to the priesthood.
2.	Scholarships for young women aspiring to become nuns.
3.	Additional scholarships for needy boys and girls.
4.	Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America.
5.	Bowling, basketball and little league baseball.
6.	Social activities.
7.	Participating in the Catholic Communications Foundation.
Družba
sv. Družine
Officer*
President .................... Joseph J. Konrad
First Vice-President ........ Ronald Zefran
Second Vice-President ........ Anna Jerisha
Secretary ................... Robert M. Kochevar
Treasurer .................... Anton J. Smrekar
Recording Secretary .......... Joseph L. Drašler
First Trustee................. Joseph Šinkovec
Second Trustee .............. Matthew Kochevar
Third Trustee................ Anthony Tomazin
First Judicial ............... Mary Riola
Second Judicial ............. John Kovas
Third Judicial................ Frances Yucevicius
Social Director.............. Nancy Owen
Spiritual Director .......... Rev. Aloysius Madic, O.F.M.
Medical Advisor............... Joseph A. Zalar, M.D.
NAROČITE SVOJIM DOBRIM OČETOM
AKERiŠKO DOMOVINO
KOT DARILO ZA
Očetovski dan
dne 21. junija 1970 Naročite telefonično: 431-0628 Naročite pismeno:
Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
Prosim, da pošiljate Ameriško Domovino kot moje darilo za Očetovski dan na sledeči naslov:
Za to darilo pošiljam znesek $ Moje ime in naslov: ..........
Sobo oddam
Lepo, čisto, opremljeno sobo oddam zaposlenemu moškemu. Na 1189 E. 176 St. Oglasite se osebno na istem naslovu.
»S
•	OGLAŠUJTE V / AMERIŠKI DOMOVINI /
•	PRIPOROČAJTE / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE / AMERIŠKI DOMOVINI /
OSEBNE NOVICE
•	DOPISUJTE V / AMERIŠKO DOMOVINO /
•	SPOROČAJTE PRAVOČASNO SPREMEMBO NASLOVA
•	PORAVNAJTE PRAVOČASNO NAROČNINO