n i č j i slovenski dnevnik v Združenih državah | Velja za vse leto - - $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA i^T List slovenskih delavcev v Ameriki« 11m largest Slovenian Daily ha the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 198. — ŠTEV. 108. Entered u Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 8878 NEW YORK. FRIDAY, AUGUST 23, 1929. — PETEK. 23. AVGUSTA 1929. VOLU ME XXXVII. — LETNIK XXXVTL DUNAJSKA VLADA PROTI FASISTOM IN SOCIJALISTOM NAPETOST MED STRANKAMI JAKO ŠKODUJE UGLEDU AVSTRIJSKE TRGOVINE Kabrnet je odločil, da se ne sme v nobenem kraju vršiti istočasno fašistično in sociialistično zborovanje, — Velesejm, ki se prične dne 3. septembra, bo le slabo obiskan. — Zandarmerija bo ščitila vsake zborovanje. DUNAJ, Avstrija, 22. Avstrija, 22. avgusta. — Danes se je vršila kabineta seja in ob tej priliki je bilo storjeno vse potrebno, da se v bodočnosti prepreči take spopade med avstrijskimi fašisti in socija-iis.i, kot so se pred kratkim završili v Sankt Loren- yen. VINOGRADNIKI NAPADAJO PR0HIBICIJ0 POŠILJANJE INOZEMCEV PREKO MEJE V San Francisco se bo Preko Detroit reke se vr- vršila zarfxniva debata med mokracx in suha-či. — Par nazorov govornika Horsta. Napetost je postala tolikšna, da je morala vlada poseči vmes. Sprva je prepuščala vlada vso skrb /a red lokalnim oblastim, ki pa nikakor niso bile kos svoji nalogi. Hei mvvehrovci so postajali vedno bolj objestni. Njihova drznost je šla tako daleč, da so javno napovedali državni preobrat. Odredbe, sprejete na kab metni seji so stroge in dalekosežne. Zanaprej se ne bo smelo vršiti v nobenem kraju istočasno fašistično in socijalistično zborovanje. Stranka, ki bo hotela zborovati, bo morala imeti potrebno dovoljenje. Zborovanje bo pod žandar-merijsko kontrolo. Kdor se bo d rzni 1 kaliti mir, bo najstrožje kaznovan. Na vožnji iz kraja v kraj se bodo žandarji posluževali motornih koles. Vsled zadnjih dogodkov bodo imeli največ ško- „„„,... „ __ . . , . ii-iii -i- BERLIN, Nemčija, 22. avgusta. — de dunajski trgovci, ki so se nadali, da bo dosti lju- Kongresnik sol Bloom iz New Yor- di obiskalo dunajski velesejm, ki se prične dne 3. ie danes pregovoril managerja ' Kleines Theater unter den Linden, da je odstranil dve veliki ameriški zastavi, ki sta imeli namen oglašati neko igro, ki je nosila naslov: "Suh ali moker?" — Igra je satira na ameriško življenje in ameriški "a SAN FRANCISCO, Cal., 22. avg. Dne 20. septembra se bo vršila tukaj debata med California Commonwealth Clubom ter Antisalon-sko Ligo. Vinogradnike bo zastopal E. Clemens Horst, Antisalonsko Ligo pa Rev. Ernest Cherington. Horst imenuje prohibicijo velikansko moro korupcije, ninavšeine in splošne neuspešnosti. Zahteva odpravo Volsteadove postave, osem-njasti amendment naj bi pa ostal kot izjava zmemostne politike. Horst je rekel: — Amerika ima že deset let prohibicijo. a koliko je ljudi, ki jim je znana vsa resnica tega plemenitega eksperimenta. Cenzurne številke kažejo, da se je izza leta 1927 v Združenih državah neizmerno povečalo število smrtnih slučajev vsled alkoholizma. Istotako se je povečalo število samomorov. ubojev in drugih zločinov. Vse to je posledica prohibi-cije. ši vtihotapi j an je ino-zemcev na debelo. — Kanadska policija ne more ustaviti tihotapcev. ODSTRANJENJE AMERIŠKE ZASTAVE V BERLINU septembra, toda kot kaže, bo udeležba jako pičla. Streeruwitzova vlada izjavlja, da bo nastopila proti socijalistom in fašistom z enako strogostjo. Odločnost vlade se kaže najbolj v tem, ker je vodja "Heimwehra", dr. Kari Buresch odpovedal zastavi sta tvorili del oglaševanj deset fašističnih zborovanj, ki bi se imela v nede-'tekom treh mesecev, ko so kazali Ijo vršiti po raznih krajih Nižje Avstrije. WINDSOR, Ont., 22. avgusta. -Tukajšnja policija je pridržala pel inozemcev, štiri Poljake in enega Nemca, ki so čakali v avtomobilu blizu vodne fronte, da jih odvedejo kanadski tihotapci na ameriško stran. Ko jih je policija zaslišala, se je oglasil neki moški, ki je rekel, da se piše McCarty. Policiji je pojasnil, da je prolesijonalen tihotapec in da je imel v oskrbi dotično pe-torico. Nato je odšel ter rekel, naj počakajo v kari na bližnjem deku. McCarty je pojasnil svoje delovanje ter rekel, da ima nalogo izroditi svoje klijente drugim ljudem na michiganski obali še predno se j bo zdanilo. Od vsakega je baje do-J bil po petdeset dolarjev. Koliko sc j plačali agentu, mu ni znano. Poli-! cisti so nato rekli McCarty ju, naj vzame svoje ljudi in avtomobil in naj gre svojo pot. Tukajšnja policija je izjavila, da nima pravice aretirati nikogar, ki se peča s tihotapstvom, ker ni odhajanje inozemcev v Združene države nikaka oficijelna briga kanadske vlade McCarty in njegovi ljudje so nato odšli opolnoči na zadnji del potovanja iz Evrope v detroitske avtomobilske naprave. Vtihotapi j an je inozemcev preko meje se vrši v velikih množinah. HENRY FORD JE ZAPRETIL PIJANCEM Rekel je, da bo takoj prenehal izdelovati avto -mobile, kakorkitro bi začeli v Ameriki zopet prodajati pijačo. POIZVEDOVANJE RDEČA ARMADA PO MORILCU BO NAPADLA MESTO HARBIN Oblasti moža v skušajo dobiti khaki unifor- mi, ki je streljal na tri Mobilizacija sovjetskih otroke in enega usmrtil. čet končana. Rusi so pričeli prodirati proti Harbinu. — Ka-znilna ekspedicija preti Kitajcem. Septemberska številka Pictorial Review je objavila članek Henry Forda v katerem pravi slednji, da oo takoj prenehal izdelovati For-Je, kakorhitro bi se vrnila pijača v Združene države. — Z zadevo bi se ne pečal — praži Ford, — ce bi ne moral voditi /eč kot dvestotisoč ljudi ter jim skušal plačevati dobre mezde, ka- • Okrajni pravdnik Sommerset o-kraja v New Jersey je rekel včeraj, da bo kmalu aretiran nek človek, ki je bil oblečen v khaki uniformi ter je streljal na tn otroke. To se je zgodilo v torek zvečer pri Sommerville na velikem koruznem polju. Brata Grover in Craig Hoffman, ki sta lastnika koruznega polja, so pridržali za nadaljno zaslišanje. Craig je izjavil, da se je mudil »tedaj pri sestri, dočim vztraja njegov brat pri trditvi, da je spal ter iere bi jim nato požrli saloni. Av- j Qa ni sUSal streljanja. Hoffmanna -omobilov bi ne hotel dajati lju- i Jem, ki bi bili vsi okajeni od pi- : jače. Ford je zanikal, da je bila prohi-bicija vsiljena deželi, pač BANDIT JE ZADREMAL MED NAPADOM Možak je bil tako zaspan, da ni mcgel gledati in da mu je padel revolver iz roke. — Policistom je rekel, naj pri-jo jutri. CHICAGO. 111., 22. avgusta. — Tj je zgodba kakoršnih je le malo in sicer zgodba o zaspanem ban-d.tu. Ko je stopil v neki lokal v \v est Chicago včeraj zvečer in u-kazal petintridesetim gostom, naj dvignejo roke, je strahovito zae-hal. — Postavite se k zidu, — je rekel z zaspanim glasom. Hotel je že preiskati svoje žrtve, ko je zapazil na klopi mchKo bia zino. Legel je nanjo ter še vedno drža' revolver v rokah. — Strašno sem izmučen — se je opravičil. Zaprl je oči in pričel globoko dihati. Revolver mu je zdrsnil iz rok. Možak je trdno zaspal. Gostje so previdno šli po policista. Policist je močno stresel zaspanca ter ga aretira.!. — Dobro, dobro, — je rekel možak. ki se piše baje Chester Kopit-sky. — Toda jaz sem strašno zaspan. Če vam je všeč, pridite rajši jutri »jutraj. Policija pa ni čakala do naslednjega dne. i ZAVRNITEV KOMUNISTIČNEGA STAVKARSKEGA POVELJA MONTEVIDEO, Uruguay, 21. avg. Generalna stavka štiri in dvajsetih ur. katero je odredila komunistična stranka, se je očividno izjalovila, ker se niso hotele vodilne delavske unije brigati za poziv na stavko. STOWAWAY SKUŠAL ___POBEGNITI BERLIN. Nemčija, 21. avgusta. — Albert Buschko, katerega so razkrili na "Graf Zeppelinu" tekom zadnjega potovanja v Lakehurst in katerega so poslali nazaj kot jetnika. je dospel včeraj v Hamfcu-g, na krovu parnika ■'Thuringia". Imel je vso prostost na krovu, ko je bil parnik na morju Ko pa je prišel v Labo, je skočil v vodo ter skušal splavati na breg, da se na ta način izogne kazni, ki mu preti. Člani posadke nekega mimovoze-oega čolna pa so ga ujeli ter ga vr-illi zopet na parnik. to igro Amer. poslaništvu se že preje ni posrečilo doseči, da bi sneli zastavo. Mr. Bloom pa je pokazal managerju svojo vizitnico, da je član kongresnega komiteja za zu-naje zadeve ter mu pojasnil, da bi se razkazovanje ameriške zastave v oglaševalne svrhe lahko smatralo kot žaljenje naroda, vsled česar je dal manager sneti obe ameriški zastavi. IŠČE ČLOVEŠKE LOBANJE LONDON, Anglija. 22. avgusta. -J. Jordan Hine-Young, oxforski student, ki se je udeležil že penn-sylYanske ekspedicije leta 1927, je pričel s čudnim iskanjem. Odšel je v Palestino z motornim kolesom, da išče človeške lobanje. Kc bo dospel v Jafo. bo obiskal muzeje ter se-sedeže izkopin, da študira ter premeri starodavna lobanje, s čemur hoče vreči novo luč na prvotna preseljevanja narodov na bližnjem iztoku. pa pravi, da se je razvila v ameriškem domu in pri ameriških ženskah, ki so hrepenele po boljših razmerah. — Če točijo pijačo — pravi Ford, —• se lahko reee, da bi delavci delali uspešno le dva do tri dni na teden. Vse to pa je tvorniška stvar cele zadeve. Gazolina in pijače ni mogoče mešati. Kjer je industrija, tam ne sme biti pijače. Pijača o-mami slehernega, ki jo uživa. Jaz bi ne mogel zgraditi avtomobila, ki bi napravil 200,000 milj, če bi bilo povsod dosti pijače. Delavci bi ne delali vestno in natančno in vsled-tega bi bili tudi st oji zanič. Pro-hibicija se je pričeli doma. Propagirati so jo začele ženske, ki so hrepenele po boljših razmerah. Prohi-bicija je uspešna pri devetindevet-' deset odstotkih našega prebival-j stva. Preostali odstotek pa ne pomen j a dosti, a v veliki deželi kot 1 je naša predstavlja vseeno še ve-i liko število. Ta odstotek obstoji ve-| činoma iz bogatih ljudi, iz krimi-j nalcev in zavržencev. j — Še pred par leti je bilo mo-| goče dobiti pijačo vsepovsod in vsa- f ! kovr6tno pijaoo. Danes so se pa v tem pogledu razmere izboljšale. Inozemska poslaništva v Združe-[ nih državah, ki so skrajno občutljiva za to, kar se spodobi v deželi, so v nekaterih slučajih prenehala i servirati alkoholne pijače. To je nadvse pomembno znamenje, ki I kaže, odkod piha veter. sta člana stare tamošnje družine. Okrajni pravdnik Bergen je izjavil, da je našel risanico v Hoff-mannovi hiši. Neki izvedenec bo skušal določiti, kolikorat je bila zadnjič izstreljena. 12-letni John Kolesar, sin Mrs. Ane Kolesar iz Mannville, je bil usmrčen. Dve šibri sta mu prodrli srce ter ga usmrtili. Obstreljena sta bila tudi desetletni Joseph Klementovoč in njegova štirinajstletna sestra Helena. Stanje deklice pa ni posebno nevarno. Ana Kolesar, stara deset let, ki je bila pri svojem bratu, ko je bil ustreljen, ni bila nič poškodovana. Okrajni pravdnik je rekel: — Otroci, ki kradejo farmske produkte, delajo farmarjem in nam nebroj preglavic. Vsi Kolesarjev! tovariši so priznali, da so se odpravili krast koruzo. Farmarji imajo navado v takem slučaju streljati le v zrak. V tem slučaju je bilo drugače. Morilca bomo na vsak način izsledili. LONDON, Anglija, 22. avgusta. Daily Mail je dobil iz Tokia poročila, da so sovjetske čete zaključile mobilizacijo na mandžurski meji in da bodo vkratkem odkorakale proti Harbinu. provincijalne-mu železniškemu križišču. Tozadevna poročila je poslal Sir Percival Phillips, dobro znan angleški časnikar, ki Je tudi rekel, da je ruska sovjetska vlada sklenila prisiliti Kitajsko, da ugodi ruskim zahtevam glede kitajske Iztočne železnice. Prisilila jo bo z vojnimi o-peracijami, a brez vsake napovedi vojne. Rusi pohod je podoben kazenski ekspediciji. Splošno se domneva, da ne bodo kitajski vojaki resno nasprotovali ruskemu prodiranju, pač pa sprejeli zavlačevalne taktike. Zaenkrat še ni znano, če se je rusko prodiranje že pričelo. V Tokiu so ugotovili, da se ne namerava Japonska vmešavati v Mandžuriji, razen če bi bili japonski interesi resno in direktno ogroženi. Kitajsko voiaštvo ob Iztočni železnici pa je izredno zaposleno ter se pripravlja na sprejem ojačenj. Neprestano prihajajo poročila, da so Rusi kršili mandžursko mejo. a manjkalo je vseh podrobnosti glede tega. Završilo se je že vec bojev, posebno v bližini Mančulija, kjer so Izgubili Kitajci devetdeset mož. PREJ ZA VOJNO, ZDAJ ZA ZABAVO NASLEDNIK CRACKENA WASHINGTON. D. C., 22. avgusta. — Predsednik Hoover je včeraj imenoval polkovnika Clarence Younga iz Des Moinesa, pomožnim trgovskim tajnikom za aeronav-tiko, kot naslednika Wil. Cracke-na, ki je resigniral, da se posveti pravosodju v Chicagu. To objavlje-nje je postalo znano v Beli hiši. JAPONSKI DUAKI V AMERIKI Več japonskih vseučiliških dijakov je dospelo včeraj v New York, da si ogledajo Združene države, Canado in druge kraje, za katere se zanimajo. Njih voditelj je rekel, da so se pričeli Japonci zelo zanimati za tuje dežele. SODNIK MACRERY NENADO UMRL Mestni sodnik Andrej Macrery je umrl vsled srčne kapi v uradu dr. Max Oreenwalda na zapadni 59. cesti malo pred šesto uro včeraj zvečer. Minil je komaj en teden, odkar ga je župan Walker zopet imenoval za termin desetih let. Dosegel je starost 54 let. fsasacaaisiri-jisiains eecshbil; vmmmasissss ^mmzmv^wsmamtmam DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvr-| šujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: 1 D;». v Jugoslavijo &oo ........ t 1,000 ........ % S.ftOC- ....... % 5,000 ........ S ▼ Italij« 130. Ujr I8.40j " 45.7* j " 90.60 " 10,S00 $180.30 136 200 800 600 1000 I ».71 »11.30 $16 80 $27 40 Sfi4 3* i m Str-ink', earjarn o. kx na n; rijro' aoložaj na jugoslovair sko-bolgarski meji. V lnemorandu so našteti vsi zločini jugoslovanske vlade, dočim ni bolgarska vlada omenjena niti z besedo. To se pravi, da so nastopili bolgarski socijalisti pred mednarodnim tribunalom kot zaščitniki svoje fašistične vlade. Nasprotno pa mora jugoslovanska socijalna demokra-eija molčati. Niti hvaliti ne more svoje vlade, četudi bi jo morda Selo-Mostc pri Ljubljani. Danes 9. avgusta vrnila se je večja skupina ameriških Slovencev, ki so bili v domovini na oddihu, med njima Mrs. Frances Fe-renčak iz Plainfielda, N. J. in njen svak Mr. Andrew Ferenčak, Dunel-len, N. J., ki sta bila tudi na dva-mesečnem cddihu v domovini in obiskala skoro ves del Slovenije in Gradec v Avstriji, zopet v Ameriko in se bodo vkrcali v sredo 13. t. m na parnik "lie de Frane". Obe ravnateljici agenture Kra-ker, Cie. Generale Transatlaniiquc s pomočjo nadzornika sta storili vse potrebne za udobno potovanje teh izletnikov. Sicer pa tudi šef g. Kra-ker z Adgusovim očesom pazi na to. da se njegovim potnikom tudi, las na glavi ne zakrivi, najmanj! pa tistim, ki so že čisto plešasti. * S parnikom "Olympic" prispela bosta ckoli 23. avgusta v New York, N. Y. operna pevca gospodična Ropaš, hčerka mojega žalibo2 že dolgo let, mrtvega prijatelja Ropasa iz Novomesta in g. Banovec iz Ljubljane. Gospod Banovec, ki je petindvajseti otrok ene matere in rojen Ljubljančan je prvi lirični tenor ljubljanske opere. Z njegovim srebrno čistim glasom očara vsakoga ki ga je slišal. Na glasbenem festivalu v Frankfurtu ob Meni je dosegel lansko leto odlične uspehe. Ako nemška kritika da Slovanu priznanje, mora iz tega vsakdo posnemati, da je bilo v popolni meri zasluženo. G Banovec ima na razpolago nešteto strokovnih ocen iz Ljubljane. Zagreba, Beograda in Frankfurta v katerih ga slave ne samo kot izbornega opernega, temveč tudi koncertnega pevca. Gospodična Ropasova je contra altistka, ki bi se jo lahko primerjalo s slovečo nemško, ali bolje rečeno češko pevko, ker je bila v Pra-ei rojena, Mme Schumann Heink. Svoje študije v glasbi in petju pričela je gojiti pri mojstru Hubadu in na to na konservatorlju v Ljubljani, katerega je absolvirala z odličnim uspehom v letu 1921. Nadaljevala je svoje študije potem v Pragi in se leto dni izobraževala v solo-petju. Nastopila je v Pragi na raznih samostojnih koncertih in vedno z velikim uspehom. Nastopila je tudi v.ljubljanski operi kot prva contra-altistka skozi 4 sezone z lepimi uspehi. Mislim, da ne pretiravam, ako rečem, da niti v New Yorku ni take contra-altistke, kot je gospodična Ropasova. Sicer boste pa imeli v kratkem priložnost slišati navedena u-metnika, ki ju boste gotovo vzljubili ln ki Ju tudi vsem slovenskim kolonijam v Ameriki toplo priporočam. Seznanila bosta ameriške Slovence ne samo z narodnimi, te-muč z napevi iz različnih oper in sicer v ljubem domačem jeziku. * Kakor v Ameriki, imamo tudi tukaj pasje dneve. Pričakujemo bia-godajnega dežja, ki naj bi namočil polje in trtje, toda ni ga in ako ta kmalo ne bo, bo suša ugonobila vse nade na prilično dobro žetev. * V nedeljo 4. avgusta je praznovala najstarejša godba v Jugoslaviji, godba v Domžalah, otvoritev in blagoslovitev z velikimi žrtvami in trudapolnem delom posameznikov zgrajenega Godbenega doma Spodbudo k temu sta dala bivši kapelnik te godbe sedaj v New Yorku se nahajajoči Mr. Vinko Rledel in sedanji predsednik godbe g- Ivan Cerar. Mr. Riedel je bil pravi steber tega podjetja, a g. Ce- ; rar mu Je izvrsten naslednik, ki sa ne straši nobenega truda, kadar se gre za dobrobit domžalske godbe pri kateri jako marljivo sodeluje., Vinko Riedel pa tudi v Ameriki ni pozabil na Godbeni dom in je tudi tam organiziral med Dom-žalčani pomožno akcijo, kadar je bilo treba priskočiti na pomoč. Ker še Je slavnost pričela že v soboto 3. avgusta, sem bil z ženo že ta dan v Domžalah. Na postaji sva bila. slovesno sprejeta, čakala sta naju Kralj in Kraljica. Ker je bil vroč dan, podali smo se v gostilno k Cenetu tHabjan) in našli tam teoperesno deteljico prijatelje Plevela, Tolmajnerja in Grašeka ki nosi svojih 80 let z nevrjetno lahkoto. Tolmajner Tone se je pritoževal, da je bil štiri dni v "gmajni", kjer je praprot žel in občutil tudi doma vse muke prohibicije, čeravno ni tukaj uveljavljena; piti je morai samo vodo. Na moje vprašanje, kako njegova trta uspeva, mi Je odgovoril, da je vse grozde njegova krava pojedla in da letos zopet ne bo nič z trgatvijo. Šli smo potem k prijatelju Mr. Škrabar ju; slišali smo že od daleč njegov so-norni glas, s katerim bi lahko poveljeval celemu polku in nebi potreboval trobentača. Nadzoroval je priprave za nedeljsko parado. Imel sem priliko gledati spretno slam-nikarco v njegovi tovarni, ki je delala velikanski slamnik za nekega člana pri nedeljski paradi. Zvečer je bila prirejena sijajna bakljada po vsem trgu, mnogo hiš je bilo lepo okrašenih in razsvetljenih posebno lepo pa je bila s cvetjem in rožami okrašena hiša tovarnarja Ladstaetterja v kolodvorski ulici. Godba je priredila ku-mici in kumu Godbenega doma gG-spe in g. Senici podoknico. Godbi na «elu je korakal tambour — major g. Vajt, postaven brat lepe sestre v New Yorku. V nedeljo se je pričela proslava že ob štirih zjutraj s pritrkova-njem v zvoniku farne cerkve in budnico. Ob devetih je bil sprejem gostov na kolodvoru, potem pa obhod po trgu. Sodelodovalo je šest gedb. Predaleč bi šlo, ako bi hotel popisovati vsa društva, ki so korakala v sprevodu, moram pa omeniti skupino v narodnih nošah na velikem vozu. Spredaj je sedel prijatelj Škrabar v narodni noši s harmoniko, ki jo je pridno "vlekel", za njim dekleta v narodni noši, ena lepša ko druga; zdelo se mi j je, da jih je Lojze za svoj "pa- j geant" izbral. Zastopana so bila v ! sprevodu mnoga društva, Orli na • konjih itd. Slavnost ni imela sicer nikakega političnega obeležja, vendar pa nisem opazil v sprevodu ne enega Sokola. Sprevod se je pomikal proti kapelici pred farno cerkvijo, kjer je mel priljubljeni župnik Rev. F. Bernik lep nagovor na množico. Z jako razločnimi besedami je pov-darjal in hvalil vzajemnost in vztrajnost Domžalske godbe, pov-darjal disciplino in žrtev, ki so jih člani godbe doprinesli in jih še do-prinašajo in želel godbi mnogo napredka v njenem kulturnem delu Potem je daroval sv. mašo v kapelici. Pri maši je sviraia domžalska godba nabožne komade. Lepo je bilo gledati ogromno množico ljudstva na brežičku pod farno cerkvijo in na travniku pred Godbenim domom. Stalo je tam tudi nekaj konjenikov. Ker je bila huda vročina in se neki konjiček ni hotel truditi, da bi se s skoki znebil svojega jezdeca, se je enostavno vlegei v travo in spravil svoje breme na tla. Zato je dobil par krepkih udarcev, a jezdec je bil toliko u viden, da je med celo maso stal poleg svojega hudomušnega konjička. Reditelji na konjih gg. Maly. Flerin in Lindič so imeli precej posla, predno so sprevod, ki se je pomikal k Godbenemu domu uredili. Po blagoslovitvi Doma je oddala kumica, gospa Senica ključe predsedniku g. Ivan Cerarju, nakar je priljubljen župan g. Franc Janežič čestital godbenikom ne v dolgoveznem govoru, ampak v kratkih, a jedrnatih besedah. Govoril je nato slavnostni govornik prof. dr. Rožič, ter v svojem govoru označil požrtvovalno delo, ki so ga opravljali člani domžalske godbe in pretežna večina Domžalčanov skozi 44 let, toliko časa namreč obstoji ta godba. Popoldne je bila ljudska veselica na prostornem vrtu g. Volka in ni čuda, da je večno mlsd ; Evo pa, naj se tudi njemu malr | sline cede! Prstečeno nedeljo jc- naš Mr. Lr.-dvi^ Muc med svojimi ožj.ini .sorodniki, prijatelji, oziroma člani diuitvu "Slovana" praznoval svoj fi^d. Njegova ženka mu je napravila surprise party. V ^ozdu. kjer srka svrži zrak, kakor čebela med I že zopet celo poletje, smo mu nepričakovano zapeli zdravico "Za-doni nam, zadoni iz :,rca spev krepak". Kot navdušenemu pevcu in članu je bila to pač naša dolžnost. Ves srečen in zadovoljen nr.s popelje k svoji tenti. kjer je bil zares surprise zanj, in za nas ostaie. V koiati senci pri belo pogrnjeni mizi. zavživati poleg svežega zraka tudi druge dobrote tesa sveta, narn ni dano vsaki dan. Te nedelje ne bom nikoli pozabil. Izmed vseh dobrot, kar jih je bilo na mizi, moram omeniti prvo ki je bila namenjena za dober ape-tit. To smo kaj hitro pospravili, češ, da se ne bo kakšna suha postava prikazala izza grma. Mr. Frank Svetlin in Štrukljev Leo sta pa na ražnu vrtila in spe-kla prave spring-čškens, ki so bile jako dobre. Bilo je vsega dosti in okusno pripravljeno, za kar vsa čast in hvala gospe Muc in njenim pomaga-čem. Pri debri kapljici in slovenski pesmi nam je kaj hitro potekel čas. Neradi in že pozno v noč smo se i ^ porazgubili vsak na svoj dom. Na- j Bančni klerki se pritožujejo, šega godovnjaka smo pa pustili v je novi der.ar premajhen, gozdu v njegovi priljubljeni tenti ; Če je premajhen ali prevelik. • Želim njemu in nam, da bi še i ni vprašanje. Poglavitno je da ga mnogo takih godov praznovali rav- 1 je dovolj, no tam. j H- Neki nemški profesor je iznašel način, kako izdelovati žganje iz pe- troleja Zdi se. dr. newyorški butlegarji in salonerji že dolgo časa poznajo ta proces. u. V Youngov načrt .-,e je vrinila pomota, vsled katere bodo dobili Francozi vsako leto petindvajset milijonov dolarjev več kot jim gre. Po francoskem mnenju to ni nobena napaka. Francoz smatra za povsem naravno. če dobi več kot bi moral po pravici dobiti. V nekem ohijskem premogovniku gori premog že petinštirideset let. Če bi imel človek par ton takega premoga, bi bil zadovoljen. Premog, ki ga vcasi v New Yorku prodajajo, pa sploh noče goreti. * Prijateljica je pripovedovala: — Rekel mi je, da je tako zaljubljen v mene, da bo samo od mojih poljubov živel. I no. pa ga vzemi. — so ji svetovale prijateljice. — Prej ga ne vzamem, dokler ne vem, od česa bom jaz živela. * Stalin, sedanji voditelj boljšcvi-kov v Rusiji, je baje precej omejen, Rikov pa velik prijatelj dobre kapljice. — Trocki, — je dejal nekoč prijatelj bivšemu boljševiškemu prvaku, — ko umreš, storimo s teboj, kakor z Leninom. Balzamirali te bomo, a tvoje možgane spravimo v špirit. To si pošteno zaslužil. — Nikar ne storite tega, — je odgovoril Trocki. — V Rusiji je treba vse porabiti. Moje možgane dajte Stalinu, špirit pa Rikovu. Obema bo to dobrodošlo. Eden navzočih. SMRTNA KOSA Umrla je ponedeljek dne 19. avgusta Marija Količ, roj. Mestrovič. stanujoča na 1534 E. 45 Street. Cleveland, O. Zapušča soproga in hčer. V Lakeside Bolnici v Clevalandu je umrl Emil Seliškar, star komaj 17 let. Rojen je bil v Ljubljani. Tu zapušča stariše in brata. mesečno obrestovan je. New York, N« Y. *GLA8 NARODA** NEW YORK, FRIDAY. AUGUST 23, 192!» The LARGEST SLOVENK DAILY In f. R. A. Desetletnica weimarske ustave. Te dni Je slavila demokratsko u-| pin. nacijonalcev in komunistov smer J ena Nemčija deseto obletnico dneva, ko Je nemško ljudstvo potom svojih zastopnikov v welmar-skem gledališču sprejelo ustavo, s katero Je zamenjale staro fevdalno vladavino z demokracijo, ki Je bila v tistih burnih dneh edino sredstvo za ohranitev državnega edinstva. Težko je bila borba okoli spreje- Prišlo je na eni strani do znanega Kappovega puča, na drugi strani pa do ponovnih komunističnih revolt. Nova državna tvorba pa je bila že tak omočna in tako globoito vsidrana v narodu, da Je niti levičarski niti desničarski nasprotniki niso mogli več zrušiti. Po desetih letih weimarske ustave lahko Nem- SKRIVNOSTNI AVTOMOBIL tja nemške ustave. Pričela se je že čija z zadoščenjem motri svojo no-takoj prvi dni po propadu hohen-| tranjo konsolidacijo in samoza-zollernskega cesarstva, Dočim so vestjo stopa v drugi decenij svoje tedaj zahtevali ekstremni levičar- nove zgodovine, ski in komunistični krogi takojšnjo socijalizacijo nemškega narodnega gospodarstva in uvedbo delavskih in vojaških sovjetov kot izvršnih organov državne oblasei, so zmernejši socialisti izposlovali 16. decembra 1919 n a državnem zborovanju delavskih in vojaških svetov sklep, naj se najprej vrše volitve v ustavotvorno skupščino, ki bo nato uredila ta vprašanja. Volitve so bile določene za 19. januarja 1919. Komunisti so sicer še poskušali zavirati izvedbo tega sklepa in so se ob tej priliki končno vel javno odcepili od zmernejših socialistov ter u-stanovili samostojno komunistično Po večmesečnem zasledovanju so londonski detektivi naposled ujeli I "skrivnostni avtomobil", ki je dol-: j go ogrožal v ponočnih urah lon- j donska predmestja. Razbojniki, ki | so prišli v zasedo, so ka morali pu- i stiti sredi City roada. Preiskava je I ugotovila, kako da se je posrečilo ) razbojnikom uhajpti zasledoval- I cem. Avto je bil petkrat pren1?- i skan in sicer vedno z drugo oljnato i barvo. Posebni izumi so motorju o-stranko, njihova namera pa se je mogotm brzinQ do 12Q km na uro izjalovila ob odločnem g nta vzvodom Je izpremenU zmernejših socijalistov, ki so se za- ^ med vožnjo avtomoWlsko šte_ vedali težke naloge - vzpostaviti ^ Tud_ Raroserija sama je lah_ zopet red in normalne prilike v zre- kQ ^^ ^^ nekoUko minut volucionirari Nemčiji. popolnoma drugo obliko. Po vsa- S pripravami za volitve v ustavo-1 kem napadu je "skrivnostni avto" tvorno skupščino se je izvršila tudi j takoj spremenil svojo zunanjost in reorganizacija nemških strank, ki! ušel stražnikom. Pred kratkim so so se formirale na še danes veljav-1 n. pr. zasačili roparje pri vlomu nih programih. Kot prva je nasto-j v banko v Sureju. Oblasti so tele-pilo demokratska stranka, ki se ie fonično obvestile vse bližnje kra-izrekla za republikanski program,! je. Razbojniki so za 2 km prehiteli socializacijo v državnih podjetjih' zasledovalce in se skrili v grmovju, in za pobijanje terorja levičarskih Šofer sam je hitro "preoblekal' in desničarskih strank. Glavno je- avto in ponudil svoje usluge poli-dro njenih pristašev se je rekruti-i ciji. Detektivi so se radi vsedli v ralo Iz bivših levičarskih liberal-! avto, več ur brzeli po londonski CE BI ŽENSKE GRADILE HIŠE V Parizu se je zaključil mednarodni kongres za znanstveno organizacijo dela. Med drugim je predavala gospa Paulette Barnege, predsednica Mednarodne gospodinjske zveze, o "belih sužnjah" — gospodinjah in predočila udeležencem nepopisne in nepotrebne muke teh nesrečnic. "O, če bi ženske gradile hiše!" je pričela, potem bi Resničen Tarhan bej. Aretirali bi ga seveda tudi brez njegovega dovoljenja. Dalje predlaga, naj bi ga strokov-njaška komisija sama zagrebla za tri ure poldrug meter globoko. Popiti hoče vse mogoče, najhujše stru- Vsi Tarhan-beji, po poklicu fa-kirji, ki so v zadnjih letih obiskovali evropska velemesta in jih zabavali s požiranjem šivank, ognja in mečev ter za začasnim ležanjem pod zemljo v hermetično zaprtih krstah, vsi Tarhan-beji so bili na- pe, pojesti cel krožnik živih strupe-vadni sleparji, sleparji ki so si nih kač in za desert krožnik i vank, brez dovoljenja in tudi brez za-j ki bodo pomešane s steklenimi drob-dostne sposobnosti prilaščali tu- j ci. Vse to. pravi mu ne bo škodilo je ime, ime pravega Tarhan-be-' nič, absolutno nič. Razume se samo ja. To govori edini resnični Tar-; po sebi, da čaka levja jama z na.-napočila nova doba za javno življe- han-bej, ki je prispel pravkar iz petostjo, kako se bo izkazal pravi nje. katerega se zdaj ne morejo u- Indije v Pariz, potem ko je že več-; Tarhan-bej s če je res pravi) s temi deležiti. Samo na Francoskem \o- krat prej grozil po svetovnih listih,] eksperimenti pred komisijo oseb. ki di 10 milijonov žensk gospodinj-j da pride in da razžene nečedno mu že v naprej ne verjamejo. Paul stvo. Radi bedaste ureditve njih hiš tolpo, ki mu dela po Evropi pod Henze bo menda med njimi, izgubijo po nepotrebnem vsaj po njegovim lastnim imenom sramo-dve delavni uri dnevno. To pome- • to. In seveda je prišel tudi zato, da ni, da zapravi letno Francija sama pokaže, kaj zna pravi Tarhan-bej 7 milijard 300 milijonov delovnih in da v njegovem znanju ni sence j ur. Ali ni škoda za ta čas in delo, ne laži ne goljufije, ki bi lahko veliko koristilo družini' Prišel je v času, ko so šance in državi? Če bi bile hiše bolj pa-j fakirje in fakirstvo do skrajnosti | _ metno zgrajene, bi imele žene dru- neugodne. Vsi se spominjamo, ka-! v enem izmed najbolj aristo-gačno življenje. Za sedaj pa mora-, ko je še v zadnji zimi tega indij- kratskih klubov v Varšavi sta se jo zahtevati vsaj minimum vseh1 skega blagoslova mrgolelo kakor večkrat srečala grof P. in bivši ru-potreb in sicer izvršitev sledečih o-( listja in trave. Vsak drugi tujec sej ski častnik, kozaški ataman. Ata-sem točk: Proč z medenino! Vse je izdajal za fakir ja in trdil, da ti- man je ;mei prstan z izredno le-kljuke, vratca, in slično naj boao| čijo v njem skrivnostne zmožnosti, pjm modrim dijamantom, ki mu ga iz stekla ali porcelana, vse pipe in kakršnih svet še ni videl. Dokler | je po njegovem priporedovanju da- DUAMANT KAZASKEGA ATAMANA cev, dočim so desničarsko usmerjeni liberalci ustanovili nemško ljudsko stranko. Ta se je razlikovala okolici in se naposled z zahvalo poslovili od prijaznega šoferja. Niso niti slutili, da so se vozili z avto- ni prišlo do grozovitega poloma, j rovai nekoč neki indijski mahara-Pred 10,000 ljudi v "Pariškem! dža, ki mu je rešil življenje. Grof cirkusu" se je zgodil ta polom. Pa-j je bil v ta dragulj ves zaljubljen in riški novinar Paul Henze Uakrat| nekega dne se ni mogei vzdržati, smo o tem poročali) je bil napisal( da ne predlagal lastniku, naj knjigo proti fakirizmu, v kateri ^e' mu ga pr0da. Častnik mu je mir-je tudi povzpel do trditve, da je vse' no odvrnil, da je kamen nepristen, skupaj groba sleparija, ki se da na-! vendar da ga rad nosi kot spomin, rediti povsem naravno, brez pomo- Grof pa se ni dal prepričati, da či kakšnih nadnaravnih sil. Tar- gre samo za imitacijo in je bil pri-han-bej (seveda po vsej priliki eden pravljen, da bi ga dal preiskati po izmed lažnivih Tarhan-bejev) ga ;e kakšnem draguljarju. Ataman je pozval, naj te svoje trditve javno izjavil, da ne gre k raduljarju, pač dokaže. In Paul Henze je prišel i:i pa to jahko stori grof sam. In ka-je dokazal. Brez vsega fakirske^a kor> da Di nič ne bilo, je potegnil: pijaki iz pocelana, nikla ali posebnega železa, ki nikoli ne zarjavi. Proč z majhnimi okni! Ta morajo biti iz celega, velikega stekla. V kopalnici, kuhinji, pralnici, povsod, kjer teče voda in se pomiva, je treba emajliranih sten in tla. Police, shrambe in kuhinjske mize morajo biti iz mramorja. Parketna tla niso higijenska in zahtevajo veliko dela. Naj izumijo arhitekti snov, ki })i jo bilo lahko pomivati, ne da bi bila premrzla za noge. Stene naj bodo vedno prepleskane z lakasto oljnato barvo. Proč s kiparskimi o-kraski, opažem in sličnim! V vsaki hokus pokuša je plesal z golimi sto- prstan z roke in ga izročil grofu. kuhinji mora biti aparat za pomivanje posode, ki jemlje toliko časa. Povsod mora biti napeljana ka-| nalizacija za neposredno odstra-njenje vseh ostankov in smeti. prvotno od demokratske samo po! mobilom, katerega so hoteli ujetem, da ni zavzela jasnega stališča ti! glede republikanske vladavine. Iz krogov bivših nacionalcev in nacionalnih konservativcev pa Je nastala nacijonalna ljudska stranka, ki se Je Izjavila takoj spočetka proti republiki in za ponovno uvedbo monarhije. Pač pa se je katoliški centrum takoj prilagodil novemu ANEKDOTE slavnega filozofa, naj bi on odločil. "Pametnejše so vsekakor ženske," je odgovoril Schopenhauer, "kajti te se poročijo z možmi, dočim se moški poročijo z — ženska- pali po mečih, vbadal si je šivan- ( Ta mu je hotel ponuditi kot jam-ke in žeblje v mišice, kakor da gre stvo ček za 2000 zlotov, častnik pa za blazinico za šivanke, žrl je o-' je to ponudbo zavrnil, češ: saj se genj in se dal končno celo zapreti v krsto in živ pokopati. Malo je manjkalo, da ni razbe- snela množica fakir j a raztrgala, tako so vplivala nanja ta neovr- gljiva razkritja o ozadju modernih Iz Londona je odplula polarna čudodeIcev. Samo močne čete poli_ Nova ekspedicija na južni tečaj. Schopenhauer je zašel nekoč v neke družbo, v kateri so se baš prepirali, kdor je pametnejši, ženske položaju In se Izrekel za republiko, ali moški. Nekatere dame so pozvale Glavna zasluga na tem pripada levičarsko orijentiranemu Matiji Ertzbergerju. ki Je z vso energijo nastopil za republikansko ureditev države. Volitve v ustavotvorno skupščino niso prinesle pričakovane večine mi." socialistom. Zaradi tega so morali stopiti z demokrati in centrumom v koalicijo, ki je • izdelala načrt weimarske ustave. Vladi in usfcvo-tvornemu odboru se je posrečilo v razmeroma kratkem času izdelati novo ustavo. Predlcfeila jo je usta-votvorni skupščini, ki jo je defini-tivno sprejela 11. avgusta 1919. Weimarska ustava proglaša, da je nemška država republika, v kateri Izhaja vsa suverenitetja iz naroda, ki ga zastopa parlament, izvoljen na podlagi enake, neposredne, proporčne In tajne moške in ženske volilne pravice. Organi državne oblasti so poleg parlamenta državni predsednik, državna vlada In državni svet. Državni zbor Je edini nosilec zakonodajne oblasti. Državni predsednik kot tak reprezentira narod In državo, ima pa tudi dalekosežne pravice materij alnega značaja; njegova polnomočja so mnogo večja, kakor so bila pred vojno običajna prt predsedniku republik, in v mogočem spominjajo na polncmoč-Ja bivšega cesarja. Predsednika voli neposredno narod vsakih sedem let. Odgovoren Je v polni meri pred zakonom in ga lahko parlament ■ odstavi, če to sklene večina naroda potom plebiscita. Najvažnejša pra-j vica predsednika pa Je, da >sme glasom čl. 48 ustave v slučaju ne-j varnosti za državo suspendirati vse člene ustave, naša j oče se na o-snovne pravice državljanov In Izvajati do odstranitve te nevarnosti diktatorsko oblast. Državno vlado, tvorijo kancelar in ministri, ki jih; imenuje in odstavlja državni pred- j sednlk. Državni svet Je sestavljen iz zastopnikov deželnih vlad in ima pravico pregleda zakonskih osnutkov, izdelanih po državni vladi, ter protesta proti njihovi predložitvi parlamentu. Vlada mora državni svet obveščati o vseh tekočih do- Pogled na eno izmed newyorakih ladja "Discovery", ki se poda na ekspedicijo proti južnemu tečaju. Vodita jo prof. Mason in kapitan Davies. "Discovery" ima za seboj že slavno zgodovino. Na njej se je bil odpeljal kapitan Scott proti Južnemu tečaju ,kjer ga je čakala strašna smrt. Rektor, ki se razume ne kupčijo. Dijaki vseučilišča v Limi, glavnem perujskem mestu, so zastav-kali kakor en mož. Rektor dotične visoke šole je bil namreč odredil, da morajo nositi k svoji enotni u- cistov so ga rešile kakor preroka] Danijela iz jame rjovečih levov. Od tedaj je fakirska epidemija kar na lepem ponehala. Nč več ni bilo slišati o njej. Seveda, levje jame so levje jame in nihče ne bo tako nespameten, da bi se podajal vanje, pa čeprav bi se ponašal z nadnaravnimi silami. Šele sedaj se je pojavil spet eden, ki trdi, da je pravi. Suhljat človek z mrtvaško belim obrazom, črnimi očmi in črnimi lasmi. Hoče se proizvajati najprvo pred pariškimi zdravniki, učenjaki in novinarji, predno se poda — v levjo jamo. Med drugim hoče postaviti svoj medij Siegmunda FreutVu, ustanovitelja psihoanalize, je nekoč ponoči vzbudil telefon. Javil se mu je mo-i niformi slamnike. Proti temu je di-žakar, ki ga je prosil, naj pride ta-; jaštvo protestiralo, ker ima rektor gdč. Fakaro za pol ure v veliko pokoj k njemu, ker je hipoma zbla-j brata fabrikanta slamnikov in je sodo, napolnjeno z vodo. znel. Freuda je to razjezilo in je le preveč očitno, kam pes taco mo-: Dovoljuje v naprej, naj ga takoj zavpil v telefon: "Tako. kar na le- li. Ker protesti niso zalegli, ?o' aretirajo kot morilca, če ne bi uto-pem sredi noči? Človek, ali ste zno-; kratkomalo prenehali obiskovati! pljene gospodične v teku ene same reli!" j predavnja. minute znova obudil v življenje. razume samo po sebi, da mi ga prinesete nazaj. Grof je torej stopil s prstanom k draguljarju in je izvedel, kar je itak vedel: kamen je pristen in vreden 250,000 zlotov. S to vestjo je vrnil atamanu prstan. Ta pa se je samo smejal, rekoč, da se je draguljar temeljito zmotil. Tedaj mu je ponudil grof 100,000 zlotov, če mu ga proda. "Če že hočete," je odvrnil ataman, "vam ga dam. Toda izjavljam tu pred pričami, da kupujete od men" potvor-jen dragulj." S temi besedami ga je snel in izročil grofu pred vsem ljudmi, ta mu je pa plačal dogovorjeno ceno. Drugega dne je pokazal dijamant znamenu varšavskemu zbiratelju in ta ga je brez odloga označil kot potvorbo. Grof je planil k draguljarju in tudi tu je zvedel isto. Ni bilo dvoma, da mu je atamana namesto pravega dijamanta spretno podtaknil nepravega. In vendar mu ni mogel nič — saj je bil ta izjavil pred pričami, da oddaja rotvorjen dragulj. Edino kar se je premetenemu goljufu zgodilo, je bilo to, da so ga črtali kot člfcna aristokratskega kluba. KADAR PRITISNE V NEW YORKU NEZNOSNA VROČINA... kopališč, kjer ob vračih dneh kar mrgoli \ milijona IjndL željnega občinstva. Na Coney Islanda je včasi do pol Vprašajte žensko, ki ga ima! Električni refrigerator? Ženska, ki ira ima, vam bo povedala, da bi sedaj nikakor ne iii«>_ tfla biti brt z njega. Udobnost? Taka kot je še niste imeli. Le pomislite, da če greste za par dni z doma ter se vrnete, najte refrigerator napolnjen z baš tako dobro hrano kot ste jo pustili. Varnost? Da! Za otroka in celo družino' Mleko in hrana ostaneta dobra v varni zoni v temperaturi pod 50 stopinj. Otroci ne bodo poleti zboleli vsled pokvarjenega mleka, če je mleko zaščiteno v električnem refrigeratorju! Ceno? Za manj kot 15 centov dnevno lahko vzdržujete velik refrigerator varno hladan; posebne dezerte in salate lahko zmrznete; in i-mate ledene kocke za namizno uporabo. Vprašajte žensko, ki ga ima! Tudi vi ga boste hoteli! The New York Edison Company Brooklyn Edison Company, Inc. The United Electric Light and Power Company New York and Queens Electric Light and Power Company \ The Yonkers Electric Light * and Power Company X. Mati in hči v borbi za ljubčka. t _ j. -— Ves Pariz je te dni govoril o zagonetni tragediji, ki se je odigrala med puostajama Pariz-Ablon, kjer je našel železniški čuvaj blizu postajališča Choisy nezavestno dekle. Prenesli so jo takoj v bolnico, kjer so ugotovili, da ima težke notranje poškodbe Dekle je bila vso noč nemirna, tresla jo je mrzlica in mrmrala je v italijanščini nerazum-lijive besede, iz katerih je sestra, ki ji je stregla in ki je slučajno razumela italijansko, posnela samo ime "Oliver j a" in Jasminova ulica. Ti dve imeni in grožnjo, da se bo o-svetila, je večkrat ponovila. Vso noč se je nesrečnica valjala po postelji, drugo jutro je pa umrla, ne da bi se zavedla. Bolnica je o zagonetnem dogodku obvestila o-rožnike v Choisy, ki so uvedli preiskavo. Ugotovili so samo, da je bila neznanka oblečena zelo elegantno, da je imela pri sebi vso zlat nino in ročno torbico z denarjem. Roparski napad je bil torej izključen. Kdo je lepa neznanka, niso mogli dognati. Zvedeli so samo, da jI je ime Angeiika. Ime je bilo namreč gravirano na medaljonu, katerega je nosila na verižici na vratu. Orožniki so obvestili pariško policijo, ki je preiskavo nadaljevala. Detektivi so izvedeli od sestre, ki je stregla umirajoči, vse podrobnosti Mnogo sicer ni bilo, vendar Je pa lahko bilo dovolj, da so lahko nadaljevali preiskavo. Najprej so morali poiskati Jasminovo ulico. To je bila precej težka zadeva, kajti samo v okolici Choisy j a je 11 Jas-minovih ulic. Ves trud in poizvedovanja policije pa so bila zaman in že se je zdelo, da bo ostal zagonetni umor nepojasnjen. Toda detektivi so izvohali, da je v Jasminovi ulici v o-kraju Cottage v elegantni vili nedavno stanoval s svojo ljubico neki Alfonzo Oliviera. Ljubica je bila bajF Italijanka. Lastnica vile je povedala, da je bilo v njuni družbi često tudi lepo čmolaso dekle. Ko so ji pokazali Angelikino fotegra- I fijo, je lastnica vile takoj spoznala dotično dekle. Policija je preiskala sobo, kjer stanovala in našla je dva vozna listka za progo Pariz-Ablon. S tem je bilo dokazano, da sta zaljubljenca v zvezi z umorom. ! Dočim je policija iskala zaljubljenca po Parizu, je iz Ablona prispela vest, da je Oliviera tam. Mož je z ljubico baš obedoval, ko so vstopili -v sobo detektivi. Vprašali so njegovo ljubico, kje je Angeiika. Ženska je prebledela in za-jecljala, da je Angeiika njena hčerka in da je odpotovala v Pariz. Končno je priznala, da je njen j ljubdek, Portugalec Oliviera. vrgel hčerko skozi okno brzovlaka. Oliviera pa je obdolžil svojo ljubico, da ga je nagovorila k zločinu, ker je bila ljubosumna na lastno hčerko, kateri je začel dvoriti. Policija je oba zaprla. Ogromen aeroplan. V tvornicah avijatičnega središča Carabanchelu v Španiji gra-j dljo velikanski aeroplan, ki bo i-t mel 6 motorjev po 750 HP. položenih v horicontalni črti. Aeroplan, ki se izdeluje po načrtu inženjerja Lorenza, bo tehtal 11 ton In bo mogel nositi težo D tisoč kilogramov. V aeroplanu bo prostora za 50 potnikov. Akcijski radij letala znaša 12,000 km. Predpotopne mode . Ameriški znanstveniki so zaključili razkopavanja v Uru Kaldej-skem, se povrnili domov in razsta-I vili svoje starine v filadelfijskem i muzeju. Tisoči ljudi prihajajo o-. gledovat si spomenike 5500 let sta-i re kulture. Največ zanimanja | vzbujajo čaše, obleke in nakit kraljice Šebah, ki je živela 1500 let pred Abrahamom in 2000 let pred Tutankamonom. Množica se gne-te ves dan pred njeno, današnjim popolno slično torbico, ki vsebuje med drugim srebrno ogledalce, črne in zelene svinčnike za trepalnice in obrvi ter celo rižev puder za 1 obraz. "GLAS NARODA** NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 23, 1929 The LARG EST SLOVENE DAILY in U. S. A. POUČNE KNJIGE pAolitvenki KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street, New York MOLITVENIKI: Marija Varhinja: v platno zvezano v fino platno ..... v usnje vezano ... v fino usnje vezano .«0 1.00 1.50 1.70 Rajski Rlasovi: v platno vezano ........................1.— v fino platno vezano................1.10 v umi je vezano ........................J.*iG v fino usnje vezano................1.70 Skrbi za duiio: v platno vezano.............80 v fino platno vezano........ 1.20 v usnje vezane..............1.05 v fino usnje vezano ........1.80 Sveta Ura (z debelimi črkami): ▼ platno vezano ..... ▼ fiuo platno vezano v fino usnje vezano . .00 1.50 1.00 Nebesa Naš Doni: v platno vezano ........................1.— v usnje vezano ........................1.50 v fino usnje vezano ........ 1.8(3 Kvi&ku srca mala: v platno vezano ...............80 v eeloid vezano ........................1.20 ▼ fino usnje vez............1.50 Hrvatski molitveniki: Utjeha si ar ost I, f!aa ve*.........1.— najfinejša vez ..............1.00 Slava Boru » mir ljudem, fina vez 1.50 naJfineJS „vez ..............1.60 Zvončcc nebeški, ▼ platno.......80 fina vez ....................1.— Vienac, najfinejša vez ..........1.60 Angleški molitveniki: (za mladino) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .. .30 v belo kost vezano ..........1,10 Key of Heaven: v usnje vezano ......... v najfinejšo usnje vezano (Za odrasle) Key of Heaven: v fino usnje vezano ..... Catholic Pocket Manual: v fino usnje vezano..... Ave Maria: v fiuo uraje vezano..... POUČNE KNJIGE: Abecednik slovenski ......... Angleško slovensko berilo .... (l>r. K trn t . 70 .1.20 1.50 1,30 .. 1.40 .3.00 Amerika in Amerikanei (Trunk)..5.— Angeljska služba ali nauk kako se naj streže k sv. masi...........10 Angleško-slov. in slov. angl. slovar .90 Boj nalezljivim boleznim .......75 Cerkniško jetero ...................1.20 Domači živinozdravnik, trd. vez. ..1.60 Domači iivinozdruvuik. broS. ....1.25 Domači zdravnik po Knaipo: broširano ....................1.25 Slike iz živalstva, trdo vezana .. .90 Slovenska narodna mladina. obsega 452 strani .............1.50 Slov. italijansk iin italijanski slov. slovar .........................90 Srbska začetnica ................10 Spretna kuharica, trdo vezana ....1.45 Sveto Pismo stare in nove zaveze, lepo trdo vezana ..............3.— Sadno vino .....................40 Slovenska slovnica (Breznik) trii o vez...................1.20 Cčna knjiga in berilo laškega jezika ..........................60 Uvod v Filozofijo (Vplierr) ......1.50 Veliki vse vede i .................80 Veliki slovenski spisovnik trgovskih in drugih pisem ..........2.25 Lira, srednješolska, 2. zvezka skupaj ...........................2.- Troglasni mladinski zbori: Mešani in mo>ki zbori. (AIJa5) — 3. zvezek: Psalin 118; Ti veselo poj; Na dnn: I »ima noč.........40 5. zvezek: J»>b: V mraku; Dneva naiu pripelji žar; Z vrncera tem ovenčam slavo; Triglav .......40 »I. zvezek: Oi*>min k veselju; Sve. , ta nor: Stražniki; Hvalile Go* Kazaki ........................80iStiri smrti, 4. zv............... .35 Stev. 60. (Dostojevski) Zapiski iz R. U .R. drama v 3 dejanjih s pred- ; OWntki: Geslo ....... Kraljevič berač................. -30 Smrt pred hišo .................65! mrtvega doma, II. del ........1.— te™. (Capekt. vez............43 KHtev pot, roman (Bar) trd. ves. 1.101 Stanley t Afriki ............. Križev pot patra Kupijenika .70 i Strup iz Judeje ............... Kaj se je izmislil dr. Oks.......45[Spomin znanega potovalea .... Levstikovi zbrani sipsl ......... i Stritar jeva Anthologija ,trda vez L zv. Pesmi — Ode io elegije — ' broS- ...................... Sonet je — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) ...70 Voščil na knjižica ................50 Zdravilna zelišča ...............40 Zel in plevel, slovar naravnega zdravilstva ....................1.50 Zbirka domačih zdravil .........60 Zgodovina Umetnosti pri Slovencih. Hrvatih in Srbih..........1.90 Zdravje m!adine ................1.25 iMorski razbojnik .... Zdravje in bolezen v domači hiši. 2 7.v.......................1.20 2. zv. Otročje igre v peseoeah — Različne poezije — Zabavljice in pušice -- Jeza na Par na s. — Ljudski Gais — Kraljedvorskl rokopis — Tolmač (Levstik) .. .70 Trdo vezano..........1.— 5. zv. Slika Levstika in njegove kritike in polemike............ .70 Ljubljanske slik«, HiSnl lastnik, Trgovec, Kupčijski stražnik, U-radnik. Jezični doktor. Gostilničar, Klei>etulje. Natakarca, Du- a . _ hovnifc, itd..................«6 f™* "»f Sisto Šesto, povest iz Abrucev SIj medvedjega lovca. Potopisni roman ........................ Stric Tomeva koča ............. Student naj bo, V. zv........... Sveta Genovefa ................ Sveta Notburga ................ Sredozimci, trd. vez..............64 broš. .......................40 Spisje, male povesti.............35 Svitanje (Govekar) ............1.— Stezosledec ..................... -HO JO Št. 61. (Golar) Bratje in sestre .75 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .75 Št. 62. Idi jot, I. del. (Dostojevski) .90 Ujetnik carevine, veseloigra v 1.50 Št. 63. Idljot, II. del .......... 4)0 dejanjih .................. 90 Št. 04. Idijot, III. del.......... .9« Veronika Deseni&ka. trda ves . 90 , štev. 65. Idijot, IV. del .......90 Za kril in svobodo. Igrokaž v ' J Vsi 4 deli ..............3.25 dejanjih.................... 30 1 i St. 66. Kamela, skozi uho Šivan- I kc, veseloigra .................45 Ljudski oder: .30 i Slovenski pisatelji. I. zv. — j ^ zv* •50 Fr. Masel Podlimbarski. Slike "»• ZT- in črtice. Gorski potoki, Tova- Zbirka ljudskih igsr: riš Damjan ..................................2.50 Z naših gora ................. 3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Slovenski pisatelji U. zv. * I --Neža, Sanje ................. Potresna povest, Moravske sli- saopič. Vestalka, Smrt Marije ■ ,T . , „ . n_. a f device, Marijin otrok ........ ke. Vojvoda Pero i Perica, Cr- <14 ^^ Sv Ro^tjan JanaAka tiče ........................2.5« deklica. Materin blagoslov ____ .3* 1.50 .35 r. zvezek: Sla v ček; Zaostali prič; Domoriifina Iskrica; I'ri sradhi; Pri inrtvnikfin sprevodu: Geslo ] 8. zvezek: Ti osreHtl jo hot I (uio-j Snn z!«.r< : Prijatelji »n ea (metan zhor» ; Stoji, stoj; Kmetski hiši _____ Mlnčir^ .40 .40 .40 .35 .35 .35 Tihotaper, 5. dejanj . Po 12 letih. 4 dejanja •« CERKVENE PESMI: .60 .1.— Šopek Samotarke ................ .35 Lucifer .........................1.— Lov rut ženo ....................I.— Marjetica ...................... J0 ............1.— ........... JS 0 .75 Svetlobe in sence .......... HAKESPEAREVA DELA: .30 1.20 .60 Domači glasi, Cerkvene pe«nil za mešan zbor .................... 1,— 12. Tanlum Ergo. (Premrli ____ 50 Slovenski pisatelji IV. zv. Tavčar: l15- snopič. Turki pred Dunajem, Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni ( FabJo,a ,n Nrfa ............ bog, Pomlad ...............2J0 20. snopič. Sv. Just; Ljubezen Marijinega otroka .............. .30 .30 Masne pesn:i za me^an zbor. — i Snttner) ................... .5# 12 Pange Lingua Tantum Ergo Gr- nitori. (Foer^ter) ............ J&0 I 12 Pange Lingua Tantum Er-o Ge-nitori (GerbičJ ........... Znanost in vera (Verier > ........1.50 BAZNE POVESTI in ROMANI: Amerika, povsod dobro, doma najbolje .......................05 ; Agitator (Kersnik) broS........80 Andrej Hofer................... .50 ................60 Mrtvi Goslač .................. .35 Mali Klatež Mesija ..... Malenkosti (Ivan Albrecht) .... Mladim srcem. Zbirka povesti za slovenska mladino .35; .35! .40 .60 Na valovih južnega morja .. Na različnih potih ........ "(IO ^otai"jv nos« humoreska .65 Narod, ki izmira .......... .40 Naša vas. II. del. 9 povesti .25 Nova Erotika, trdo vez. ..., .60 Naša leta, trd. vez. ........ .35 broširano .............. .20 Na Indijskih otokih ........ .26 Naši ljudje ................ .80 Nekaj iz ruske zgodovine .. Nihilist ................... .<;> i .70 .50 .25 Arsene Lupin .................. Beneška vedeževalka ............ Belgrajski biser ................ Beli meeesen ................... Bele noči, mali junak .......... Balkansko.Turška vojska ...... Balkanska vojska, s slikami .... Berač s stopiljie pri sv. Roku .. Blagajna Velikega vojvode...... Boy, roman .................... Burska vojska.................. Bilke (Marija Kmetova) ...... Beatin dnevnik ................ Božični darovi .................. Božja pot na Šmarno Koro...... Božja pot na Bledu ............ Boj in zmaga, povest .......... Cankar: Bela Krizantema ...... Grešnik Lenard, broS... .70 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln Mimo življenja .......80 strahote z bojnih pohodov blvše- Cvetke .........................25 ! ga slovenskega polka ........1.50 Cesar Jožef II..................3« Cvetina Borograjska ............ .50 Novo "vljenje ..................60 Čarovnica .....................35 Bb 50 letnici Dr. Janeza L. Kreka .25 Črni panter, trd. Vez. .......... .80, Onkraj pragozda ............... .80 ..25 .30 .40 ...35 .40 JO .70 .80 .60 .50 .40 .35 .40 broJL .............60'Odkritje Amerike ......... Čebelica .........................25 Pasti in zanki ........... Črtice iz življenja na kmetih---- .35 Pater Kajetan ............ ,, ... . .. [Pingvinski otok ........... Drobiž, salbi car In razne povesti - »Povest o sedmih obešenih . spisal MUčlnskl ...............60 i Pravica kladiva ......... .50 Patarki iz Roža (Albrecht) Darovana, zgodovinska povest l>ekle Eliza ................. Dalmatinske povesti ......... .40 Pariški zlatar .. .35 Prihajač, povest .60 .25 .L— .00 ,50 .50 .25' . .35 ,60 ljudska drama v 4 dej., broš. 105 strani ..................... Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasj«, izbrane pesmi, 184 str., broširano..................... .50 Št. 5. (Fran Milfinski) Gospod Eridolin Žolna in njegova družina veselomodre črti«*e I., 72 strani. broširano ................ .25 šr. 7. Andersonove pr vedke. Za slovensko mladino priredila L'tva, 111 str., bros............35 štev. 8. Akt. štev. 113...........75 Št. 0. (Univ. prof. dr. Frane "Welter. » Problemi sodobne filozofije, 317 strani, bros.......... Št 10. (Ivan Albreht t. Andrej Ternoue, rilijefna karikatura in minulosti, 55 Str., broS. ........ .25 Dolga roka .................... .50 povestf. Bera« s stopnjlc pri bv. ti. rti__♦ nii.lt. ^il : . . Št. 11. (Povel Golial Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah, 84 str., hroš....... Št. 12. (Fran Milčinski) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str., broS.......... Št. 13. (V. M. Garsiu) Nadežda Nikoiajevna, roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr., broš......... Št. 14. (Dr. Kari EngUš) Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albiu Ogris, 236 str., broS.......................... .35 ^0 .30 Trenutki oddiha ............ Turki pred Dunajem ...... Tigrovi zobje ............... Maelioet, trdo vez. .............90 broširano....................70 Tri indijanske povesti Mladi gozdar, broS............. ^0 Tunel, soc. roman Moje življenje...................75 Othelo ......................... Mali Lord .....................80 j Sen Kresne noči .............. Miljonar brez denarja...........75 ^ Mrtvo mesto ....................75 SPLOŠNA KNJIŽICA: Malo življenje .................65 Maron. krščanski deček Iz Llba- v Št. 1. (Ivan Albrecht) Ranjena Doiia ...................... .25 J gi'uda, ivzlrna invest, 104 str., Mladih zanikernežov lastni živo- broširano .................... topiš .........................75: 2. (Rado Murnik) Na Bledu, Mlinarjev Janez ................ -50 Izvirna povest. 181 str., broš... Musolino .......................40 ,Št. 3. (Ivan Itorman> Testament, .10 .70 .35 .50 Tik za fronto ...................70 Tatič, (Bevk), trd. vez..........75 • ^ PESMI IN POEZIJE: . -50 Akropol i s in Piramide ! Hvalite Gospoda v njecovih svet-.30 : nikih, pesmi na «.*;t>t «vi-tnl-ktiiij. (Premrli ................ i 10 ohhajilnih in 2 v čast pr?sv. Srcu Jezusovemu. (Grumt ...... .50 .10 -*i5 .40 .60 .40 .30 broširano ....................M ln honorem St. Josephi — 1— Azazel, trdo vi>z." ..*.'*.*.'. A.— I .................. Tri legende o razpelu, trd. vez. .G5 Balade in romance, trda vez..... 1 25 Kyrie .......................... rra z angeli ....................1.20 Bob za mladi zob. trda vez.....401K *]et'nm R^njemn telesu - V robstvu (Mntičlč) ..............1J3T> Gregorčičeve poezije .............50 " " r-r, r' ................... V gorskem zakotju .............35 Godec: Pored narodnih pravic o Sv. Nikolaj ..................... C% i Vrbkem jezeru. (A. Funtek) — V okiopnjaku okrog sveta. 1. dei .90 Trdo vmna .............. 75 del .......................90 Ketejeve poezije .trda iez .. .!!!'. .1.10 NOTE ZA CITRE: Večerna pisma, Marija Kmetova . .7.1 Vladar .........................75 Kraguljčki (l'tva) .............65 Buri pridejo. k.,račr.!<-a...........25 Vojska na Turškem .............00 trdo vezano .................g® j Sarafan, ruska 1 - - iu. ( Wllfan ».. .25 Veliki inkvizitor ................Moje obzorje. (Gangl) ............1.25 Vera (Waldova), broš. ........ .35 Sarodna pesmarica ............ Višnjega repatica, roman, 2 knjigi 1-10 Narics (Grudenbr^š. .......... Vojni, mir ali poganstvo, I. zv... .35 primorske pesmi, (Gruden), vez. Slutne (Albrehti broš........... Pohorske poti (Glasen broS. .... •75 pesmi Ivana Zormana: .60- ttriginalne slovenske pesmi in .25' prevodi znanih slovenskih pesmi Volk spokomik in druge povesti L— T angleščini ...................l.ttl Trdo vezano ...................L23 Prešernove poezije ..............60 RAZGLEDNICE: * NOTE ZA TAMBURICE: V pusti v je šla, III. zv ...... Vrtnar, (Itabi nd rana t h Tagore), trdo vezano ................ broširano .................. Vojska na Balkanu, s slikami .. .35 .30 J10 Slovenske narodno pfsmi za tamhu- raški zbor in petje. ..1.30 Boni šel na planince. Podpurl slov. 1 nar. i**sini. (Hajukj ..........1.— ' N3 Gorenjskem je fletno..........L— Valetin Vodnika Izbrani spisi Vodnik svojerau narodu ..... Vodnikova pratika 1. 1027... Vodnikova pratika 1. 1928 ... Vodniki in preporefei ....... Vladka in Metka ..... .30 .25 Oton Zupančič: .50i Ciciban, trd. vez. j,0 Sto ugank ...... .60' .50 V zarje Vidove, trd. vez ....... Zločin in kazen (2 knjigi 1 ......1.60 Vijolica. Pesmi za mladost ---- Zmisel smrti ...................60 Zvončki. Zbirka i»esnij za sloven Zadnje dnevi nesrečnega hralja .. .60! sko mladino. Trdo vezano ---- Za kruhnm, povest ............ Ji5 Zlatorog, pravljice, trda vez ---- Zadnja kmečka vojska...........75 Zadnja pravda, broš........ ... .»)0 Zgodba Napoleonovega Huzarja ..1.— Zgodovina o nevidnem človeku .. .35 Zmaj iz Bosne .................70 Zlatarjevo zlato .................90 Za miljoni .....................90 Za miljoni .....................65 Življenje slov. trpina, izbrani spisi i Zabavne. Različne, du< at ...... .40 .50 N«"J«rške. Različne, du-at .....10 .50 Velikonočne, božične in novoletne i ducat...........................40 .90 5/ raznih slovenskih krajev, dueat .40 Naroilna »M»-a. ducat .............40 posamezne po .................06 .90 PROROKOVALNE KARTE — SI.— .60 PESMI Z NOTAMI: MEŠANI in MOfiKI ZBOR ZEMLJEVIDI: Zemljepisni Atlas Jugoslavija l.SO Priložnostne pesmi (GrunD ....1.10 SUnski zemlje«id Slovenije aa moč- l ninj papirju s platnenelmi r»n*g1- (Adamič) : .1.50 Do Ohrida in Bitolja ...........70 Deteljica ........................60 Doli z orožjem ................ .50 Don Kišot iz La M an he...........40 Dve sliki. — Njiva, Starka — (MeSko) .....................60 Devica Orleanska .............. -50 i Duhovni boj ................... .50 Govodoreja ......................1.50 Dedek je pravil; Marinka in Skra- Roku Požigalec ..... Povesti (Kuhar) . Povesti. i»esmi v prozi (Baudelaire) trdo vezano....................................1.— Plat zvena .........................................40 t Po stran klobuk.................................35 Pri stricu .......................00 i0' Št 15. Edmond in Jules de Gon-J25 ; court, Renee Mauperin........ .60' teljčki........................40 Prst božji .30 Patria, povest iz Irske junaške do- dobe ........................ ^0 Gospodinjstvo....................1.— Jugoslavija, Mellk 1. zvezek ....1.50 2. zvezek, 1—2 snopič ......1.80 Elizabeta .......................35 Knbična računi ca. — po meterslii Fabijola ali cerkev v Katakombah .45 meri........................75 arovska ukharica ................ M gorah in dolinah ............ ^0 Kletarstvo (Skalicky) ..........2.00 Baorn Trrak .............^ Pod krivo jelko. Povest Iz Časov ro- kovnjačev na Kranjskem...... -50 Kratka srbska gramatika ....... .30 Filozofska zgodba ...............60 Knjiga o lepem vedenju: ™ Diavolo .................... J5 Gozdovnik (2 zvezka) ...........1.20 trdo vezano .............".'.'.l!-- God^vski katekizwn ............ Gostilne v stari Ljubljani.......60 Kratka zgodovina Slovencev, Hrva- Grška Mytologija .............. L— tov in Srbov .30 Gusarji .........................75 Kako se postane državljan Z. D. .25 Hsdžt Murat (Tolstoj) ........ .60 Kako se postane ameriški državljan .15 Hektorjev Knjiga o dostojnem vedenju .... ^0 Hubad pripove6 Alešttvec, 3. zv. sknpaj ... Zvesti sin, povest .......... .80 Zlatokopi .................... i Ženini naše Koprnele ...... t Zmote in konec gdč. Pavle .. .40 Zlata vas .................. i Zbirka narodnih pripovedk: .45? I. del..................... Zbirka narodnih pripovedk: II. del ........................40 Znamenje štirih (Doyle) ....... -50 Zgodovinske anekdote .......... .30 Z ognjem in mečem ..............3.— Zaročenca, milanska zgodba Iz 15. stoletja ........................3,— Slovenski akordi .. I. zvezek .................. II. zvezek .................. Pomladanski odmevi, I. in II. zv. vsak ................... .7.51 bi Zemljevid Jugoslavije ....... Zemljevid: Slovenske dežele 45 j Istra Ameriška s!ov?nsk« lira (Ilolmar) 1.—; Pregledna Karta Slovenija ...73» .. .30 Ln____ .. .30 .. .40 .45 i Orlovske himne (Vodopivec > .... 1.20 .45 .50 40; .25 i 10 moških in mešanih zborov — (Adamič) ...................45 MOŠKI ZBOR Trije moški zbori (Pavčič) — Izdala Glasbena Matica .........40 Narodna nagrobniea (Pavčič > .. Gorski odmevi (Laharnar) 2. zv. .45 Pol litra vipavca .....;.........001 ^ Poslednji Mehikanec .......... .30 St- 26. (Jul. Zeyer) Gompaei in Pravljice H. Majar ............ .30 Predtrfani, Prešern In drugI svetniki t gramofona ............ .25 Mati: Materinstvo ..............L— Mlada leta dr. Janeza Ev. Kreka .75 5Uekarstvo ......................1.— Ncmško^ngleški tolmač ........1.40 Najbolj*a slov. Kuharica, 668 str. lepo vez. (Kalinšek) ..........5.— Nasveti za hišo in dom. trd. vez. 1.— Naše gobe, s slikami. Navodila za spoznavanje užitnih In strupenih gob ..........................1.40 NfinVina brw učitelja: del ...................... Janko in Metka (za otroke) 2 del ...................... j Jernač Zmagovač, Med plai Nemško slovensko slovar ........1.— Slovensko nemški slovar.........80'Jn»ri (Strug) trd. v........ , .40 Hudo Brezdno (II. zv.> ........ -35 Humoreske, Groteske in Satire, vezano ...........................81 broširano ...................60 Iz dežele potresov ...............75 Izbrani spisi dr. H. Dolenca.....60 Iz tajnosti prirode .............. .50 Iz modernega v se ta, trdo tez. 1.60 Igračke broširano ............. .80 Igralec ........................ .75 Jagnje ........................ JO . .30 . .50 . .75 .50 Maje, trda vez.. .1,— I Ptice selivke^ trda vez .......... 75 I Pikova dama (Puškin) ........ M Pred nevihte .................. -35 Pravljice (Mildiuftf) ....... .50 broS. ........ .60 Ojačen beton ............... Obrtno knjlgovadstvo ............!Jurfičevi spisi: Petrotnnmrstvo, trd. ve«.........1JW j popolna Izdaja vseh lO rveakov, Perocnlnarrtvo, broš. ............1.501 iepo vezanlh ..................10.— Prra čitanka, vez............... 75 g^^ ^ broS............... A% Dr. M. Bus .... po iivetnl .65 Pravila ta oliko .. Prik rojevanja perila Psihične motnje na alkoholski podili ........................ M]Kako sem se jaz likal Praktični račun ar ...............75 0. zvezek: Dr, Zober — Tugomcr broširano ...............0-« -75 Juan Miserija (Povesti iz špnaskega življeji ja .................... .60 Pravljice In pripovedke (Kočntnlk) '1. zvezek ..................... 2. zvezek ____............. .40 Komurasaki, japonski roman, iz če££iae prevel dr. Fran Bradač, 154 str., bros..............45 Št. 21. (Frldolin Žolna) Dvanajst kralkočasnih zgodbic, II., 73 str. broš......................... .25 St. 22. (Tolstoj) Krentzerjeva____ sonata ...................r... .60 Št. 23. • • • * e < Revolucija oa Portugalskem Razkrinkani Habsburžani . Roman zadnjega JU, Rdeča in bela __ , (Alešovec) I. zvezek ^........ .00 Sloveaski ftaljivec _________ Pravo in revolneUa (Pltamle) .. JO Kako sem se jaz likal 'Sloveaski Robinzon, trd. ves. ____Ji Ste*- 48. II. zv............. JO Suneški invalid ................ JS Ster. 49. Št. 38. (Ksaver Megko) Listki, 144 strani________V.......65 I Št. 37. Domače Živali ......... .30 1 a išt 38. Tarzan in svet........—L— "•jfttev. 89. U Bohetne ........i.. JO i .401 opvest .. JO §t- 48. Magda I in Mejni utemriji ruskega idejalizma ..............1-5« fdov.-nenaški in nesnško-slov. •••••••••••••••••o aS^ pojmi iz Radio teh. .................. 1*75 ..... .75 J0 Kal »o __________________ (Alešovec) | Kako sem se jaz likal j (Alešovec) III. zvezek......... JO Sodnikovi ....................... Korejska brata« povest Iz misijo- jSolnce in seoee . r............... nov v Koreji .............. JO Skozi širna bdijo ............. Kruh, trdo vezano ..............L— Sanjska knjiga, mala .......... breš. ....................... JI Sanjska knjga, nova velika Krvna esveta ...........................J« Sanjska knjiga Bohinja pri kraljici gosji nožici JO Spake, ..... J5'Strahote vojno ........ .40 St. 47. WsteU duše............ fivaU ..w. JO ain ........ JO Št 09. Slika De Grajre..........120 .75 Št. 51. Slav. kalade In romance JO J9 Št. 54. V metein ...... JO Št. 55. NaiaBDeu ibofadk ...... JO J0 št. SO. Va in onkraj SMle ____ Jft J« fit. 57. Tarzanov* mladost JO ..........L50 Štev. 68. OW (Hamsun) r.... trda vea____ JO Št. 59. (Dostojevski) Zapiski Iz .............. J0l mrtvega doma, I. del ..........L— JO SAMOSPEVI: Polcrajni ročni zemljevidi: Gorenjska .....................30 Slovenske Gorice, dravsko ptuj- skopol je ......................30 Ljubljanske in mariborske oblasti .30 Pohorje, Kozjak .............. 30 Celjska kotlina, Spodnje slovensko posavje ...................30 Prekmurje in Medumurje.....30 Kamniške planine. Gorenjska ravnina in ljubljansko polje .. .30 Nočne pesmi, (Adamič) .........1.25 Canada .........................40 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .......................4i» Združenih držav, veliki ...... Nasi hmini ..................... MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica ................... RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJEM: Domovini, (Foestcr) .............10 Izdala Glasbena Matica Gorske cvetlice (Laharnar) Četvero in petero raznih- glasov .... Jaz bi rad rudečih roz, moSki zbor z bariton solom In priredbo za dvospev .....................j V pepelnlčnl noči (Sattner), kan-tanta za soli. zbor la orkester, izdali Glasbena Matica ...... .20; 3. zv. Vesele pevesti ............ 4. v*. Povesti ln slike .......... 5. zv. Študent naj bo. Na* vsakdanji kruh...... ................ spisi za mladino: fGANGL) 2. zv. trdo vezano. Pripovedke ln peami ............,..--*-«.--• 3. zv. trdo vezana Vsebuje 12 povesti ........................ JO 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. po^ vesti ........................ JT 5. zv. trdo vezano. Vinski brat JO j Dve pesmi (Prelovec), za i^oSki j 6. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 po- | zbor in bariton solo............ vesti ........s................. JO.Kupleti (Grum). Učeni Slibec,— I . Kranjske šege in navade, Ne-Umetniške knjige s slikami za mladino:j zadovljstvo, 3 zvezki skupaj ..L— Pepelka; pravljica š slikami ....1.60.Knpleta Kuza Muca (Parma) .....10 Bdeča kapica; pravljica s slikami 1.—j SneguljClca: pravljica 8 slikami 1.— Mlada greda .;................ Trnoljčica, pravljica s slikami KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar -------L........... .75. Stike iz pravUie .............. .M Knjige za slikanje dopisale; popolna s ftarVaml in stvadon: Mladi umetnik ..................131 OtroSkl vrtec ...................LSO »11. 1. Srbske narodne himne .. 1.5 Zaklad za otroka ...t;:..........L20 la. Sto čutiš, Srbfne tužni .. .13 1 Št. 2. Zrinjski Frankopan ........15 IGtBE: ! j Št. 10. Na-planine ..............15 ------I §t 1,1« ZfC^Cr m m ■ • »IS Beneški trgovec, tgrokas v 5. dejanj JI Št. 12. Vasovalec ...............15 Cynm de Bergerae. HeroiCna ko- \imrnAmm „ . .. medija v petih dejanjih. Trdo ve- mlafino (2i" * rovnik)--3,zvezki skupaj ........ JO d?am T 1 ^ M Siavček, zbirka Šolskih pesmi — Marta, Semenj v RSdmnmdn. 4 .......v. .......... J5 dejanja ...................... JO t Ob vojski. Igrokaz v 8tirih slikah JO Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. JO Ton&ove sajne na lDkUv&ov vo-•ftf .Mladinska Igra a petjem t Narodne vojaške (Ferjančlč) .. .30 3. dejanjih ...............................JO (Pregelj) .....................L— J-,0 Mali ......................... I Nova Evropa .................. Alabama, Arkansas, Arizona. Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana. Mississippi, Washington, Wyoming v*aki po ...... .40 .15 .50 .43, .43! Zml jevidi: . Illinois, Pennsylvania, Minnesota, Michigan, Wisconsin. West Virginia, Ohio. New York — vsaki IK) ........................ 45 Velika stenska mapa Evropa ---- .Za .40 ATaroči7om je priložiti denar, bo-,disi v gotovini, Money Order ali i poštne znamke po 1 ali 2 centa. Če ^ 1 pošljete gotovino, rekomandirajt# PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ...2.50 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarSiC-) L. 2., in 8-zv. skupaj ...................1.— MALE PESMARICE: 20 P^smo. Ne naročajte knjrg, katerih «4 9 ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 W. 18. St., New York PRAV VSAKDO kdor kaj išče; kdot kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj pro- daji prav vsakdo priznava« da imajn čudovit uspeh — MALI OGLASI "G las Narocla19 / "GLAS NARODA* NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 23, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. Kamen spojke med Rusijo in Kitajsko. M. ZOŠČENKO: KAKO JE SEMJONOVIC HODIL ZA ARISTOKRATKO In jaz osel, buržuj, stopim za nje in ji ponudim: — Če bi morda želeli pojesti kolač. . Nič se ne ženirajte.... Plačam Jaz, bratec, ne trpim žensk, ki nosijo klobuke. Leta ti taka-le ženska v klobučku, ima nogavice iz pajcevir.e, morda celo mopska v narečju in še zlat zob po vrhu.nak 1 jaz! take an.stokratke niso zame več — Merci! — reče. In ročno stopi ženske, ampak čisto navadne cu- ' z izzivaj očimi koraki k pultu... njt. To se pravi, svoje dni sem se hcp ... in že .ma v rokah torto, tudi jaz zagledal v aristckratko, se , — Sežem po svojih parali. Kve.-sprchajal z njo in jo vodil v clcca- jemu za tri torte. Zajedla se je va- lišee. V teatru se je tudi vse tisto zgodilo. Prav v teatru se je razče-perila njena ideologija v vsem obsegu. Seznanil sem se z njo na zborovanju Gledani okoli sebe, pa ti stoji tam stvarca, nogavičke iz paj- čevine, zlat zob. — Odkod Iz katerega — Jaz? — ta. — Prosim rti zabave. nje. Nemirno pobrskam po svojih žepih. Preštevam denar, ki ga imam na cllani. Odpihnil bi ga lahko 2 nje! Pcje prvo ... hop. .. in že zagrabi drugo. Zakašljam. In molčim. Poloni ^e me silna buržujska sramežljivost. Krj se to pravi: Savaiir pravim, državljanka? brez denarja?! >kraja? rece ena. Iz j Hodim okoli nje, ko petelin, ona dir. - ec mi nasmehne; vse na njej odraža komplimente: Pravim ji: llm vam tam do- 1 — Ali ne bi bilo čas. da pogleda-\a z.i prostori? Morda je že zvo-In že :.e mi Je nekako čudno v:jc- nilo. dla v srce. Večkrat sem se napoti. I — Ne! Greva na prostore in gledava o- psro do konca. In domov. Pred vrati mi pravi: — Strašna svinjarija od vas, Semjon Sernionovič. Kdor nima denarja. naj ne hodi z damami. Odvrnem ji: — Sreča ni v denarju, državljanka. Oprostite izrazu. In tako sva šla vsaksebi. Ruska oaza na Daljnem vzhocu lja vzhodnokitajske železnice. La-j da morajo Rusi Harbin je postala kamen spodtike. ševiča. Na banketu sta se oba domed Kitajsko in Rusijo. V Evropi1 stojanstvenika pozdravila in izia-se večkrat sliši vprašanje: ali je vila, da sta zamenjala vojaško uni-Harbin kitajski ali sovjetski? In res formo s civilno obleko. In res sta bila oba v frakih, eden je imel na polovico do zadnjega ni bilo lahko odgovo- imetja vzhodnokitajske železnice izročiti kitajski narodni banki. Hočeš nočeš je morala Dalbanka (banka za Daljni vzhod > izpolniti to povelje. Najbolj je pa omajal ruski vpliv na znal politično in gospodarsko važnost vzhodno-kitajske železnice. Neprestani boji za vzhodno kitajsko železnico so povzročili, da je postalo življenje v Harbinu nekak divji ples na vulkanu. Prebivalstvo nikoli ne ve. kaj mu prinese jutrišnji dan. V Harbinu je prava mešanica Sibireev. emigrantov, sovjetskih državljanov. Angležev. Francozov. Japoncev itd. Mesto živi v neverjetno naglem tempu. Is- riti točno na to vprašanje. Hramn prsih zvezdo Leva. drugi pa red vzhodno-kitajsko železnico atentat je v rokah vzhodno-kitajske želez- Rdečega prapora. S prihodom rav- na Čangsolina in nastop njegovega ložbe .so polne izdelkov zadnje pa- nice. Iz zakotnega in do skrajnosti natelja Laševiča je tekel denar sina Čangsuliana, ki ie prevzel .jo zanemarjenega kraja ob reki Sun- vzhodnokitajske železnice v poto- očetu vlado. Novi diktator Mand-gari se je razvilo veliko moderne kih za novine. gledališča in knjige, žurije se je začel takoj zanimati '.a mesto s krasnimi poslopji in hoteli j Kitajci so spočetka mirno gledali, dogodke na vzhodnoki ta j ski želez-Zdaj vlada v Harbinu tako živ ah- i kako Rusi razmetavajo njihov de- niči. Svoj sedež je prenesel v Muk-no vrvenje, kakor v Odesi. Dan 1 nar, naenkrat so pa izdali povelje, den in v eni prvih odredb je pridnem se pojavljajo v Harbinu no- j ve trgovine, tovarne in delniške' družbe. Mesto se deli v dva dela. v trgovsko in uradniško. Leta 1924 je pa nastal v Harbinu riške mode, v kinematografih prikazujejo ameriške filme, gledališča, kavarne, restavracije in nočni lokali so vedno nabito polni. Harbin je posta! izrazito mesto veriž-nikov in pustolovcev. 50,000 SKAVTOV V ENEM TABORIŠČU Nak. bratec, jaz resnično ne tr- | velik preokret. Sovjetska vlada .:;e pim takihle aristokratk. LEPOTA JE ŽENSKAM NAJDRAŽJE NA SVETU k njej. Mnogokrat sem prišel tud^ kot uradna oseba. Tako in tako, državljanka, kako je i. poškodbami stranišča in vodovoda? Funkcionira? Da, — odgovori, — funkcionira. In ;i močneje zadrgne šal. Nobene sladke besede. Samo oko ji zameiika. In zob se ji zasvetlika v its tih. Hodim tako mesec dni k njej in se me privadi. Začenja določneje odgovarjali: — Tako in tako, vodovod krasne funkcionira, hvala lepa, Semjon Semjcnovič. Kar je sledilo, je bilo še lepše: sprehajava se po cestah. Ko greva iz hiše. mi ukaže, naj jo vodim pod roko. Storim tako in se vlečem ob njej ko zaljubljen som. Ne vem kaj bi govoril. Sramujem se pred ljudmi. No, in nekoč mi pravi: In vzame tretjo! — Ali nc bo preveč na prazen želodec? Zgodi se vam lahko, da b j-.\te bruhali. — Ne, sam navajena. In vzame četrto! Kri mi stopi v glavo. — Položite nazaj, — pravim. Prestraši se. Odpre usta. V ustih se ji zasvetlika zlat zob. Meni je, l:o da so se mi vajeti izmuznile u. rok. — Vse eno je, mislim, tako ali tako ne pojdem več. z njo. — Poležete nazaj! — kričim, — za hudiča, položite nazaj! Položi nazaj. Jaz pa k proda- jalcu: T_ ... , . ... . . svojo zunanjost. — Koliko plačam za pouzite tri 1 torte? Prodajalec se malomarno drži. Igra tepca. — Vi plačate, — pravi, — za štiri použite torte! Tako in tako! — Kako, — pravim, — za štiri Ameriški novinaiji ^o nosetili ziumo 1 Umsko igralko Dalores del ftlo in jo naprosili, naj jiin pove, kako skrbi za svojo lepoto in kak-Lna sredstva uporablja, da se leta ' ne poznajo njenemu ctrazu in ' njtni postavi. Igralka je izjavila med drugim: Vprašajte katerakoli ženo sveta kaj smatra za največjo dobrino, pa vam odgovori, da ji je lepota naj-drsžja na svetu. Razna kozmetič-! na sredstva gredo tako debro v' promet, kakor nobeno drugo blago ' : Ti zunanji pripomočki lahko pove-večajo naravno mikavnost, toda tc 1 še ni vse. Glavno je, kako se žen- ^ j ska počuti in kakšne misli ji roje ' po glavi. Vse ženske niso lepe. kaj- : ti narava je v tem pogledu skopa in krivična. Enim da preveč, dru- j gim premalo. Toda tudi ženske, ki po naravi niso lepe, lahko postanejo mikavne, če znajo skrbeti za ■■■PMHIPIPPPPHPHMBH-i ni ustavila pred nobenim sredstvom | j da doseže svoj cilj. Posrečilo se ji i je izposlovati aretacijo bivšega ravnatelja vzhodno-kitajske železnice i Ostroumova in ped firmo prijatelj-! stva narodov je uvedla na vzhodno-kitajski železnici originalno parite-; to s sovjetskimi uradniki na vodil-1 : nih mestih in s Kitajci kot njhovi-' mi namestniki. V Harbin je posla-j la novega ravnatelja vzhodno-ki- j tajske železnice Ivanova in njegovega pomočnika Jacunskega. Nova | metla je začela radikalno pometati. V železniško službo so sprejemali samo kitajske in sovjetske državljane. Na drugi strani so pa pri rejali številne bogate bankete, kitajske na čast Rusom, ruske na čast Kitajcem. Toda to prijalelj-, stvo ni trajalo dolge. Ravnatelj že-, leznice Ivanov je nekega dne kar na lepem zadržal transporte Čang- V Ar rove-parku pri Birlcen- solinovih čet v času njegovo vojne headu v Angliji se je zbralo Kaj je to. Semjon Semjono- 1 použite? Če leži četrta vendar na da me venomer vodite po teh mizi? — Nc, ne! — ponavlja on, — res leži na mizi. toda ohjedena in pre-mečkana s prsti. cestah. Imam jih že polno glavo Kot ljubeznjiv kavalir bi me vendar enkrat peljali v gledališče! To se še lahko zgodi, odvrnem Ko nalašč razdeli drugi dan kom-celica vstopnice za opero. Eno do- | ~ bim sam, drugo mi da Vasjka. ključavničar. Vstopnice so različne Moja za parter. Vasjkin^ za galerijo. Natančneje se ne zanimam zanje. In tako greva. Poiščeva si prostore. Ona se vsede na moj, jaz na Vas j kin prostor. Sedim za stebri in — Kaj? — pravim — objedena? Za boga! Strašno komično fantazijo imate! Prodajalec se ne zmeni. Krili z j rokami nad jedrni, j Krog nas polno ljudi. Naravno. ! Sodijo. Eni pravijo: objedena; dru-! si: ni! Ženska ne sme nikoli pozabiti da je izraz obraza v njeni moči. Nobena masaža obraza ne učinkuje tako. kakor mirna, zadovoljna misel. Ženska, ki hoče imeti pri-kupljiv obraz, mora poditi od sebe težke misii. Če smo pa že pri ženski lepoti kot taki. hočem omeniti pravila, ki se jih točno držim, da ohranim svežost svojega telesa in da z južno Kitajsko. Ivanov je bil aretiran in po me-stvu so se razširile alarmantne vesti o prihodu sovjetske vojske, !:i , naj bi osvobodila Ivanova. Name-: sto vojske sta pa prispela iz Mo-! skve Serebrjakov in Jemšanov. ki y-| bil imenovan tri dni prej za ljud-j skega komisarja prometa. In zopet i so priredili banket, na katerem se • je Serebrjakov Kitajcem lepo po-j klonil in jim zapustil namesto Iva-! nova Jemšanova kot ravnatelja vzhodnokitajske železnice. S to izpre-membo se je pričela v Harbinu cela vrsta incidentov, izgredov in a-fer. Komunistična omladina je napadala na ulicah Kitajce in cari- skavtov i:: v.-;e: proslave 21-lctnico tekle dni 50.000 krajev sveta, da skavstkega pokreta. Največji angleški park Arrows se je izo.en nil v pester tabor, kjer vihrajo za-: tave 43 narodov. Skavti so prispeli ir vseh evropskih držav, pa tudi iz Amerike. Kanade, Peizije. Avstralije, južne Afrike. Islanda. Cey-lona itd. Jugoslaviijo zastopata dve reprezentativno skavstki četi poleg skavtskih delegatov. Naval na ska\t.si:i svečanost je bil tako velik, da so morali mnogo prijav odkloniti in da je mogel samo del sKav-tov postaviti v parka šotore. Okoli 20.000 skavtov tabori v bližnjih vaseh Overton in Uptcn. Hcotonu, od koder y<: je oap-jljal z avtomobilom v Birkenhead, kjero-s'ane v ikavtskern taborišču v navadnem !..vini.-.::c.n šo.oiu. Armade 50,000 skavtov pa ni bilo lahko spraviti v taborišče. Z.; nastanitev je skrbel general Gotfrey Fau.sset, ki je poudaril bratstvo vseh .skavtov s tem. da je razvrstil mladino v parku ne glede na narodnost. Lahko si mislimo, kako veselo je bilo od ranega jutra il-j peznepa ve .'era v taborišču, kje.-se je zbralo 50.000 mladih pijor.ir-jev Lkiivtskega pokreta iz v.seh k: a je v sveta. Pojedine delegacije na-' stopajo v veliki areni druvi s!;av- priznaniem in polivalo. Največja atrakcija, taborišča sta dva slona, ki ro ju pripeljali skavti z otoka Ceylc-na. Skavti drug Ji n .t redov kar oblegajo ta d v:-, r ika .-*a .n v.safc je M"Ct cn. čo se k hko na ..!c-nevem rilcu mal* uoguga Druge skapine skavtov im..jo svoje kc/nje in p..c. okrog katerih se t ud. v ...-d no zbirajo iadovedncži. Letc.snja .ikavt4:.; p:;i i je i? t.xtjr. te Mste. Zvivi je .Ja leta 1924 pri Kodarju, kitr c je pa zbralo kemaj »jO• 'j .--.k.ivtov. 1/ t'^ga je r.w* vietili dve težki nezpoai. katerih so z mariborskim rešilnim avtomobilom pripeljali na kirurški oddelek oblastne splošne bolnice v Mariboru. Fran Fiangeš. načelnik gasilcev v Cirkovcih. je med reševalno akcijo padel slemena Vuhove hiše m -i nal^-iTiil desno ..tian pisnega ko.ša. Josip Lamberger iz Mihov-cev ra jc padel s strehe Lorb^rjs?-ve hiše. Njegove notranje pDskod-be 'er po kodbe na prsih :,o 2«;lo težke narave. L.iruber«ier je bil v d< :ni .lazaw-sti še dru ; dan ob 3 popoldne. Niti ne v^. kako je pri-šcl v inariljorsko bolnico in lanta-z.ia samo o str as nem požaru. Pogorelo je navedenim osmim posestnikom razen poslopij tudi mnogo voz »v. crodja. živine itd. — Skupna .škoda znaša nad miiijcn dinarjev in je le deloma krita z zavarovalnino. Pohvalno je omen.u izredno požrtvovalnost domačih .n okoliških i j gasilcev. Čeprav so dopoldne istega i ene spremili k zadnjemu počitku ' svojega tovariša Frana Založnika ■ iz Gornjih Jablan, ki je bil ustanovitelj cirkovškega dru-! štva. kai je vsem gasilcem vzelo ; 1 mnogo časa in jih tudi utrudilo, so j se z vso požrtvovalnostjo, ki je dike vsakega gasilca, lotili reševalne akcije ter lesiii. tear se je sploh I dalo reši*i. Le njim se je zahvaliti da se ni strahoviti požar razširil še ! na pet drugih objektov, ki leže v neposredni bližini pogorišča. Smrtna nesreča male deklice. 7. avgusta popoldne se je vršil pogreb male Jelke Milčinovičcve. ' ki se je pri igranju smrtno ponesrečila. Poskakovala je blizu domače hiše. Truga za prevažanje pcika. pi -lenjena ob zid, se je tedaj nagnila in pokopala malo Jol-^ i ko pod seboj. Zdravnik dr. Maložič, n iti je bil takoj poklican na pomoč, , jc ugetovil, da je težka truga de-J kletcu prebila lobanjo in zlomila | levo nogo. Vsaka pomoč je bila za- -----i |i ■ man. Dekletce je ponoči začelo bru- ,•!.... £^'hati kri in je nato umrlo. 9J "GIAI NARODA- NEW YORK. FRIDAY. Al!GlIST 23. H2» The URG MY 9LOVRNK »AliV I« fff. B. C- Mlada ljubezen. ROMAN Za Glas Naroda priredil G. P. 'Nadaljevanje.) ICer nI imel moleka. Je štel molitve na svojih prstih in kauar je dvakrat prišel od mazinca, je izgovoril po en Očenaš. Tako je molil ves dan, ko se Je potuhnil kot da spi. Kadar je Jakcbina za eno minuto zapustila sobo, si je otipal pr sa. bok in hi bet, da vidi, če ni bil kaj ranjen. Ali si res ni ničesar zlo inll vsled tega padca ter bo imel le malo mrzlico? Ali se ne bodo kmalu pojavili hujši simptomi? Pričel je zopet moliti ter klicati na pomoč Mater Božjo, dočim jt počival nepremično na postelji svoje prijateljice. Medtem pa je sanjal vsakovrstne, sladke sanje. Polagoma pa so dobile te sanje življenje v njegovi duši ter so se mu zdele resnica. Misel nato je napolnila njegovo dušo z radostjo, oči so se mu oro-slle in v notranjost je prevzel občutek nevrjetne sreče. Kakšen bložen kcnec življenja je bil to! Sličen je bil mirni, večerni uri, v kateri cvetke nagibajo glavice ter se zapirajo, dočim žare nebesa lepo rdeče! — AH se počutiš bolje. Silver? No. da, mrzlica je popolnoma izgi-plnlla. Prinesla ti bom dve mehko kuhani jajci! Tako je rtkla Jakobina in krasni sen se je porušil kot hišica is kart. — Moj Bog! — je vzkliknil Silver. — Ali moram res okrevati? Kako vkoda, — si je mislil sam pri sebi. Kmalu pa si je moral poln jada priznati, da so jajca zopet poživila njegove življenske moči. Nisem vzela preveč soli, — Je pripomnila mlada deklica. — V duplini niti hotel imeti soli, kaj ne? —■ Da, prosim, nekoliko več! Tekel je, da je vino izvrstno. Sedaj pa ni smel več misliti na nikake notranje poškodbe. Kone< je bil megovega sočutnega testamenta in konec križa na Gargosu. - EJ. meni se zdi, meni se zdi, da ti ravnanje nečakinje izvrstno t-gaja, Je vzkliknil abej Bordes. ki je vstopil. — Očividno si potreboval bolezni, mali. kajti še nikdar poprej nisi izgiedal tako cvetoč kot sedaj. Vsc-^a je bilo torej konec in okrevanja ni mogel več tajiti. Moral Je ie; zapustiti sladko sobico in nič več nI smel upati, da bi mu roka Jakobine zaprla oči in ga usnlvala. Silver je moral vstati, rad ali nerad. Celo njegova prijateljica ni irogla več najti nobenih izgovorov, da ga zadrži. Komaj oseminštiri-deset ur se je mudil v farovžu. Kako hitro zbeže dnevi bolezni! Silver je zahteval svojo planinsko palico in nahrbtnik. Zahvalil se je abeju Bordesu za postrežbo, katere je bil deležen v njegovi hiši ter se tudi poslovil od Jakobine. Kr pa je abej odšel že v delavnico, se je poslužila mlada deklica prilike ter zadržala mladega vodnika za rokav in ga odvedla nazaj v ivojo sobico. Vi ne boste zapustili te hiše, gospod moj, — je rekla, — dokler ne boste določili dneva, ko vas zopet lahko vidim. In nato vedite, da takam še vedno gotovih pojasnil ... Silver je sklonil glavo. — Zakaj naj bi se zopet videla? In zakaj naj bi dajal nadaljna pojasnila? — je pričel jecati. - Kaj praviš? Ti si mi vendar priznal, da me ljubiš in da si mc vedno ljubil. No, dobro. Če me ljubiš, te hočem zopet videti, kaj ne? če pa si me vedno ljubil, hočem tudi vedeti, zakaj si me zapustil tekom zadnjega junija. Ti imaš skrivnutet, Silvre! Zaupaj jo meni, prosim te! Če bi vedel, kaj vse sem si domišljala! To je bilo strašno! Najbolj strašne domneve so me mučile! Vpraševala sem se povsem resno če si storil kako zaobljubo in če se nisi mogoče vezal kam drugam. Če ne čaka mogoče nate kake deklica, kateri si obljubil zakon in ki ima J edina pravico poklicati v tvojem spominu vse, in Bog ve. kaj še vse. — Ničesar stičnega, Jakobina! — Kaj torej? Silver je zopet povesil oti. — Tega ti ne morem povedati! — Zakaj pa ne? Jaz ne bom povedala nobenemu človeku, prisegam ti tudi stricu ne. Priznaj mi vse! — Nemogoče, ker bi poginil od sramu! Ne skušaj izvedeti! Ne govori več o tem! Jaz sam ne bom več mislil na to! — Dobro, Silver. Ker te boli, te nočem izpraševati, tudi ne, če bi postala tvoja žena. Pri teh besedah se je stresel ter zopet povesil oiil. — Ti ne moreš postati moja žena, Jakobina, — je mrmral. — O. moj Bog. zakaj pa ne? Kerjne ljubiš in te ljubim tudi jaz! Stric bo dal dovoljenje, prisilila ga bom k temu! Da, moj Silver, gotovo! Jaz bom postala tvoja žena in sicer v kratkem! Kaj pa bi postalo iz mene, brez tega upanja? Če bi te ne našla zopet, bi prav gotovo zopet odšla v samostan Gastona bi nikdar ne poročila, to čutim jtedaj zelo dobro! — Ti si ga vendar hotela poročiti, Jakobina! Mlada deklica se je vsa presenečena umaknila ter rekla: — To mi svetuješ, Silver? Ti, ki me ljubiš? Ali si morda Izgubil pamet? — Dal Bog, da bi jo res! Potem bi ne imel niti sodbe, niti spomina. Jakobina, v Imenu najine ljubezni te rotim, daj svojo roko Gastonu Koumlgaju! — Sem mu že pokazala vrata! — Kdaj si storila to — Predvčerajšnjim, ko si padel v nezavest. — Ali je mogoče? Ali je res tako? — je vprašal Silver, strašna presenečen. — Gotovo! Če bi bil ti pri zavesti, bi lahko slišal sam. Jaz sem ga r podila v navzočnosti Tutcna in strica ter mu rekla, da ljubim le tebe. — O, kaj si storila! — No, kaj pa je to? — TI spravljaš mene In vse moje v nesrečo. Mi smo izgubljeni. Omahnil Je na stol ter si obupan pokril obraz z obema rokama. Jakobina Je zrla nanj z velikimi očmi ter si nI mogla pojasniti njegove srčne bolesti Pokleknila je preden j ter pričela jecati: Spraviti tebe v nesrečo? Jaz da bi spravila tebe v nesrečo? In vcnda. sem ti, to ve Bog, udana z dušo In telesom ter sem hitela vedno le tvojo srečo! Ali sem napravila napako, moj Silver, in ali Jo je t.ogoče zopet popraviti? — Bojim se, da ne. V dveh dneh je Imel gospod Roum'gas časa, c> stori vse mogoče stvari. — Ali nisi slišala govoriti o kaki poseton ft vari? Ali se ni v Gargosu pripetilo ničesar posebnega, ko sem hil jaa bolan? mm , — ffe.da bi jaz vedela to. — Mi se' ni nič zgodilo, kar bi lahko povzročilo zdražbo? Ali si prepričanj o tem? — Kaj naj bi se zgodilo? TI me strašiš, prijatelj moj! In jaz naj nosim Krivdo na vsem? Jaz se tresem. Pomiri me! Zakaj si tako bled? fillter se je živahno dvignil. JESENSKA SKUPNA POTOVANJA V STARI KRAJ Z ozirom na razna vprašanja naših rojakov poročamo, da priredimo sledeča skupna potovanja v stari kraj to jesen na najnovejšem in največjem parniku Francoske parobrod ne družbe "ILE DE HI Y\CE" Prvi izlet 6. SEPTEMBRA 1929 Drugi izlet 18. OKTOBRA 1929 Božični izlet 8. DECEMBRA 1929 Kakor vedno, so nam tudi za te izlete dodeljene najboljše kabine in kdor si želi zasigu-rati dober prostor, naj se pravočasno prijavi in posije aro. Za pojasnila glede potnih listov, Return Permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. INVALID UMORIL INVALIDA Te dni so našli pod mostom v francoskem mestu Provlns truplo,1 v katerem so spoznal) 54-letnega vojnega Invalida Toušsainta. Mož je imel hudo naduho in večkrat ie moral spati na prostem, da bi se ne zadušil. Orožniki so prvotno miši.11, da je spal na mostu ih da je v spanju padel z njega .Toda preiskava je dognala, da ne gre za nesrečo, nesrečo, marveč za umor. i Nekdo je orožnikom sporočil, da I videl usodnega večera Invalida v družbi 65- letnega invalida Legran-da. Dotični se je tudi spominjal, kaj sta govorila. Toussaint je baje dejal Legranu, da ni za drugega, nego za snažen je jasli v dragonskih j vojašnicah. Invalida sta se sprla, končno je pa Toussaint povabil Le-granda s seboj. Orožniki so Le-granda kmalu našli in za zaslišali. Priznal je, da je bil zvečer s Tou-s-saintom na mostu, kjer sta se prepirala. Tussaint ga je potegnil za brado in tedaj ga je Legrand pahnil z mosta v strugo reke, kjer jc priletel na skalo in se ubil. Legrand se je vrnil domov in lege. spat. Orožnikom je dejal, da ne trpi, da bi ga kdo vlekel za brado. SALOMONSKA RAZSODBA — Iti morava k Roumigasu, — je rekel — Pojdi, pojdi. Mogoče ni prepozno. Skupaj ga hoceva prositi odpuščanja! — Koga, Gastona? — Predvsem njegovega očeta. Priseči mu moraš, da ljubiš njegovega sina in da ga boš poročila ter da ne boš nikdar mislila na to, da ji vzela Mont"Uilhelma! — To bi bila laž. Moja navečja želja je nositi tvoje ime. Silver moj! — Ne, ne, tega ne sme! reči! Na to ne smeš misliti! Montguilhemi niso vredni, da bi se bratili z Bordesi in Roumigasi. Pojdi, rotim te, pojdi! — In reči onim gospodom, da nočem ničesar slišati o tebi? Nikdar, Silver! Kajti naslednjega dne bi jim dokazala, da sem lagala! — Mogoče! Vendar te rotim. Ah, ce bi vedela! Prijel je roko Jakobine, da jo odvede proti hiši čarovnika, a obstal je že pri naslednjem oknu. Tam zgoraj, med smrekami, je bilo videti obrise dveh orožnikov. Eden njih je grebel zemljo z lopato. Silver se je stresel. — O, — si je mislil, — ali je mogoče že prepozno? Ves prestrašen je pustil Jakobino ter pohitel skozi vrt farovža, po vasi navzdol, do južnega konca hiše Rounugasa. Gastonov oče je izdeloval v utici novo strašilo za ptice. V tem slučaju je bilo pravo mojstrsko delo. velika punčika, ki je predstavljala Roumigasa v lastni osebi. Že dva dni je delal čarovnik ter zanemarjal radltega svoje pacijente. Podobnost Je bila v veliki resnici velika. Glavo je napravil po japonski maski, ki je strašno prestrašila Hiluno ter jo napotila k vzkliku: — To ste vi sami, kot živite in se premikate! Prav take spake ste delali takrat, ko ste bili bolni na ledicah! (Dalje prihodnjič.) V zgodovini angleškega sodstva je zabeležna tudi naslednja kuri-jozna zgodba: John Smith je oropal nekega da-guljarja in sicer na ta način, da je napravil v steni luknjo, skozi katero je pa mogel zlesti samo do j pasu. To mu je zadostovalo, da je nabasal žepe z dragulji. Mož je pri-| šel seveda pred sodnike in njego-| vemu zagovorniku je šinila v gla-i vo originalna misel. Dokazoval je, : da Smltha ni mogoče obsoditi po I zakonu zaradi vloma, kajti zakon . govori o vlomu samo tam, ker skuša kdo, torej cel človek, vdreti nasilno v tuje stanovanje, ne govori pa o primerih, ko vdre v tuje stanovanje samo del človeka. Obravnava se je vršila pred poroto in posvetovanje je trajaio dolgo. Po posvetovanju je glavni porotnik razglasil krivdorek, v katerem je bilo rečno, da je gornji del Johna Smitha zakrivil vlom, spodnji pa ne. Potem je vstal predsednik sodišča in razglasil v imenu kralja naslednjo obsodbo: "Gornji del telesa John Smitha se obsoja zaradi vloma na eno leto težke ječe. Obsojencu je dano na prosto, da si lahko da za ta čas spodnji del telesa odrezati ah pa da ga vzame s seboj v ječo". (Cretan je Parnikov — Shipping News — 23. avgusta: Vulcunta, Trst Majr^iK', c"»»«-i nonrg Lapland. Cherbourg. Antwerp«n Rotterdam, Boulogne »ur Mer. Rotterdam 24. avgusta: Albert BLillln. Cherbourg. Hamburg Minnek&bda, Cherbourg 26. avgusta: ReMolute. Cherbourg Humburr 27. avgusta: Paris. Havre 28. avgusta: Berengaria, Cherbourg America. Cherbourg. Brtm« 29. vagusta: Dreaden, Cherbourg, Bremen 3C. avgusta: Olympic Cherbourg Penniand, Cherbourg. Antwerpen Berlin. Cherbourg, Bremen New Amsterdam. Cherbourg, Rotterdam 31. avgusta: St. Louis, Cherbourg. Hamburg Conte Biancaniuno, Xapoli. Genov 2. septembra: France. Havre Reliant e. Cherbourg. Hamburg 4 septembra: ! Mauritania. Cherbourg I President Harding, Cherbourg. Bremen. t 5. septembra: Muenchen, Boulogne Sur Mer, Bremen. 6. Septembra: !> de France Havre Homeric, Cherbourg Retgenland, Cherbourg, Antwerpen itej»ub!ic, Cherbourg. Bremen Btatendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam Roma.. Napoli, Genova Minru-Kota, Cherbouig 7. septembra: New Vork. Cherbourg, Hamburg l.iietxow, Bremen Leviathan. Cherbourg 10. septembra: SaLumia Trst 11. septembra: Karlsruhe, Bremen Aquitania, Cherbourg President Bdoj-eveii, Cherbourg, Bremen. 12. septembra: Kremen. I'herbourg. Bremen 13. septembra: Paris. Havre Majestic, Cherbourg Arabic Cherbourg, Antwerpen 14. septembra. I>eut*ch!and. f'herhourg. llajnbur^ Veendam, Boulogne »ur Mer, Kot-d:i in C-.nte »irande "•'apoSl. Genova 18. septembra: Uerriigarta. Cherbourg Ccnrgf Washington, Cbeibo.irg. Br em en ICyridum, Boulogne sur Mer. R--t-terdurn 19. septembra: Stuttgart, Boulogne »ur Mer. Bremen 20. septembra: Kr;.if e, Havre O'ymple. Cherbourg Lapland, Cherbourg, Antwerpen Augustus, Napo.I. UeUuVd 21 sepjtembra: Mtlw- iki-e, Cherbourg Hamburg Volendam. Boulogne sur Mer, iU>t-terdam Minnekahda. Cherbourg 23. septembra: Resolute. Cherbourg. Hamburg 25. septembra: Maureutriia. Cherbourg Ameriea. Cherbourg, llremen 26. septembra: iJresden. Cherbourg. Bremen 27. septembra: Be de France. Havre Yulcajiia, Trst Homeric, Cherbourg Penniand. Cherbouig. Antwerpen Berlin. Cberbou:g. Bremen Rotterdam. Boulogne sur Mer. Rotterdam. 23. septembra: A If ei t Bndin. Oserb«iirK. Hamburg, Leviathan, Cheroourg 1. Jesenski Izlet, — sep. "Ms as Prance". 2. Jesenski izlet, — okt 18. "lie d« Franr-" BožiCni skupni 9>l«t, — 0. dec., "lis 0m F-jnc«", KATASTROFALNI VIHAR V IXDOKINI. Silen vrtinec se je spustil te dni na ozemlje pri Ninhbinu (Francoska Indokinat. V hipu je pretrgal vse telefonske in brzojavne tire. tako da je ves promet ustavljen Razsajal je na ozemlju, ki meri v premeru 50 km. Številne vasi je zbr: sal z zemeljskega površja, vsa riževa polja je uničil. Škode ne morejo preceniti. Tudi število človeških žrtev mora biti veliko, ker sc doslej ugotovili 50 ubitih oseb. (j ONI PREKO OCEANA Najkrajia In najbolj ugodna pot za ootovsnjs n« ogromnih oarnikih. PARIS 27. augusta; 13. sept. a»*u Je ▼ posebrl kabini z vsemi rn .dern ml udobnortl — Pijana in slavn. (rsncutkt kuhinja. Izredno nizke cen* Vprwta.jt« katsregakoi oooblslf«o«cs agent ali FRENCH LINE 1» STATE STHCCT NEW YORK. N. Y. STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki 6ita I iste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih tr> oddaljenih točk^ da je potrebno znanje z^mljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti Po dolgotrajnem ioka uju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, a katerim bomo brež dvoma ustregli našim čitateljtm. Na zemljevidu ■o vsi deli aveta ter je dovolj velik, da zadoeti vsem potrebam. CENA SAMO SI (Za Canado $1.2U • poštnino in carino vred ) Po*tTtiTin plačamo nn il p«41iemo wwrovao!) VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Mlimle »•'liki temi jet idi zadoščajo dnevnim potrebam. Ce mi m«mt» •»Mint vati »tla**, morete listati po nJem in predli« najdete, kar te. mine ponavadi dosti taaa. Pred STENSKIM Zf-LMI«IKVIIH>M * »a lahko zanimanje bi bilo dooti %rčjr. tr bi vedeli, kje » n* Hh in jo K način« ZKMUEVIINIM je pa tej aotrrbi ut^iw V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO: Veliki in krasni /ntnlj**vtd i-i Itya oveta •»■ «w»h ton MneoTov. t