Pretres in sprejem gospodarskega plana za l.1956
(Nadaljevanje iz prejSnje Stevilke)
Važnejže postavke gospodar-dkega plana za leto 1956 &o na-•lednje:
materialni stroškl   1.511,999.000,— obresti na osnovna
sredstva                 146,870.000,—
prispevek za soci-
alno zavarovanje 58,444.000,— »mortizacija              320,415.000,—
bruto  produkt
(skupni dohodek) 2.676,037.000,— •kupni  dobiček         495,785.000,—
Kot je razvidno tz zapisaika, •o na seji delavskega sveta iz-rekli naslednja mnenja:
—  da   so   se   dohodki    znatno emanjšali zato, ker dobiva pod-Jetje  samo   1  odstotek  od  deviz Iz  izvoza,  toda  da  je  upatl,  da •e bo z znižanjem koeficienta s •trani   podjetja,   povečal   pdačnl «klad;
—  da so pri nekaterfh artiklih povečani  proizvodni strošl     ia-to, ker  je  Industriji  stekla  do-bavitelj bolj  drago prodal svoje proizvode.  Mislijo,  d    je to ne-opravičeno  in  da  bi  bilo  treba dobavitelja    prisiliti,    d_    zniža •rvoje  cene,   ali   pa  da  začne  te proizvode   izdelovati.    Industrija »tekla sama, čeprav bi bili njenl proizvodi morebiti slabši, kar pa bi nevtralizirali z nižjo ceno;
—  da  so v posameznih oddel-kih tovame možnosti za zmanj-šaoje delovne sile toda o tem je treba  še  razpravljati  na sestan-kjh delavcev po obratih;
—  da se tovarna ne more od-re<Si dobičiku, ker je v prvi vr-•ti družbena, »kersmo mi (tovar-na),   tista,  ki  ima<mo   najmanjšl delei   pri   tem   dobičku.   Tu   (v svezi s ceno spornega proizvoda) ne gre  za  znižanje lastne  cene, da bi se z znižanjem te cene od-rekJi dobi&ku.
Delavski svet je sprejel naslect-nj« splošni sklep: usvaja se pred-log novega gospodarskega plana v celoti in v vseh njegovih de-Kh. Cena določenega izdelka (o kaferem so razpravljali), naj se poviža za toliko, kolikor so po-rasli materialnd strošiki, kar zna-ia do sedaj 12 odstotkov.
Prva pripomba
Ceprav je bil referat • predlogo plana precej obSi-ren, pa je bila diskasjja zelo slromašna, vsaj kolikor Je razvidno ta zspbnlka. Sklepl
so nczadostnl, ncposlovni in ne ustrezajo pomenu seje, na kateri se sprejema gospodar-ski plan podjelja. Plan ni do-bil mesta najvažnejšega let-nega dogodka v podjetju. Nl bilo govora o glavnih pogo-Jih, od katerih je odvisna iz-polnitev plana, ni bilo pri-merjave g prej.šnjiin letom, niti besede ni bilo o izkuš-njah, ki bi lahko koristile za nadaljnji naprcdck podjetja. Ceprav predlog plana vsebu-je najvažnejše elemente in je podan smotrno, vendar ni po-kazal zadosti vseh poraanjk-ljivosti znotraj podjetja, od katerih jc odvisen uspeh ia kl bi jih bilo treba izbolj-šati. Niso razpravljali o delo podjetja v celoti in o mož-nostih trga, temvcč so na plan gled ; dejansko kot na teh-nični akt. Plan podjetja pa nikakor ni samo to, marvei Tzpostavlja določene odnose znotraj podjetja. Mobilizirati mora ves kolektiv za boljše in veslncjšc delo. Sestanek, ki je trajal komaj poldrugo oro in na katerem so disku-tirali samo trije člani delav-skega sveta, ni izpolnil te na-loge.
V avodnem deln razprave pravi zapisnik »da je blla dosedanja praksa, da se na-črt plana obravnava najprej po oddelkih, sedaj pa zahte-vajo od nas, naj sestavimo plan na podlagi pokazateljev Iz obdobja avgust—december. Sedaj je vaino, v kakšni ob-liki se sestavi plan. Po od-delkih bomo razpravljaU a potrošnji matcriala, o vcčjih popravilih in delovni sili. Od naših delovnih ljudi ne more-mo zahtevati, da bi poznall recepture stekla in normati-ve poirošnega materiala, pa da bl na podlagri tega lahko razpravljali o planu. Lahko pa diskutimjo o tistem mate-rialu, ki ga sami trošijo in kjer imajo neposredni vpliv.«
Pred vsem, kdo ima pravl-eo zahtevati od podjetja, ds sestavl plan na podlagi poka-lateljev avgust—december? Državni organi ima.io pravi-eo lahtevati pokazatelje, ki so potrebni xa to delo, ioda kaj bo v plann podjetja, to ]e izkljnčna stvar podjetja. Državol orcaoi nimajo nika-
kršne pravice, da bi se me-icli v to. Mar ni jasno tndi tem organom in podjetjem, da ni dopustno administratlv-no vraešavanje t najosnov-nejše pravice podjetja? Vsa-ko podjetje samostojno se-stavlja svoj plan, državni or-ganl pa, če dobe za to poobla-gtilo, lahko zahtevajo določe-no formo plana. Vsebina pla-na osiane stvar podjetja. Skoda je, da je to podjetje na »zabtevo« opnstilo svojo pametno prakso, da o na-črtu plana razpravljajo p« oddelkib. Sedaj, ko je plan žc sprejet, to razpravljanje nima več tistega značaja, kot bi ga sicer lahko imelo. Zato tudi ni bilo na seji dl-skosije in sklcpov, ki bi Iah-ko pomenill resničen prispe-vek k nadaljnjemn napredkm podjetja.
Draga pripomba
Podjetje je ceno nekeg» gvojega izdelka povečalo xs 12 odstotkov in to zato, >ker je dobiček prvenstveno druž-ben«, in sedaj se podjetje baje ne more odreči tistega, kar pripada družbeTii sknp-nosti. To je vsekakor napaj-no pojmovanje družbenegs interesa! Podjetje nedvomno pozna temeljne postavke ju-goslovanske ekonomske poli-tike: stabilizacija tržišča. Za-kaj se sedaj aklicaje na drul-bene intcrese, ko pa je po-večanje cene (kakor je vidno iz zapisnika Imajo teh izdel-koT v zadostnih količinah) ravno v nasprotju z družbe-nimi interesi. Ni mogoče za-meriti podjetju, če je dvignl-lo ceno nekega izdeika (Se-prav je očitno, da ima toliko dobička, da Iahko kakšen Iz-delek prodaja tndj brez do-bička, ali z manjšim d&bli-kom), toda v tem primern nl povišanje cene družbeni bi-teres. PredJagalelji so dali ta-ko obraziožitev verjetno za-to, da bi dclavski svet dobfl občutek, da dela v koiist družbene   skapnosti.
Sklepne pripOmbe
Pretres komerciadinega posJova-nja in proizvodn[)e ]e bi! na xe-jah delavskega sveta vsebiTisko zek> bogat. Ne bomo oplsovaJi pcdrobnoeti, U obeegaio prve-u-
stveno strokovne probleme, zla-sti pa zato, ker bi obravnavanje komercialnega posdovanja more-biti škodilo podjeitju. NajboJj po-zitivno je to, da je delavski svet sprevidel napake v proizvodnjl io da ]e o njih razpravljal. Zla-sti je treba poudariti, da se je d&lavski svet seznanil s poroči-lom posebne komisije za proiz-vodnjo in pospeševanje, ki je podrobno prikazaJa stanje ia da-la svoje predloge. Čeprav je ne-ki član delavskega sveta zame-ril komisiji »ker tii poudarila, kaj je mogoče od njenih pred-logov reaiizirati«, vendar pa je poročHo dalo delavskemu svetu pofoudo za konistno razpravo in sklepe: »Glede predloga nad bi se dela.vsfcvo seznanilo z izJcuš-njami io prakso, se je p&kazalo, da  je  nuijno  uvesti   v oddelkih
proizvodina posvetovanja, na po-diagi katerib bi s« delavstvo seznanilo z najvažn-ejšinmi pro-izvodnlmi problem.i, s čimer bl še njihova pozornost ttsmerUa na te protoleme in povečaJa budnost ter prizadevanje.«
Razpravljande vsebuje sljajn« primere. N. pr. gl->de izbrisa osnovruih sredstev so bili odklo-nijeni nekateri predlogi, »ker J« bilo ugotovljeno, da se ta sred-stva lahiko popravijo In Se iz-koristijo.« Alii, vzemiino drugl primer. »Na sejl je bilo ugotov-ljeno, da je evidenca o gtbanju osnovnih sredstev ne-točna ia brez zadostnih podatkov, zato se upravni orgami opozarjajo, da to pomaivjkljivost popraviio.* Prav tako je zelo koristno razprav-ljati na seji delavskega 3veta tudi o vprašarjju izkoriščanja tehnične pomoči iz Lno-zemstva tn o morebitnem sprejemu Jao-zems.ke.ga strokoi-njaka. Zlasti je btlo potrebno razpravljatf a vprašamju, kaj početi z 22 de-lavei, kt ne morejo priti na del« zaradi hudih VTemenskih nezgod. Padli so predlogi, naj bi tzkori-stiH pomnajfcJjtvosti v predpi-sih in delavcem priznali, kot da so prišli pravcčasno na delo, all da bd jim odobrill letni dopust itd. Delavski svet je sklenil, »ds tagnik podjetja preskrbi sobo in vse kar je potrebtio ( v tovarnt-škem krogu) za preno&išče tistih delavcev, ki daleč stanujejo.e
Delavski svet je odlclonil sto-riti karkoli, kar bi bilo v na-aprotgu z veljavoimi predpisl aU z duhom teh pred.pisov.
Delavski svet je postal glavaa sila v padjetju. Njegovi sklep* pričajo, da že gospodari kot naj-višji oigaa podjetja.
Nikola  Balog