PW t can^drivíea Med prazniki na Goriškem izsledili enajst vinjenih voznikov Zelena luč za rušenje nadstreška na nekdanjem mirenskem »bloku« o r Od jutri bodo na voljo obrazci za prijavo -dohodkov 730/2012 V Križu »tučenje jajc« V Nabrežini na ogled pirhi /5 Primorski Calabresi je najbrž res bil v Nabrežini SandorTence Posebno mladim priporočam ogled filma Romanzo di una strage (Roman nekega pokola), ki razkriva nekatere temne in krvave strani sodobne italijanske zgodovine. Glavna protagonista filma, ki ga je posnel režiser Carlo Tullio Giordana, sta anarhist Giuseppe Pinelli, ki je »padel« z milanske kvesture, ter policijski komisar Luigi Calabresi, ki so ga ubili pristaši Lotta Continua. V filmu nastopa Aldo Moro, ki je tudi plačal z življenjem iskanje resnice o pokolih, pri katerih so imeli pomembno, če že ne odločilno vlogo državni aparati. Film na koncu prikazuje, da je Calabresi nekaj mesecev pred smrtjo obiskal Kras in si ogledal enega od skladišč orožja in razstreliva tajne organizacije Gladio. Bil je zaprepaden, ko mu je vojak, ki je stražil skladišče, prijateljsko »svetoval«, naj pozabi, kar je videl. Calabresi, čeprav ni dokazano, si je morda ogledal skladišče Gladia v Nabrežini, ki je bilo eno večjih tovrstnih arzenalov organizacije. Februarja je minilo 40 let, odkar so nabrežinski karabi-njerji na ukaz nadrejenih predstavili javnosti lažno lokacijo skladišča orožja. Osemnajst let kasneje je mladi Nabrežinec, ki je na kamnitem območju Trtur našel nekaj pištol, postavil na laž ne samo nič krive karabinjerje, temveč vodstvo tajne vojaške organizacije. Bali so se, da bi jim kdo že takrat očital vpletenost v strategijo napetosti in naprtil odgovornosti za pokole, v katerih je izgubilo življenje toliko nedolžnih ljudi. kakšna usoda nas čaka dnevnik SREDA, 11. APRILA 2012_ Št. 85 (20.408) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € italija - Sinoči »shod padanskega ponosa« v Bergamu Severna liga se skuša pobrati iz blata afere Maroni napovedal čistko za nov začetek - Bossi priznal napake ssg - Jutri premiera Magrisovega dela Saj razumete Pester zaključek sezone z vrsto zanimivih prireditev in predstav TRST - Na včerajšnji, zadnji tiskovni konferenci v letošnji sezoni je Slovensko stalno gledališče postreglo z bogatim menijem. Prvenstvena pozornost je bila namenjena domači produkciji, uprizoritvi dela znanega tržaškega avtorja Claudia Magrisa Saj razumete (na posnetku Kroma), napovedali pa so še vrsto drugih dogodkov, s katerimi bo teater sklenil letošnjo sezono. Že danes bo v otroškem vrtcu na Colu zaživela domača produkcija za najmljajše Kakor na- pravi stari, je zmerom prav, od jutri dalje pa se bodo zvrstile predstave Saj razumete. Abonenti SSG pa si bodo lahko julija v Ljubljani ogledali tudi Kogojevo opero Črne maske. Na 10. strani BERGAMO - Po sodnem viharju, ki je pretresel Severno ligo, se stranka skuša pobrati. Sinoči je njen verjetni novi voditelj Roberto Maroni na »shodu padanskega ponosa« v Bergamu napovedal čistko, ki je po njegovem nujna za nov začetek. »Kdor je zgrešil, ta bo plačal, ne glede na to, kdo je,« je dejal in neposlušnim, kot je Rosi Mauro, zagrozil z izključitvijo iz stranke. Na shodu je govoril tudi donedavni vodja stranke Umberto Bossi in med drugim obžaloval, da je svojima sinovoma dovolil vstop v politiko, saj sta oba neposredno vpletena v škandal. Na 2. strani IMU: alarm tržaških trgovcev, toda občina potrebuje denar Na 4. strani Humoristične razglednice na ogled , V V| • V, • I v« v tržaški poštni palači Na 5. strani Za družbo Gas Natural plinski tankerji niso ovira Na 6. strani V Gorici različni odzivi na pritožbo SSk Na 12. strani Evropska tržnica prihaja v Gorico Na 13. strani občina čedad Rdeča luč za dvojezično izkaznico VIDEM - Občina Čedad nadaljuje z neizpolnjevanjem svojih institucionalnih dolžnosti in ovira izdajanje italijansko-slovenskih osebnih izkaznic. Čedad sodi med občine, v katerih se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino, na občini pa zatrjujejo, da ne morejo več izdajati dvojezičnih osebnih izkaznic. In to zato, ker ni več v veljavi ustrezna konvencija z nekdanjo gorsko skupnostjo s sedežem v Špetru. Zaradi tega je Občina Čedad pred kratkim zavrnila prošnjo neke občanke, ki je prosila za italijansko-slovenski dokument. Na 3. strani sirija - Še nasilje Mirovni načrt Kofija Annana vse bolj v dvomu DAMASK/CARIGRAD - Kljub temu, da je včeraj potekel rok, do katerega bi morale sirske sile v skladu z načrtom odposlanca Kofija Annana končati umik z gosto naseljenih območij, orožje v Siriji ni utihnilo. Damask je sicer sporočil, da je vojsko z nekaterih območij umaknil, kar pa se po navedbah opozicije ni zgodilo. Režim je nadaljeval napade in terjal nove žrtve. Annan je medtem med obiskom v Turčiji povedal, da se je sirska vojska umaknila z nekaterih območij in se namestila na drugih, kjer še ni izvajala napadov. Je pa tudi vztrajal, da načrt ni propadel, saj da ima Sirija za ustavitev nasilja čas do 12. aprila. Na 11. strani zgodovina - Obletnica Nabrežina: 40 let od odkritja orožja TRST - Karabinjerji so februarja leta 1972 v Nabrežini inscenirali odkritje skladišča orožja in razstreliva, s katerimi je tajna organizacija Gladio podpirala teroriste, ki so v Italiji sejali razdejanje in smrt nedolžnih ljudi. Skladišče so dejansko odkrili poleti leta 1971, a so stvar prikrili. Iz na-brežinskega skladišča je prišlo razstrelivo, s katerim so fašisti izvedli atentat pri Peto-vljah, v katerem so izgubili življenje trije ka-rabinjerji. Iz Nabrežine je najbrž prišel eksploziv za atentat na slovensko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu in morda tudi za pokol v milanski Kmečki banki, kot je ugibal že policijski komisar Luigi Calabresi (na sliki). Na 6. strani 2 Sreda, 11. aprila 2012 ITALIJA / severna liga - Sinoči v Bergamu »shod padanskega ponosa« Maroni zahteva čistko, ki bi stranki omogočila nov začetek Bossi obžaluje, da je svojima sinovoma dovolil vstop v politiko - Rosi Mauro noče odstopiti BERGAMO - »To so dnevi trpljenja in bolečine za Severno ligo, pa tudi jeze, saj doživljamo sramoto in ponižanje, da nas imajo za stranko skorumpiranih. Še več, doživljamo grozoto, da nas imajo za sodelavce mafije in 'ndranghete. A to so tudi dnevi padanskega ponosa. Severna liga ni mrtva. Ponovno bo vstala, a za to se mora očistiti, in to takoj.« Tako je povedal nekdanji notranji minister Roberto Maroni, ko je sinoči nastopil na »shodu padanskega ponosa« v Bergamu. Na shodu je stranka skušala reagirati na plaz obtožb in kritik, ki se je usul nanjo, potem ko so javni tožilci iz Milana, Neaplja in Reggia Calabrie razkrili, da so se mnogi voditelji stranke osebno okoriščali z njenim denarjem, pa tudi da so denar s pomočjo mafijskih združb prali in zagrešili še druga kazniva dejanja. Govoreč množici, ki je vihtela metle v veliki dvorani gospodarskega razstavišča, je Maroni s tonom človeka, ki prevzema vajeti stranke, zagotovil, da se bo Severna liga znala očistiti, češ da je »drugačna od drugih strank«. »Kdor je zgrešil, ta bo plačal, ne glede na to, kdo je,« je dejal Maroni. Po njegovih besedah bi morali tudi v tem žalostnem trenutku pravi severnoligaši slediti zgledu Umberta Bossija, ki je po izbruhu afere sam odstopil z vodstva stranke. Maroni je pohvalil tudi Bossijevega sina Renza, ki je včeraj odstopil s položaja deželnega svetnika Lombardije. V težavah je bil že od samega izbruha afere, saj so preiskovalci našli več dokazov, da se je osebno okoriščal s strankinim denarjem. Toda sodu je zbil dno šofer Alessandro Marmello, ki je tedniku Oggi posredoval video posnetke, ki kažejo, kako je Bossiju mlajšemu izročal strankin denar. Zgledu obeh Bossijev pa noče slediti podpredsednica senata Rosi Mauro. Kljub pozivom, ki jih prejema iz vrha Severne lige in iz drugih strank, vztraja na svojem položaju, češ da je ves denar, ki ga je prejemala od stranke, dajala Sindikatu Padanije. Maroni jo je na sinočnjem shodu ponovno povabil, naj se umakne, sicer ji je zagrozil z izključitvijo iz stranke. Maroni je po drugi strani izrazil potrebo, da pride čim prej do kongresov stranke (kongresa v Lombardiji in Venetu naj bi bila 3. junija), tako da bi prenovljena Severna liga lahko čim prej nadaljevala svojo pot. Množico v Bergamu je nagovoril tudi Umberto Bossi. Izrazil je prepričanje, da je Severna liga žrtev »rimske zarote«, čeprav je priznal, da je tudi sam naredil kako napako, še zlasti tedaj, ko je svojima sinovoma dovolil vstop v politiko. Sicer pa je Severno ligo pozval k enotnosti pod prenovljenim vodstvom. Roberto Maroni nagovarja množico na »shodu padanskega ponosa« v Bergamu ansa politika - Vladna koalicija Pospešeno snovanje novih norm o javnem financiranju strank RIM - Sodni in politični vihar, ki je zajel Severno ligo, spodbuja politične stranke, da bi v čim krajšem času dale pobudo za nova zakonska določila o njihovem financiranju. Tako stranke vladne večine, se pravi Ljudstvo svobode, Demokratska stranka in politične sile tretjega pola, že pripravljajo zakonski osnutek, ki naj bi ga vložile v parlamentarno proceduro danes in ki naj bi ga vsaj ena veja parlamenta sprejela pred lokalnimi volitvami, se pravi pred 6. majem. Zadevo je resnici na ljubo dodatno pospešila pravosodna ministrica Paola Severino, ki je na dan velike sobote izrazila pripravljenost vlade, da zadevo uredi z zakonskim odlokom. Voditelji strank vladne koalicije so soglasno ocenili, da gre za problem, s katerim se morajo spopasti same stranke, in tako so se že na velikonočni ponedeljek začeli pogovarjati o vsebini skupnega zakonskega osnutka. Kot kaže, se bo zakonski ukrep lotil le najnujnejših aspektov sicer dokaj zapletene problematike financiranja političnih strank. Na njegovi osnovi naj bi bile v bodoče bilance političnih strank potrjene in obvezno objavljene na spletni strani, pregledovalo pa naj bi jih računsko sodišče. Imena darovalcev prispevkov, višjih od 5 tisoč evrov, naj bi obvezno objavili. Kršitelji teh določil naj bi tvegali hude kazni. dozniska kriza - Zaostritev Milanska borza padla za 5 odstotkov, spread prestopil mejo 400 točk MILAN - Trgovanje na osrednjih evropskih borzah se je prvi trgovalni dan po daljšem prazničnem premoru včeraj končalo s precejšnjim padcem tečajev. Vlagatelji so zaskrbljeni zaradi razmer v Španiji, ki bo po mnenju nekaterih analitikov v prihodnje morda potrebovala mednarodno finančno pomoč. Negativno pa so vlagatelji sprejeli tudi zadnje podatke o gibanju brezposelnosti v ZDA. V Parizu je indeks CAC 40 včeraj izgubil 3,08 odstotka in trgovanje sklenil pri 3217,60 točke, londonski FTSE 100 se je znižal za 2,24 odstotka na 5595,55 točke, frankfurtski DAX pa se je oblikoval pri 6606,43 točke, ker je 2,49 odstotka pod izhodiščem. Negativni rekord pa je včeraj zabeležila milanska borza, ki je padla za 4,98 odstotka. Posebno slabo so se odrezale glavne banke: Bpm je nazadovala za 6 odstotkov, Intesa Sanpaolo za 7,9 odstotka, Unicredit pa za 8 odstotkov. Poleg iz že omenjenih mednarodnih razlogov so vlagatelji zaskrbljeni, češ da bilance glavnih italijanskih bank preveč bremenijo državni vrednostni papirji. Vzporedno s tem je včeraj zaskrbljujoče poskočila tudi razlika v donosnosti med italijanskimi desetletnimi obveznicami in nemškimi bundi, saj je prestopila mejo 400 osnovnih toč. Tako visoko ni segla vse od konca januarja. Passera: Za televizije brezplačnih frekvenc ne bo RIM - Brezplačnih frekvenc za televizije ne bo, saj bo vlada frekvence dala na dražbo in prodala v paketu. Tako je za rimski dnevnik La Repubblica napovedal italijanski minister za gospodarski razvoj Corrado Passera, ki omenja možnost, da bi na prihodnji dražbi, ki bi jo vlada lahko razpisala že do poletja, podelili pakete frekvenc, katerih koncesije bi trajale različno dolgo. Med morebitnimi rešitvami, ki jih vlada jemlje v poštev, je tudi ta, da bi širokopasovni prenos 700, ki bi obsegal dva ali tri multiplekse od skupno šestih, ki jih vlada namerava prodati, dodelili za dobo treh let, do leta 2015, manj pomembne multiplekse pa bi podelili za daljše obdobje. Marcegaglia: Vlada naj razmisli, kako znižati davke ROVIGO - Odhajajoča predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia se strinja, da je treba v Italiji zmanjšati javno porabo, vendar dodaja, da je prav tako treba znižati davčni pritisk na delavce in podjetja. Marcegaglieva je na včerajšnjem srečanju z industrijci v Ro-vigu komentirala besede ministra za odnose s parlamentom Piera Giarde, ki meni, da zmanjšanje javne porabe ne služi znižanju davkov, ampak izognitvi poslabšanju javnih računov. Po besedah predsednice Confindustrie mora država oblikovati načrt za znižanje davčnega pritiska, ki bruto domačemu proizvodu jemlje 45 odstotkov, davkoplačevalcem pa kar 60 odstotkov, kar slabi rast, potrošnjo in vlaganja. Prav tako, meni Emma Marcegaglia, je treba pohiteti na področju reforme politike in financiranja političnih strank. Malkovich bo oblikoval linijo oblačil za Pirelli RIM - Ameriški igralec in režiser John Malkovich, ki se je podal tudi v svet mode, bo za proizvajalca pnevmatik Pirelli oblikoval ekskluzivno linijo oblačil, imenovano PZero. Linija bo predstavljala spoj tehnologije in mode, naprodaj pa bo zgolj v Pirellijevi milanski trgovini. Malkovich je že pred leti zasnoval svojo modno blagovno znamko Techno-bohemian. Njegova linija za Pirelli bo med drugim vključevala posebne teniške copate, znane kot »bohosnea-kers« (bohemske teniske), katerih gumo bodo ustvarili pri Pirelliju. S projektom se je ponovno vzpostavila vez med ameriškim igralcem in italijanskim proizvajalcem pnevmatik. Leta 2005 je namreč Malkovich skupaj z manekenko Naomi Campbell nastopil v kratkem Pirellijevem reklamnem filmu z naslovom »The Call« v režiji Antoinea Fuque. V njem je igralec upodobil vatikanskega izganjalca duhov. rim - Umrla je na velikonočni ponedeljek Slovo od Miriam Mafai, novinarke in levičarke RIM - Na rimskem Kapitolu je od včeraj popoldne izpostavljena krsta znane italijanske novinarke in pisateljice Miriam Mafai, ki je umrla na velikonočni ponedeljek v Rimu. Spominska svečanost za Mafaievo bo danes ob 12. uri, že včeraj pa so se ji prišli poklonit najpomembnejši predstavniki italijanske države in družbe ter novinarskega sveta, od predsednika republike Giorgia Napolitana do predsednika in tajnika italijanskega novinarskega sindikata, Roberta Nataleja in Franca Siddija. Miriam Mafai, ki se je rodila v Firencah leta 1926, je veljala za eno najboljših peres v zgodovini italijanskega novinarstva, prav tako je bila markantna figura v italijanskem levičarskem gibanju, kjer je bila znana tudi zaradi dolgoletne življenjske zveze z vidnim predstavnikom Komunistične partije Italije Giancarlom Pajetto. Komunističnemu gibanju se je pridružila zelo zgodaj, med drugo svetovno vojno je sodelovala v odporniškem gibanju, po vojni pa se je poleg političnega delovanja predala predvsem novinarstvu, ansa najprej pri tedniku Ve Nuove, nato pri glasilu KPI L'Unita, v nadaljevanju pa je bila dopisnica dnevnika Paese Sera, na koncu pa je pristala pri dnevniku La Repubbli-ca, za katerega je pisala več kot trideset let. Ob novinarskem delu, ki je bilo zanjo poslanstvo, je izdala tudi več knjig in esejev, posvečenih političnim vprašanjem, povezanim predvsem s položajem žensk, laičnostjo države, sončnimi in senčnimi platmi italijanske družbe ter krizo italijanske levice, katere je bila Mafaieva vedno zelo pozorna in kritična ocenjevalka. vatikan - Benedikt XVI. bo 16. t. m. dopolnil 85 let Papež ob veliki noči voščil v 65 jezikih, tudi v slovenščini VATIKAN - Papež Benedikt XVI. je v nedeljo dopoldne na Trgu svetega Petra v Vatikanu daroval slovesno velikonočno mašo, ki se je je udeležilo na desetti-soče vernikov z vsega sveta. Po maši je papež z balkona bazilike v 65 jezikih, tudi v slovenščini, voščil vernikom in nato izrekel še svoj velikonočni blagoslov mestu in svetu, urbi et orbi. V nagovoru pred blagoslovom je Benedikt XVI. pozval k večji verski strpnosti ter k miru na kriznih žariščih. Papež je opozoril, da so krščanske skupnosti ponekod po svetu še vedno žrtev preganjanja, pri čemer je izpostavil nasilje in grožnje, ki so jih s strani islami-stov deležne krščanske manjšine na območju, kjer je bila rojena krščanska vera. Obsodil je tudi teroristične napade na kristjane v Nigeriji ter molil za mir v Maliju, kjer je vojska izvedla državni udar. Benedikt XVI. se je zavzel tudi za mir v Siriji. Tamkajšnji režim je pozval, naj sliši mednarodne pozive in konča nasilje ter začne dialog. Poudaril je še, da vstajenje Jezusa, ki ga kristjani praznujejo na veliko noč, daje svetu »upanje in tolažbo«. Z mašo in blagoslovom se je za papeža, ki bo 16. t. m. dopolnil 85 let, zaključil naporen velikonočni teden. Že v nedeljo je Benedikt XVI. odšel v papeško rezidenco v Castel Gandolfu južno od Rima, kjer bo nekaj dni počival. Papež pozdravlja množico na Trgu sv. Petra ansa / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 11. aprila 2012 3 videmska pokrajina - Protest deželnih svetnikov Kocijančiča in Pustetta V Čedadu zavrnili prošnjo za dvojezično izkaznico Na upravi se izgovarjajo z zapadlostjo konvencije z gorsko skupnostjo, ki je ni več VIDEM - Občina Čedad nadaljuje z neizpolnjevanjem svojih institucionalnih dolžnosti in ovira izdajanje italijansko-slovenskih osebnih izkaznic. V to je prepričan deželni svetnik Mavrične levice Igor Kocijančič, ki opozarja deželno vlado kakšnim težavam morajo računati tisti občani, ki v Čedadu zaprosijo za dvojezično osebno izkaznico. Čedad namreč sodi med občine, v katerih se izvaja zaščitni zakon za slovensko manjšino, na občini pa zatrjujejo, da ne morejo več izdajati dvojezičnih osebnih izkaznic. In to zato, ker ni več v veljavi ustrezna konvencija z nekdanjo gorsko skupnostjo s sedežem v Špetru. Zaradi tega je Občina Čedad pred kratkim zavrnila prošnjo neke občanke, ki je prosila za italijansko-slovenski dokument. Kocijančič meni, da bi bilo dovolj, ko bi Občina Čedad razpolagala z zadostnim številom dvojezičnih dokumentov in jih izdajala prosilcem, tako kot se to dogaja v Deželni svetnik Igor Kocijančič vseh drugih občinah, v katerih se izvaja zaščitni zakon. Za izdajo dvojezične izkaznice ni potrebna nobena prevajalska storitev ali specifično znanje slovenščine, le izdaja že obstoječih dvojezičnih obrazcev, Prva, a žal tudi zadnja dvojezična osebna izkaznica, ki jo je izdala Občina Čedad ugotavlja slovenski deželni svetnik. Po njegovem je ravnanje Občine Čedad pod vsako kritiko, zato Kocijančič v danem primeru, domneva da Občina Čedad krši svoje uradne dolžnosti. Na primer zavrnitve prošnje za dvojezično izkaznico v Čedadu se navezuje tudi deželni svetnik stranke SEL Stefano Pustetto. Tudi on je prepričan, da se Občina Čedad iznever-ja svojim zakonskim dolžnostim. kriza pd Podpora novinarskega sindikata TRST - Deželni novinarski sindikat je včeraj novinarkam in novinarjem Primorskega dnevnika izrazil polno solidarnost in podporo pri njihovem boju za ohranitev in ovrednotenje kulturnega, poklicnega in založniškega bogastva, ki ga predstavlja Primorski dnevnik. Sindikat je izjavo podal včeraj, ko dnevnika zaradi varčevalnih ukrepov založniškega podjetja, ki izdaja PD, ni bilo med naročniki in v kioskih. V izjavi poudarja, da je kriza dnevnika v slovenskem jeziku posledica krize, ki ogroža časopise različnih idej, zadrug in jezikovnih manjšin. K temu prispevajo tudi negotovost in zamude v zvezi z izplačili javnih prispevkov, poudarja sindikat, ki skupaj z zaposlenimi na dnevniku zahteva od založnika in zadruge, ki je lastnik bralcev, da se tudi zaradi rezultatov, ki so bili doseženi v odnosu do Rima pri izplačilu prispevkov za leto 2010 in prizadevanj za transparenten sistem pomoči tudi za leto 2012, dogovori za vsem možne alternativne rešitve, da bi ohranili nespremenjen obseg in kakovost dnevnika. univerza na primorskem Razrešeno dekanjo FHŠ Vesno Mikolič začasno zamenjal Gorazd Drevenšek KOPER - Rektor Univerze na Primorskem Dragan Maru-šič je po zaključenem postopku razrešitve dekanje FHŠ Vesne Mikolič za vršilca dolžnosti dekana imenoval Gorazda Drevenška. Drevenšek bo naloge vršilca dolžnosti opravljal največ eno leto, so sporočili z univerze. Prednostna naloga vodstvene ekipe bo ureditev delovanja, povezanega s temeljnimi dejavnostmi fakultete, v kar bodo poleg prodekanov aktivno vključeni tudi pro-rektorji univerze, zadolženi za študijske zadeve, za ekonomiko in finance ter za znanstveno-raziskovalno in razvojno delo, so še zapisali v sporočilu za javnost. Marušič je konec marca razrešil Mikoličevo, ki je pozneje po zagovoru pri delodajalcu prejela tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi hkrati s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi za mesto izrednega profesorja v obsegu 33 odstotkov delovnih obveznosti. Mikoličevi je rektor očital nesposobnost organiziranja študijskega procesa v skladu s finančnimi zmožnostmi kot tudi kršitev pristojnosti pri naročilu odvetniških storitev oziroma domnevno ponarejen podpis rektorja za pooblastilo odvetniški pisarni. Poleg tega naj bi bila Mikoličeva odgovorna za nenamensko porabo javnih sredstev za stroške reprezentance, kosil in pogostitev v skupni vrednosti več kot 2800 evrov. Mikoličeva je očitke zavrnila, njen odvetnik Peter Fašun pa je že prejšnji teden napovedal, da bodo izpodbijali vse Maruši-čeve odločitve ter vložili odškodninske tožbe, poleg tega pa zahtevali izdajo začasne odredbe sodišča, s katero bi dosegli zadržanje izvajanja razrešitve Mikoličeve z mesta dekanje. slovenija Sindikati javnega sektorja vladi predlagali triodstotno znižanje plač LJUBLJANA - Sindikati javnega sektorja so zavrnili zadnji vladni predlog 13-odstotnega znižanja plač in dali dva protipredloga, do katerih se mora vlada opredeliti do danes, je po koncu včerajšnjih pogajanj povedala predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Jelka Mlakar. Poleg odprave nesorazmerij predlagajo triodstotno znižanje oziroma zamrznitev plač. Danes ob 13. uri bo nadaljevanje "zadnjih mirnodobskih" pogajanj, je pojasnila Mlakarjeva. Vlada ima na mizi dva sindikalna predloga. Po prvem bi poleg odprave plačnih nesorazmerij s 1. julijem maso za plače znižali za tri odstotke. Po drugem predlogu pa bi zamrznili plače, kar ves čas predlaga Konfederacija sindikatov javnega sektorja, in se pogovarjali o vseh drugih predlogih, je dejala Mlakarjeva. Trenutno sindikati niso enotni, ker so interesi tistih sindikatov, kjer je še potrebna odprava plačnih nesorazmerij, dokaj jasni, meni Mlakarjeva. Za tiste, ki pa že imajo odpravljena plačna nesorazmerja, pa po njenih besedah to pomeni "čisti minus pri sedanjih plačah, kar pa je razumljivo tudi neugodno za tiste javne uslužbence, ki so dosegli odpravo plačnih nesorazmerij prej kot nekateri drugi". Predlog o odpravi plačnih nesorazmerij in hkratnem triodstotnem znižanju mase plač je včeraj podprlo 13 sindikatov, kar je velika večina, je dejala Mlakarjeva. Vlada je predlagala dokončno odpravo plačnih nesorazmerij s 1. julijem, pri čemer pa bi maso za plače znižali za 13 odstotkov. To bi skupaj pomenilo za okoli deset odstotkov manj sredstev za plače, je med pogajanji pojasnil minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. Zastoji na avtocesti in nesreča pri Sesljanu PALMANOVA - Na avtocesti A4 med Trstom in Benetkami so se včeraj popoldne ustvarili daljši zastoji, najdaljša vrsta vozil je bila dolga devet kilometrov. Prometna policija je razložila, da zastoji niso posledica kake prometne nesreče, marveč sočasnega vstopa večjega števila tovornih vozil po velikonočnem premoru. Položaj se je poslabšal zaradi del na odsekih, kjer so nekateri vozni pasovi zaprti, sinoči je bilo še najhuje med Redipuljo in Vlie-šom, kjer je bila vrsta dolga pet kilometrov. Kolone so po podatkih družbe Auto-vie Venete nastale po 14. uri, ko se je prepoved za tovorna vozila končala. Lani v tem času so bile težave minimalne, ker v torek po veliki noči prepovedi ni bilo. Vozniki tovornih vozil včeraj niso smeli voziti po italijanskih cestah, medtem ko v Sloveniji in Avstriji ni bilo omejitev. Okrog 15. ure je težave povzročila tudi prometna nesreča med Sesljanom in Moščenicami. Na avtocestnem priključku sta se zaletela tovornjaka, ena oseba se je lažje poškodovala, naposled pa je nastala štirikilometrska vrsta. Dve uri po trčenju je bila slika precej boljša. Nesrečo je obravnavala goriška prometna policija. Milijone prejemala medicinska sestra VIDEM - Uslužbenka M. O., ki naj bi v petih letih svoji banki izmaknila 5,6 milijona evrov, je preiskovalcem zatrdila, da je denar nakazovala neki znanki iz okolice Trevisa, ki je bila v hudi finančni stiski. Včeraj se je razvedelo, da je to 45-letna medicinska sestra, ki je bila stranka videmske banke Cassa di Risparmio FVG, in sicer oddelka zastavljalnice, kjer dela M. O. Preiskovalci pa menijo, da bi lahko bili prejemniki obilnih vsot vsaj štirje. Tudi sorodniki medicinske sestre so bili namreč stranke istega bančnega oddelka in so sklepali nenavadno veliko število pogodb. Odvetnik banke Cassa di Risparmio FVG Giuseppe Campeis je vložil sodno prijavo, preiskavo vodi tožilka Barbara Loffredo. Bančna uradnica se je rodila v Genovi, že dolgo pa živi v predmestju Vidma in zadnjih 27 let je delala v omenjeni banki. Do včeraj uradno še ni bila preiskovana oseba, medtem pa kaže, da bi lahko bila izma-knjena vsota celo večja. V teku je preverjanje, preiskovalcem in banki sami zaenkrat ni znano, ali je uradnica z denarjem polnila več tekočih računov. Preiskovalci skrivnostno omenjajo, da bi lahko imel primer neverjetne razsežnosti. Uslužbenka bančne zastavljalnice je manj opazne vsote denarja kakih pet let preusmerjala na tekoče račune približno dvakrat tedensko. literatura - Čestitke SSO, SP in DSI pisatelju Rebuli Ob nedavnem prejemu nagrade Rigoni-Stern TRST - Pisatelju Alojzu Rebuli, ki je pred kratkim v Gardi dobil ugledno literarno nagrado Ri-goni-Stern (na posnetku), so prejšnjo sredo čestitali predstavniki Sveta slovenskih organizacij, Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev. Drago Štoka, Marij Maver in Sergij Pahor so med obiskom pri pisatelju poudarili, da visoko priznanje - ob zadoščenju za nagrajeno ustvarjalnost - pomeni tudi uveljavitev celotne manjšine in njeno večjo vidnost v italijanskem kulturnem prostoru. »Nokturno za Primorsko«, v italijanskem prevodu »Notturno sull'Isonzo«, tako prispeva tudi k spoznavanju slovenske zgodovine s strani italijanske javnosti. Alojz Rebula se je ob tej priložnosti tudi zahvalil založbi, prevajalki Martini Clerici in od-borništvu za kulturo Furlanije Julijske krajine, ki je italijansko izdajo materialno omogočila. x factor slovenija - 15-letna Trebenka Mlada Demetra očarala žirante LJUBLJANA - Tudi Slovenija ima svoj televizijski šov mladih pevskih talentov X Factor, v nedeljo je bilo pred kamerami Pop TV po težkih selekcijah pomembno dejanje. Med kandidati za končno slavje je žirijo posebno očarala komaj petnajstletna Demetra Malalan, ki je doma iz Trebč pri Trstu (na sliki, avtor Aljo-ša Kravanja). Žiranti Jadranka Juras, Damjan Damjanovič in Aleš Uranjek so jo zelo pohvalili, Jurasova je bila preprosto navdušena: »Draga Demetra, moje srce in duša postaneta najbolj srečna na tem svetu, ko slišim take neverjetne talente, in ti si absolutno rojena pevka, ki lahko ima jutri svoj koncert, in boš lahko prepričala ljudi s svojim petjem in nastopanjem,« je dejala. Demetra, ki obiskuje jezikovni licej Franceta Prešerna v Trstu, v Domžale pa se odpravlja na ure solo petja, je bila med nedeljskim nastopom samozavestna, na koncu pa so jo laskave ocene presenetile. Po splošnih ocenah je potencialna končna zmagovalka, na Krasu bodo zanjo spet navijali prihodnjo nedeljo (od 20. ure dalje). 4 Sreda, 11. aprila 2012 GOSPODARSTVO davki - Poziv stanovske organizacije tržaških trgovcev Confcommercio Občina Trst naj določi najnižje stopnje davka IMU V tem težkem trenutku je treba pomagati podjetjem in družinam, da ne bodo učinki krize še hujši TRST - Tržaška pokrajinska organizacija trgovcev Confcommercio, ki jo vodi Antonio Paoletti, sicer tudi predsednik lokalne trgovinske zbornice, je včeraj na novinarski konferenci izrazila močan poziv občinski upravi, naj bo v tem težkem gospodarskem trenutku socialno odgovorna pri določanju davčnega odvzema v okviru t.i. davka IMU. Stanovska organizacija se pri tem ne omejuje samo na zaščito podjetij, ampak tudi potrošnikov, ki bodo morali junija plačati nov enoten občinski davek IMU. Ob tem je treba pristaviti, da je poimenovanje novega davka sicer zavajajoče, saj ne gre za občinski, ampak v bistvu za državni davek, glede na to, da je prevladujoči del tako zbranega denarja namenjen v državno in ne v občinske blagajne. Kot je na novinarski konferenci - skupaj z direktorjem stanovske organizacije Manliom Romanellijem -povedal Antonio Paoletti, prihaja nov davek v izredno kočljivem trenutku za podjetja in za državljane zaradi krize in posledične stagnacije potrošnje. Po najnovejših ocenah študijskega urada nacionalnega Confcommercia se bo zasebno trošenje letos zmanjšalo za 3,2 odstotka, medtem ko bo bruto domači proizvod (BDP) upadel za 1,3 odstotka, brezposelnost se bo povečala za 9,5 odstotka (po podatkih centra Prometeia), davčni pritisk pa bo presegel 45-odstotno raven. Zdajšnje kronične težave pri dostopu do kredita se bodo nadaljevale. Take razmere po Paolettijevih besedah zahtevajo, da se vsaj v lokalnem okviru vsaj delno omeji negativni učinek novega davka, in to z določitvijo stopenj, ki bodo skladne s trenutno gospodarsko konjunkturo, kateri je sicer usojeno, da se bo nadaljevala tudi v naslednjih mesecih. Confcommercio predlaga, da bi občina znižala davčne stopnje in multiplikatorje, s čimer bi preprečili rušilni učinek domina - zapiranje podjetniških dejavnosti in posledično brezposelnost, ki povzročajo nestabilnost in socialne napetosti. Predsednik tržaškega Confcom-mercia je nato opozoril, da nov davčni odvzem povzroča kritičnosti za podjetja, ki so že sicer obremenjena s številnimi obveznostmi in birokracijo, kar je tudi znaten ekonomski strošek. Še toliko bolj, če upoštevamo, specifičnosti podjetij na Tržaškem, kjer prevladujejo družinsko vodena podjetja, majhna in srednjevelika, ki so proiz- Antonio Paoletti in Manlio Romanelli na včerajšnji novinarski konferenci kroma vodno in zaposlitveno jedro glavnega mesta Furlanije-Julijske krajine. V Trstu ima namreč storitveni sektor 65-odstotni delež vseh gospodarskih aktivnosti in zaposluje več kot 60 odstotkov aktivne delovne sile, največji pa je tudi njegov prispevek k letnemu bruto domačem proizvodu. Paoletti je nato opozoril na slabo preglednost uporabe sredstev, ki bodo zbrana z davkom IMU in ki bi jih bilo po njegovem mnenju pametno uporabiti za izboljšanje javnih storitev in za spodbujanje gospodarskega razvoja. Odziv tržaškega župana Na Paolettijeve besede se je takoj odzval tržaški župan Roberto Cosoli-ni. »Pozivi so dovoljeni, a če se zahtevajo učinkovite storitve in izredni ukrepi, kot je bilo odprtje muzejev ob veliki noči, potem mora biti tudi občina sposobna kriti svoje stroške,« je izjavil Cosolini. Župan je za agencijo Ansa pojasnil, da se je njegova uprava odločila za strategijo, po kateri bo davčna stopnja za prvo stanovanje 3,9 promila, kar je manj od minimalne stopnje 4 promil, ki jo je določila vlada, medtem ko bodo stopnje za druga stanovanja veliko višje, če niso v najemu celo 10 promil. »Odeja je daleč prekratka, iz katerega koli zornega kota jo gledamo,« je dodal Cosolini. trgovina - Italijanski dobaitelji v vzponu Ikea kupi v FJK 30% vseh dobav »made in Italy« Italijanski dobavitelji premagujejo azijske - 11.000 delovnih mest MILAN - Švedska trgovska veriga Ikea je včeraj potrdila, da bo nekatere svoje produkcije preselila iz Azije v Italijo. V tiskovnem sporočilu družbe je zapisano, da odnos s 24 italijanskimi dobavitelji, pri katerih Ikea kupi za približno milijardo evrov blaga in storitev na leto, »dokazuje, da je skupina Ikea že dolgo največji odjemalec italijanske lesno-pohištvene verige«, pri kateri odkupi osem odstotkov vseh svojih nakupov v svetu. Italija je tako med dobavitelji na tretjem mestu, po Kitajski in Poljski. Trgovinska bilanca švedske skupine se je tako tudi lani sklenila s presežkom Italije, kajti »Ikea kupi v Italiji več od tistega, kar proda v svojih trgovinah na polotoku«. Na Evropo pa odpade 63-odstotni delež nakupov Ikee po vsem svetu svetu. Pred nedavnim je Ikea preselila v Italijo, točneje v Piemont, nekatere produkcije, ki so bile prej v Aziji. »Izbrali smo nove italijanske partnerje, ki so prevzeli mesto prejšnjih azijskih dobaviteljev, in to po zaslugi njihove strokovnosti, prizadevanj in sposobnosti proizvajanja predmetov višje kakovosti po nižjih cenah kot njihovi azijski konkurenti,« je zapisal prvi mož švedskega trgovca v Italiji Lars Petersson. Omenjeni 8-odstotni delež dobav, ki jih Ikea kupi v Italiji, se v primeru kuhinjskega pohištva povzpne na 34 odstotkov. Vsaka četrta kuhinja, ki jo Ikea proda v svetu, je »made in Italy«. Za švedsko skupino v Italiji največ delajo podjetja v Venetu z 38-odstotnim deležem, v Furlaniji-Julijski krajini kupi Ikea 30 odstotkov vseh italijanskih dobav, v Lombardiji pa 26 odstotkov. To je več, kot kupi švedski trgovec od proizvajalcev v matični Švedski ali v Nemčiji. Italijanski dobavitelji z naročili Ikee zagotavljajo približno 2500 delovnih mest, če pa jim prištejemo še 6600 zaposlenih v prodajni verigi in logistiki, potem Ikea Italiji zagotavlja približno 11.000 delovnih mest. onesnažena območja - Zavod Ezit pripravlja razpis za začetek analiz Zeleni s sončno energijo in kolesi Dolinsko-sežansko podjetje Mathitech bo kolo, ki ga poganja baterija, za tri mesece testiralo pri uslužbencih Ezita TRST - Zavod za tržaško industrijsko cono Ezit je izdal obvestilo za vnaprejšnje informiranje o razpisu za izvedbo načrta za splošno okarakterizacijo zemeljskega dela tržaškega onesnaženega območja državnega interesa. V kratkem bo tako objavljen razpis, v katerem bodo določeni časovni roki za vložitev prošenj za sodelovanje oziroma ponudb, kot tudi ostali razpisni pogoji. Objava razpisa bo sicer mogoča šele po administrativnem pooblastilu Dežele Furlanije-Julijske krajine. Dela za okarakteriziranje območja predvidevajo izvedbo sondiranj in merjenj, vzorčenja in kemijsko-fizikalne analize, preizkuse na polju in končno analizo zbranih podatkov. Vrednost del je ocenjena na približno tri milijone evrov, pogodba pa velja za šest mesecev. Stroški bodo kriti deloma iz skladov Dežele FJK, delno jih bodo krili zasebni lastniki ali interesenti za onesnažene parcele. Ezit se loteva tudi novega fotovoltai-čnega projekta. Na območju nekdanje tovarne Valdadige v miljski občini bo zavod zgradil približno 670.000 evrov vredno son- _ EVRO 1.3114 $ +0/40 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 10. aprila 2012 valute evro (povprečni tečaj) 10.4. 6.4. čno elektrarno z 250-kilovatno močjo. Sončne panoje bodo namestili na strehi poslovnih zgradb naselja, ki je zraslo na bo-nificiranem območju. Kot so sporočili iz Ezita, bodo z razpisom iskali projekte, ki vsebujejo tehnološke inovacije. Pobuda sicer nadaljuje smer, ki jo je Ezit določil že pred leti, ko je prvi v Trstu postavil sončno elektrarno na strehi svojega sedeža v Ulici Caboto 14. Tam je nameščenih 107 pa-nelov s skupno površino približno 140 kvadratnih metrov in z zmogljivostjo do 19,8 kilovatne ure, kar omogoča proizvodnjo 24.000 kilovatnih ur energije na leto. Ezit skrbi tudi za vzdržno mobilnost. Skupaj z AREA Science parkom in sežanskim Inkubatorjem se je kot podpornik vključil v čezmejni projekt podjetja Mat-hitech za uporabo kolesa, ki ga poganja baterija. Mathitech, ki ima sedež v Dolini in Sežani, je Ezitu dal v brezplačno uporabo enega teh koles za tri mesece, ko ga bodo zavodovi uslužbenci testirali za pot v službo. Projekt predvideva sistem najemanja koles, ki bodo hranjena v zaprtih prostorih z napajalnim sistemom za baterije. ameriški dolar 1,3114 1,2710 japonski jen 106,48 107,06 kitajski juan 8,2760 8,2398 ruski rubel 38,8980 38,6600 indijska rupija 67,5040 67,1420 danska krona 7,4395 7,4397 britanski funt 0,82690 0,82420 švedska krona 8,8730 8,8185 norveška krona 7,5815 7,5730 češka krona 24,795 24,704 švicarski frank 1,2027 1,2025 madžarski forint 295,75 295,63 poljski zlot 4,1706 4,1548 kanadski dolar 1,3092 1,3042 avstralski dolar 1,2741 1,2710 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 4,3707 4,3775 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6993 0,7007 braziljski real 2,3836 2,3942 islandska krona 290,00 290,00 turška lira 2,3624 2,3468 hrvaška kuna 7,4738 7,4820 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 10. aprila 2012 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) 0,24125 0,46915 0,73340 - LIBOR (EUR) - LIBOR (CHF) 0,07833 0,11167 0,18500 EURIBOR (EUR) 0,415 0,768 1,067 ZLATO ■ (999,99 %%) za kg 1 ■ 40.821,96 € +501/15 TEČAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 10. aprila 2012 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE IMTEREI IROPA 5,50 -0,18 +8 11 INIEREUROPn KRKA 1 I IKA KOPER 0,60 48,40 1011 -1,02 LUKA KOPER MERCATOR PETROL 130,00 180 00 -0,00 TELEKOM SLOVENIJE 69,00 -2,70 +1,47 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 9,00 - AERODROM LJUBLJANA 13,50 +3,85 DELO PRODAJA ETOL 24,00 139 00 - ISKRA AVTOELEKTRIKA ICTÜADCM7 15,90 i en -- NOVA KRE. BANKA MARIBOR 3,36 h/11 IMnTCCT -) 7n +0,30 KOMPAS MTS NIKA 6,10 1900 -- PIVOVARNA LAŠKO 9,20 - POZAVAROVALNICA SAVA 5,60 -8,20 PROBANKA SAI I IS IIMBI IANA 8,02 21010 - SALUS, L_IUBL__IANA SAVA TERME ČATEŽ 11,80 178 00 -0,92 IERME ČAIE7 ŽITO 71,00 -1,39 ZAVAROVALNICA TRIGLAV 14,40 +2,86 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 10. aprila 2012 -4/97 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A 0,51 -8,17 ALLIANZ ATIAMTIA 83,75 1142 -3,07 AILANIIA BANCO POPOLARE BCA MPS 1,129 -4,99 -7,31 BCA MPJ BCA POP MILANO EDISON 0,29 0,328 +0,28 -6,81 EDISON ENEL ENI 0,86 2,496 1652 -0,23 -3,26 FIAT FINMECCANICA 4,00 -3,95 -6,41 FINMECCANICA GENERALI IFIL 3,44 10,51 -5,90 -4,80 INTESA SAN PAOLO LOTTOMATICA LOTTOMATICA 1,137 13 35 -7,94 LUXOTT1CA MEDIASET MEDIASET 25,93 1 809 -7,03 -3,21 -5 19 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 3,836 1 727 -4,48 PIRELLI e C PRYSMIAN 8,62 121 -4,59 -4,33 rRl SMIAN SAIPEM SNAM SNAM 36,08 -3,97 -6,16 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,436 5,325 -2,66 -8,19 -3 12 TENARIS TERNA 0,82 13,47 -5,54 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 2,84 0,038 2 71 -2,54 -4,02 UNICREDIT 3,04 -6,49 -8,10 SOD NAFTE ■ (159 litrov) 1 101,38$ +0/36 IZBRANI BORZNI INDEKSI 10. aprila 2012 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 590,96 -0,42 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS 1.843,86 837 96 -017 FIRS, Banjaluka 1.802,57 Ç1 1 AC\ +0,81 lisica i j, uojyiou J i SRX, Beograd - - Dicv c^^i^wz-v 1 /ivcnv _nn/i un /\, -jen aji_vi_> NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 1.963,59 -1,79 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 12.733,23 -1,52 Nasdaq 100 2.694,38 -1,66 S&P 500, New York 1.359,78 -1,62 MSCI World, New York 1.291,81 -1,90 DAX 30, Frankfurt 6.606,43 -2,49 FTSE 100, London 5.595,55 -2,24 CAC 40, Pariz 3.217,60 -3,08 ATX, Dunaj 1.988,00 -3,48 PX, Praga 925,7 -0,19 EUROSTOXX 50 2.321,53 -2,97 Nikkei, Tokio 9.538,02 -0,09 STI, Singapur 2.982,44 +0,75 Hang Seng, Hongkong 20.356,24 -1,15 Composite, Šanghaj 2.305,86 +0,88 Sensex, Mubaj 17.243,84 +0,13 Ulica dei Montecchi 6 r^l tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu Sreda, 11. aprila 2012 5 APrimorski ~ dnevnik velika noč - Tradicionalne pobude na Tržaškem Od »tučenja jajc« v Križu do razstave pirhov v Nabrežini Kriško lučanje kovancev v pirhe obudili po zaslugi SKD Vesna - V Nabrežini pirhi z vsega sveta Čeprav je bilo vreme ob velikonočnih praznikih vse prej kot pomladno, nikakor ni skvarilo prazničnega vzdušja, ki je vladalo v naših krajih tudi po zaslugi nekaterih tradicionalnih pobud. Ena takih je ravno na velikonočno nedeljo stekla v Križu, kjer so tudi letos na pobudo domačega Slovenskega kulturnega društva Vesna obudili običaj »tučenja jajc«, se pravi lučanja kovancev v velikonočne pirhe. Stari običaj, ki je v preteklosti šel v pozabo, iz katere ga je pred približno desetimi leti iztrgalo ravno SKD Vesna, predstavlja veselje zlasti za domače otroke, ki so vsako leto glavni protagonisti dogajanja: slednje se je tudi letos obnovilo v nedeljo ob domači cerkvi, v kateri je dopoldne potekala slovesna velikonočna maša. Otroci so se zbrali pred bližnjimi stopnicami, ob vznožju katerih so položili pisane pirhe, v katere so potem začeli lučati kovance, pirh, v katerega se je kovanec zasadil, pa je bil last avtorja zmagovitega zadetka. Tako je v nedeljo v Križu v prijetnem vzdušju minil velikonočni dopoldan. Preden pa so se otroci s pridobljenimi pirhi ter njihovi sorodniki razšli in odšli na svoje domove, kjer jih je čakalo praznično kosilo, so se še nekoliko okrepčali z domačimi dobrotami, s katerimi je prisotne pred cerkvijo ob tej priložnosti pogostilo SKD Vesna. Med nepogrešljive stalnice velikonočnega časa na Tržaškem pa prav gotovo spada tradicionalna razstava pirhov v župnijski dvorani v Nabrežini. Njena značilnost je, da si obiskovalec lahko ogleda okoli sedemsto pirhov, ki prihajajo z vseh koncev sveta: tako lahko občudujemo pirhe, ki so jih pobarvali v Rusiji ali pa na Japonskem in prikazujejo tamkajšnje značilne motive, če se malo bolj približamo domačim krajem, pa lahko naletimo npr. na belokranjske pisa-nice ter na stvaritve, ki so sad domačih ustvarjalcev in šolarjev. Ob pirhih so na ogled tudi druge stvaritve, kot npr. miniaturne reprodukcije slavnih poslopij. Razstavo pirhov si je mogoče ogledati do 22. aprila ob sobotah in praznikih med 16. in 19. uro. Zadetek v polno na »tučenju jajc« v Križu (desno) in razstava pirhov v Nabrežini kroma trst - V prostorih poštnega muzeja v centralni poštni palači Izvirna razstava o humorističnih razglednicah in vinjetah angleškega slikarja Martina Andersona Na tržaški glavni pošti so v prostorih poštnega muzeja v sredo popoldne odprli zanimivo razstavo prvih angleških ilustriranih razglednic. Razstava z naslovom »Cynicus, začetki humorističnih razglednic« je posvečena angleškemu slikarju, ilustratorju, humoristu in izdajatelju Martinu Andersonu (1854-1932). Že v šoli se je Martin rad zabaval z risanjem vinjet in karikatur. Temu svojemu konjičku je potem posvetil vse svoje življenje, saj je bil na prehodu iz 19. v 20. stoletje eden najbolj cenjenih angleških ilustratorjev. Opremljal je knjige, izdeloval lepake, prodajal svoje slike ter risal ilustracije za vse večje angleške časopise. Leta 1884 je angleška poštna uprava dovolila, da so lahko privatna podjetja izdajala in prodajala prve ilustrirane razglednice. Anderson se je takoj lotil tega posla in imel velik uspeh. Ljudem so njegove zabavne, smešne in satirične vinjete zelo ugajale. Od leta 1887 jih je podpisoval s psevdonimom Cynicus in kmalu ustanovil tudi svoje podjetje Cynicus Publishing Company, ki je v desetih letih prodalo na milijone razglednic. Tematika pa je bila zelo različna: filozofija, politika, prevozi, naravni pojavi (dež, veter, sonce), mož in žena, otroci, ljubezenski parčki, trgovci, sodniki itd. Njegovi ustvarjalni in poslovni uspehi pa so začeli upadati z gospodarsko krizo, ki je zajela Evropo v letih pred prvo svetovno vojno. K temu je treba dodati, da je bil Anderson odločen pacifist in je ob začetku prve svetovne vojne izobešal v svoji trgovini protimilita-ristične plakate. Javno mnenje mu je obrnilo hrbet in ga začelo bojkotirati. Zašel v velike finančne težave in si ni opomogel niti v letih po vojni, ko je nadaljeval s svojim delom. Njegov motto je namreč bil: najboljše še pride! Na razstavi v Trstu je prikazanih okrog 300 njegovih razglednic iz zbirke, ki je last Marie Angele Fantini iz Vidma. Sama je tudi pripravila 15 razstavnih panojev v sodelovanju s Chiaro Simon, odgovorno za razstavne dejavnosti na tržaški pošti. Obe sta na otvoritvi spregovorili o tem originalnem umetniku in o njegovem delu. Zanimiva razstava bo odprta do 28. maja od ponedeljka do sobote od 9. do 13. ure in ob četrtkih tudi od 15. do 18. ure. Rasmanova družina zahteva 8 milijonov Družina pokojnega Riccarda Rasmana, ki je oktobra 2006 v svojem stanovanju umrl med akcijo policije, zahteva od italijanske države in obsojenih policistov osem milijonov evrov odškodnine. Odvetniki prizadetih svojcev so zahtevek poslali na notranje ministrstvo ter policistom Mauriziu Misu, Mauru Mirazu in Giuseppeju De Biaseju, ki so bili zaradi uboja obsojeni na šest mesecev zaporne kazni. Dokončno sodbo so decembra izrekli na kasa-cijskem sodišču. 26. oktobra 2006 so Rasmanovi sosedi poklicali policiste, ker je 34-letni moški, ki se je zaradi shizofrenije zdravil v centru za mentalno zdravje, metal petarde z okna na cesto. Policisti so vdrli v stanovanje in potisnili Rasmana na tla, da bi ga aretirali, s tem pa povzročili njegovo smrt, ki je nastopila zaradi zadušitve. Boljunec: odvoz ločeno zbranih odpadkov Vodja oddelka za storitve na ozemlju Občine Dolina sporoča, da bo odvoz ločeno zbranih odpadkov (stekla, plastike in pločevink) v tistih ulicah v Boljuncu, kjer jih niso pobrali v torek, potekal danes. V Križu brez elektrike Podjetje AcegasAps sporoča, da bodo danes zaradi nujnih vzdrževalnih del v kabini pri Bro-jenci dvakrat za kratek čas (približno tri minute) izklopili elektriko v Križu med 9. in 10. uro ter med 15. in 16. uro. Nov urnik okenc CUP Potem ko se je v lekarnah obnovila storitev okenc CUP za naročanje specialističnih zdravniških pregledov, je prišlo do spremembe delovnega urnika okenc CUP na sedežih zdravstvenih okrajev. Tako je na sedežu prvega okraja v Ul. Stock okence odprto od ponedeljka do petka med 8.30 in 13.30, v Nabre-žini ob ponedeljkih in četrtkih med 8.30 in 13. uro, na Opčinah pa z istim urnikom ob torkih, sredah in petkih. Za drugi zdravstveni okraj je odprto okence na sedežu na Trgu sv. Jakoba od ponedeljka do petka med 10. uro do 13.30, za tretji zdravstveni okraj pa na sedežu v Miljah od ponedeljka do petka med 8.30 in 13.30 in v Ul. Puccini od ponedeljka do petka med 7.15 in 13.30. Za četrti okraj se je mogoče obrniti na sedež pri Sv. Ivanu od ponedeljka do petka med 10. uro in 13.30. Urnik sprejemanja prijav za laboratorijske izvide ostaja nespremenjen, poleg tega v Ul. Far-neto 3 v 3. nastropju v sobi št. 331 deluje novo okence CUP od ponedeljka do petka med 8. in 14. uro. Monografija o Kosovelu Slavistično društvo Trst-Go-rica-Videm in Slovenski klub vabita na predstavitev knjige Janeza Vrečka Srečko Kosovel. Monografija, ki bo jutri ob 17.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Pri predstavitvi in pogovoru bosta sodelovala prof. Marija Pirjevec in prof. Ivan Verč. SKP jutri o davku IMU Tržaška federacija Stranke komunistične prenove in krožek Ške-denj-Čarbola Jure Canciani prirejata jutri v dvorani SKD Ivan Grbec v Ul. di Servola 124 ob 17.30 javno srečanje o novem davku na nepremičnine IMU z naslovom IMU: kaj je? Kaj se spremeni? Koliko nas stane? Gost bo predsednik tržaškega občinskega sveta Iztok Furlanič. 6 Sreda, 11. aprila 2012 TRST / zgodovina - 40-letnica lažnega »odkritja« orožja in razstreliva Bombe iz nabrežinskega skladišča Gladia sejale razdejanje in smrt nedolžnih žrtev Domači karabinjerji so arzenal na Trturju odkrili že leta 1971, a so na ukaz nadrejenih odkritje prikrili Karabinjerji so februarja in marca leta 1972 novinarjem sporočili, da so na gmajni pri Nabrežini odkrili dve skladišči orožja in razstreliva »neznanega izvora«. V resnici so takrat odkrili le dve pištoli, pravi vojni arzenal pa so odkrili poleti leta 1971, odkritje pa so zaradi »višjih ukazov« nadrejenih zamolčali. Pred štiridesetimi leti ni nihče sumil, da so v Nabrežini odkrili eno največjih, če ne največje skladišče orožja (imenovali so jih Nasco) vojaške tajne organizacije Gladio. S tam skritim orožjem in bombami so črni teroristi ob odločilni pomoči tajnih služb izvedli vrsto krvavih atentatov in ustrahovalnih akcij, med katerimi tudi atentata na slovensko šolo pri Sv. Ivanu v Trstu ter pri Petovljah na Goriškem, kjer so izgubili življenje trije ka-rabinjerji. Obstaja utemeljen sum, da je tudi bomba, ki je decembra leta 1969 povzročila pokol v milanski Kmečki banki, prišla iz Nabrežine. Da je bilo tako, je domneval tudi policijski komisar Luigi Calabresi, ki je nekaj mesecev pred smrtjo obiskal eno od skladišč Gladia na Krasu, kdo ve, morda prav nabrežinsko. Calabresi, kot vidimo v zanimivem filmu Romanzo di una strage (Roman nekega pokola), je osuplo spraševal vojaškega časnika-pirotehnika, čemu služi to orožje. Njegovo povpraševanje je ostalo brez odgovora, nekaj mesecev zatem je Calabresi v Milanu padel pod streli morilcev Lotta Continua. Primorski dnevnik se je nekaj dni po lažnem odkritju nabrežinskega skladišča spraševal o izvoru orožja in razstreliva ter o »hudih napakah« nabre-žinskih karabinjerjev. Že takrat je bilo namreč zelo jasno, da so odkritje spremljale nedoslednosti in nedorečenosti, dejansko, da so karabinjerji nekaj skrivali in prikrivali. Predvsem čigavo je bilo in komu je bilo namenjeno orožje. Na odgovore na ta vprašanje je bilo treba čakati skoraj dvajset let, dejansko na preiskavo sodnikov Feliceja Cassona in Carla Mastellonija, ki sta dejansko prisilila takratnega predsednika vlade Giu-lia Andreottija, da je javnosti razkril obstoj Gladia. Če bi nabrežinskim karabi-njerjem »višje sile« (tajne službe, ki so usmerjale takratno strategijo napetosti) omogočile normalno preiskavo o odkritju, bi javnost za Gladio namreč izvedela že takrat. Očitno prezgodaj za tiste, ki so imeli interes, da ostaja Gladio še naprej tajna organizacija. Morda bi s tem preprečili kakšen atentat in rešili človeška življenja. Casson in Mastelloni sta ugotovila ne samo zamude in protislovja pri odkritju, temveč tudi, da je bil nabre-žinski Nasco (uradna številka 203) eno pomembnejših skladišč orožja tajne organizacije, ki se je zoperstavljala »nevarnosti vdiranja komunizma na vzhodni italijanski meji«. Sodnika sta v Nabrežini ugotovila še nekaj zelo pomembnega. Iz nekaterih zabojnikov je nekdo izmaknil razstrelivo, enako tistemu, ki je služilo za petoveljski atentat (izvedli so ga fašistični teroristi) in skoraj gotovo tudi za pokol v milanski banki leta 1969. In to kljub temu, da je polkovnik Aldo Specogna (po rodu Benečan), vodja Gladia za severovzhodno Italijo, vedno trdil, da so bila vsa skladišča tajne organizacije ne samo dobro zavarovana, temveč tudi neizkoriščena. Z izjemo nabrežinskega, v katerem so se nekateri (očitno s privoljenjem vodstva Gladia) priskrbovali z razstrelivom, iz katerega so izdelovali morilske bombe. S.T. Nabrežinski karabinjer pred skalo, kjer naj bi leta 1972 odkrili skladišče orožja in razstreliva. V resnici je šlo za lažno odkritje, saj so orožje odkrili poleti leta 1971 in ne na gornji lokaciji arhiv giornalfoto gladio - Spomin na dogajanja izpred 22 let Kako je skupina nabrežinskih fantov postavila na laž vodstvo tajne organizacije Primorski dnevnik je odigral zelo pomembno, če že ne odločilno vlogo pri odkrivanju številnih nedorečenosti, protislovij in laži v zvezi z nabrežinskim skladiščem Gladia. Da je nekaj hudo narobe z Nascom 203je prva zasumila pokojna kolegica Nadja Filipčič, ki je spremljala preiskavo sodnika Feliceja Cassona. Beneški tožilec je odkril, da je razstrelivo za številne atentate prihajalo iz zalog tajne organizacije. Nabrežina je bila obravnavana kot »navadno skladišče Gladia«, da ni bilo ravno tako je posumil tudi goriški odvetnik Livio Bernot. Bil je zagovornik Goričana Giannija Mezzorane, ki je bil skupaj z nekaterimi someščani po krivem obtožen izvedbe atentata pri Petovljah. Mezzorana in njegov odvetnik sta hotela tožiti državo in sta želela izvedeti resnico o petovljskem atentatu, kjer je bombafašističnih atentatorjev ubila tri karabinjerje. Na Primorskem dnevniku smo želeli najti odgovore na vprašanja, ki so jih februarja 1972 ob odkritju lažnega skladišča postavili naši takratni kolegi. S pomočjo Nabrežinca in poznejšega novinarja Danes pokojni Giovanni Conti kaže na skladišče orožja Gladia Davorinkrižmančič Mateja Caharije smo novembra 1990 »odkrili« Giovannija Contija, domačina, ki je kot 14-letni deček v začetku leta 1972 na nabrežinski gmajni leta odkril železne zaboje z orožjem. Izmaknil je dve pištoli in jih skril v skalovje, ki so ga nabrežinski karabinjer- ji nato ovekovečili z znano fotografijo, ki je bila - kot se temu pravi - nastavljena. Danes že pokojni Conti je do skladišča Gladia prišel čisto slučajno, ko se je z vrstniki potepal po belem nabrežinskem skalovju s prelepim razgledom na morje. plinski terminal - Zaključki študije RINA, ki jo je naročila družba Gas Natural Plinski tankerji niso ovira Južni kanal pri Miljsikem zalivu trenutno slabo izkoriščen - Tržaško pristanišče ima v primerjavi z Barcelono in Zeebruggejem vrsto prednosti Plinski tankerji ne bi ovirali ladijskega prometa v tržaškem pristanišču in Milj-skem zalivu - niti v prihodnosti. To je glavni zaključek nove tehnične študije, ki jo je za skupino Gas Natural izvedla prestižna družba RINA. Le-ta je bila ustanovljena leta 1861 in ima svoje urade v 42 državah, šteje pa 1400 uslužbencev. Pobudo za novo študijo je dala italijanska veja španske skupine, ki načrtuje gradnjo plinskega terminala v Žavljah. »Družba Gas Natural Rigassifica-zione Italia je zaradi velike pozornosti, namenjene tej temi, naročila družbi RINA novo poglobljeno študijo,« piše v komunikeju. V raziskavi so analizirali podatke o ladijskem prometu v Miljskem zalivu (južni kanal) in presodili morebitni vpliv plinskih tankerjev, pri čemer so upoštevali, da se bo promet v tržaškem pristanišču v prihodnosti bržkone povečal. Študijo so izvedli v štirih fazah. Prvo je predstavljalo zbiranje statističnih podatkov o prometu v tržaškem pristanišču, sledile so simulacije tako v sedanjih okoliščinah kot ob prisotnosti plinskega terminala, naposled pa so opravili še analizo prometa v nekaterih evropskih pristaniščih, kjer so plinski terminali že prisotni (Milford Haven v Veliki Britaniji, Barcelona, Zeebrugge v Belgiji). Izvedenci so najprej ugotovili, da bi promet plinskih tankerjev urejevala odredba, ki jo je za področje pomorskega prometa že izdala pristaniška kapitanija: to pomeni ena birokratska ovira manj. Južni kanal je bil v letu 2011 izkoriščen le v 21-od-stotni meri, kar je daleč pod mejo logistične zasičenosti. Plinski terminal v sedanjih okoliščinah ne bi oviral ostalih terminali-stov, predvidenih 109 plinskih tankerjev na leto pa bi stopnjo uporabe južnega kanala dvignilo z 21 na 26 odstotkov. Če se bo promet v tržaškem pristanišču v prihodnosti bistveno povečal, pa bo delež plinskih tankerjev predstavljal približno šest odstotkov celotnega prometa. V primerjavi z ostalimi evropskimi pristanišči, ki so bili predmet študije, naj bi bilo upravljanje pristaniškega prometa v Trstu enostavnejše. Ladijskega prometa je v Trstu precej manj, vreme in morje pa sta za tovrstne dejavnosti primernejša. Pogled na Miljski zaliv, ki je po podatkih v študiji malo izkoriščen arhivska slika Mladenič ni znal pojasniti, ali so bili železni zaboji odprti ali ne, videl je vsekakor plastično razstrelivo v hlebcih, zelo podobno tistemu, ki so ga teroristi uporabili za petoveljski atentat. Bistven je vsekakor podatek, da je Conti dve pištoli izmaknil iz jame-bunkerja ob pešpoti Tiziana Weiss, na kraju, ki mu Nabrežinci pravijo Trtur. Leta 1978 so nad bunkerjem zgradili razgledno teraso, orožja in razstreliva seveda že zdavnaj ni bilo več. Jama-bunker se je nahajala približno 150 metrov zračne linije od železniške postaje Bivio, območje je bilo nekoč močno zaraščeno in precej težko dostopno. Glavni vhod v jamo je gledal na železniško progo, manjši vhod pa je šterlel nad morsko obalo. Contija je zaslišal sodnik Casson, preiskava o Gladiu in tudi o Nabrežini pa je bila objavljena v zapisnikih posebne parlamentarne komisije o pokolih, ki ji je predsedoval senator Libero Galtieri. Conti je s svojim pričevanjem postavil na laž policij-sko-varnostni državni aparat, ki je na razne načine ščitil teroriste in s tem spodbujal ustvarjanje t.i. strategije napetosti. Gospa iz Nabrežine, ki prebiva v bližini Trturja, nam je takrat povedala, da je leta 1972 dobivala telefonske klice, na drugi strani pa se ni oglasil nihče. Imela je jasen vtis, da jo nekdo kontrolira in preverja, če je doma ali ne, po odkritju skrivališča orožja pa je opazila moškega, ki se je obnašal, kot da bi nekaj stražil. V de-vinsko-nabrežinski občini je očitno delovala celica Gladia, ki je imela najbrž nalogo, da čuva vojaški arzenal na Trturju. Primorski dnevnik se je takrat pogovoril z nekaterimi domnevnimi pripadniki tajne organizacije. Nekateri so celo zanikali obstoj skladišča, drugi pa so vendarle priznali, da so o njem nekaj slišali... Nadja Fililpčič se je takrat spomnila 24-letnega karabinjerja Bojana Claudia, ki naj bi ga junija 1974 po pomoti ubil kolega. Stražila sta Katrno jamo na območju Nabrežine postaja in tamkajšnja kamnoloma, v katerih so se z orožjem urili črni skrajneži. A to ni toliko pomembno, pomembnejše se zdi, da so nekatere preiskave ugotovile, da so teroristi v tamkajšnjih kamnolomih kradli razstrelivo za atentate. Nesrečni karabinjer Claudi je morda videl nekaj, kar ne bi smel videti. Bil je Slovenec, ki je živel v Gorici. Med prvimi, ki so prišli v Katrno jamo po »nesreči«, je bil general Dino Mingarelli, deželni poveljnik karabinjerjev, ki so ga pozneje obtožili (in obsodili), da je namerno preusmeril preiskavo o petoveljskem atentatu. Sandor Tence / TRST Sreda, 11. aprila 2012 7 občina trst - Obrazce 730 bo mogoče dvigniti na občinskih izpostavah Od jutri bodo na razpolago obrazci za prijavo dohodkov Na spletu so že na voljo dvojezični obrazci in informativno gradivo v slovenščini V občinskih izpostavah bodo od jutri na razpolago obrazci za prijavo dohodkov. Kot je sporočila tržaška občinska uprava, bodo na voljo obrazci 730/2012 za prijavo dohodkov za leto 2011 skupaj s kuvertami modela 730-1 za izbiro naslovnika, ki mu želimo nameniti osem oz. pet promilov od davka na fizične osebe Irpef. Sicer so obrazci že na spletu, in sicer na straneh ministrstva za finance www.fi-nanze.it in državne agencije za prihodke www.agenziaentrate.it. Na spletu so tudi obrazci v slovenskem jeziku. Točneje, obrazec 730/2012 je dvojezičen, medtem ko je informativno gradivo z napotki za izpolnjevanje obrazcev v slovenščini. Papirnate obrazce pa bo mogoče dvigniti od jutri na občinskih izpostavah s sledečimi urniki: na izpostavi za Zahodni Kras na Proseku št. 159 ob sredah od 8.30 do 12. ure in od 14. ure do 16.30; za Vzhodni Kras v Doberdobski ulici na Opčinah št. 20/3 ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih od 8.30 do 12. ure, ob ponedeljkih tudi od 14. ure do 16.30; za Sv. Vid-Staro mesto v Ul. Locchi št. 23/b od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. ure do 16.30; za Rojan, Greto in Barkovlje na Rojanskem trgu št. 3 (samo za obrazec 730) od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure; za Novo mitnico v Ul. Giotto št. 2 in za Sv. Jakob v Ul. Caprin št. 18/1 od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure, ob torkih in četrtkih tudi od 14. ure do 16.30; za Val-mauro-Naselje sv. Sergija v Ul. Paisiello št. 5/4 od ponedeljka do petka od 8.30 do 12. ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 14. ure do 16.30. Poleg tega bodo obrazci na voljo tudi v občinskem uradu za stike z javnostjo v Ul. Procureria 2/A od ponedeljka do petka med 9. uro in 12.30, ob ponedeljkih in sredah tudi med 14.30 in 17. uro. Ali bodo v občinskih izpostavah na voljo tudi dvojezični obrazci, nam pristojni občinski odbornik Emiliano Edera včeraj še ni znal povedati. Vsak prosilec bo lahko dvignil največ tri obrazce. Občinska uprava priporoča, naj občani zaprosijo le za obrazce, ki jih potrebujejo. Javni in zasebni subjekti, ki potrebujejo več obrazcev (do 50 izvodov oz. dveh zabojev), jih lahko dvignejo samo v omenjenem uradu za stike z javnostjo. Kdor potrebuje več izvodov, jih mora naročiti prek telefona (040-6758476 in 0406758492) ali prek elektronske pošte na naslovih strami@comune.trieste.it ali stefa-nich@comune.trieste.it vsaj dan prej. Pro-sitelj mora pri tem javiti registrsko tablico vozila, s katerim bo odnesel obrazce. Tako bo omogočen dostop vozila do skladišča na Trgu Piccola iz Ul. Teatro Romano ali iz Ul. Muda Vecchia. (ag) Obrazec 730/2012 za prijavo dohodkov v slovenskem in italijanskem jeziku Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika v Lizbono in Madeiro Odhod bo 20. aprila in vrnitev 26. aprila; izletniki so naproše-ni, da se zglasijo v petek,13. aprila v agenciji First & Last minute Adriatica.net, Ul. San Lazzaro 13, za prevzem dokumentov. Za vse informacije smo dosegljivi na številki 040 637025 od 9. do13. ure in 15. do 19. ure V dvorani ZKB posvet o fotovoltaiki V razstavni dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah bo jutri ob 17. uri posvet na temo Evropska energetska revolucija-Fotovol-taika: alternativa za prihodnost. Na srečanju bodo posredovali podatke o uporabi fotovoltaičnih sistemov za pretvarjanje svetlobe v električno energijo v Italiji in v Evropi. O perspektivah in možnosti za inovacijo, ki jih ponuja fotovoltai-ka bodo govorili raziskovalca na tržaški univerzi inž. Lughi in inž. Radu ter inž. Floreani z raziskovalnega centra na Padričah AREA Science park. Posvet prireja družba Svea Group iz kraja Asolo blizu Trevisa v sodelovanju z ameriško multinacionalko SunPower. Na zaključnem srečanju je učiteljico Anastasio Kouveli in organizatorko Mario Kassotaki (prva in druga z leve) pozdravila tudi ravnateljica liceja Prešeren Loredana Guštin (desno) opčine Novo trčenje na cesti proti Trstu Divji prašič pod avtomobil Pri obelisku dokaj nevarno Na velikonočni ponedeljek se je avtomobilist v večernih urah znašel pred divjim prašičem, ki je nenadoma stekel čez cesto. Zgodilo se je na Novi openski cesti, le kakih sto metrov po obelisku. Avto je z desnim delom odbijača trčil ob žival, ki je poginila (foto Kroma). Zaradi naraščajočega števila divjih prašičev na gosto obljudenih območjih ter ob prometnih cestah postajajo nekateri odseki, kot je oni pri obelisku, vse bolj nevarni. Pred časom si je motoristka v podobni nesreči huje poškodovala obraz, operirali so jo na oddelku plastične kirurgije. šolstvo - Prejšnjo sredo zaključek tečaja na Liceju Franceta Prešerna Tiropita, syrtos in ...moderna grščina Licej Prešeren letos prvič sodeloval pri pobudi, ki jo je podprla grška skupnost v Trstu - Dijaki klasične smeri spoznavali osnove jezika in predvsem razlike v izgovarjavi Mnenja sodelujočih dijakov Zelo sem vesela te nove izkušnje, saj menim, da učenje novega jezika odpira pot k spoštovanju in razumevanju drugih narodov. Tečaj je izredno zanimiv, tudi če imam precej težav pri izgovorjavi besed. Ivana Sarazin, V. v. g. Učim se antične grščine že nekaj let in si nisem predstavljala, kako je moderna grščina različna. S tem tečajem sem dojela, da se je veliko slovničnih pravil poenostavilo, toda resnična bitka je z izgovorjavo. Zapre-paščena sem bila, ko je profesorica tako naglo govorila, da nisem ujela niti besedice, čeprav sem imela pred seboj tekst. Nausikaa Concina, 1. kl. licej Moderna grščina je manj utrudljiva od tiste stare, saj so si Grki s časom veliko olajšali delo. Kar me pa moti, je to, da so se črke fonetično spremenile. V tistih dveh urah tečaja se mi zdi, kot da sem se spet vrnil v prvi razred, ko sem se komaj seznanil z novim jezikom in ko sem toliko sklanjal in spregal, da sedaj znam sklanjati in spregati boljše kot po slovensko. Alex Solinas, 1. kl. licej Nova grščina predstavlja za nas klasike možnost, da z drugačnega zornega kota opazujemo predmet, do katerega večina izmed nas goji »mešane občutke«. Dejstvo, da spoznavamo razvoj tega jezika in da k njemu pristopamo z drugačno učno metodo, prispeva tudi k temu, da imamo možnost prevrednotiti ta predmet. Erika Sartori, 2. kl. licej Evolucija nekega jezika se lahko izkaže tudi zelo zanimiva. Zanimivo je, kako se je jezik razvil iz svojega prednika, antičnega jezika, pridobil nove naglase in načine izgovorjave, a vendar ohranil vse svoje antične osnove. En aspekt jezika obravnavamo prav zdajle med dvema šolskima urama v ponedeljkih. Učimo se moderne, današnje grščine, včasih se spopadamo z raznimi težavami (v branju ali v prevajanju), ampak si zlahka pomagamo z osnovami antične grščine. Menim, da je učenje moderne grščine izredno koristno, saj omogoča ustvarjanje vezi med sedanjostjo in preteklostjo, ki naj bi še bolj krepila naše znanje. Za razliko od latinščine, antična grščina ni mrtev jezik, ampak ena izmed stopenj v razvoju jezika. Ester Gomisel, V. v. g. Ne samo jezik in zgodovina, ampak tudi kulinarične posebnosti in plesi: vse to je bilo na sporedu prejšnjo sredo dopoldne v telovadnici Li-ceja Franceta Prešerna, kjer je potekala slovesnost ob zaključku inova-tivne pobude. Šlo je za tečaj moderne grščine, ki so se ga od januarja udeleževali dijaki klasične smeri liceja, potekal pa je na pobudo Univerze Ca' Foscari iz Benetk, Državne agencije za razvoj šolske avtonomije (ANSAS) za Furlanijo Julijsko krajino in Veneto ter mreže šol iz teh dežel v okviru evropskega projekta za širjenje manjšinskih jezikov. Licej Prešeren je lahko ponudil dijakom možnost učenja moderne grščine zahvaljujoč se sodelovanju z grško skupnostjo v Trstu, ki je finančno podprla pouk jezika, ki ga je vodila Anastasia Kouveli. Slednja je bila prisotna na sredini slovesnosti, prav tako lektorica moderne grščine na Univerzi v Trstu Maria Kassotaki, ki je »duša« pobude, ki se je začela leta 2005, doslej pa je potekala predvsem na italijanskih licejih Dante in Petrarca, letos pa je prvič, da je k tej pobudi pristopil tudi licej Prešeren. Od 9. januarja do 2. aprila so dijaki klasične smeri vsak ponedeljek med šolskim poukom (med 9. in 11. uro) sledili lekcijam moderne grščine. Učili so se osnov jezika, abecede, pozdravov, zgradbe človeškega telesa, predvsem pa izgovarjave, ki je precej drugačna od tiste, ki velja za antično grščino in prav tu so bile težave. Poleg jezika so dijaki spoznali tudi grške navade in običaje, predvsem pa zgodovino tržaške grške skupnosti, o čemer je bil govor tudi na sredini slovesnosti, na kateri so bile prisotne tako Kassotakijeva kot Kouve-lijeva kakor ravnateljica liceja Prešeren Loredana Guštin ter profesorji Sonja Zupancich, Lidija Rupel, Marta Ivašič, Barbara Zlobec in Boris Grgič. Prisotni so spoznali tudi nekatere tipične grške jedi, kot so kari-dopita (orehova pita), tiropita (pita s slanim sirom) in kimadopita (pita z mletim mesom) ter plese, ki so v stoletjih turške nadoblasti pomagali ohranjati grško narodno identiteto: to so syrtos, pentozali, maleviziotis, sousta, levantinicos in kalamatia-nos. Gre za ljudske plese, za razliko od sirtakija, ki je umeten ples, saj ga je leta 1964 ustvaril skladatelj Mikis Theodorakis za film Grk Zorba. Tako je dopoldan na liceju Prešeren minil v znamenju izvajanja omenjenih plesov in pokušnje grških dobrot, kakšni so vtisi dijakov, ki so sodelovali na tečaju, pa je razvidno iz mnenj, ki so nam jih posredovali nekateri izmed njih in jih objavljamo v nadaljevanju. llJBLfc IfflTw SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE 8 Sreda, 11. aprila 2012 TRST v spomin na zora štoklja Z narodnimi nošami bo ostal spomin na njegove zlate roke Danes se bomo na tržaškem pokopališču poslovili od Zora Što-klja. Poslovili se bodo družinski člani, sorodniki in prijatelji. Poslovila se bo tudi vsa slovenska narodna skupnost, ki živi na samem obronku mesta Trsta od Ferlugov do Rojana. Še posebej vsi domačini Pri Lajnarih, kamor se je pokojni Zoro priženil in preživel skoraj celo svoje življenje. Poslovili se bomo tudi vsi tisti, ki smo vpeti v organizacijo kraške ohceti. Ko so se za prvo kraško ohcet zbirali podatki oziroma slike za sešitje novih narodnih noš neveste in ženina, so bile informacije zelo skope, kajti zgodovina je že skoraj izbrisala vse podatke o teh naših narodnih oblačilih. Predvsem je bilo kritično za moško narodno nošo, tako da si je moral prvi krojač pomagati z akvareli Saša Šantlja, ki so shranjeni v Etnografskem muzeju v Ljubljani, in z ustnim izročilom še nekaterih živečih starejših ženic. Po prvi kraški ohceti je začelo zanimanje za naše narodne noše rasti, na dan so prišli novi podatki in raziskave na etnografskem področju so postregle z novimi, zanesljivimi izsledki o originalnosti narodnih noš. V ta val navdušenja se je vključil tudi Zoro, krojač ki je svojo cenjeno obrtniško pot začel pri štirinajstih letih in zaključil le nekaj mesecev pred svojo smrtjo. Zoro je svojo prvo nošo za ženina na kraški ohceti sešil že leta 1977 in nato nadaljeval za vse kraške ohce-ti, vse do leta 2005. To ni bilo samo golo sešitje navadnega oblačila. Zoro se je zavedal, kakšen pomen ima slovenska narodna noša v Trstu in še posebej kakšen pomen ima ženinova narodna noša na kraški ohceti. Zato se ja za vsako nošo posebej zavzel. Poleg izgleda je nošo vezal na geografsko območje ženina, izbiral je posebne tkanine, podobne ali celo enake tistim, ki so jih uporabljali v preteklih časih in tako vsaki posamezni noši vtisnil edinstven pečat. Posebno poglavje so bili gumbi, ki jih je naročal sproti in ki so bili ročno kovani. Pri tem delu mu je pomagala žena Marčela, ki je z natančnostjo in ročnim šivanjem zaključevala predvsem robove in na koncu prišila še gumbe. Poleg tega je Zoro sešil še veliko število moških narodnih noš za udeležence na vseh kraških ohcetih. Nekaj jih je sešil tudi za zadnjo kraško ohcet , ki je potekala lansko leto. S tem svojim delom se je Zoro vpisal v etnografsko zgodovino Slovencev v Italiji. Njegove noše so postale trajen spomin na zgodovinsko prisotnost slovenskega ži-vlja v Italiji Naša kulturna dediščina na tem področju tudi po zaslugi njegovega dela ne bo usahnila. S temi nošami bo tudi ostal živ spomin na njega in na njegove zlate krojaške roke. Svojcem v imenu vseh organizatorjev kraške ohceti izrekam občuteno sožalje. Edi Kraus Predsednik zadruge Naš Kras izlet Dijaki tehniškega zavoda Žige Zoisa V Turin, mesto muzejev, avtomobilov in ... čokolade Včeraj danes Dijaki bienija Tehniškega zavoda Žige Zoisa iz Trsta smo se udeležili večdnevnega šolskega izleta v Turin. Želeli smo namreč bolje spoznati mesto, ki je bilo v preteklosti najvažnejše industrijsko mesto v Italiji, prva italijanska prestolnica ter mesto z zanimivimi in neobičajnimi muzeji. Ob prihodu v mesto smo si najprej ogledali muzej kinematografije, ki je izredno zanimiv, saj prikazuje razvoj filmske tehnologije od začetkov do danes. Ker smo imeli voden ogled, je bil naš sprehod po muzeju toliko bolj doživet. Ta muzej se nahaja v palači Mole Antonelliana, tako da smo se po ogledu s steklenim dvigalom povzpeli še do razgledne točke, od koder se nam je nudil čudovit razgled na mesto in na zasnežene vrhove. Naslednje jutro smo posvetili ogledu Egipčanskega muzeja, ki je drugi največji egipčanski muzej na svetu za tistim v Kairu. Nastal je leta 1824 po zaslugi Savojcev, ki so odkupili bogato zasebno zbirko Bernardina Drobettija in tako omogočili nastanek muzeja. Nekaj eksponatov je daroval sam muzej iz Kaira, grobnico iz kraja Ellesya pa egipčanska vlada v zahvalo za italijanski doprinos pri reševanju spomenikov v letih, ko so gradili asuanski jez. Sledil je voden ogled kraljeve palače, nekdanje rezidence dinastije Savoia, in mestnega središča z značilnimi obokanimi ulicami in lepimi trgi. V preteklosti Turin ni bil znan kot turistično mesto. Ko pa so leta 2006 ob priliki zimskih olimpijskih iger dobili veliko finančnih sredstev, so le-te izkoristili za obnovo pročelij številnih zgradb, kar je mestu popolnoma spremenilo videz in privabilo veliko število obiskovalcev. V palači Carignano, v kateri se nahaja muzej italijanskega risorgimenta, pa smo si ogledali prvi italijanski parlament, v katerem so še danes označena mesta, na katerih so sedeli Cavour, Mazzini in DAzeglio. Poleg številnih zanimivosti smo videli tudi kočijo, ki jo je italijanski kralj daroval Garibaldiju za njegove zasluge in rdeče srajce garibaldincev. Zanimiva je tudi skrinja, v kateri so v Turin pripeljali prvo italijansko zastavo. Danes, SREDA, 11. aprila 2012 LEON Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 19.47 - Dolžina dneva 13.21 - Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 9.45 Jutri, ČETRTEK, 12. aprila 2012 LAZAR VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1010 mb raste, vlaga 60-odstotna, veter 6 km na uro ju-go-zahodnik, nebo spremenljivo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 13 stopinj C. [I] Lekarne U Kino Skupinski posnetek v spomin na lepe doživete dni Ker je mesto nastalo kot rimski tabor, so še danes ohranjeni ostanki rimskih vrat in v predelu, ki mu pravijo »rimski kvadrat«, so še danes ulice speljane pravokotno druga na drugo. To pa je že zgodovina. Lep popoldan smo preživeli tudi v okolici mesta, kjer smo si ogledali zeleni Valentinov park ob reki Pad, prvo Fiatovo tovarno, za katero je bila značilna še obrtniška izdelava avtomobilov, saj so jih lahko izdelali le približno sto na leto, nato pa še znani Lin-gotto, ki ga je znani italijanski arhitekt Renzo Piano leta 1980 spremenil v večnamensko strukturo. Zadnje jutro smo posvetili ogledu Superge in njene baročne cerkve, v kateri se nahaja grobnica dinastije Savojcev. Ustavili smo se tudi pred spomenikom, posvečenem nogometni ekipi slavnega Torina, ki se je tu smrtno ponesrečila v letalski nesreči. Med žrtvami je bil tudi tržaški nogometaš Pino Grezar. Znano je, da so Savojci imeli številne dvorce v bližnji okolici Turina. Eden od teh je tudi ogromen lovski dvorec Stupinigi, v katerem je našo pozornost pritegnila predvsem sprejemna dvorana, ki je poslikana z lovskimi prizori in zanimivimi poslikavami v slogu baročnega iluzionizma. Zadnji popoldan našega bivanja v Turinu pa smo posvetili tistemu najbolj vabljivemu, najbolj zaželenemu, najslajšemu, kar to mesto nudi: veliki trg Vittorio Veneto je bil namreč ves teden prizorišče sejma Cioccolato, na katerem je kraljevala čokolada vseh možnih oblik in okusov. To je bilo tudi naše zadnje doživetje Turina. Naslednji dan, na poti proti domu, smo izkoristili lep sončen dan še za krajši postanek v Brescii, kjer nam je prijazna Nike predstavila mesto na zanimivem in prijetnem sprehodu mimo številnih zgodovinskih zgradb, cerkva, ulic in trgov. Na izlet smo se v šoli predhodno dobro pripravili, zato smo mesto tudi globlje doživeli in uživali. Dijaki 2.g razreda Claudio Magris SAJ RAZUMETE Do sobote, 14. aprila 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (040 421125), Škedenjska ul. 44 (040 816296). Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Škedenjska ul. 44, Istrska ul. 18/B. Bazovica (040 9221294) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ul. 18/B (040 7606477). AMBASCIATORI - 16.30, 21.20 »Titanic 3D«. ARISTON - 16.30, 20.00 »II mio mi-gliore incubo!«; 18.15, 21.45 »Il sen-tiero - Na Putu«. CINECITY - 16.30, 22.10 »Edgar Allan Poe - The Raven«; 20.05 »Ghost Rider - Spirito di vendetta«; 22.15 »E' nata una star?«; 22.10 »Quasi ami-ci«; 16.10, 18.10, 20.10 »Buona gior-nata«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »La furia dei Titani 3D«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Biancaneve«; 16.30, 18.25, 20.20 »Pirati! Briganti da stra-pazzo«; 16.30, 20.30 »Titanic 3D«; 16.30, 20.00, 22.15 »Act of valor«. FELLINI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.10 »Romanzo di una strage«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.00, 20.005, 22.15 »Marigold Hotel«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quasi amici«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 19.05, 22.15 »Magnifica presenza«; 17.45, 20.50 »Cesare deve morire«. KOPER - KOLOSEJ - 20.10 »Hudič v nas«; 18.10 »John Carter«; 20.40 »Marčeve ide«; 18.00 »Pisma Sv. Nikolaju«; 20.30 »Potomci«; 18.20 »Potovanje v središče zemlje 2: Skrivnostni otok«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.30 »Kupili smo živalski vrt«; 21.05 »Odklop«; 16.30, 21.10 »Vse za denar«; 15.20, 16.05, 17.20, 18.00 »Lorax 3D - sinhro.«; 17.30, 20.30 »Igre lakote: Arena smrti«; 15.05, 17.05, 19.05 »Lorax - sinhro.«; 20.00 »Bes Titanov 3D«; 19.30 »Titanik 3D«; 16.20, 18.40, 21.00 »Ameriška pita: Obletnica«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Biancaneve«; Dvorana 2: 16.40, 18.15 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 19.40 »Buona giornata«; 22.15 »La furia dei Tita-ni«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Act of valor«; Dvorana 4: 17.00, 19.30, 22.10 »Piccole bugie tra amici«; 20.30 »Cosa piove dal cielo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.40, 20.00, 22.00 »Biancaneve (dig.)«; Dvorana 2: 19.45, 21.45 »La furia dei Titani 3D (dig.)«; 17.45 »Buona giornata (dig.)«; Dvorana 3: 17.00, 20.30 »Titanic 3D (dig.)«; Dvorana 4: 16.45, 18.15 »Pirati! Bri-ganti da strapazzo«; 20.00, 22.00 »Quasi amici (dig.)«; Dvorana 5: 17.20, 19.50 »Romanzo di una stra-ge«; 22.10 »The Raven«. petek, 13. aprila ob 20.30 (druga premiera, prvi petek) sobota, 14. aprila ob 20.30 (prva sobota) četrtek, 19. aprila ob 19.30 (prvi četrtek) petek, 20. aprila ob 20.30 (drugi petek) sobota, 21. aprila ob 20.30 (druga sobota) nedelja, 22. aprila ob 16.00 (prva nedelja) četrtek, 26. aprila ob 19.30 (drugi četrtek) petek, 27. aprila ob 20.30 (tretji petek) sobota, 28. aprila ob 20.30 (tretja sobota) nedelja, 29. aprila ob 16.00 (druga nedelja) OSNOVNI AB0NMA(V Mali dvorani) vse predstave so opremljene z italijanskimi nadnapisi Blagajna Slovenskega stalnega gledališča je odprta od ponedeljka do petka z urnikom 10-15 in eno uro in pol pred začetkom predstave. Tel. št.800214302 (brezplačna) ali 040 362542. www.teaterssg.com ¿i Čestitke Res hitro dnevi hitijo, drug za drugim se vrstijo in prišel je tvoj 50. rojstni dan, draga DANJELA CEJ! Zdravja, veselja in še na mnoga leta ti želimo Mauro, Andrea, Moreno in mama. Danes bo ALEN okrog sebe svojo ekipo zbral in veselo rojstni dan praznoval! Pridnosti v šoli, zdravja in sreče obilo za naprej mu želimo vsi iz Trebč, ki ga imamo radi. H Šolske vesti 12. GLASBENA REVIJA Sv. Ciril in Metod: Zaključni nastop se bo odvijal danes, 11. aprila, v gledališču Basaglia v parku pri Sv. Ivanu (Ul. Weiss, 15). Komisija bo podelila diplome in nagrade. Vstop prost, toplo vabljeni! Loterija 10. aprila 2012 Bari 10 51 1 70 32 Cagliari 22 86 78 1 12 Firence 41 60 79 36 90 Genova 74 47 72 39 69 Milan 6 60 9 28 21 Neapelj 18 67 45 61 54 Palermo 4 65 33 10 40 Rim 53 90 66 65 1 Turin 52 75 33 14 11 Benetke 82 69 41 31 81 Nazionale 5 74 11 86 6 Super Enalotto Št. 43 9 22 41 49 52 53 jolly 77 Nagradni sklad 2.219.536,68 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 81.632.351,40 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 9 dobitnikov s 5 točkami 36.992,28 € 954 dobitnikov s 4 točkami 353,22 € 37.688 dobitnikov s 3 točkami 17,77 € Superstar 36 Brez dobitnika s 6 točkami Brez dobitnika s 5+1 točkami Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitniki s 4 točkami 35.322,00 € 168 dobitnikov s 3 točkami 1.777,00 € 2.727 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 17.268 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 35.854 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € / TRST Sreda, 11. aprila 2012 9 SkgZ SLOVENSKA KULTURNO-GOSPODARSKA ZVEZA POKRAJINSKI SVET ZA TRŽAŠKO SKLICUJE 7. pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško danes, 11. aprila 2012, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20) 5 TISOČINK za Sklad Mitja Čuk Za podporo Skladu iz svojega dohodka (I.R.RE.F. 2011) vpišite davčno številko: 00639780329 S Mrti UDELEŽENCI IZLETA V PRAGO IN NA DOLENJSKO v organizaciji SKD Primorec so vabljeni, da poravnajo preostanek v četrtek, 12. aprila, od 19. do 20. ure v Ljudskem domu v Trebčah. KROŽEK AUSER Domjo in Milje organizirata izlet v Dalmacijo, od 22. do 24. junija. Obiskali bomo čarobno otočje Kornate ter spoznali izjemno okolje. Prijave in informacije do 15. aprila na tel. št.: 335-6655215 (Matilda). SI ROJEN LETA 1958? Pridi z nami v Belo krajino v soboto, 19. maja. Informacije in prijave do 15. aprila po tel. št. 347-0396371 (Nadja) ali 3479604775 (Igor). ENODNEVNI IZLET NA BRIJONE: v nedeljo, 20. maja, za letnike '38 in '40 iz Brega. Prijave od 18. do 20. ure na tel. št. 040-228468 (Ada). Vpisovanje do 20. aprila. PREŠERNI IZLET Kd Kraški dom, Skd Krasno Polje, Skd Skala, Skd Slovan, Skd Primorec, Skd Lipa in Skd Tabor v Ljubljano z ogledom razstave »Tržaška umetnostna obzorja« v Cankarjevem domu in v Vrbo s kosilom, v nedeljo, 22. aprila. Vpisovanja (do zasedbe mest) na tel. št. 347-0410542 (Suzana). DRUŠTVO PRIJATELJEV NANOS iz Sežane organizira izlet na Poljsko, od 25. do 29. aprila. Ogledali si bomo vzrejni center za divje peteline in gensko banko za smreke, muzej čipk Ko-niakow, muzeja pivovarstva Zywiec, Korbielow, Auschwitz, Wadowice, rojstni kraj papeža Janeza Pavla II, Krakow, grob Ane celjske, Olomouc in še mnogo drugega. Še nekaj prostih mest. Informacije: Dušan (+386) 41634750 ali dusan.pavlica@siol.net DRUŠTVO VRTNARJEV organizira izlet v Amsterdam, ki bo od 26. do 30. aprila. Prostih je še 8 mest. Program: ogled Amsterdama z okolico, borzo cvetja, cvetlični park Keukenhof, Haag. Informacije na tel. št.: 0038631372632, 335-6479875. IZLET V BOSNO organizira Fotovideo Trst80 od 10. do 13. maja: izlet do kamnitih krogel pri Zavidovicih, piramid v Visokem, Sarajevo, Travnik in Jajce. Informacije in opis programa na www.trst80.com. Prijave in informacije čim prej na tel. 329-4128363 (Marko). PODPORNO DRUŠTVO ROJAN v sodelovanju s Krutom vabi v nedeljo, 13. maja, na izlet v zibelko slovenske kulture in čebelarstva pod Stolom na Gorenjskem. Vpisovanje in informacije: Ul.Cicerone 8, tel. 040-360072, pri g. Kobalu na tel. 040-826661 in pri g. Boletu na tel. 040-417025. Ü3 Obvestila POZOR BOLJUNČANOM! Zbiramo stare in novejše fotografije, ki so v zvezi s prvimi maji in šagrami v Boljun-cu. Slednje bomo uporabili za zgodovinsko razstavo ob letošnjem praznovanju 1. Maja. Javite se na tel. št.: 338-7220353 (Fantovska Boljunec). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih od 16. do 18. ure in v sobotah od 10. do 12. ure. Manipo-lativne delavnice v aprilu: »Moja tipalna knjiga« in »Uokvirimo se«. Informacije na tel. št.: 040-299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure (Igralni kotiček Palček). KRUT NATURA vabi na tečaj »Mišični test - Bachovi in drugi cvetovi«, prvo srečanje bo danes, 11. aprila, ob 18. uri na društvenem sedežu. Informacije in prijave na Krutu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. PODROČNI SVET SLOVENSKIH VERNIKOV S TRSTA IN MILJ vabi na obisk gostov doma za starejše ITIS, Ul. Pascoli 31, danes, 11. aprila: ob 16.15 molitev rožnega venca, ob 16.30 sv. maša. POKRAJINSKI SVET SKGZ sklicuje 7. pokrajinski kongres SKGZ za Tržaško danes, 11. aprila, ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. S.Francesco 20/II). AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-Srenj v tržaški pokrajini na sejo glavnega odbora, ki se bo odvijala v znamenju Zveze upravičenih posestnikov v četrtek, 12. aprila, ob 20. uri v sejni dvorani Mirka Špacapana na sedežu na Padričah. GLASBENA MATICA - šola Marij Kogoj prireja v četrtek, 12. aprila, ob 18. uri v Kavarni Tommaseo Glasbeni aperitiv. Nastopajo: Rok Dolenc, Julija Kralj, Simon Kravos in Max Zu-liani - klavir ter Sara Bembi in Carlo Venier - flavta. Vabljeni! SKD PRIMOREC prireja volilni občni zbor v četrtek, 12. aprila, v Ljudskem domu v Trebčah s prvim sklicanjem ob 20. uri in z drugim ob 20.30. V novi odbor so vabljeni vsi, ki bi radi pomagali pri organizaciji društvenih kulturnih pobudah. Zainteresirani se lahko prijavijo preko: skdprimo-rec@yahoo.it; tel. št. +39339-6980193. Obveščamo vas, da se lahko volitev udeležijo člani, ki so poravnali članarino za l. 2012 (poravnajo se lahko v četrtek, 12. aprila, od 19. ure dalje). SKUADRA UOO vabi vse svoje člane na 3. društveni redni in volilni občni zbor, ki bo v Nabrežini v Kamnarski hiši v četrtek, 12. aprila, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. ZADRUGA KULTURNI DOM PRO-SEK-KONTOVEL vabi člane, da se udeležijo občnega zbora, ki se bo odvijal v Kulturnem domu v prvem sklicanju v četrtek, 12. aprila, ob 7. uri in v drugem v petek, 13. aprila, ob 20. uri. CICI KNJIŽNICA v Ljudskem domu v Trebčah je odprta vsak torek, od 15.30 do 17.00. Stopite v pravljični svet knjig, z veseljem vas pričakujemo. RAZVOJNO ZDRUŽENJE REPENTA-BOR v okviru vinarske sekcije vabi v petek, 13. aprila, ob 20. uri v vaški dom Dol pri Vogljah na predstavitev knjižice, ki so jo izdali ob 25-letnici organiziranega ocenjevanja vin repen-tabrskega območja in v kateri so zbrani ohranjeni dokumenti in pričevanja s preteklih ocenjevanj. SKD SLAVKO ŠKAMPERLE vabi na 4-urno delavnico EFT tehnike (metoda o samopomoči v trenutkih zbeganosti in slabega počutja) z arh. Barbaro Žetko v soboto, 14. aprila, od 15. do 19. ure v društvenih prostorih na stad-jonu 1. Maj. Za informacije pokličite tel. št.: 349-7338101 ali 347-7278410. ZSKD obvešča, da se bosta delavnici v okviru pobude »Kult-ura zate« nada- ljevali tudi aprila: delavnica »Projektno vodenje: mentorstvo v projektu, komunikacija, motivacija, evalvacija« v soboto, 14. aprila, od 9. do 17. ure v prostorih SKD France Prešeren; delavnica »Tim in timsko delo: stili vodenja tima, vloge v timu« v soboto, 21. aprila, od 14. do 18. ure v srenjski hiši SKD Krasno polje v Gročani. PLANINSKI ODSEK SK DEVIN prireja v nedeljo, 15. aprila, 25. Memorial »Mirko Škabar«, tradicionalni in letos jubilejni spomladanski pohod od Pra-prota v Repen. Zbirališče v Praprotu od 8.30 do 10.00, prihod v Repen v opoldanskih urah, kjer bo v Koči pod Rupo kosilo ter nagrajevanje. Za po-vratek v Praprot bodo na razpolago društveni kombiji. Informacije na tel. 040-200782 (Frančko). DSMO K. FERLUGA sklicuje redni občni zbor volilnega značaja, ki bo v ponedeljek, 16. aprila, v društvenih prostorih (Ul. Roma 22 - Milje) ob 20.00 v prvem, ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo priložnost za včlanje-vanje oz. za poravnavo članarin. Vabljeni. ZADRUGA VESNA sklicuje v ponedeljek, 16. aprila, ob 19.00 v prvem in ob 19.30 v drugem sklicanju redni občni zbor, ki bo v novem operativnem sedežu Društva Slovencev miljske občine Kiljan Ferluga v Miljah, Ul. Roma 22, v 1. nadstropju. A.N.A.G. - Državno združenje poku-ševalcev žganja - Tržaška sekcija, organizira tečaj 1. stopnje pokuševalcev žganja. Tečaj se bo odvijal v Trstu (rajon Sv. Alojzij, Ul. Dei Mille 16) od 20.00 do 22.30 v torek, 17., v petek, 20. in 27. aprila ter v petek, 4. in v torek, 8. maja. Informacije in vpis: Jadran Žerjal 349-8638740, erik.@alice.it; Bruno Fortunato (deželni predsednik) 338-9490408, fortunatobruno@libe-ro.it. KROŽEK ZABAVNE MATEMATIKE - Naslednje srečanje bo v torek, 17. aprila, ob 17. uri v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici 3. Vodi prof. Drago Bajc. Pridružite se nam! ZDRUŽENJE SLOVENSKI DIJAŠKI DOM Srečko Kosovel vabi svoje člane, da se udeležijo rednega občnega zbora, ki bo v torek, 17. aprila, ob 16.30 v prvem sklicanju in v sredo, 18. aprila, ob 19.30 v drugem na sedežu Združenja v Trstu, Ul. Ginnastica 72. ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vas vljudno vabi na predavanje »Onkološka preven-cija: važno kaj je na krožniku« v sredo, 18. aprila, ob 17. uri v Narodni dom, Ul. Filzi 14, Trst. Predavala bo dr. Majda Košuta. SLORI - Slovenski raziskovalni inštitut sklicuje 36. redni občni zbor, ki bo v četrtek, 19. aprila, ob 17. uri v prvem in ob 18. uri v drugem sklicu v Konferenčni in razstavni dvorani Narodnega doma v Trstu, Ul. Filzi 14. SZSO: slovenski tržaški skavti in skav-tinje sporočajo, da si člani lahko nabavijo kroje v četrtek, 19. aprila, od 17. do 19. ure na sedežu, Ul. Risorta 3. ZSKD sklicuje 46. redni občni zbor v četrtek, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi ob 20.00) na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah (Go), Prvomajska ul. 20. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, predsedniško in blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO sklicuje v petek, 20. aprila, redni občni zbor v svojem sedežu, Ul. Mazzini 46, v Trstu. Poleg poročil bo na dnevnem redu obnovitev vodstvenih teles. Začetek v drugem sklicu ob 18. uri. OBČINA REPENTABOR obvešča, da zbira gradivo za novo številko občinskega glasila, ki ga lahko dostavite občinskemu tajništvu do torka, 24. aprila. GLASBENA MATICA vabi člane na redni občni zbor, ki bo v četrtek, 26. aprila, ob 8.00 v prvem in v petek, 27. aprila, ob 19.00 v drugem sklicanju, na sedežu Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. Dnevni red: Uvodni pozdrav; Poročila (predsedniško, tajniško, blagajniško in nadzornega odbora); Razprava; Odobritev obračuna 2011 in proračuna 2012; razno. SRENJA BOLJUNEC vabi člane na občni zbor, ki bo v prvem sklicanju v petek, 27. aprila, ob 18. uri na sedežu. O drugem sklicanju bodo člani obveščeni z vabili. H Prireditve SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM IN SLOVENSKI KLUB vabita na predstavitev knjige »Janez Vrečko: Srečko Kosovel. Monografija«. Pri predstavitvi in pogovoru z avtorjem bosta sodelovala prof. Ivan Verč in prof. Marija Pirjevec, Kosovelove pesmi pa bo podal Primož Forte, igralec SSG-ja. Srečanje bo v četrtek, 12. aprila, ob 17.30 v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20). KD SKALA IN ZSKD vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v petek, 13. aprila, ob 20.30 v Kulturni dom v Gropado. Nastopajo MoPZ Ciril Kosmač-Koper, MePZ Faros-Piran, MePZ Gorjansko-Komen, DePZ Ple-jade-Ajdovščina, ŽePZ sožitje Pod-melec, DeVS Ubeljsko-Veliko Ubelj-sko, Komorni zbor Ipavska. TRŽAŠKA KNJIGARNA, MLADIKA IN ZTT v sodelovanju s Slovenskim klubom vabijo v petek, 13. aprila, v Tržaško knjigarno na Kavo s knjigo. Novinar in pisatelj Alessandro Marzo Magno bo spregovoril o svoji knjigi »L'alba dei libri«. Pogovor bo vodil novinar Sandor Tence. KD KRAŠKI DOM - Amaterske skupine se predstavljajo: sobota, 14. aprila, ob 20.30 Proposte teatrali: »Ma chi te son ti...?«, režija Luciano Volpi; nedelja, 15. aprila, ob 18. uri - Mlajša gledališka skupina Skk: »Razbojnice«, režija Patrizia Jurinčič in Maruška Gu-štin. Vljudno vabljeni na ogled v kulturni dom na Colu. SKD BARKOVLJE IN ZSKD vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v soboto, 14. aprila, ob 20.30 v Cerkev sv. Jerneja v Barkovljah. Nastopajo MePZ sv. Lucija-Portorož, Ce-MePZ Zvon-Ilirska Bistrica, MePZ Coro Tre valli-Tri doline-Sv. Lenard, Komorni zbor Grgar, MoPZ Napev-Batuje, Združeni zbor ZCPZ Trst in Primorski akademski pevski zbor Vinko Vodopivec-Ljubljana. SKD V. VODNIK vabi v nedeljo, 15. aprila, ob 17. uri v društvene prostore na ogled predstave Rum'n Koca-cola. Nastopajo čarovnik Vikj in sodelavki Tanja in Eva. Vabljeni osnovnošolci in srednješolci ter seveda odrasli. SKD BARKOVLJE, SKD I. GRBEC IN SKD S. ŠKAMPERLE v sodelovanju z ZSKD vabijo v soboto, 21. aprila, ob 18.00 v Marijin dom pri Sv. Ivanu na premiero gledališke predstave »Skok v pravljični svet« v izvedbi gledališke skupine osnovnošolcev tržaških mestnih šol. Režija in mentorstvo Elena Husu, Boža Hrvatič in Patrizia Jurinčič. ZSKD IN DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v soboto, 21. aprila, ob 20.30 v Občinsko gledališče Giuseppe Verdi v Milje. Nastopajo Fantje s'pod Karlovice-Pregarje, MePZ Faros-Piran, ŽePZ Ivan Grbec-Škedenj, MoPZ Krom-berški vodopivci-Kromberk, MePZ Cominum-Komen, DePZ Mavrica-Postojna, MePZ Obal'ca-Koper. RAZSTAVA PIRHOV V NABREŽINI Tudi letos bo ob sobotah do 22. aprila, od 16. do 19. ure v župnijski dvorani v Nabrežini tradicionalna razstava pirhov z vsega sveta (več kot 700). Urnik ob praznikih: 16.00-19.00. CENTER ZA KULTURNE RAZISKAVE BARDO IN ZSKD vabita na koncert v sklopu 43. revije Primorska poje v nedeljo, 29. aprila, ob 15.30 v Cerkev sv. Florijana v Zavarhu. Nastopajo Vokalna skupina Pobegi, MePZ Igo Gru-den-Nabrežina, ŽePZ Rože-Nova Gorica, MoPZ Kazimir Nanut-Kanal, MoPZ Izola, DePZ Kraški slavček-Nabrežina. H Mali oglasi IŠČEM DELO kot hišna pomočnica ali negovalka starejših oseb. Tel. 3206303821 (v večernih urah). PODARIM tri simpatične mucke. Tel. št.: 338-1492876. PRIPOROČENA GOSPA iz Latinske Amerike nudi 24 urno nego ostarelim po zmerni ceni. Tel. 347-6082315. PRODAJAMO domači brinjevec in bri-njevo olje, tel. št. 040-2024022 od 16. do 20. ure. PRODAM FIAT 600, letnik 2006. Klima, servovolan, ABS, radio in letna vi-njeta. Cena po dogovoru. Tel. 040228189. ö Poslovni oglasi SLOVENSKO PODJETJE v Trstu, s področja elektronike, išče sodelavca/ko za tehnično-komer-cialno dejavnost. Zahteva se višješolska ali univerzitetna izobrazba iz tehnično znanstvenih smeri, zanimanje za nove tehnologije, poznavanje dela z orodji MS Office in angleščine. Od vas pričakujemo redoljubnost, točnost, zanesljivost in organiziranost. Nudimo vam zaposlitev v mladem, dinamičnem in proaktiv-nem kolektivu. Curriculum vitae pošljite na delotrst@gmail.com PRODAM MIZO iz nerjavečega jekla (inox), primerno za restavracije, velikost 180 cm x 70 cm, cena 200,00 evrov. Tel. št. 347-6849308. PRODAM SADIKE starih sort nešplje in žižule. Telefonirati v času obedov ob sobotah in nedeljah na tel. št. 0402296051. PRODAM STANOVANJE v Trstu (Ul. Rivalto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt. Tel. št.: 040-764682. PRODAM sedem notranjih vrat temne barve, 210x80 cm, in dvojna vhodna vrata z oknom iz pvc-ja bele barve. Klicati v večernih urah na tel. št. 040291148. SCOOTER APRILIA sport city cube 300, letnik 2010, črne barve, 6.600 prevoženih km, prodam. Tel. 3346390079. [H Osmice DRUŽINA MERLAK je odprla osmico v Ul. S. Sabba 6, v bližini Rižarne. Toči belo in črno vino z domačim prigrizkom. Tel. 335-1624285. OSMICA je odprta na kmetiji Kraljič v Prebenegu št. 99. Tel. 040-232577. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Škerku v Pra-protu. Tel. 040-200156. OSMICO je odprl Miro Žigon, Zgonik 36. Tel. 040-229198. PAOLO IN MARINKA sta v Mavhinjah na Punkišči odprla osmico. SERGIO GIOVANNINI ima odprto osmico v Ul. dei Modiano (Strada di Fiume). Nudi pristno kapljico in domač prigrizek. Toplo Vabljeni! V LONJERJU ŠT. 255 je odprl osmico Damjan Glavina. Tel. št.: 3488435444. V SAMATORCI je družina Pipan odprla osmico. Tel. št. 040-229261. Prispevki V spomin na drago Tatjano Černivec por. Purič darujejo Stelio, Janko in Silva 30,00 evrov za SK Devin. V spomin na Haninega nonota Albina darujejo učitelji 30,00 evrov za COŠ L. Kokoravca - Gorazda in 1. maj 1945 iz Zgonika. V spomin na Albina Kralja darujejo Igor, Tamara, Alen in Karin 30,00 evrov za COŠ L. Kokoravca - Goraz-da in 1. maj 1945 iz Zgonika. V spomin na dragega strica Angela Škerka darujejo nečaki Franka, Van-da, Breda, Gigi in Liliana 150,00 evrov za Vaško skupnost Praprot. V spomin na tovarišico Vido Grgič daruje Rožica Počkar 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim NOB od Sv. Ane, iz Škednja in s Kolon-kovca. ZORO STOKELJ Ohranili ga bomo v hvaležnem spominu zaradi požrtvovalnega dela v prid slovenske kulturne dediščine in ljubezni, ki jo je vlagal v svoj poklic. Družini izražamo najgloblje sožalje. Vodstvo in člani zadruge Naš Kras 10 12 Četrtek, 10. aprila 2012 KULTURA ^^ slovensko stalno gledališče - Pester zaključek sezone Povezovanje različnih duš Trsta z Magrisovim delom Saj razumete Slovenska praizvedba v dramatizaciji in režiji Igorja Pisona od jutri dalje - Danes premiera otroške predstave Na včerajšnji, zadnji tiskovni konferenci v letošnji sezoni je Slovensko stalno gledališče postreglo z bogatim menijem. Prvenstvena pozornost, kot je uvodoma povedala predsednica upravnega sveta SSG Maja Lapornik, je bila namenjena domači produkciji, uprizoritvi dela znanega tržaškega avtorja Claudia Magrisa Saj razumete, vendar pa je v imenu umetniškega vodstva Sergej Verč kasneje napovedal še vrsto drugih dogodkov, s katerimi bo teater sklenil letošnjo sezono. Že danes bo v otroškem vrtcu na Colu zaživela domača produkcija, namenjena najmlajšim Kakor napravi stari, je zmerom prav, nato se bo SSG v sodelovanju z deželnim sedežem RAI za FJK poklonilo filmskemu ustvarjanju Aljoše Žerjala, v začetku maja bo praznovanje 110-letnice ustanovitve Dramatičnega društva in rojstva gledališke družine v Trstu in končno si bodo abonenti SSG lahko julija v Ljubljani ogledali Kogojevo opero Črne maske (o vsem tem podrobneje posebej). Povezovanje slovenske in italijanske duše Trsta in pozornost domačim ustvarjalcem: tako gre brati, je bilo rečeno na včerajšnji tiskovni konferenci, izbire vodstva SSG, ki po Kobaridu '38 Dušana Jelinčiča predstavlja slovensko praizvedbo uprizoritve Saj razumete (Lei dunque ca-pira) Claudia Magrisa. Delo bo v prevodu Veronike Brecelj ter v priredbi in režiji Igorja Pisona od jutri dalje na sporedu v mali dvorani tržaškega Kulturnega doma. V zvezi s tem dogodkom, ki daje poseben pečat delovanju slovenskega tržaškega gledališča, so vsi izrazili veliko zadovoljstvo. Zadovoljno je gledališče, je uvedla včerajšnje srečanje z mediji predsednica Maja Lapornik, da lahko sodeluje s tako pomembnim avtorjem in ponudi predstavo, ki »bo zlahka našla pot do občinstva«. Počaščen je avtor, ker z vsako novo interpretacijo delo doživlja novo življenje. Nadvse zadovoljen je režiser, ki se je v teatru, v katerem je prve korake naredil kot igralec, lahko soočil s tekstom, ki mu je dal nove, »poli-fonske« dimenzije (v primerjavi z drugimi režiserji, ki so ga postavili kot monolog). Rada je tudi temu tekstu namenila prevajalski trud Veronika Brecelj, po mnenju katere »Magriso-va proza valovi«, pohvalila je še vse, ki se zavzemajo, da se idealna zgodba prepoznavanja drug drugega v Trstu nadaljuje. Glede tega je eden od poklicanih, Boris Kobal, sicer član »trojke« umetniškega vodstva in pa režiser odrske postavitve Pahorjeve Nekropole, kasneje povedal, da pri SSG že razmišljajo o predstavi, ki bi načela kočljivo temo fojb. O tem in morda o uprizoritvi kakšnega dela Borisa Pahorja v naslednji sezoni. Večglasje in večplastnost: Igor Pison, avtor priredbe in režiser (izbral je tudi glasbo) se je odločil za takšno, povsem drugačno branje Magrisove-ga dela. V središču ostaja Ona, ki pooseblja mit Evridike, vendar jo obkrožajo drugi liki, ki jih je Pison označil kot A, B in C. Takšno izbiro mu je narekoval že sam tekst, je povedal režiser, tako tudi najbolje pridejo do izraza številne teme, ki jih Magris načenja in ki bi drugače bile bolj zabrisane. Sicer pa ni želel razkriti veliko, tudi v prvo ponazoritev svoje priredbe je izbral uvodni, nem prizor, v katerem ob Njej - Lučki Počkaj, ki se s to vlogo (začasno) vrača v Trst, nastopajo še A - Vladimir Jurc, B - Ni-kla Petruška Panizon in C - Igor Zo-bin. Predstavo mora vsakdo osebno odkriti in doživeti, je bil režiserjev namig, za to ima vsakdo možnost v Trstu do 4. maja (predstave so sicer v mali dvorani), nato bo predstava gostovala še v Gorici in Čedadu. (bip) V SSG so včeraj predstavili zadnje dejanje domače produkcije letošnje abonmajske sezone; jutri bo namreč prva premiera dela tržaškega pisatelja Claudia Magrisa Saj razumete, v režiji Igorja Pisona; na posnetku od leve so Jaša Jamnik, Maja Lapornik, Sergej Verč, Veronika Brecelj, Claudio Magris, Igor Pison in Boris Kobal kroma claudio magris - Še posebej se veseli prevodov v slovenščino »Nova interpretacija novo življenje« Avtor soglaša z avtorskim pristopom do njegovih del, ki tako niso več samo njegova - Tokrat ga je zanimal mit Evridike V delu Saj razumete igrata tudi Nikla Petruška Panizon (zadaj) in Lučka Počkaj (spredaj) kroma številni dogodki - Za najmlajše in za večno mlade Pravljica, poklon Aljoši Žerjalu, pomembna obletnica in Črne maske Še pred »krstom« Magrisove-ga dela Saj razumete se bo z igrico Kakor napravi stari, je zmerom prav zavrtel igrivi vrtiljak za najmlajše. Gre za priredbo Anderseno-ve pravljice, pod dramatizacijo se podpisuje Jaša Jamnik, pod režijo pa Sergej Verč (oba člana umetniškega vodstva SSG). Sceno je pripravil Peter Furlan, kostume pa Silva Gregorčič. Pred najmlajšimi, kot je povedal Sergej Verč je predstava namenjena otrokom, ki obiskujejo vrtec, jo bosta velikokrat odigrala Romeo Grebenšek in Luka Cimprič. Kot že rečeno, bo premiera danes ob 10.30 v vrtcu na Colu, nato pa se bodo ponovitve nadaljevale do 15. maja. Gre za pravljico z zelo preprostim sporočilom, iskrenost je na koncu poplačana z razumevanjem, in je glede na rosna leta občinstva primerno kratka. Vsekakor pa še enkrat potrjuje zavezanost gledališča skrbi za »naraščaj«. Filmsko ustvarjanje Aljoše Žerjal - od 8 milimetrske do digitalne kamere: tako so naslovili večer, posvečen priljubljenemu domačemu filmskemu ustvarjalcu. Z odlomki iz njegovih filmov, med temi bo posebna pozornost namenjena produkciji SSG, Krvava svatba, in odlomki iz »arhivske« knjige bodo osvetlili dolgo ustvarjalno pot tega svojstvenega »Ščedenca«. Filmski večer, ki je nastal v sodelovanju z deželnim sedežem RAI za FJK, bo na sporedu v sredo, 18. aprila z začetkom ob 20. uri. Z malim časovnim zamikom, Dramatično društvo so namreč tržaški Slovenci osnovali 8. marca 1902, bodo v SSG praznovali 110-obletnico ustanovitve tega društva in z njim rojstva prve stalne gledališke skupine v Trstu. Slavnostni večer bo v petek, 4. maja ob 20.30 v veliki dvorani, na njem pa bodo ponovili dokumentarno dramo Du- šana Jelinčiča Kobarid '38 - kronika atentata, ki jo je režiral Jernej Kobal. V tem prazničnem okviru bodo maja, datuma še niso točno določili, predstavili tudi študijo Bogomile Kravos Slovenska dramatika in slovenski tekst. In še zadnja »slastna jed« bogatega jedilnika: Črne maske v Ljubljani. Abonenti super klasičnega in mega abonmaja imajo »v paketu« že vstopnice za operno predstavo Črne maske Marija Kogoja, ki bi morala biti po prvotnih načrtih v Trstu. Zaradi logističnih težav to ni mogoče, je razložil Sergej Verč, in zato bo SSG svoje abonente in druge gledalce 18. julija peljalo v Cankarjev dom v Ljubljani, kjer je bila koprodukcija SNG Opera in balet Ljubljana, Opera in balet SNG Maribor in EPK Maribor 2012 že večkrat na sporedu in bo spet zaživela v okviru letošnjega Festivala Ljubljana. (bip) Zadovoljen. Počaščen. Claudio Magris je bil na včerajšnji tiskovni konferenci odlično razpoložen, saj je med drugim srečal številne znance, celo svoje nekdanje študente. Predvsem pa se je veselil »novega življenja« njegovega dela Lei dunque capira - Saj razumete, ki bo na slovenskem odru zaživelo jutri zvečer. Prevodov in priredb v slovenščino je še posebej vesel. V nastopu za zbrane novinarje, posameznih intervjujev ni dajal, če odmislimo izjave za televizijo in radio, je večkrat izpostavil svoje prepričanje, da vsaka nova interpretacija vlije delu novo življenje, njegovo delo pa ni več samo njegovo, temveč se upravičeno kot soavtorji lahko podpisujejo prevajalka, režiser in drugi oblikovalci. Soglašal je z avtorskim, drznim pristopom, ki sta ga na včerajšnjem srečanju zagovarjala tako prevajalka Veronika Brecelj kot avtor dramatizacije in režiser Igor Pison. Dobeseden prevod ali goli prenos teksta na oder je v bistvu nespoštljiv, ker ne spoštuje osnovnega sporočila dela in njegove intime. Kot je povedala Veronika Brecelj, je tokrat skušala spoštovati predvsem ritem tega dela, v katerem je zasledila vsebinske, bolj dramatično obarvane vrhunce in nato spokojnejšo, vedrejšo pripoved. Igor Pison pa je »doživljal« pripoved in se vanjo poglobil, tako da mu je zazvenela večglasno in večplastno. Kot se večkrat zgodi, je tudi to delo nastalo »slučajno«, je pripovedoval Magris. Pravzaprav je bilo veliko vzgibov: v prvi vrsti ga je zanimal mit, še posebej mit o Evridiki in Orfeju, s tem, da se je on »postavil na stran« Evridi-ke. Gre za ljubezenski tekst, je poudaril avtor, v katerem prevladuje sedanjost, pa čeprav se govori o preteklosti. Preteklost ne obstaja, je povzel po Bia-giu Marinu, tudi izgubljeno ljubezen doživljamo kot prisotnost, ne bolečo odsotnost. V zgodbi, v kateri prednja-či Ona, ni nostalgije, ženska »vodi igro«, vendar ima tudi ona negativne plati, s katerimi je sicer bolj obremenjen moški. Vsekakor to ni filozofsko razmišljanje, je še povedal Magris, to je nizanje občutkov in čustev, ki se seveda hitro spreminjajo. Še bolj »valovijo« kot v splošnem njegova proza. (bip) / SVET Sreda, 11. aprila 2012 1 1 sirija - Včeraj potekel rok, do katerega naj bi vojska končala umik z gosto naseljenih območij V državi kljub mirovnemu načrtu še vedno divja nasilje Odposlanec ZN in Arabske lige Kofi Annan še vedno upa v mirno reševanje krize DAMASK/CARIGRAD - Kljub temu, da je včeraj potekel rok, do katerega bi morale sirske sile v skladu z načrtom odposlanca Kofija Annana končati umik z gosto naseljenih območij, orožje v Siriji ni utihnilo. Damask je sicer sporočil, da je vojsko z nekaterih območij umaknil, kar pa se po navedbah opozicije ni zgodilo. Režim je nadaljeval napade in terjal nove žrtve. Včeraj je potekel rok, do katerega naj bi sirska vojska končala umik z gosto naseljenih območij, kar je eden od pogojev za začetek izvajanja mirovnega načrta, ki ga je pripravil posebni odposlanec ZN in Arabske lige za Sirijo Annan. Drugi pogoj, ki naj bi bil izpolnjen do četrtka, je splošna in popolna prekinitev ognja. Kot kaže, pa sirska vojska kljub izjavam režima Bašarja al Asada v minulih dneh, da sprejema Annanov načrt, tudi včeraj ni ustavila krvavega pohoda. Režim je sicer že v nedeljo nakazal, da stvari ne bodo tekle gladko, saj je sporočil, da želi pred popolnim umikom vojske pisna zagotovila opozicijskih skupin, da bodo položile orožje. Ta pogoj je včeraj Sirski nacionalni svet, v katerem so zbrane sirske opozicije skupine, zavrnil kot nesprejemljiv. Sirski zunanji minister Valid Mualem je po srečanju z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom v Moskvi dejal, da je sirska vlada začela umikati svoje vojaške sile iz nekaterih sirskih mest. Rusko zunanje ministrstvo je zatem sporočilo, da jih je vodja sirske diplomacije obvestil, da se je umaknil del sil, ki so bile nameščene v uporniškem mestu Homs. Sam Mualem je sicer dejal, da so vojaške enote že umaknili iz različnih sirskih provinc. Kot je dodal, bi morala prekinitev ognja potekati istočasno z namestitvijo mednarodne opazovalne misije. Lavrov pa je pozval sirsko vojaško in politično opozicijo ter države, ki "imajo vpliv nanjo", naj izkoristijo svojo moč za uveljavitev prekinitve ognja. Obenem je Lavrov dejal, da bi sirska vlada "lahko bila aktivnejša in odločnejša" pri izvedbi mirovnega načrta. Izrazil je tudi pripravljenost Rusije, da v Sirijo pošlje svoje opazovalce, ki naj bi pomagali misiji ZN na terenu. Sirski nacionalni svet je medtem iz Ženeve sporočil, da je od 6. ure po Skupno grobišče žrtev krvave represije režima v Taftnazu ansa lokalnem času v Siriji (5. ure po srednjeevropskem), ko je potekel rok iz An-nanovega načrta, zabeležil številna represivna dejanja režima. Tudi po trditvah sirskih opozicijskih aktivistov so režimske sile včeraj napadale trdnjave opozicije po vsej državi, pri čemer naj bi bilo ubitih najmanj 45 ljudi. Večina žrtev naj bi padla v osrednji pokrajini Homs. Sicer pa naj bi vladne sile v zadnjih osmih dneh ubile 1000 ljudi, od tega samo v ponedeljek 160. Annan je medtem med obiskom v Turčiji povedal, da se je sirska vojska umaknila z nekaterih območij in se namestila na drugih, kjer še ni izvajala napadov. Nekdanji generalni sekretar ZN je sicer poudaril, da se mora prelivanje krvi v Siriji brezpogojno končati. Je pa tudi vztrajal, da načrt ni propadel, saj da ima Sirija za ustavitev nasilja čas do 12. aprila. "Še vedno imamo čas od sedaj do 12. aprila, da se nasilja konča," je dejal Annan na novinarski konferenci med obiskom v turški provinci Hatay blizu meje s Sirijo. "Vse pozivam, predvsem pa vlado", naj končajo spopade, je dejal Annan in dodal, da bo o razmerah v Siriji razpravljal Varnostni svet ZN. Svobodna sirska vojska, ki jo sestavljajo dezerterji, pa je sporočila, da bo obnovila napade na al Asadu zveste sile, če te ne bodo ustavile bombardiranja in se umaknile iz mest. Kot je povedal predstavnik Svobodne sirske vojske v Bejrutu, je ta sicer zavezana Annnanovemu časovnemu načrtu, tako da do izteka 48 ur, to je do če- trtka, ne bo napadala sirskih sil in bo ostala v obrambni drži. Annan je sicer včeraj v Turčiji obiskal eno izmed taborišč za sirske be- gunce. Tu ga je pozdravilo več sto ljudi, ki so hkrati izražali nasprotovanje režimu v Damasku. Annan si je pred obiskom taborišča v provinci Hatay območje ogledal tudi iz helikopterja. Na obisk begunskega taborišča v Turčiji je Annan prišel po številnih pozivih predstavnikov turških oblasti, naj mednarodna skupnost pomaga državi pri soočanju z množičnim valom sirskih beguncev, ki naj bi jih bilo že okoli 25.000. Med njegovim obiskom so na območju uvedli ostre varnostne ukrepe, potem ko so sirske vladne sile v ponedeljek streljale na begunsko taborišče na turški strani meje. Po navedbah Visokega komisa-riata Združenih narodov za begunce (UNHCR) so taborišča v sirskih sosedah, kamor se že mesece zateka sirsko prebivalstvo, prepolna. Po nekaterih ocenah naj bi Sirijo zaradi tamkajšnjega nasilja zapustilo že več kot 50.000 Sircev, med katerimi se je večina zatekla v Turčijo. Sirski begunci bežijo tudi v Jordanijo, Libanon in Irak. (STA) zda - Volitve Santorum se je umaknil iz tekme WASHINGTON - Nekdanji zvezni senator iz Pensilvanije, skrajni konservativec Rick Santorum, je včeraj sporočil svoj umik iz tekme za republikanskega predsedniškega kandidata. S tem je odprl pot Mit-tu Romneyju, da se bo lahko na novembrskih predsedniških volitvah v ZDA za položaj v Beli hiši spopadel s sedanjim demokratskim predsednikom Barackom Obamo. "Čeprav se je zame predsedniška kampanja končala, ne bomo končali boja, da bi premagali Oba-mo," je dejal Santorum na novinarski konferenci v Gettysburgu v svoji domači Pensilvaniji, kjer bodo primarne volitve 24 aprila. Ro-menyju ni namenil nobenih besed. Izrazil mu ni niti podpore, poudaril je le, da je v kampanji sodeloval veliko dlje, kot je kdorkoli pričakoval. Santorum se je pred objavo odločitve, da se poslavlja od kampanje, z Romneyjem sicer pogovarjal, se je izvedelo iz republikanskih virov. Romney je Santorumu predtem že čestital za kampanjo in ga označil za "sposobnega in vrednega tekmeca". (STA) severna koreja - Načrtovano izstrelitev obsodila tudi Rusija ZDA in Južna Koreja svarita Pjongjang pred izstrelitvijo rakete SEUL - Obrambna ministra Južne Koreje in ZDA, Kim Kwan Jin in Leon Panetta, sta včeraj napovedala usklajeno delovanje, če bo Severna Koreja izvedla načrtovano izstrelitev rakete dolgega dosega, ki sta jo sicer označila za "hudo provokacijo", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Načrtovano izstrelitev rakete je medtem obsodila tudi Rusija. Ministra sta se včeraj pogovarjala po telefonu, so sporočili v Seulu, kjer pa niso razkrili podrobnosti o tem, kakšne korake nameravata državi izvesti v primeru severnokorejske izstrelitve rakete. Odločitev Severne Koreje o izstrelitvi rakete je medtem obsodilo tudi rusko zunanje ministrstvo, je poročala ruska tiskovna agencija RIA Novosti. Kot je dejal tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Aleksander Lukaševič, je ta načrt Pjongjan-ga "primer neupoštevanja odločitev Varnostnega sveta Združenih narodov", poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kitajska, ki naj bi imela največ vpliva na severnokorejski režim, je medtem vse strani pozvala, naj bodo zadržane in se izognejo naraščanju napetosti na Korejskem polotoku. "Vse udeležene strani pozivamo, naj ostanejo mirne, se zadržijo in se izognejo zaostrovanju napetosti," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Liu Weimin. Kitajska se je tako odzvala na poziv ameriškega zunanjega ministrstva, naj Severno Korejo pozove, naj izstrelitve ne izvede. Pjongjang izstrelitev napoveduje za obdobje med 12. in 16. aprilom v času praznovanja stoletnice rojstva ustanovitelja Severne Koreje Kim Il Sunga. Severna Koreja zatrjuje, da bo raketa v vesolje ponesla satelit in da gre za projekt miroljubne narave. Severna Koreja, ki je raketo dolgega dosega pred dvema dnevoma postavila na izstrelišče, je medtem včeraj sporočila, da je zaključila priprave na načrtovano izstrelitev rakete, poroča AP. Satelit naj bi včeraj namestila na raketo, je medtem po poročanju AFP dejal visoki severnokorejski vesoljski predstavnik. Kot je še zatrdil visoki severnokorejski vesoljski predstavnik, izstrelitev ne predstavlja nevarnosti za druge države v regiji. "Izbrali smo varno pot. Prvi del rakete bo padel 160 kilometrov od kopnega (in Filipinov), drugi pa 120 kilometrov od kopnega," je še poudaril. V Seulu so medtem prepričani, da gre za vojaški poskus, in so že napovedali, da bodo raketo sestrelili, če bo zašla v južnokorejski zračni prostor. Isto je napovedala tudi Japonska. Severna Koreja je pred izstrelitvijo rakete tudi imenovala novega obrambnega ministra. Kot poročajo severnokorejski mediji, na katere se sklicuje ameriška tiskovna agencija AP, je novi minister ljudske armade Kim Jong Gak. (STA) španija - Obrestne mere na španske obveznice poskočile Vlada v Madridu za zdaj (še) odklanja zunanjo finančno pomoč MADRID - Potem ko so obrestne mere na španske državne obveznice včeraj močno poskočile, je španski gospodarski minister Luis de Guindos poudaril, da Španija ne potrebuje finančne pomoči držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada. Španska vlada je napovedala še za 10 milijard evrov rezov, centralna banka pa je izpostavila potrebo po dokapitalizaciji bank. Govorice, da bo šla Španija po poti Grčije, Irske in Portugalske ter bo potrebovala finančno pomoč, vztrajajo že nekaj časa. Zahtevana donosnost na španske državne dolžniške vrednostne papirje z ročnostjo desetih let je tako včeraj na sekundarnem trgu dosegla 5,93 odstotka, potem ko je bila v petek pri 5,74 odstotka. De Guindos je kljub temu prepričan, da Španija v tem trenutku ne potrebuje zunanje finančne pomoči. Vlada premierja Mariana Rajoya je sicer napovedala nove reze. Kot so pojasnili v Madridu, nameravajo z varčevanjem v zdravstvenem in šolskem sektorju, ki ju nadzirajo regionalne oblasti, privarčeva- ti še deset milijard evrov. "Reformi zdravstvenih in izobraževalnih storitev sta neizogibni, a ne zato, da bi privarčevali deset milijard evrov. Neizogibni sta zato, da bomo zagotovili vzdržnost javnega zdravstva in šolstva na srednji in dolgi rok," je ob tem dejal de Guindos. Dodal je, da gre za strukturne reforme, ki bodo rezultate pokazale v naslednjih petih do desetih letih. Vlada bo reformi po njegovih besedah sprejela še ta mesec. Novi varčevalni ukrepi so bili sicer napovedani le nekaj dni po tem, ko je zvezna vlada predstavila državni proračun za letošnje leto. Konec marca je namreč španska vlada sprejela proračun, ki vključuje 27 milijard evrov vredne varčevalne ukrepe in zvišanje davkov. Španija si želi na ta način uresničiti zavezo, ki jo je dala Bruslju - to je znižati javnofinančni primanjkljaj na 5,3 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Prav včeraj je Evropska komisija pozdravila španski proračun, pri čemer pa je opozorila, da od španske vlade potrebuje še več informacij. Kot je na novinarski kon- ferenci poudaril tiskovni predstavnik komisije Olivier Bailly, potrebujejo še vpogled v proračune španskih avtonomnih regij in v državni sistem socialnega zavarovanja. Sicer pa je komisija zadovoljna tudi z napovedjo Madrida glede obeh reform. "Španija gre v pravo smer," je dejal Bailly. "Uravnoteženje javnih financ je korak v pravo smer, ki bo državi omogočil ustvarjanje novih delovnih mest in gospodarsko rast," je dodal. Guverner španske centralne banke Miguel Angel Fernandez Ordonez je medtem včeraj poudaril, da španske banke potrebujejo dodaten kapital, če se želijo pripraviti na poslabšanje položaja domačega gospodarstva. "Če se bo španski BDP skrčil bolj, kot je predvideno, bo okrepitev in izboljšanje ravni kapitala neizogibno," je dejal guverner. "Ni verjetno, da bomo v kratkem času priča okrepitvi španske gospodarske aktivnosti," je dodal. Španija je namreč na poti v novo recesijo. Vlada pričakuje, da se bo španski BDP letos zmanjšal za 1,7 odstotka, potem ko se je lani povečal za 0,7 odstotka. (STA) grčija - Volitve naj bi bile 6. maja Premier bo danes zaprosil za razpustitev parlamenta Lukas Papademos ansa ATENE - Grški premier Lukas Papademos namerava danes zaprositi predsednika Karolosa Papuljasa, naj razpusti parlament in razpiše predčasne volitve. Kdaj bodo volitve potekale, še ni znano, kot najverjetnejši datum pa se omenja 6. maj. Do predčasnih volitev močno zadolženo Grčijo vodi vlada narodne enotnosti pod vodstvom Lukasa Papademosa, ki je prisegla sredi novembra lani. V njej so člani dveh največjih grških strank - v minulih dveh letih vladajoče socialistične stranke Pasok in opozicijske konservativne Nove demokracije - ter manjše desne stranke Laos. Poglavitni nalogi vlade sta hitro uresničevanje oktobrskega dogovora območja evra o celoviti rešitvi dolžniške krize ter priprava predčasnih volitev. Sprva je bilo predvideno, da bodo predčasne volitve potekale že februarja, vendar so člani prehodne vlade dali vedeti, da bodo potrebovali več časa za pripravo nujnih reform, ki bodo državi pomagale iz hude krize. Med zadnjimi zakoni, ki jih bo grški parlament sprejel pred volitvami, je zakon o prestrukturiranju socialnih skladov. Sicer pa je v zadnjem času močno padla podpora obema večjima strankama v vladi narodne enotnosti, Novi demokraciji in Pasoku. Javnomnenjska raziskava, ki jo je v ponedeljek objavila grška zasebna televizija Mega, kaže, da bi Nova demokracija na volitvah dobila nekaj odstotkov glasov več od Pasoka, vendar pa tudi konservativci najverjetneje ne bodo dobili zadostne podpore, da bi sami sestavili vlado. Se pa glede na javnomnenj-ske raziskave vstop v parlament obeta neonacistom. (STA) 1 2 Sreda, 11. aprila 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica-gradišče - Zaradi vožnje pod vplivom alkohola prijavili 11 voznikov Med prazniki izvedli skoraj 150 alkotestov Pri železniški postaji zalotili mladeniča z marihuano, albanski državljan prevažal orožje Na kosilih, večerjah in piknikih so pregloboko pogledali v kozarec, pretirano pitje pa jih je drago stalo: alkotest jim ni prizanesel. Med 7. in 9. aprilom so ka-rabinjerji iz Gorice in iz Gradišča poostrili nadzor prometa v goriški pokrajini in izvajali kontrolne akcije predvsem v krajih, ki jih Goričani radi obiskujejo med velikonočnimi prazniki. Pri kontrolah je med soboto in ponedeljkom sodelovalo skoraj 200 karabinjerjev v uniformah in v civilu, ki so se osredotočili predvsem na preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola in uživanja opojnih substanc. Karabinjerji so v teku 90 akcij preverili istovetnost 650 ljudi. Ustavili so 250 vozil, 147 voznikov pa je opravilo preizkus z alkotestom. Naprava za merjenje al-koholiziranosti je v enajstih primerih pokazala, da so vozniki sedli za volan, čeprav so bili pod vplivom alkohola, kar jih je stalo vozniško dovoljenje in prijavo zaradi kršitve člena št. 186 prometnega zakonika. Enega voznika so karabinjerji prijavili zaradi posedovanja mamila za lastno uporabo, 22 ljudi pa so prijavili zaradi drugih kršitev prometnega zakonika. V istih dneh so karabinjerji tudi prijeli in prijavili zaradi preprodaje mamil 19-letnega Goričana. Mladeniča so karabi-njerji ustavili in kontrolirali v bližini goriške železniške postaje. Izkazalo se je, da je pri sebi imel tri zavojčke, v katerih je bilo nekaj deset gramov marihuane. Drogo so karabinjerji zasegli, mladeniča pa prijavili na prostosti. Ovadba in odločba o izgonu pa je v prejšnjih dneh doletela dve ženski, ki sta kupovali blago z ukradeno bančno kartico. Ženski, ki sta tuji državljanki, živita v Benetkah; z bančno kartico, ki sta si jo prisvojili na nezakonit način, sta dvigovali gotovino pri goriških bančnih okencih. Karabinjerji so ne nazadnje prijavili tri romunske državljane zaradi kraje v obtežilnih okoliščinah - v nedeljo ponoči so v Červinjanu in Romansu ukradli furgon in traktor - ter albanskega državljana z bivališčem v Toskani, ki je brez dovoljenja prevažal orožje in nevarne predmete. Moškega so karabinjerji ustavili v Vilešu. V prtljažniku je imel dva noža (prvi je meril 22, drugi pa 14 centimetrov) ter 115 centimetrov dolgo palico. Orožje so karabinjerji zasegli, albanskemu državljanu pa so izdali odločbo o izgonu. (Ale) Karabinjerji med nočnimi kontrolami tržič - Tržiški karabinjerji ovadili tri romunske državljane Prevažali orodje za vlom Med prazniki ustavili 164 vozil - 28-letnemu vozniku zasegli avtomobil zaradi vožnje pod vplivom alkohola S furgonom so prevažali vlomilsko orodje in plen tatvine, sile javnega reda pa so jim prekrižale načrte. Med poostrenim nadzorom teritorija, ki so ga izvajali med velikonočnimi prazniki, so tržiški karabinjerji prijeli in ovadili tri romunske državljane. Furgon znamke Fiat Ducato, v katerem so se peljali 48-letni F.R., 38-letni E.A. in 28-letni N.D.L., so karabinjerji tržiškega poveljstva ustavili pri cestninski postaji pri Moščenicah. Po pregledu dokumentov so karabinjerji odprli zadnja vrata vozila, kjer so našli brusilnik, dva para velikih klešč in orodje za mehanike. Ob tem so trije Romuni v fur-gonu skrivali tudi nekaj vreč, v katerih je bilo 250 kilogramov bakrenih kablov različnih dolžnih. Karabinjerji so ocenili, da je trojica uporabljala orodje za vlamljanje. Možno je, da je bil baker v vrečah plen tatvine v kakšnem podjetju, preiskovalci pa še preverjajo, kje je trojica kradla. Material in orodje so karabinjerji zasegli, F.R., E.A. in N.D.L. pa so prijavili na prostosti. Vsi trije so zaposleni kot delavci, bivališče pa imajo v kraju Concordia sulla Secchia pri Modeni. Med kontrolnimi akcijami, ki so jih za preprečevanje tatvin in prometnih nesreč izvajali med velikonočnimi prazniki, so karabinjerji iz Tržiča prijavili na prostosti tudi 28-letnega bosanskega državljana. Mladenič, ki je zaposlen kot vodovodni inštalater in živi v Laškem, se je s svojim avtomobilom znamke Bmw coupe peljal po ronških ulicah. Karabi- njerji so ga zasačili pri nevarni vožnji: ker je pretirano pritiskal na plin je je kršil prometni zakonik, ga je patrulja karabi-njerjev po krajšem zasledovanju ustavila. Preizkus alkoholiziranosti je pokazal, da je mladenič zaužil prekomerno količino alkohola, zato so karabinjerji njegov avtomobil zasegli. Pri velikonočnih kontrolnih akcijah so ob tržiških karabinjerjih sodelovali tudi kolegi iz Ronk, Tržiča, Grade-ža, Štarancana, Škocjana in Doberdoba. 62 karabinjerjev je nadzorovalo ulice ter ustavilo 164 vozil. Preverili so istovetnost 265 ljudi, med katerimi je bilo 28 prebivalcev držav izven EU. V bližini marine San Vito pri Gradežu so karabinjerji s patruljnim čolnom nudili tudi pomoč posadki jadrnice, ki je nasedla. (Ale) gorica - Odzivi na vložitev pritožbe proti ukinitvi rajonov »Priziv smo že zdavnaj napovedali« SSk zavrača kritike, Cingolani podpira zaveznike, a hkrati meni, da je volitve treba izvesti - Romoli: »Tvegamo komisarsko upravo« »Zelo žalostno je, da izkušen javni upravitelj kot Ettore Romoli ni sposoben -ali noče, kar je bolj verjetno - resničnega soočenja na temo izbrisa rajonskih svetov. Še huje je, ko skuša to zakriti s populisti-čno-volitvenimi izjavami. To še enkrat potrjuje, da sedanji goriški župan pripada stari, samovšečni politiki, ki je v evropskem kontekstu mrtva in pokopana. Politično-upravni polom, ki je privedel do ukinitve goriških rajonskih svetov, je v celoti delo sedanje desničarske uprave. Le-ta ni upoštevala predlogov in na koncu ni znala zagotoviti zadostnega števila glasov niti lastnemu osnutku.« Tako pravi Julijan Čavdek, goriški pokrajinski tajnik Slovenske skupnosti, ki odločno zavrača Romolijeve kritike v zvezi s pritožbo proti ukinitvi rajonskih svetov na upravno sodišče, ki bi lahko privedla tudi do odložitve majskih volitev v Gorici. Ro-moli ocenjuje, da se za vložitvijo pritožbe skriva strah SSk pred porazom na volitvah, nezaupanje v kandidata Giuseppeja Cin-golanija in razdrobljenost leve sredine, Čavdek pa opozarja, da ni tako. SSk, pravi njen pokrajinski tajnik, je že zdavnaj napovedala, da bo zoper ukinitev rajonov vložila pritožbo na sodišče. S tem so bili seznanjeni tako županski Cingolani kot ostali koalicijski zavezniki, morda pa niso vsi pričakovali, da bo SSk res ubrala sodno pot. »Tudi Romoli in njegovi odborniki so dobro vedeli, da bo do priziva prišlo: sprenevedanje je zaman,« ocenjuje Čavdek in nadaljuje: »Romoli pravi, da je preložitev volitev pro-tidemokratično. Z naše strani pa trdimo in vemo, da je nedemokratično prizadeti občane in njihovo pravico po sodelovanju pri javnem upravljanju. Nedemokratično je zmanjševati finančna sredstva rajonom, kot je to naredil podžupan Gentile od leta 2007 do danes. Nedemokratično je razglašati ukinitev rajonski svetov za varčevanje z javnim denarjem. Nedemokratično je ukiniti demokratična sredstva in organe, v katerih so Slovenci in Furlani imeli možnost zagovarjati svoje pravice ter sodelovati pri ovrednotenju teritorija in kulture. Protidemo-kratično je brisati avtonomijo in ustvarjati središča oblasti - kje je sedaj Severna liga?), kot se bo zgodilo z ukinitvijo rajonskih sve- tov. Protidemokratično je, ko se ne zoper-stavimo odločitvam iz vrha in ni zavzemanja za lastno občinsko skupnost ter teritorij. Protidemokratično je, kadar se ne izvajajo veljavni zakoni, tako kot se je zgodilo v zvezi z rajonskimi sveti.« Na novico o vložitvi priziva na sodišče se je odzval tudi županski kandidat Cin-golani, ki pravi, da je za ukinitev rajonov kriva desna sredina. »V levosredinski koaliciji menimo, da je vložitev pritožbe upravičena, hkrati pa ocenjujemo, da je za dobrobit mesta prav, da se volitve izvedejo 6. in 7. maja. Občanom je treba čim prej omogočiti, da volijo, saj je vsak dodaten dan desno-sredinskega upravljanja Gorice izgubljena priložnost,« pravi Cingolani in izpostavlja, da bo v primeru izvolitve leva sredina takoj poverila komisiji za statut nalogo, da izvedla nov predlog porazdelitve občine na rajone. Romoli zavrača kritike leve sredine in pravi, da si je desna sredina prizadevala za ohranitev krajevnih sosvetov. »Opozicija pa je med razpravo zapustila dvorano, kar je onemogočilo odobritev osnutka in ohranitev štirih rajonov. V prihodnjih dneh bomo vsekakor predstavili projekt za nadomestitev rajonov z ustanovami, ki bi zagotavljale demokratično predstavništvo in zaščito jezikovnih in zgodovinskih specifik,« je na spletni strani Facebook napisal župan in izrazil prepričanje, da Gorica tvega komisarsko upravo, če bo SSk uspelo doseči odložitev volitev zaradi rajonskih svetov. Na temo pritožbe predstavnikov SSk se je oglasil tudi predstavnik stranke FLI in član slovenske konzulte pri pokrajini Stefano Co-sma, ki meni, da bi se Romolijeva uprava in občinski svet lahko izognila prizivu. »Deset rajonov je bilo za Gorico preveč, štirje po vsej verjetnosti niso zadoščali, njihova ukinitev pa je znak politične kratkovidnosti,« pravi Cosma in dodaja, da je bilo problem rajonov mogoče rešiti s kančkom zdrave pameti. Na priziv SSk kritično gleda županska kandidatka gibanja 5 Stelle Manuela Botteghi, ki meni, da je cilj pritožbe SSk bolj odložitev volitev kot preprečitev ukinitve rajonov. »To je narobe svet. Namesto da bi se pogovarjale o pravi participaciji občanov, se stranke zabavajo s starimi igricami in izsiljevanjem,« meni Botteghijeva. nova gorica Zaradi neplačila glob so jih odvedli v zapor V ponedeljek so policisti v Novi Gorici prijeli kar tri osebe, za katere je bilo razpisano iskanje. Italijanska državljana, stara 32 in 27 let, ter 34-letni Slovenec niso v zakonitem roku poravnali kazni za storjene prekrške in so bili zato na podlagi odredbe okrajnega sodišča odpeljani na prestajanje uklonilnega zapora v novogoriški oddelek zavoda za prestajanje kazni zapora v Kopru, kjer bodo ostali do plačila dolga. Po pojasnilih policijskega inšpektorja Simona Justina je pri prekrških šlo za neplačilo glob, ki so jih te tri osebe dobile zaradi kršenja cest-noprometnih predpisov, primeri pa med seboj niso povezani. Uklonilni zapor je bil v slovenskem pravu o prekrških uveden kot odgovor na problem neučinkovitosti pri izterjavi denarnih kazni. Novi Zakon o prekrških tako predvideva, da se storilca prekrška, ki deloma ali v celoti ne plača globe v določenem roku, prisili k plačilu tako, da se mu določi uklonilni zapor, vendar z njegovo izvršitvijo obveznost plačila globe ne preneha. (km) škocjan Odstopila podžupanja Pred dnevi »odstreljen« odbornik Županja iz Škocjana Silvia Caruso bo do majskih volitev, med katerimi se bo potegovala za drugi mandat, svojo občino upravljala s samo dvema odbornikoma, Lucianom Dreosom in Italom Deffendijem. Oba pripadata Demokratski stranki, v katero je včlanjena tudi županja, medtem ko je ravnokar občinski odbor zapustila podžupanja Cristina Benes; leta je bila svojčas vključena v Leve demokrate, v Demokratsko stranko pa se nato ni vpisala. Podžupanja Benesova, ki je bila pristojna za socialne službe, se je za odstop odločila le nekaj dni zatem, ko je županja odvzela odborniška resorja za okolje in vprašanja mladih Angelu Beanu, ki je v občinskem odboru predstavljal Federacijo levice. »S pod-županskega mesta sem odstopila, ker bom med volilno kampanjo podprla kandidata levosredinske koalicije Enrica Bulliana,« pravi Benesova in opozarja, da se Demokratska stranka ni kaj dosti zmenila za svoje zaveznike, z odstranitvijo Beana iz odbora pa se tudi sama ne več prepoznava v upravi županje Silvie Caruso. »Županja je v zadnjih časih vse dosežke občinske uprave predstavila, kot da so zanje zaslužni edino ona in njena dva zvesta odbornika,« pravi bivša podžupanja Benesova, ki ne bo več kandidirala za občinski svet. »Za to sem se odločila že pred časom. V občinski svet sem bila prvič izvoljena leta 1999, tako da sem bila na občini celih trinajst let. Verjetno je prišel čas, da svoje mesto prepustim drugim,« pravi Benesova, ki bo še naprej aktivna na družbeno-kulturnem področju, sama pa pravi, da pogreša čase, ko so Levi demokrati predstavljali pomembno levičarsko silo. Kot znano so v Škocjanu župansko kandidaturo vložili štirje kandidati: dosedanja županja Silvia Caruso, Enrico Bullian, Mau-rizio Valenti in Rossella Buttaro. / GORIŠKI PROSTOR Sreda, 11. aprila 2012 13 gorica - Od petka do nedelje pobuda »Evropska tržnica« V mestnem središču stojnice iz vsega sveta Značilne dobrote in izdelke bo prodajalo 140 kramarjev - Prometne zapore od četrtka popoldne Značilne dobrote in izdelki iz sedemnajstih evropskih držav ter drugih krajev sveta bodo ta konec tedna protagonisti pobude, ki bo potekala v goriškem mestnem središču v organizaciji zveze FIVA, zveze Confcom-mercio in goriške občine. Tridnevni praznik »Evropska tržnica« (Merca-to d'Europa) bo v Gorico pripeljal 140 kramarjev, z njimi pa - tako menijo organizatorji - tudi številne obiskovalce iz Goriške, Slovenije in drugih pokrajin Furlanije-Julijske krajine. »Pobudo "Evropska tržnica" so običajno prirejali v večjih mestih, letos pa so si predstavniki zveze FIVA ogledali naše mestni center, ki jih je prevzel,« je povedal goriški podžupan Fabio Gentile, predsednik zveze Confcommercio Pio Traini pa je povedal, da je selitev pobude v Gorico velik dosežek. Po navajanju predstavnice kramarjev pri goriški zvezi Confcommarcio Marie Luise Tommasini bodo na goriškem prazniku ob številnih italijanskih deželah zastopane Španija, Francija, Anglija, Irska, Poljska, Avstrija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Finska, Slovenija, Nizozemska, Belgija, Romunija, Češka, Rusija, Izrael, Peru, Egipt, Mehika, Tajska, Ekvador, Argentina in Maroko. Pobuda bo nekakšen »Okusi na meji« v malem, ob hrani in pijači pa bodo na voljo tudi obrtniški izdelki, cvetje, itd. »V prejšnjih letih smo se pritoževali, ker so v Trstu prirejali pobudo "Evropska tržnica" sočasno z "Okusi na meji". To, kar je bila prej konkurenca, je zdaj nova priložnost za mesto,« je podčrtal župan Ettore Romoli, ki meni, da ima Gorica na področju sejmov potencial, ki ga je treba razvijati. »Treba bo razmisliti Avstrijska točajka na zadnjem prazniku Okusi na meji bumbaca tudi o posodobitvi in pomladitvi Andrejevega sejma,« je pristavil župan. Praznik bo potekal v petek, soboto in nedeljo. Stojnice bodo postavili na Korzu Italia, Verdijevem Korzu, Ulici Petrarca, Ulici Crispi in Trgu Battisti, kjer bodo koncentrirani prodajalci hrane in pijače. Pro- metne zapore bodo začele veljati v četrtek popoldne, župan Ettore Romo-li pa je napovedal, da bo odredba proti hrupu začasno preklicana. Stojnice bodo v petek, soboto in nedeljo začele delovati v dopoldanskih urah, odprte pa bodo lahko do poznih večernih ur. (Ale) ronke Triletni načrt javnih del vreden 6.520.419 evrov 6.520.419 evrov. Toliko je vreden triletni načrt javnih del, ki ga je ronški občinski odbor odobril v prejšnjih dneh. V načrt je vključenih trinajst večjih javnih del v občini, večino izmed njih naj bi izvedli v letošnjem letu. Kar 2.600.000 evrov bo tako namenjenih gradnji novega občinskega vrtca v Ulici Campi, medtem ko bo 250.000 evrov šlo za obnovo stranišč in za odpravo arhitektonskih pregrad v osnovni šoli Vittorino Da Feltre. Prvi sklop obnovitvenih del na ronškem županstvu bo dalje vreden skoraj en milijon evrov, za nadaljevanje prenove vile Vicen-tini pa bo potrebnih 370.000 evrov. Ronška občina namerava obnoviti tudi javno razsvetljavo v Ulici Redipuglia, za kar bo potrebnih 125.000 evrov, v gradnjo nove kanalizacije v obrtni coni pa bodo vložili 445.000 evrov. V triletni plan javnih del so vključili tudi obnovo nogometnega igrišča Lucca, ki je vredna 870.000 evrov, medtem ko je za zagotavljanje protipožarne varnosti na občinskem igrišču za bejzbol potrebnih 280.000 evrov. 100.000 evrov bo nazadnje namenjenih vzdrževanju občinskih cest. gorica - nova gorica - V nedeljo 18. izvedba prireditve Vivicitta - Poživimo mesti Čezmejni tek praznuje polnoletnost V petek tekaška tekma za učence osnovnih in nižjih srednjih šol iz goriške pokrajine in z Novogoriškega - ZSŠDI tudi tokrat med prireditelji Sprehodi za starostnike Obvestilo izletnikom Primorskega dnevnika Z izletniki Primorskega dnevnika, ki se bodo med 20. in 26. aprilom udeležili izleta na Portugalskem z obiskom Lizbone in Madeire, se bo v prihodnjih dneh v zvezi z izročitvijo dokumentacije za odhod postavil v stik predstavnik potovalne agencije First & Last minute Adria-tica.net, ki je za vse informacije dosegljiva na tel. 040-637025 od 9. do 13. in od 15. do 19 ure. Ukradeno v Italiji, najdeno v Sloveniji Novogoriški policisti so v nedeljo ponoči na cestninski postaji Bazara zaustavili romunskega državljana, ki je vozil tovorno vozilo znamke Ive-co. Na tovornem delu vozila je bil naložen kmetijski traktor znamke Fiat. V postopku se je izkazalo, da sta bila tako tovorno vozilo kot kmetijski traktor ukradena v Italiji. Vozniku in dvema sopotnikoma je bila odvzeta prostost. Čaka ju še kazenska ovadba in postopek na pristojnem sodišču. (km) Bomba na vrtu Včeraj so ob solkanski obvoznici v Novi Gorici pri delu na vrtu našli 8-kilogramsko topovsko granato kalibra 75 milimetrov. Najdba je italijanske izdelave iz prve svetovne vojne. Pirotehnika sta jo odstranila z vrta in odpeljala v zavarovano skladišče, kjer jo bodo hranili do uničenja. (km) Filmski večer v Doberdobu Modra's galerija Kulturnega društva Jezero iz Doberdoba prireja nocoj ob 20.30 predvajanje filma »Miracolo a Le Havre« (2011) finskega režiserja Akija Kaurismakija. V zgodbi, ki se dogaja v francoskem pristaniškem mestu, ostarelemu čistilcu čevljev spremeni vsakdan senegalski mladenič, ki ilegalno in v zabojniku pri-pluje v mesto. Obračun pravobranilke Goriška občinska pravobranilka Elena Grossi sklicuje danes ob 18.30 v občinski sejni dvorani v Gorici javno srečanje, med katerim bo podala obračun svojega dosedanjega dela. Občinska socialna služba in knjižnica iz Tržiča prirejata niz sprehodov za starostnike. Predstavitev pobude bo danes ob 18. uri v domu starejših občanov v Ulici Fontanot v Tržiču, kjer bodo pojasnili, zakaj je hoja tako pomembna za ohranjanje zdravja. Športna prireditev »Vivicitta - Poživimo mesti« praznuje polnoletnost, saj bo letos med Gorico in Novo Gorica potekala njena že 18. izvedba. Potek čezmejne športne prireditve so včeraj predstavili na Trgu Evrope - Transalpini, kjer so povedali, da bosta v nedeljo, 15. aprila, obe mesti vključeni v državni in mednarodni program s skupnim startom »Vivicitta il mondo corre e cammina in-sieme« v organizaciji vsedržavnega združenja UISP. V svetu hoje in teka ostaja oblika istočasnega odvijanja številnih prireditev v Italiji in v svetu edinstvena. Letošnja izvedba v Gorici in Novi Gorici se predstavlja z netekmovalnim tekom in hojo na različno zahtevnih progah (12 km, 5 km in 3 km brez arhitektonskih ovir). Prireditev skuša promovirati skrb in spoštovanje za okolje z uporabo recikliranih materialov. Plastična steklenička bo simbol letošnje izvedbe z izbiro pomembnega, enostavnega in konkretnega naravnega elementa, kot je voda. Hoja in tek sta postala del našega vsakdana, formula obeh Goric pa zaobjema specifiko in kvaliteto našega teritorija, ki se lahko predstavi z raznolikim organizacijskim odborom, v katerem so prisotni UISP, društvo Marathon in ZSŠDI iz Gorice ter Športna zveza Nova Gorica in športno društvo Mark iz Šempetra. Med pokrovitelji je treba ome- niti občino Gorica, mestno občino Nova Gorica, goriško pokrajino, deželo FJK, mestne redarje, sponzorje in podjetja, ki pripomorejo k uspehu prireditve same. Včerajšnje predstavitve so se udeležili predsednik pokrajinskega CONI Giorgio Brando-lin, predstavnik pokrajinskega šolskega urada Moreno Ballarini in predstavnica FIDAL Laura Borg-hes, ki so poudarili pomen tovrstnih prireditev za krepitev sodelovanje med mestoma. Start na Trgu Evrope je predviden ob 10.30, skupni vsedržavni start v Italiji pa bo predvajala tudi državna televizija RAI 1. V okviru prireditve bodo organizatorji priredili 5. izvedbo pobude »Športnica-Sportiva«, s katero želijo poudariti in ovrednotiti žensko prisotnost in kvaliteto v športu. Uvod v letošnjo prireditev »Vivicitta- Poživimo mesti« bo že v petek, 13. aprila, z 11. izvedbo tekaške tekme, na kateri bodo sodelovale osnovne in nižje srednje šole iz obeh Goric. Prisotni bodo učenci in dijaki šol Trinko, Ascoli-Locc-hi in Perco iz Gorice, Doberdob, Pascoli iz Krmi-na in Duca d'Aosta iz Tržiča; z njimi bodo tekmovali dijaki raznih šol iz Nove Gorice in okolice, tako da bo med 250 in 300 udeležencev. Učenci in dijaki se bodo preizkusili v uličnem teku na razdaljah 800 in 1200 metrov. (it) Predstavitev športne prireditve na skupnem trgu obeh Goric fotoit. gorica - Priznanje K. Humar Letošnja dobitnika Ivanka Jermol Zavadlav in pevski zbor F.B. Sedej V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici bo v sredo, 18. aprila, ob 20.30 slovesnost, med katero bodo podelili 8. priznanje Kazimir Humar vsestranski kulturni delavki in pesnici iz Štandreža Ivanki Jermol Zavadlav in mešanemu pevskemu zboru Frančišek Borgija Sedej iz Števerjana, ki letos praznuje svojo 60-letnico delovanja. Kulturni program slovesnosti bosta oblikovala otroški cerkveni pevski zbor Štandrež pod vodstvom dirigentke Lucrezie Bogaro in mešeni pevski zbor Frančišek Borgija Sedej iz Števerjana, ki ga vodi Aleksandra Pertot. Pred podelitvijo priznanj dobitnikoma bosta utemeljitev prebrala Damjan Paulin in Dario Ber-tinazzi. Slovesnost prirejajo Kulturni center Lojze Bra-tuž, Združenje cerkvenih pevskih zborov in Zveza slovenske katoliške prosvete. 1 4 Sreda, 11. aprila 2012 GORIŠKI PROSTOR / miren - Na nekdanjem mejnem prehodu Čez dva meseca bodo podrli nadstrešek Občina Miren-Kostanjevica ima končno v rokah gradbeno dovoljenje »Tudi nas je začudilo, koliko dovoljenj in soglasij je treba pridobiti za odstranitev enega nadstreška na mejnem prehodu.« Tako pravi župan pbčine Miren-Kostanjevica, Zlatko Martin Marušič. Na občini so s postopki za odstranitev nadstreška na nekdanjem mejnem prehodu v Mirnu začeli že konec leta 2010, potem ko so že v letu 2007 kar sami odstranili kabino, ki je služila carinikom in kasneje policistom. V teh dneh pa se je v zvezi s tem vendarle nekaj premaknilo: 13. marca je občina pridobila gradbeno dovoljenje za rušitev nadstreška, v naslednjih dneh pa namerava objaviti razpis za izvedbo del. Na občini Miren-Kostanjevica so najprej mislili, da bodo nadstrešek lahko odstranili kar brez gradbenega dovoljenja, a se je kasneje izkazalo, da temu ni tako, saj struktura stoji tako na lokalni kot tudi na državni cesti. »Ko smo ugotovili, da je za odstranitev nadstreška treba pridobiti gradbeno dovoljenje, smo najprej naročili dokumentacijo in na njeni osnovi vložili prošnjo za gradbeno dovoljenje na no-vogoriško upravno enoto. Od tam smo dobili odgovor, da to ni njihova pristojnost, zato smo prošnjo naslovili na ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Vmes smo pridobili tudi vsa soglasja,« našteva župan. Na občini so računali, da bodo rušitev lahko opravili že lani poleti, nenazadnje gre za pomembno vstopno točko v občino. Na sosednji, italijanski strani so oboje, kabino in nadstrešek odstranili novembra 2008. Dela so tedaj potekala ob popolni zapori ceste, kar je sprožilo številna negodovanja na obeh straneh meje. Na slovenski strani pa se je rušenje zamaknilo prav zaradi dolgotrajnega pridobivanja soglasij. »Ministrstvo se je kar hitro odzvalo, še največja težava je bilo soglasje enega soseda, ki je v tujini in je bil zato nedosegljiv. Več kot šest mesecev smo čakali na to soglasje,« pojasnjuje Maru-šič, ki je po vseh zamikih vendarle zadovoljen, da se zadeva odvija. V naslednjih dneh bodo na občini objavili razpis za izvedbo del za rušitev, do katere naj bi prišlo nekako v dveh mesecih, računa župan. (km) prej do novice Nadstrešek na nekdanjem mejnem prehodu v Mirnu foto k. m. gabrje - V soboto Beneško gledališče »Mužje pravijo, da je baba zludi« gorica - V petek V Kulturnem domu glasbeni poklon Augustu Daoliju www.primorski.eu] V soboto, 14. aprila, ob 20.30 bo v dvorani kulturnega društva Skala v Gabrjah nastopilo Beneško gledališče z veseloigro Mož naše žene. Gle-dališčnike iz Nadiških dolin ni potrebno posebno predstavljati, saj gre za dobro uigrano skupino, ki zna pritegniti publiko in žanje uspehe povsod tam, kjer nastopa. Posebnost tega gledališkega ansambla je predvsem v tem, da svoje igre predstavi vselej v lepem in sočnem beneškem narečju, ki še dodatno popestri dogajanje na odru. Benečani so tudi znani po tem, da znajo izpričati svojevrsten humor, ki ga pri drugih Slovencih nekoliko pogrešamo. Beneško gledališče deluje že več kot 30 let. Njegovo delovanje ima za beneško skupnost poseben pomen, saj izraža trdno voljo po ohranjanju in oživljanju slovenske besede in slovenske istovetnosti v pravljični deželi pod Mata-jurjem. Z beneškimi gledališčniki še kakih 20 let sodeluje režiser Marjan Bevk iz Čezsoče pri Bovcu, ki je v njihov repertoar uvedel tudi dela tujih avtorjev, seveda prevedena v beneško narečje. Pred nekaj leti so člani Beneškega gledališča že gostovali v Ga-brjah. Takrat so se predstavili z igro Orkester, ki je pri gledalcih naletela na prisrčen sprejem. Igra Mož naše žene je delo hrvaškega avtorja Mira Glavana, v igri pa nastopajo Marina Cernetig v vlogi Anice, Franco Qualizza, ki se predstavi kot Bepo, in Adriano Ga-riup, ki igra Petra. Komedija temelji na bridki ugotovitvi dveh možakarjev, ki odkrijeta, da sta poročena z isto žensko, ki zaradi svojega poklica ima v vsakem mestu po enega moža. Na gledališkem listu igre Mož naše žene smo prebrali tudi naslednjo trditev: Mužje pravijo, da je baba zludi. Mi pa se vprašamo, če je baba zludi, mož kaj je? Kaj kdo je, bomo odkrili v soboto v kulturnem domu v Gabrjah. (vip) Med velikonočno pravljično urico v Doberdobu so tudi barvali pirhe foto k.f. V Doberdobu pravljica, glasba in pirhi Na velikonočni četrtek je pri kulturnem društvu Jezero v Doberdobu potekala enajsta pravljična urica iz niza »Prauce z varšta«, ki je bila tokrat praznično obarvana. Otroke je najprej nagovorila pravljičarka Martina Šolc. S svojo pozitivno energijo je otroke posedla okoli sebe, pričarala pravljično vzdušje in začela s pripovedovanjem zgodbe o velikonočnem zajčku Pablu. Otroci so napeto poslušali in sledili dogajanju ter izvedeli, kako je Pablo kot prvi naredil čokoladna jajca. Ker ima zajček Pablo otroke zelo rad, pa je vse prisotne obdaril s čokoladnim jajčkom. Nato je zaigrala na klavir učiteljica glasbe Jana Drasič in otroke popeljala v igrivi svet glasbe. Skupaj z njo so otroci zapeli nekaj pesmic, se poigrali in zaplesali v ritmu glasbe. Nazadnje so se otroci posedli k mizi in pričeli z barvanjem velikonočnih pirhov z raznimi tehnikami. Ob koncu popoldneva je bila miza polna raznobarvnih pir-hov, ki so jih otroci odnesli s sabo domov. Augusto Daolio V petek, 13. aprila, ob 20.45 uri, bo v Kulturnem domu v Gorici koncert ob 20-letnici smrti legendarnega pevca italijanske skupine »Nomadi«, Augusta Daolija, med katerim bo nastopila skupina Emfaber band iz Pordenona. Nastala je na valu navdušenja, ki ga njeni člani gojijo do kantavtorja iz Genove Fabrizia De Andrea in iz spoštovanja do humanitarnega združenja Emergency. Po štirih letih odmevnih koncertov je skupina razširila svoj repertoar in v svoj program vključila tudi skladbe raznih italijanskih avtorjev, ki so se naslanjali na De Andrea oz. so skupaj z njim prehodili glasbeno pot. Skupina Emfaber Band se je izkazala na številnih koncertih, ob katerih so potekale namenske nabirke sredstev za potresence v Abrucih, na Hai-tiju, v Kolumbiji in za združenje Emergency v Sierri Leone. Skupino sestavljajo Mario Mar-colin - bobni, Adolfo Melilli - kitara, Andrea Baracchino - kitara, Azzur-ra Miotto - glas, Enrico Milanesi - kitara, Gianfranco Guidolin - bas, Giorgio Dell'Agnese - glas, Giuliano Novello - klaviature, Giuliano Peressini - klaviature in Paolo Forte -harmonika. Glasbeni dogodek s pordenon-sko skupino prireja Nomadi fans club »Cico Falzone« iz Krmina v sodelovanju z združenjem »Augusto per la vita« in Kulturnim domom v okviru glasbenega festivala »Across the border 2012«.Vstop na koncert bo prost. Organizatorji bodo zbirali prostovoljne prispevke, ki jih bodo nato izročili dobrodelnemu združenju »Augusto per la vita«; informacije o njegovem delovanju so na voljo na spletni strani www.augusto-perlavita.it, medtem ko dodatne informacije o koncertu nudijo na tajništvu goriškega Kulturnega doma (tel. 0481-33288, naslov elektronske pošte info@kulturnidom.it). gorica Cingolani pri tajniku sindikata UIL Zagotavljanje delovnega mesta mladim je med glavnimi prioritetami županskega kandidata goriške leve sredine Giuseppeja Cingolanija, ki se je zaradi tega srečal s pokrajinskim tajnikom sindikata UIL Giacintom Meni-som. Srečanja se je udeležil tudi občinski svetnik Demokratske stranke Daniele Orzan, ki je tudi sam zelo zaskrbljen zaradi težav mladine pri iskanju zaposlitve. »Gorica ima velik razvojni potencial, ki je žal v veliki meri izkoriščen. Izboljšati je treba trgovsko ponudbo mesta, saj 60 odstotkov Goričanov opravlja svoje nakupe v drugih krajih. Potrebna sta boljša promocija in marketing, čemur dosedanji upravitelji niso dali velikega poudarka,« pravi Cingola-ni, ki je prepričan, da je treba več vlagati v zeleno ekonomijo. »Izkoristiti je treba tudi vse možnosti, ki jih na tem področju daje novoustanovljeno Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje,« je prepričan Cingolani. LES noče združitve Stranka Levica, ekologija, svoboda odločno nasprotuje predlogom o združevanju med goriško in tržaško pokrajino, ki so pred dnevi prišli iz vrst deželnega vodstva Ljudstva svobode. Predstavniki levičarske stranke poudarjajo, da mora biti goriška pokrajina še naprej samostojna, zato pa nasprotujejo tudi združevanju zdravstvenih podjetij, za kar se ravno tako ogreva deželna desna sredina. Bolzonello v Gorici Županskega kandidata goriške leve sredine Giuseppeja Cin-golanija bo danes prišel podpret bivši pordenonski župan Sergio Bolzonello. Srečanje z njim prireja lista Gorizia è tua in bo ob 17.30 v hotelu Gorizia Palace. Otelma za Pipija Radikalec Pietro Pipi, kandidat za občinski svet na listi Fa-brizia Manganellija, napoveduje, da ga bo konec aprila prišel podpret Divino Otelma, vedeževalec, ki se je udeležil zadnje izvedbe televizijske oddaje »L'isola dei fa-mosi«. Pipi poleg tega pojasnjuje, da je že trideset oseb podpisalo njegov poziv županu Ettoreju Romoliju, naj se odpove dokladi ob zaključku mandata. »Tvegamo, da si bo Romoli podobno kot pred leti predsednik pokrajine Enrico Gherghetta spravil v žep 20.000 evrov doklade, zato pa pozivam vse štiri županske kandidate, naj se vnaprej odpovejo unovčenju doklade,« pravi Pipi in pojasnjuje, da sta se njegovemu predlogu že pozitivno odzvala županska kandidata Manuela Botteghi in Fabrizio Manganelli. Iskanje vidljivosti Poceni iskanje vidljivosti. S temi besedami se je Donatella Gi-roncoli v imenu liste Italije vrednot odzvala na napoved, da bo Pietra Pipija in radikalce prišel podpret Divino Otelma. Po njenih besedah se številni Goričani spopadajo z negativnimi učinki gospodarske krize, zato pa je po njenem mnenju obisk televizijskega vedeževalca popolnoma neumesten. »Pri Italiji vrednot smo prepričani, da morajo politiki stopiti na ulico med ljudi, vendar brez komikov in plesalk. Zaradi tega se bomo tudi tokrat srečevali z volivci na ulici, in sicer pred gledališčem Verdi, kjer bomo zbirali podpise za ukinitev javnega financiranja strank,« pravi Donatella Gironcoli. GORIŠKI PROSTOR_Sreda, 11. aprila 2012 1 5 /— Limonada slovenica v petek v Sovodnjah Kulturno društvo Sovodnje bo v petek, 13. aprila, ob 20. uri v svojem sovodenjskem Kulturnem domu gostilo dramsko družino društva F.B. Sedej iz Števerjana, ki bo uprizorilo gledališko predstavo Limonada slovenica. Večer bo popestril nastop dekliške vokalne skupine Bodeča Neža, ki bo ob zaključku predstave pod vodstvom dirigentke Mateje Černic nastopil s tekmovalnim programom za državno tekmovanje v Mariboru. Za večjo varnost Karabinjersko poveljstvo iz Gorice v sodelovanju s podgorskim rajonskim svetom prireja danes ob 15.30 v bivši osnovni šoli v Ulici Slataper v Podgori srečanje na temo varnosti državljanov v vidiku preprečevanja kaznivih dejanj, katerih žrtve so socialno ogroženi posamezniki. Županja bo kuhala V Europalace Hotelu v Tržiču bo danes in jutri kuharsko tekmovanje županov iz raznih krajev Fur-lanije-Julijske krajine, ki ga prireja deželno združenje kuharjev. Med tekmovalci bo tudi tržiška županja Silvia Altran, ki bo pripravile njo-ke s slivami. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI TAVASANI, Korzo Italia 10, tel. 0481531576. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V ŠPETRU OB SOČI VISINTIN, Ul. Matteotti 31, tel. 048170135. Gledališče OPERA V KINU: v tržiškem Kinemaxu bodo preko satelita predvajali lirične in baletne predstave z najbolj prestižnih svetovnih odrov: 17. aprila ob 19. uri Verdijeva »Traviata« iz ne-wyorškega Metropolitana; 8. maja ob 19. uri ponovitev baleta »Class Concert - Giselle« iz moskovskega Bol-šoja; 15. maja ob 19.30 balet »Romeo in Julija« iz pariške Opera; informacije in rezervacija po tel. 0481-712020. V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI: v soboto, 14. aprila, ob 20.45 koncert Uta Ughija; informacije pri blagajni gledališča ali po tel. 0481-383602 in na spletni strani www3.comune.gori-zia.it/teatro. V KULTURNEM DOMU V SOVODNJAH bo v petek, 13. aprila, ob 20. uri ponovitev igre »Limonada Slo-venica« dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Števerjana; več na www.se-dej.org/dramska-druzina/. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 11., in v četrtek, 12. aprila, ob 20. uri (Simona Semenič) »24ur«; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 18.30 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 20.00 -22.00 »The Raven«. Dvorana 2: 17.00 - 20.30 »Titanic« (digital 3 D). Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Biancaneve«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.40 - 20.00 -22.00 »Biancaneve« (digitalna projekcija). Dvorana 2: 17.45 »Buona giornata« (digitalna projekcija); 19.45 - 21.45 »La furia dei Titani« (digital 3D). Dvorana 3: 17.00 - 20.30 »Titanic« (digital 3D). Dvorana 4: 16.45 - 18.15 »Pirati! Briganti da strapazzo«; 20.00 - 22.00 »Quasi amici«. Dvorana 5: 17.20 - 19.50 »Romanzo di una strage«; 22.10 »The Raven«. fi Razstave RAZSTAVA PIRHOV NA SVETI GORI je odprta do 13. aprila od 14. do 18. ure, od 16. do 20. aprila po dogovoru. V GRADU DOBROVO bo predvidoma do konca aprila na ogled potujoča razstava o dosežkih ameriških Slovencev, ki sta jo uredila Joe Valenčič in Mirjam Milharčič. V PILONOVI GALERIJI V AJDOVŠČINI bo do 15. aprila na ogled razstava grafičnih del Tince Stegovec. V MUZEJU SV. KLARE na vogalu med Korzom Verdi in Ulico Sv. Klare v Gorici je na ogled fotografska razstava akrobatske eskvadrilije Frecce Tricolo-ri; do 3. junija od torka do nedelje 10.0019.00; vstop prost. V RAZSTAVNIH PROSTORIH POKRAJINSKIH MUZEJEV v goriškem grajskem naselju je na ogled multimedijska razstava »Življenje drugih - Glasovi in pogledi krajev spomina in spominov na kraje«; razstava, ki je prikazana z av-diovizualnimi in interaktivnimi instalacijami bo na ogled do 15. aprila od torka do nedelje 9.00-19.00; vstop prost. V DRŽAVNEM ARHIVU V GORICI (Ul. Ospitale, 2) je na ogled dokumentarna razstava z naslovom »Psihiastrična bolnišnica v Gorici«; do 20. aprila s prostim vstopom ob ponedeljkih in sredah 10.00-15.00, ob torkih, četrtkih in petkih 10.00-13.00. V MESTNI GALERIJI NOVA GORICA na Trgu Edvarda Kardelja 5 v Novi Gorici (tel. 003865-3354017, mest-nagalerija@kulturnidom-ng.si) je na ogled razstave z naslovom »Onkraj zasedenih podob«. Razstavljajo General Idea, Laibach, George Maciu-nas, Marina Naprushkina, Guillaume Paris, Agnieszka Polska, Arcangelo Sassolino, Isabel Schmiga, Orson Welles; do 20. aprila od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 19. uro, ob sobotah med 9. in 12. uro, ob nedeljah in praznikih zaprto. V GALERIJI FRNAŽA na Erjavčevi 4 v Novi Gorici je do 26. aprila na ogled razstava utrinki iz življenja v Trstu rojenega akademskega slikarja, pesnika, prevajalca in satirika Ivana Roba. V GALERIJI DIMENZIJA NAPREDKA, Velika pot 15, (Poslovna cona Solkan) je do 11. maja na ogled razstava Jerneja Skrta z naslovom »Koristne nekoristnosti«; urnik: od ponedeljka do petka 9.00-17.00. 4 Koncerti SNOVANJA 2012: v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v petek, 13. aprila, ob 18. uri »Mi smo pomlad«, pojejo in igrajo učenci glasbenih šol V. Vodopivca iz Ajdovščine in S. Gan-dino iz Porcie ter učenci Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Ko-mel iz Gorice. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v petek, 13. aprila, ob 20.15 koncert skupin Etnoploč in Accordion Orchestra 4-8 8-16; v ponedeljek, 16. aprila, ob 20.15 bosta nastopila pianista Vladimir Viard in Aleksandra Pav-lovič; več na www.kulturnidom-ng.si ali na blagajna@kulturnidom-ng.si. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v petek, 13. marca, ob 20.45 koncert orkestra iz Padove in Veneta, dirigira Anton Nanut; informacije po tel. 0481-494369, na teatro@comune.mon-falcone.go.it in na spletni strani www.teatromonfalcone.it. PD VRH SV. MIHAELA v sodelovanju z Združenjem cerkvenih pevskih zborov prireja 12. revijo Zlata grla - Srečanje slovenskih otroških in mladinskih zborov v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: revijski del v soboto, 14. aprila, ob 18. uri, tekmovalni del v nedeljo, 15. aprila, ob 16. uri. GRAJSKE HARMONIJE NA GRADU KROMBERK prireja Kulturni dom Nova Gorica: v petek, 20. aprila, ob 20. uri bosta večer samospeva oblikovala mez-zozopranistka Mirjam Kalin in pianist Igor Vičentič. PRIMORSKA POJE: v petek, 20. aprila, ob 20.30 bo koncert na sedežu društva Briški grič na Bukovju 6 v Števerjanu. H Šolske vesti ŠOLA ZA STARŠE V DIJAŠKEM DOMU: v četrtek, 19. aprila, ob 18. uri bo predavala na temo »Otrok v šoli: težave in vsakodnevni izzivi« psihologinja in psi-hoterapevtka Valentina Ferluga; psihologinja Marilena Francioso bo predstavila službo »Doba odraščanja - UOE-EPH. Srečanja so javna, zagotovljeno je varstvo otrok, po predhodni najavi (tel. 0481-533495, info@dijaskidom.it). M Izleti AKŠD VIPAVA vabi na pohod na južno koto 208 (Varda) po sledeh prve svetovne vojne v nedeljo, 15. aprila. Zbirališče ob 8.45 v zaselku Boneti v Dolu; organizatorji priporočajo primerno obutev, fizično kondicijo in žepno svetilko. EKSKURZIJO Z E'STORIABUSOM bo 22. aprila vodila zgodovinarka Lucia Pil-lon in bo posvečena briškemu območju; informacije in rezervacije po tel. 0481-539210 in na eventi@leg.it. KNJIGA OB 18.03 prireja dva avtobusna izleta. V soboto, 14. aprila, obisk Gorice in bližnje okolice z naslovom »Non luoghi... Le sparizioni isontine«; 28. aprila bo na vrsti ogled Cortine in vinogradov v njeni okolici. Oba izleta bo vodil Roberto Covaz; prijave in informacije po tel. 342-5542360. H Čestitke Dragi FABIANO! Voščila do Bre-scie smo poslali, našega orožnika s pozdravi obdali. Voščimo ti vse najboljše za tvoj 40. rojstni dan, z zdravjem in veseljem obdan. Letniki '72 iz Doberdoba. □ Obvestila OBČINA SOVODNJE obvešča, da je občinska uprava začela postopek priprave novega splošnega občinskega prostorskega načrta, zato vabijo vse zainteresirane, da vložijo prošnjo za spremembo namembnosti najkasneje do 30. junija t.l. Občina ne bo upoštevala prošenj, ki bodo predstavljene po tem datumu; informacije na občinskem tehničnem uradu ob ponedeljkih in petkih 12.00-13.00 in ob sredah 16.00 -17.30. OBČINA SOVODNJE obvešča, da je so-vodenjska knjižnica odprta ob ponedeljkih od 16. do 18. ure, ob torkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 15. do 18. ure in ob četrtkih od 10. do 12. ure. PET PROMIL DAVKA IRPEF se lahko ob pripravi davčne prijave nameni delovanju ZSKD in ljubiteljski kulturi z navedbo davčne številke ZSKD (80003310317) v ustreznem polju davčne prijave in podpisom. OBČINA SOVODNJE je razpisala javno dražbo za prodajo občinskega prevoznega sredstva piaggio ape car (tricikel za prevoz blaga) z evidenčno tablico AB-75238, 218 kubičnih cm, letnik 1998, potreben popravil; informacije in prodajni pogoji na razpisu dražbe v občinskem tehničnem uradu ali na spletni strani www.al-bopretorio.regione.fvg.it/savogna-disonzo. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV sklicuje 46. redni občni zbor v četrtek, 19. aprila, (prvi sklic ob 19.30 in drugi ob 20. uri) na sedežu AŠKD Kremenjak v Jamljah, Prvomajska ul. 20. Občni zbor bo potekal po naslednjem dnevnem redu: otvoritev občnega zbora, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo ter predstavitev finančnega obračuna in predračuna, poročilo nadzornega odbora, razprava, odobritev bilanc, razno. KROŽEK KRUT vabi na spomladanski ciklus skupinske vadbe in plavanja v termalnih bazenih v Gradežu in Strunja-nu. Ponudba vključuje vodeno vadbo v bazenu, avtobusni prevoz in spremstvo. Datumi: 11., in 18. april, 2., 9., 16., 23. in 30. maj; organizatorji vabijo stalne in nove člane. Vpisovanje in informacije nudijo na sedežu goriškega Kruta, vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure in po tel. 0481-530927 ali na krut.go@tisca-li.it. SZSO - SLOVENSKI GORIŠKI SKAVTI IN SKAVTI NJE sporočajo, da si člani lahko nabavijo kroje v četrtek, 12. aprila, od 17. do 19. ure na svojem sedežu v kompleksu Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici. VZPI IN AVLG GORICA vabita pred goriško južno železniško postajo v soboto, 21. aprila, ob 10. uri na slovesnost ob odkritju spominskega obeležja padlim partizanom na Goriški fronti v septembru 1943. KD BRIŠKI GRIČ IZ ŠTEVERJANA v sodelovanju z ZSŠDI in ZSKD prireja orientacijsko vožnjo z avtomobili »Brdaut 2012« v nedeljo, 6. maja, ob 12.30 na Bukovju pri turistični tabli v Števerjanu, start ob 13. uri, cilj ob 18. uri. Prijave na spletni strani društva na facebooku ter na naslov brdaut@gmail.com do 1. maja, tudi še na Prvomajskem slavju v Števerjanu; informacije po tel. 334-2294517. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV v sodelovanju s Krožkom za promocijo mladinske književnosti in ustvarjalnosti Galeb prireja otroške poletne delavnice »Mala ustvarjalna akademija« od 27. avgusta do 1. septembra na Livku pri Kobaridu v Sloveniji. Delavnice bodo vodili mentorji Jelka Bogatec (plesna delavnica), Jana Drassich (glasbeno-pevska delavnica), Jana Pečar (likovna delavnica), Mirna Viola (fotografska delavnica) in Marko Gavriloski (pravljična delavnica). Rok prijave zapade 10. maja, informacije in prijave po tel. 040-635626 (tržaški urad ZSKD) oz. 0481-531495 (goriški urad ZSKD). Razpis s prijavnico je na voljo tudi na spletni strani www.zskd.org. IS Prireditve DELAVNICA DRUŽINSKIH POSTAVITEV z dr. Silvio Miclavez (več o tera-pevtki na spletni strani www.alcico-stellazioni.it) bo v soboto, 14. aprila, od 15. do 18.30 v Tumovi dvorani KB Centra na Korzu Verdi, 51 v Gorici. Prijave na naslovu gorica@zskd.org ali po tel. 327-0340677. KULTURNI CENTER MOSTOVNA prireja v Galeriji Tir v Solkanu niz »Filmske srede« v aprilu ob 20. uri: danes, 11. aprila, »Play Time« (režija Jacques Tati, film bodo predvajali v originalu z angleškimi podnapisi); 18. aprila »Eksperimentalni film -Film in avantgarda gibanja«, filme bo predstavila Mojca Valič; 24. aprila »Diskretni šarm buržoazije« (režija Luis Bu uel, film bodo predvajali v originalu z angleškimi podnapisi); vstop prost. KNJIGA OB 18.03: v dvorani APT v goriški železniški postaji: v četrtek, 12. aprila, bo predstavitev knjige »Son stu-fadiza «Barbare Grubissa. Z avtorico se bo pogovarjal Andrea Bellavite. V KC LOJZE BRATUŽ v Gorici bo v organizaciji dekanije Štandrež, Skupnosti družin Sončnica in Kulturnega centra Lojze Bratuž v četrtek, 12. aprila, ob 20.30 predavanje Oskarja Simčiča za utrjevanje duha z naslovom »Kristus da! - Cerkev ne!?«. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) bo v petek, 13. aprila, Nataša Cvijanovič predstavila svojo knjigo »La dama e l'aquila«. DELAVNICE ZA OTROKE V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici (tel. 0481-538090) za otroke med 5. in 11. letom starosti: v nedeljo, 15. aprila, ob 11. uri »Allegra fat-toria« in v nedeljo, 13. maja, ob 11. uri »Il tesoro piu grande del mondo«. FILMSKI FORUM »INCHIOSTRO E PELLICOLE« v centru Punto Giovani v Kapucinski ul. 21 v Gorici ob 19.45: 19. aprila »Fortapasc« in 26. aprila »Tutti gli uomini del presidente«. PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE KD BRIŠKI GRIČ v Števerjanu: v torek, 1. maja, ob 17. uri govor, nastop folklorne skupine Vuk Karadžic iz Trsta, ples z Navihankami; v soboto, 5. maja, ob 21. uri ples s skupino Happy Day; v nedeljo, 6. maja, od 13. do 17. ure orientacijska vožnja z avtomobili »Brdaut«, ob 19. uri koncert »Parni Valjak Tribute«. Pogrebi DANES V GORICI: 10.00, Maria Tuzzi vd. Minozzi iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na pokopališče v Ločniku; 12.00, Danila Ciotta (iz bolnišnice v Vidmu) v cerkvi Srca Jezusovega, sledila bo upe-pelitev. DANES V TRŽIČU: 9.50, Danica Ferlan iz bolnišnice v kapelo pokopališča in na pokopališču; 10.50, Ariella Gobbo vd. Solidoro iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika, sledila bo upepelitev; 12,50, Umberto Sanzin iz bolnišnice v baziliko Sv. Ambroža, sledila bo upepelitev. Doberdo e Savogna Doberdob in Sovodnje VABILO NA REDNI 0BCNI ZBOR ČLANOV Vljudno vabimo člane na redni občni zbor, ki bo v prvem sklicanju dne 27. aprila 2012 ob 11.00 uri na sedežu banke v Doberdobu, Rimska ulica 23, ter v drugem sklicanju v petek. 25. maja 2012. ob 18.00 uri v Kulturnem domu v Gorici, ul. I. Brass št. 20. s sledečim dnevnim redom: Redni občni zbor 1. Poročila Upravnega sveta in Nadzornega odbora, diskusija ter odobritev bilance za poslovno leto 2011 in namemba čistega dobička. 2. Odobritev sistema za nagrajevanje upraviteljev In sodelavcev ter obvezno informiranje občnega zbora. 3. Po predhodni določitvi števila članov Upravnega sveta, volitve članov v Upravni svet. 4. Izvolitev nadomestnega člana Nadzornega odbora po odstopu enega od nadomestnih članov (v skladu s členom št. 2401 Clv. kodeksa). 5. V skladu s 30. členom Statuta, določitev maksimalnega kredita, ki ga banka lahko dodeli članom, strankam In upraviteljem banke. Občnega zbora se lahko udeležijo vsi člani, ki so vpisani v člansko knjigo vsaj devetdeset dni pred občnim zborom. Osnutek bilance s prilogami poslovnega leta 2011 je na razpolago članom na vseh podružnicah banke v uradnih urah. RS.: Pooblastila lahko dvignete na sedežu in na podružnicah banke v uradnih urah. Opozarjamo Vas, da na podlagi zakonskih določil mora pooblastitelj v trenutku, ko dvigne pooblastilo, navesti tudi ime pooblaščenca. Obveščamo člane, da je banka sprejela Pravilnik o poteku občnega zbora in volitev, ki Vam je na razpolago na sedežu banke In na podružnicah. Vsak član ima pravico, da brezplačno dobi Izvod Pravilnika. Doberdob, 4. aprila 2012 za UPRAVNI SVET Predsednik Dario Peric 1 6 Sreda' n- aPri|a 2012 APrimorski r dnevnik MATAVŽEV PSV NIZOZEMSKI POKALNI PRVAK Moštvo slovenskega reprezentanta Tima Matavža, doma iz Šempetra pri Novi Gorici, PSV Eindhoven je zmagovalec nizozemskega nogometnega pokala v sezoni 2011 /12. V finalu je PSV v Rotterdamu brez težav s 3:0 premagal ekipo Heracles Alme-lo in devetič v zgodovini osvojil pokalno lovoriko. Za ekipo iz Eindhovna je Matavž igral zadnjih deset minut, zamenjal je strelca tretjega gola Jermaina Lensa, gola za nove pokalne prvake pa sta dosegla še Ola Toivo-nen in Dries Mertens. PRVE NA PALMI Prvo evropsko regato za svetovni pokal na Palmi de Mallorci sta v ženski konkurenci olimpijskega razreda 470 dobili Giulia Conti in Tržačanka Giovanna Mi-col. Olimpijki že več mesecev trenirata z jadralcema Čupe Simonom Sivitzem Košuto in Jašem Farnetijem, ki sta njuna sparring partnerja. V intervjuju za spletno televizijo Sailrev je trener ženske posadke Gigi Picciau na vprašanje novinarja, ali prinaša srečo italijanskim posadkam - spremljal je tudi Čupino posadko na SP na Novi Zelandiji -izjavil, da je rezultat obeh posadk sad vloženega truda na treningih. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu BREZ POLFINALISTA V polfinalu odbojkarskega prvenstva Al -lige letos ne bo zamejskega odbojkarja. Matej Černic z Vibo Valentio, Loris Mania' z Modeno in Damir Ko-smina z Verono so namreč izgubili obe četrtfinalni tekmi. Od Verone sta bili boljši Macerata (3:1) in Monza (3:1), Vibo Valentía je izgubila proti Cuneu (3:1) in Piacenzi (3:0), Modena pa proti Sisleyu (3:1) in Latini (3:1). V polfinalu, ki se bo začel v četrtek, 12. aprila, se bosta pomerila Trentino in Latina ter Cuneo in Macerata, kjer igra tudi slovenski odbojkar Alen Pajenk. nogomet - V A-ligi Milan vztraja in ne popušča Trdoživi Chievo je premagal z 0:1 - Juventus nocoj proti Laziu - Cagliari bo v ponedeljek v Trstu igral proti Catanii JUVENTUS ŽELI ODGOVORITI MILANU - Juventus bo drevi na domačem štadionu proti Laziu lovil zmago, ki bi mu po včerajšnji zmagi omogočila ostati na vrhu razpredelnice. V tem trenutku je med vsemi napadalci Juventu-sa Quagliarella najbolj razpoložen, tako da nikogar ne preseneča, da bo prav on na igrišču delal družbo Vučinicu. Tudi drevi bo Conte izbral obrambo s samo tremi igralci. Buffon, ki je že 523 minut nepremagan (golov ni prejel na zadnjih petih tekmah), bi želel še za dodatnih 90 minut podaljšati ta rekordni dosežek. Juventus je doslej prejel le 17 zadetkov in ima daleč najboljšo obrambo prvenstva. Lazio bo igral z enim samim pravim napadalcem, Rocchijem. Pozor tudi na Maurija, ki bo po vrhunskem zadetku proti Napoliju posebno motiviran. Rejo skrbi zlasti drugi polčas, ko prihaja na dan odlično fizično stanje Contejevih varovancev. ZAHTEVNO ZA UDINESE - Udi-nese bo moral v Rim, kjer ga čaka morda najbolj »neuravnovešena« ekipa prvenstva. Roma Luisa Enriqueja je namreč za vsakogar prava neznanka. V enem tednu se lahko popolnoma spremeni: če je nedeljo prej igrala vrhunsko, nedeljo kasneje nikogar ne čudi, če povsem odpove. Pri Udineseju seveda upajo, da bo Roma ponovila res obupen nastop, ki smo ga videli v soboto v Lecce-ju, kjer je izgubila 4:2 (a bilo je že 4:0). Guidolin bo najbrž Di Nataleju postavil ob stran Abdija za nekoliko bolj obrambno postavitev, medtem ko Luis Enrique upa, da se bo Totti po desetih krogih suše le znova vpisal med strelce. Krog bi lahko bil ugoden za Napo-li, ki ima najlažji spored med ekipami, ki so še v boju za tretje mesto. Na San Pao-lu bi morala biti tekma proti Atalanti si- Na veronskem Bentegodiju je Milan iz zagate rešil Ganec Sulley Muntari ansa nonim za rutinsko zmago; ko bi Lazio izgubil in Udinese ne zmagal v Rimu, bi se Neapeljčani lahko še kako veselili. ŠE NA ROCCU - Po Interju bo Cagliari odigral tudi tekmo proti Catanii na tržaškem Roccu. Novica je zdaj uradna, saj se nadaljujejo težave s stadionom v sardinski prestolnici. Tekma Cagliari -Catania bo v ponedeljek, 16. aprila ob 20.45, ker je v nedeljo na sporedu tekma Triestine proti Piacenzi. To pa še ne pomeni, da bosta na tržaškem stadionu tudi tekmi proti Chievu in Juventusu, saj so dela na Sant'Elii v polnem teku. To bo znano v naslednjih dneh. NAŠA NAPOVED 32. KROGA - Že odigrana: Chievo - Milan 0:1; drevi ob 20.45 Catania - Lecce 3:2 (40%, 35%, 25%), Juventus - Lazio 2:1 (45%, 35%, 20%), Roma - Udinese 3:1 (40%, 30%, 30%), Fiorentina - Palermo 1:0 (40%, 30%, 30%), Genoa - Cesena 1:0 (40%, 35%, 25%), Inter - Siena 3:1 (45%, 30%, 25%), Napoli - Atalanta 2:0 (50%, 30%, 20%), Parma - Novara 2:2 (40%, 35%, 25%); jutri ob 20.45 Bologna - Cagliari 1:2 (35%, 35%, 30%). VRSTNI RED: Milan* 67, Juventus 65, Lazio 54, Udinese 51, Napoli 48, Roma 47, Inter 45, Catania 43, Chievo* 42, Palermo in Siena 39, Cagliari 38, Atalanta (-6) in Bologna 37, Fiorentina 36, Parma in Genoa 35, Lecce 31, Novara 25, Ce-sena 20. (* s tekmo več) Chievo - Milan 0:1 (0:1) STRELEC: v 8. Muntari Utrujeni Milan se je z zmago v Ve-roni vsaj za 24 ur znova zavihtel na vrh lestvice. Milan je v prvem polčasu imel kar nekaj težav, vendar je Allegrijeve varovance rešil Muntari, ki je po samih osmih minutah igre silovito streljal s kakih 30 metrov in ukanil nemočnega Sor-rentina. Pri domačih je bil zelo aktiven Paloschi, ki je tudi zadel v polno, a sodnik je zadetek upravičeno razveljavil, ker je bil napadalec Chieva za las preko obrambne vrste Milana (sodnikov pomočnik je bil brezhiben še pri dveh spornih dogodkih v Milanovem kazenskem prostoru). Črnordeči so po zadetku lepo izpeljali nekaj protinapadov, a bili netočni pri strelu na vrata. V drugem polčasu je Pellissier imel takoj dve priložnosti za zadetek, a Abbiati in obramba sta mu preprečila izenačenje. Nato je na obeh straneh nastopila utrujenost in Ne-sta (najboljši na igrišču) in soigralci so le zdržali do konca tekme. (I.F.) atletika - Na seznamu kandidatov za olimpijske igre v Londonu je 15 slovenskih atletov Prva violina bo Kozmus Primož Kozmus bo branil olimpijski naslov v metu kladiva - OKS bo reprezentanco določil 3. julija LJUBLJANA - Na seznamu kandidatov za olimpijske igre v Londonu je trenutno 15 slovenskih atletov, za pa-raolimpijske igre invalidov pa je četverica. Skupaj je 89 slovenskih kandidatov iz 18 športnih panog, največ iz atletskega tabora, osem atletov in sedem atletinj. Na čelu je Primož Kozmus, ki bo branil olimpijski naslov v metu kladiva. Poleg Kozmusa so trenutno na seznamu še Martina Ratej (kopje), Sne-žana Rodič (troskok), Marija Šestak (troskok), Tina Šutej (palica), Rožle Pre-zelj (višina), Primož Kobe (maraton), Anton Kosmač (maraton), Mitja Ko-sovelj (maraton), Boštjan Buč (3000 m zapreke), Matija Kranjc (kopje), Nina Kolarič (daljina), Marina Tomič (100 m ovire), Barbara Špiler (kladivo) in Brent LaRue (400 m ovire). Na paraolimpij-skem seznamu pa so Tanja Cerkvenik (kopje, krogla), Tatjana Ljubič Majcen (kopje, krogla), Jože Flere (disk, kij) in Henrik Plank (kopje, krogla). »Začetek sezone je bil zame odličen, saj sem še vedno na vrhu svetovne lestvice. V finalih sem nastopila na zadnjih treh velikih tekmovanj, sedaj pa si želim še višje. Nastopila bom tudi na evropskem prvenstvu, diamantna liga pa bo v drugem planu,« je na predstavitvi slovenskih atletov vrhunski nastop napovedala Ratejeva, slovenska rekorderka v metu kopja. Prezelj je dejal, da bo v 14 dnevih zaključil vse izpite na pravni fakulteti, nato pa bo nadaljeval s pripravami za OI, kjer se ob dobrem razpletu nadeja ponovnega finalnega olimpijskega nastopa, saj je že v letošnji zimski sezoni dobro tekmoval. To bo tudi njegova zadnja poklicna športna sezona. Kolaričeva nima več težav z odriv-nim gležnjem, ki so jo spremljale v zadnjih sezonah. Zato se želi vrniti na raven izpred štirih let, ko je lahko na vsaki tekmi presegla 6,60 m. Američan La-Rue je zelo vesel in počaščen, da je nedavno dobil priložnost za nastop na OI v slovenski reprezentanci, v slovenščini pa je visoka pričakovanja šaljivo označil: »Sem hiter kot blisk.« Trenutno so na seznamu trije maratonci, vendar z normami B, s katero bo lahko nastopil le tisti, ki bo letos dosegel najboljši izid. Zato vsi trije načrtujejo, da bodo letos tekli norme A. Kozmusa, kot še nekaj atletov, za- radi treningov ni bilo na predstavitvi ekipe, bila pa je njegova klubska kolegica Špilerjeva, ki prav tako nastopa v metu kladiva. »Če imaš stabilno tehniko, kot Kozmus, potem lahko na vsaki tekmi računaš na visoke izide. Sama imam eno veliko tehnično napako in moram imeti tudi srečo, da dosežem res dober izid,« je pojasnila Špilerjeva, najboljša mladinska na svetu v zadnjih letih, ki prvo sezono tekmuje med člani. Kranjc si želi, da bi kot prvi Slovenec v kopju presegel 80 m. »OKS bo reprezentanco imenoval 3. julija, če bo kdo dosegel normo po tem datumu, pa bo prav tako potoval v London. Želim si prijetnega druženja in dobrega sodelovanja ter uspešnega nastopa na OI,« si je zaželel Bogdan Gabrovec, podpredsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) in vodja slovenske olimpijske odprave v Londonu. Dodal je, da bodo slovenski športniki prvič doslej nastopali v svoji opremi; doslej so se morali na OI nositi oblačila uradnega opremljevalca ekipe, kar je včasih zelo moteče vplivalo na zadnje priprave in nastope tekmovalcev. Direktor Atletske zveze Slovenije (AZS) Boris Mikuž je ocenil: »Kljub krizi smo zbrali največ denarja doslej in tudi ob podpori OKS, tudi največji doslej, pomagali atletom v pripravah za London. Obseg sredstev je precej večji kot za OI leta 2004 ali 2008. Bogate države sicer vlagajo neprimerno več, vendar mi v tem pogledu z manjšimi sredstvi dosegamo zavidljive športne izide.« »Do OI je še 114 dni, do parao-limpijskih pa mesec dni več. Sedaj smo že v zaključnih fazah priprav za ta velika športna dogodka in imamo obetavni reprezentanci. Upam, da bodo najboljši posegli tudi po olimpijskih kolajnah. Toda tudi denimo četrto ali osmo mesto je več kot odličen nastop za tako majhen narod v globalni konkurenci. OKS je za OI poskrbel najbolje doslej, tudi z dodatnimi finančnimi vložki, zavarovanjem in meritvami. Odločili smo se tudi, da med olimpijci in paraolimpijci ne bo razlik in bomo nastopali kot enotna reprezentanca Slovenije,« je dejal predsednik OKS Janez Kocijančič na olimpijskem klubu, ki je bil v prostorih Telekoma Slovenije, pokrovitelja OKS in AZS. (STA) NOGOMET Prodali bi lahko tudi 450 tisoč vstopnic DORTMUND - Čeprav ima nemški nogometni prvak Borussia Dortmund enega največjih stadionov v Evropi - na tekmah domačega prvenstva lahko sprejme kar 80.700 navijačev -, pa je včasih tudi to veliko premalo. Za sredin veliki derbi nemškega prvenstva proti munchenskemu Bayernu so dobili kar 450.000 prošenj za nakup vstopnic. Kot je v pogovoru za televizijo Sky dejal predsednik porurskega kluba Hans-Joachim Watzke, bi, če bi lahko ustregli vsem navijačem, napolnili več kot pet stadionov. KOŠARKA - Liga NBA »Super« Dragic in Udrih NEW YORK - Slovenski organizator igre Goran Dragic je bil prejšnji teden izbran za najboljšega igralca preteklega tedna v Ligi NBA. Igralec Houstona je odlično gro ponovil tudi na tekmi proti Portlandu, kjer je bil z 22 točkami najboljši strelec (v 41. minutah), je zbral še podelil 7 podaj ter ukradel 3 žoge. Odlično je igral tudi Be-no Udrih, ki je za Milwaukee v 27 minutah dosegel 21 točk ter zbral 6 skokov in bil s tem najboljši strelec tekme. Njegovo moštvo je gladko premagalo Portland s 116:94. JADRANJE V Neaplju do nedelje Pokal Amerike NEAPELJ - Od danes do nedelje bodo v zalivu pred Neapljem na sporedu regate World Series jadralnega Pokala Amerike. Po Neaplju bo Pokal Amerike od 15. do 20. maja gostoval v Benetkah in nato od 26. junija do 1. julija v Newportu v Angliji. MOTO GP - Španec Jorge Lorenzo (Yamaha) je zmagovalec prve dirke nove sezone motociklističnega svetovnega prvenstva v elitnem razredu motoGP. V Katarju je premagal tovarniška dirkača Honde, rojaka Danija Pe-droso in svetovnega prvaka Avstralca Caseyja Stonerja. V šibkejših razredih moto2 in moto3 sta zmagala Španca Marc Marquez in Maverick Vinales. KOLESARSTVO - Belgijskiko-lesar Tom Boonen (Omega Pharma) je zmagovalec klasične kolesarske preizkušnje Pariz - Roubaix. Belgijec se je v zgodovino severnega pekla kot zmagovalec zapisal že četrtič, saj je dobil tudi izvedbe v letih 2005, 2008 in 2009. Drugi je bil Francoz Sebastien Turgot, tretji pa Italijan Alessandro Ballan. DAVISOV POKAL - V polfi-nalu Davisovega pokala bodo igrale reprezentance ZDA, Španije, Češke in Argentine. ROKOMET - Rokometaši Srbije so si zagotovili zadnje prosto mesto na olimpijskem turnirju v Londonu. Na olimpijskem turnirju bodo nastopile: Španija, Srbija, Hrvaška, Islandija, Švedska, Madžarska, Francija, Velika Britanija, Danska, Argentina, Južna Koreja ter Tunizija. SLOVENSKA ZMAGA - Slovenski teniški reprezentant Aljaž Be-dene je zmagovalec turnirja serije challenger ATP v italijanski Barletti. 22-le-tni Ljubljančan je v finalu brez težav ugnal domačina Potita Staraceja s 6:2 in 6:0. / ŠPORT Sreda, 11. aprila 2012 17 motociklizem - Druga preizkušnja pokala Yamaha R6 Cup Mitja Emili prvič 1. v Imoli Čez cilj je privozil z osmimi sekundami prednosti - Dež in moker asfalt sta bila njegova zaveznika Dež in moker asfalt sta bila tokrat zaveznika proseškega motociklista Mitje Emilija. Na drugi preizkušnji Yamaha Cup R6 na dirkališču v Imoli je bil v nedeljo proseški motociklist Mitja Emili (v sredini na zmagovalnem odru) najhitrejši in je osvojil prvo mesto. Prvič v Imoli. »Startal sem z devetega mesta, ki sem si ga izboril na sobotnih kvalifikacijah. Kmalu po startu sem se prebil v ospredje in na koncu privozil čez ciljno črto z osmimi sekundami prednosti. Resnici na ljubo mi je bil tokrat moker asfalt pisan na kožo. V takih vremenskih razmerah se dobro znajdem. V Imoli je pred dirko in tudi med lilo kot iz škafa. Poznalo se je tudi, da smo pred dirko izboljšati kapaciteto motorja, ki je tokrat deloval brezhibno,« je po zmagi na dir- ki v Imoli ocenil Emili. Drugouvrščeni Andrea Manici je imel osem sekund zaostanka. Emili se je na skupni lestvici približal vrhu. Po drugi preizkušnji je tretji na lestvici. Za vodilnim Biliottijem zaostaja osem točk, ki jih bo skušal izničiti na prihodnji dirki bo v Monzi. Slednja bo že 29. aprila. V Imoli je nastopilo 39 motocikli-stov, čez cilj pa jih je pripeljalo 20. Vrstni red: 1. Mitja Emili čas: 18:41,661; 2. Andrea Manici + 8,933; 3. Manuel D'Andrea + 12,623; 4. Leonardo Leuthe Biliotti + 15,244; 5. Simone Pellegrini + 22,957. Skupno (po drugi od skupno šestih preizkušenj): 1. Biliotti 40 točk, 2. Manici 33, 3. Mitja Emili 32, 4. Viglieno 28, 5. Romano 26. nogomet Juventina in Breg že v soboto Poslastica v Repnu Konec tedna bo na sporedu 26. krog v deželnih amaterskih prvenstvih. Že v soboto bosta stopili na igrišče dve ekipi naših društev. V promocijski ligi bo Juventina gostovala v Romansu, Breg (2. AL) pa bo na domačem igrišču gostil Opicino. V nedeljo bo v okviru elitne lige prava poslastica v Repnu, kjer bo Kras igral proti San Luigiju. Prvi na Trofeji dežel Deželna nogometna reprezentanca najmlajših je pod taktirko selektorja Andree Petrica na Trofeji dežel v Bazilikati osvojila prvo mesto. Najmlajši iz naše dežele - igralcev ekip naših društev ni bilo - so bili v finalu s 3:1 boljši od vrstnikov iz Veneta. Na Trofeji dežel se je v finale uvrstila tudi ženska selekcija FJK, ki pa je v finalu izgubila proti Laciju. jadranje - Državna regata v razredu 420 Jadralci in jadralke tokrat pod pričakovanji košarka - Trofeja dežel v Markah FJK s tremi igralci Brega na končnem 11. mestu Štiri posadke Čupe in Sirene, ki nastopajo v razredu 420, so velikonočni vikend preživele na drugi državni regati. Nastop in uvrstitve pa niso izpolnile pričakovanj, saj je bila tokrat najvišje uvrščena posadka na 33. mestu. Na neugoden razplet pa je vplivalo tudi dejstvo, da so jadralci od 12 napovedanih regat zaradi spremenljivih vetrovnih razmer izpeljali samo tri in to prvi dan tekmovanja, tako da popravnega izpita niso imeli. Jadralci, ki jih je tokrat spremljal trener Matjaž Antonaz, so sicer zbrali tudi nekaj višjih uvrstitev, kar kaže, da bi bili lahko s kančkom sreče končni rezultati boljši. Tako je ženska posadka Sirene Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo osvojila v tretji regati 1. mesto, posadka Sirene in Čupe, ki jo sestavljata Matia Ugrin in Mirko Ju-retič je bila v tretji regati 4., Matteo Carlo Omari in As-hik Crevatin (Sirena) pa sta bila sedma. Nastopili sta še Čupini jadralki Ingrid Peric in Chantal Zeriali, ki sta zaradi prehodnega starta v drugi regati osvojili končno 107. mesto, v ostalih dveh plovih pa sta bili 34. in 52. Končne uvrstitve ostalih: 33. Matteo Carlo Omari in Ashik Crevatin (Sirena, 31, 7, 20), 37. Matia Ugrin in Mirko Juretič (Sirena/Čupa; 36, 23, 4), 42. Carlotta Omari in Francesca Russo Cirillo (Sirena, 29, 44, 1). Jadralce v razredu 420 čakata še dve državni regati, ki bosta dokončno določili potnike za evropsko mladinsko prvenstvo. Po dveh regatah sta najbližji vpoklicu jadralki Sirene Omari in Russo Cirillo, ostali pa si morajo morebitno mesto še priboriti z višjimi uvrstitvami na zadnjih dveh regatah. športni ribolov Tri 3. mesta za TPK Sireno Ribiči Sirene so se pred kratkim udeležili druge preizkušnje pokrajinskega tekmovanja v lovu na postrvi, na katerem so osvojili v posamičnih sektorjih tri 3. mesta. Visoko mesto si je z dobrim ulovom prislužil Ivan Zupan, tretji je bil tudi Oskar Perosa v svojem sektorju, v katerem je bil boljši od Olafa Si-monettiga, prav tako člana Sirene. Oba sta ulovila enako število rib, le da so bile postrvi Perose težje. Na tretjo stopničko pa je stopil izkušeni Vojko Brecelj. Nižje uvrstitve pa so dosegli Janko Brecelj, Alex Perosa in Danijel Simonettig. Zadnja od treh preizkušenj pokrajinskega prvenstva bo v nedeljo, 22. aprila, spet v Vilešu. Najboljši se bodo nato uvrstili na meddeželno fazo. Dejavnost ribiške sekcije pri TPK Sirena pa se širi tudi na druga področja. V sklopu projekta Ribolov: šport in kultura zbirajo fotografije z največjimi ali najpomembnejšimi vlovi rekreativnih ribičev. Fotografije sprejemajo na naslov info@tpkcntsirena.it, slike pa bodo razobesili na razstavi na sedežu Sirene, ki jo bodo otvorili ob začetku tečaja ribolova. Še jutri zbirajo zadnje prijave za tečaj ribolova, ki je namenjen predvsem mladim ribičem od 9. do 15. leta starosti. S Športno šolo Trst na vikendu v naravi v Bohinju Športne urice, nočni pohod, plavanje v bazenu, izleti, igre na prostem, predvsem pa zabava. Pri Športni šoli Trst se že nekaj let zavzemajo, da bi poleg redne vadbe svojim malčkom ponudili tudi čim več dodatnih gibalnih izkušenj in to ne samo v telovadnici. V tem kontekstu so organizirali športni vikend na snegu, ki pa se je zaradi pomanjkanja snega, spremenil v vikend v naravi. V Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Bohinju je bilo okrog 50 udeležencev, organizatorji so bili Biserka, Petra, Maksi in Mitja (na posnetku Janka Kovačiča). Že v petek zvečer je bilo na programu posebno doživetje: po večerji so se otroci s svojimi starši odpravili na nočni pohod z baklami okrog Bohinjskega jezera. Tudi v soboto ni manjkalo doživetij: starši in skupina osnovnošolcev so se odpravili na pohod do planine Vogar, mlajši otroci pa so medtem imeli športne igre, poligone, štafete in druge zabavne dejavnosti. Po kosilu se je cela skupina odpravila do Bohinjske Bistrice v bazen. Nedeljsko sončno jutro je bilo kot nalašč za lov na zaklad in odkrivanje bližnje okolice. Deželna košarkarska reprezentanca FJK petnajstletnikov (1997), v kateri so letos nastopali kar trije košarkarji Brega, je na Trofeji dežel osvojila končno 11. mesto. V nedeljo je izgubila z Abruci (64:72), tako da si je končno uvrstitev izborila na tekmi za 11. mesto proti Um-briji (zmaga FJK s 63:58). Tudi na finalnih srečanjih so vsi trije igralci Brega -Luca Gelleni, Gaicomo Crismani in Matteo Norbedo - igrali: proti Abrucem sicer niso dosegli točk, na tekmi proti Umbriji pa je Norbedo zbral 3 točke, Crismani 9, Gelleni pa je igral, vendar ni dosegel točk. V Markah, kjer so odlično organizirali večdnevni turnir, pa deželna reprezentanca FJK ni dosegla zadanega cilja. Pred odhodom je član trenerske ekipe Robert Jakomin napovedal, da želijo izboljšati lansko 9. mesto, kar pa jim ni uspelo. »Moč nekaterih ekip, ki črpajo igralski kader iz večjega teritorija, je bila očitna. Lombardija, Toskana in druge večje dežele so v svojih vrstah imele že dvometraše, izkušene in fizično boljše pripravljene fante, ki bi lahko igrali tudi v C-ligi. Skratka, v tej zasedbi smo bili proti takim ekipam brez moči, zato je 11. mesto naša realna uvrstitev,« je pojasnil Jakomin in dodal, da se očitna razlika kaže tudi v strukturi društev, kjer trenirajo mladi. V večjih deželah ima že srednje velik klub v mladinskem sektorju veččlansko trenersko ekipo s kondicij-skim trenerjem vred in do petimi treningi na teden. »Izpostaviti moram tudi, da člani izbrane vrste FJK nikakor niso vajeni igrati proti ekipam, kjer je igra intenzivnejša in hitrejša, saj jih v naši deželi ni,« je zaključil Jakomin. V zadnjih petih letih je izbrana vrsta FJK na Trofeji dežel sicer dosegala vedno višje uvrstitve, najboljša je bila pred štirimi leti, ko je bila druga. Med igralci Brega, ki jih vodi trener Borut Sila, je bil na turnirju najbolj konstanten bek Crismani. Organizator igre Norbedo se je izkazal z asistencami, saj je bil po številu podaj drugi najboljši na turnirju, proti fizično boljšim tekmecem pa je imel več težav, krilo Gelleni - od treh edini, ki je svojo športno pot tudi začel pri Bregu - pa je nastope začel prepričljivo, njegov doprinos pa je na koncu upadel. »Vsekakor pa je bila za vse enkratna izkušnja, saj so nenazadnje spoznali širšo košarkarsko realnost,« je še dodal Jakomin. V dvanajsterici je bil sprva tudi Lenard Zobec, ki pa se zaradi bolezni turnirja ni udeležil. V finalu je zmagala Lombardia pred Toskano, tretji je bil Piemont. Združenje slovenskih športnih društev v Italiji sklicuje . „ 41. redni občni zbor Zvidt v petek, 20. aprila 2012 ob 15.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani društva KD Skala - Trg neodvisnosti 5 v Gabrjah (Sovodnje ob Soči) □ Obvestila SK DEVIN prireja štiridnevni tečaj plezanja od 14. aprila do 1. maja v Glinščici in na Napoleonski cesti in tečaj plezanja po zavarovanih poteh, ki bo potekal 22., 25. in 29. aprila in se bo odvijal v Glinščici in v Vipavski dolini. Informacije in vpisovanja na info@skdevin.it ali na 335 8416657. TPK SIRENA organizira tečaj športnega ribolova za mlade od 9. do 15. leta starosti. Tečaj vključuje štiri lekcije, ki bodo na sedežu kluba v Barkovljah ob sobotah med 15. in 18. uro. V ceni bo vključen ves potrebni material, včlanitev v Zvezo za obvezno zavarovanje, vabe in končno tekmovanje. Vpisovanje bo mogoče do 12. aprila, prvo srečanje pa bo v soboto 14. aprila. Informacije in vpisovanja na 3358034912 ali 3466424907 ali info@tpkcntsirena.it. Na turnirju v Zgoniku najboljši Slovenci Namiznoteniški odsek ŠK Kras je pred kratkim organiziral rekreacijski turnir, ki je spadal še v sklop proslav ob 50-letnici ustanovitve društva. V Zgoniku so nastopili tekmovalci s tržaškega konca in iz Slovenije, ki so bili na turnirju najbolj uspešni. Prvo mesto je osvojil Marjan Omrzelj (NTK Škofije), drugi je bil Marjan Ma-rušič (Škofije), tretji pa namiznoteni-ški igralec Krasa Livio Tagliapietra. 18 Sreda, 11. aprila 2012 MNENJA, RUBRIKE / O NAŠEM TRENUTKU Bolniška srečanja med blagimi robovi Ace Mermolja_ Na dejstvo, da sem vstopil na tretjo življenjsko postajo, me opominja be-ležnica z bivanji v tržaških in drugih bolnišnicah. Teh se je nabralo kar nekaj. Dober del marca sem bil gost Katinare. Bralci pa naj se ne ustrašijo: ne nameravam pisati o boleznih, čeprav so med najbolj priljubljenimi temami naših vsakdanjih pogovorov. Bolnica je namreč tudi kraj posebnih srečanj z ljudmi, ki jih krhkost posameznika ovije v tančice bližine in solidarnosti. Ob vsem, kar groznega berem in slišim, sem imel v tržaških bolnicah dobre izkušnje. Tudi zadnjič sem se srečal s prijaznostjo, strokovnostjo in s pozornostjo. Večina zdravniškega in bol-ničarskega osebja so ženske. Zdravniški poklic zahteva še vedno marljivost pri študiju, delavnost in natančnost. To so odlike, ki jih npr. v politiki ni več. Moški uspevamo, kjer vlada endemična površnost. Edina blaznica, ki sem jo srečal, je proslula sprejemnica prve pomoči na Katinari. Tam lahko izdihneš, a tudi to je drugo poglavje. Zanimajo me spomini na druge dogodke in srečanja. V bolnici so ljudje in v tržaških bolnicah prihajajo med postelje delčki Trsta,odlomki njegove zgodovine, stvarnosti, odnosi med Slovenci in Italijani, Istra itd. Vse prihaja v milejši večerni luči in brez ostrin. Konec osemdesetih let sem bil v stari stavbi bolnice Maggiore in nato v stavbi za infekcijske bolezni sv. Magdalene več tednov. Bilo je to leto, ko se je iz teme širil aids. Prihajala je kuga stoletja. Svojevrsten tifus, ki sem ga iztak-nil, je imel nekaj podobnih simptomov in med lastnimi blodnjami, sem zaslutil vprašujoče poglede osebja: je lahko on, ki ima kugo? Mislil sem, kje sem za vraga staknil ta aids, za katerim umirajo rock zvezdniki, sloviti igralci in modni kreatorji? Po ovinkih sem izvedel, da so bili testi zame negativni. Danes o bolezni ne beremo več. Slišal pa sem tudi kak neprijazen komentar o tem, da sem Slovenec. Bili so izjema, a so zaboleli. Komentarji so bili neljubi oklepaji, drugače sem izpostavil z osebjem dobre odnose. Potrudil sem se predvsem z bolničarkami, kar mi je med postnim stradanjem prineslo kak piškot "na skrito". Skoraj desetletje pozneje sem bil v drugačni bolniški strukturi s posebno "populacijo" in z dolgim bivanjem. Počasi, med razgovori, diskusijami, prepiri in pomiritvami sem odkril kar nekaj starejših možakarjev, ki so pričeli govoriti z mano slovensko ali hrvaško. Nekaj je bilo odkritih Slovencev, drugi to niso bili in so se počasi odkrivali. V živem spominu mi je ostal starejši in preprost mož, ki je prebil otroštvo in mladost kot kolon na istrskem posestvu italijanskega bogatina iz Rima. Možic, bil je namreč droben in manjše postave, mi je z dogodki iz življenja razgrnil dobršen del tukajšnje, tržaške in istrske zgodovine. Najprej je torej bil kolon. Nato je prišla vojna in on je oblekel kar tri uniforme: italijansko, nemško in končno partizansko. Ni mu bilo jasno, na kateri strani je. Pod novo Jugoslavijo je delal kot sodar in nato kot rudar. Odšel je v Trst, se vkrcal na ladjo in postal mornar. Plul je po svetovnih morjih. Končno se je prelevil v ribiča in delal na ribiških barkah. V majhnem čolniču je bil privezan za matično barko in pazil, da so mreže prav razpotegnjene. S sitno ženo je živel v begunskem naselju, čeprav mu ni bilo jasno, če je esule ali ne. Oznako so si nadeli žena in sinovi. Letošnjega marca sem srečal kar nekaj zanimivih mož, če lahko sploh uporabim pridevnik »zanimiv« za bolniške razmere. Bolj kot zanimivi so si bolniki podobni v svoji in skupni krhkosti. Nekaj dogodkov pa je omembe vrednih. Kot »cimra« sem imel za nekaj dni od mene nekaj let starejšega moža. Bil je droben in strasten pohodnik. V bolnico so ga pripeljali v gojzarjih. Po izobrazbi je bil pravnik, po poklicu bivši funkcionar. Ko je je zvečer moja žena odšla z obiska, se mi je mož približal in mi rekel: »Nič nimam proti temu, da govorite vaš jezik. Saj veste, da v Trstu niso vsi istega mnenja, jaz pa sinovom vedno pravim, da se ne sme opustiti izvora.« Njegov oče je bil Furlan. Med fašizmom so ga z družino premestili v Pulj. Stanovali so pri areni. Po vojni je oče z družino zapustil Istro in se odselil na Sicilijo. Tu je moj »cimer« živel in študiral. Nato se je vrnil v Trst, kjer se je zaposlil. Brala sva iste časopise in sva tako kupila vsak svojega in si ga izmenjala. V oddelek so pripeljali Angleža, ki je bil dokaj zmeden. Opazil sem, da tudi mlajšim Italijanom, zdravnicam in bolničarkam, povzroča angleščina še vedno težave. V ljubljanski kliniki jo govorijo kot slovenščino. Moža so kmalu premestili prav v sobo k Angležu. Zamr-mral je, da bo pač obnovil svoje znanje angleščine. Dan pozneje sva se našla na hodniku. Doživel je nenavadno srečanje. Anglež v oddelku je mojemu bivšemu »cimru« povedal, da se je poročil z žensko iz Istre. Bila je iz Pulja in živela ob areni in to v sosednji hiši, kjer je preživel otroštvo moj »cimer«. Življenje se je na čuden način zaokrožilo v prostoru in času. Postelja nasproti moje je bila prazna slabe pol ure. Dobila je novega pacienta. Bil je to gosposki mož. Po poklicu je bil geolog, bivši univerzitetni profesor in raziskovalec. Delal je v Trstu, v Braziliji, v Afriki in drugje po svetu. Bil je izrazito veren, imel je poznanstva po Italiji in v Vatikanu, obiskali so ga kolegi in nekateri primariji - profesorji. Ko je nad Katinaro legla tema, je tudi mož izgubil neko zgrajeno avro. Govorili smo trije. Profesor je bil, kot zapisano, veren, po prepričanju an-tikomunist in očitno ni ljubil Slovanov in Slovencev. Zaradi Janeza Pavla II. so mu bili blizu Poljaki. Poljakinja je bila tudi bolniška sestra in sta zahajala skupaj k popoldanski maši. Včasih je ma-ševal poljski duhovnik. No, da ne bi bilo zadreg, sem v določenem trenutku povedal, da sem Slovenec in da je slovenščina jezik in ne narečje, kar očitno mnogi mislijo. Tudi Slovenija je nekaterim malo poznana, čeprav se pričenja tik ob Trstu. Neobstojna profesorjeva ljubezen do Slovencev mi je postala razumljiva v poslušanju njegove družinske zgodbe. Po rodu je bil Furlan, čeprav je z družino živel v Venetu. Njegov oče je po razpadu Italije pristopil k partizanski brigadi Osoppo. Usodno noč je prespal doma. Zjutraj se je v temi odpravil na planino Porčinj, kjer je našel samo še trupla tovarišev. Slučajno je ušel smrti. Zgodbo in mnenja o krivcih pokola je oče prenesel na sinove, z njo tudi politična gledanja in vero. Sin pa je družinsko tradicijo posredoval svojim sinovom. Dejstvo, da sem se razkril in povedal nekaj svojih zgodb, je bilo zame sprostilno. Profesor se mi je po svoje odkril in med omiljenimi robovi in v solidarnosti bolnikov, sta brez težav sobi-vali dve dokaj radikalno različni življenjski usodi: moja in profesorjeva. Seveda sem izvedel tudi novice iz geološkega sveta, drugi pogovori so se dotikali vsakodnevnih stvari. Zapisal sem nekaj markantnejših spominov iz bolniškega življenja, ker se mi zdi koristno, da jih delim z bralci. Ne gre le za dogajanja. Uvidel pa sem, kako se v šibkejših legah, kjer so vsi ranljivi in potrebni pomoči, razburljive in napete tematike tržaških disputov omilijo in izgubijo ostrine. V bolnici te spremlja bistvena misel, kdaj in kako boš odšel domov. Upaš, da te bodo odnesle lastne noge, da ne boš imel prehudih posledic in da ne bo poznejša terapija pre-sitna. Smrt odpišeš in misliš na jutri. V tej luči izgubijo temni spomini svojo težo. Zdravljenje ni čas za pristranske shode, parole in retoriko. Z drugim sobivaš v milejši luči, saj si človek, ki potrebuje besedo in roko drugega in zato ni pripravljen na kako bojevanje narodnega ali spominskega značaja. JEZIK NA OBROBJU Okenca, ki sploh niso tisto, za kar jih naši mediji javno in vztrajno uporabljajo, pa niso edino nepravilno rabljena beseda. Lepo bi bilo, da bi si kdo zapomnil, da se ena od dejavnosti, ki jo opravlja v italijanščini sportello, imenuje v slovenščini služba; lahko je prevajalska, socialna, bolniška, odvisno pač od stroke, zaradi katere so jo ustanovili. Podobno bi lahko rekli za družabnost, ki tudi ni to, kar tej besedi pripisujemo. Družabnost je lastnost družabnega človeka, kakor je veselost lastnost veselega človeka. Namesto družabnost, ki jo uporabljamo namesto preproste zabave, bi ji lahko rekli tudi veselost, razigranost ali kaj podobnega, torej nekaj, kar bi nakazovalo prijetno razpoloženje. Potrtost bi lahko začeli uporabljati namesto pogrebov. S temi primeri sem želela le opozoriti na nesprejemljivost besede družabnost za prijetno druženje in klepet skupine ljudi. Ta naša družabnost, ne vem, kdo jo je prvič zapisal, je zelo nalezljiva in trdovratna. Navadno se uporablja za manjšo zakusko po predavanju, razpravi, občnem zboru ali čem drugem. Pri tem pa nihče ne pomisli, da lastnosti (družabnosti) ni mogoče ne pojesti ne popiti in sploh ne prirediti. Družabnost se uporablja v našem prostoru namesto zabave, ki jo naš človek razume v pomenu italijanske feste, po domače fešte. In kaj je to v resnici? V Šlenčevem italijan-sko-slovenskem slovarju je festa najprej praznik, potem svečanost in praznovanje ter šele na koncu zabava. Voščilo buone feste! prevedemo vesele praznike!, festa nazionale je državni praznik, vestito a festa je praznično oblečen človek, far festa je praznovati. Festa se uporablja tudi za rojstni dan in god. In šele potem je festa tudi zabava in praznovanje; za zgled navaja Šlenc zabavo s plesom. Ker tukajšnji Slovenec istoveti zabavo s »fešto«, je ne sprejema za karkoli manjšega in nezahtevnega. Da pri tem stvari niso pomensko usklajene, nam potrjuje pogosta raba praznika. Festa dell'Unita (komunistično glasilo) so v slovenščino prevedli praznik Unita. Zakaj ne zabava, če je festa res zabava? Praznik v tem pomenu se organizatorjem ni zdel ustrezen, ker je praznik v slovenščini dela prost dan, ki je posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj. Praznik Unita pa je bil samo enodnevno ali večdnevno časopisu namenjeno praznovanje, ne pa praznični dan. Da zabava ni italijanska festa, nam postane jasno, če se vprašamo, kaj je zabava. Zabava je namreč vse, kar človeka fizično in psihično sprošča in vzbuja v njem dobro razpoloženje. Zabava pomeni prijetno preživeti čas in je nasprotje dolgočasja. Za otroke je lahko zabava branje ali poslušanje pravljic. Zabava za odrasle je lahko igranje kart, pripovedovanje dogodivščin, prijeten večer v družbi prijateljev. Človek se lahko zabava ob poslušanju sproščenega radijskega ali televizijske programa. Zabava je neprimerno manj, kot je zabavi namenjena družabna prireditev vaškega zavetnika ali pa ples ob taki priložnosti. Danes je za »majhne zabave« v splošni rabi izraz prijetno druženje. Pri tem moramo seveda pozabiti na italijanski pomen besede fe-sta (po naše fešta), še prej pa na popolnoma neustrezno družabnost, ki je samo lastnost družabnega človeka. Lelja Rehar Sancin PISMA UREDNIŠTVU Mazači Družbeno politično društvo iskreno čestita Davidu Pericu iz Šti-vana za odlično dejanje »državljanskega pojmovanja slovenstva«, ko je opozoril orožniško postajo o prisotnosti mazačev dvojezičnih krajevnih napisov in odločilno pripomogel, da mazača nista zbežala pred prihodom orožnikov. Sedaj bi morali nastopiti krovni organizaciji, ki sicer še vedno nimata leta 2003 obljubljene pravne službe, lahko pa vseeno dokažeta, da nista samo abstraktna organiziranost. Po naši vednosti obstaja resna nevarnost, da ostaneta mazača nekaznovana. Pomazanje tuje lastnine (čl. 639 k.z) in poškodovanje tuje lastnine (čl. 635) se kazensko preganja samo na tožbo (querela) lastnika. Za prvo kaznivo dejanje je predvidena le denarna kazen, za drugo pa tudi skromna zaporna kazen. Samo za po-mazanje zgodovinskih in umetniških spomenikov je predviden pregon po službeni dolžnosti (čl. 639, 2. odstavek). Za tožbo je pristojno edino deželno cestno podjetje in tožbe zasebnikov, občine Devin-Nabrežina in tržaške pokrajine, ki niso oškodovane stranke kot lastniki pomazanih tabel, lahko sodnik zavrne. Zasebniki pa imajo možnost kazenske ovadbe na osnovi zakonov, ki so nastali na osnovi mednarodne konvencije za odpravo vseh oblik rasne diskimina-cije z dne 21. decembra 1965 in predvidevajo kaznovanje diskriminacije, mržnje in nasilja zaradi rase, narodnosti ali verskega prepričanja. Člen 23 tako imenovanega »zaščitnega zakona« navaja tako zakon št. 654 z dne 13. oktobra 1975, kot zakon št. 205 z dne 25. junija 1993. Po drugi strani ima vsak zasebnik možnost prizi-va na civilno sodišče (nepravdni postopek) na osnovi 44. člena zakonodajnega odloka št. 286 z dne 25. julija 1998. Mogoče je nastopiti brez odvetnika in možno je doseči odškodnino tudi za negmotno škodo. Italijanska država se doslej ni izkazala na tem področju. Ko je senatorka Tamara Blažina vložila 17. septembra 2008 parlamentarno vprašanje št.4-00510 o mazanju spomenikov, šol in drugega v zvezi s Slovenci, je notranje ministrstvo odgovorilo že 9. decembra 2008, da je tržaški prefekt naročil silam javnega reda, da povečajo budnost na ozemlju pokrajine, tudi z nočnimi izvidnicami, zlasti tam, kjer je močnejša prisotnost slovenske manjšine, za preprečevanje in pregon kaznivih dejanj. Poročila o ugotovljenih kaznivih dejanjih naj bi sile javne reda sproti dostavljale sodni oblasti. Ko sta se v noči od 27. na 28. oktober 2010 pojavila na Kulturnem domu in na sosednji stavbi dva pregonljiva napisa, je bilo mogoče ugotoviti, da orožniška postaja iz Rocola, ki jo je osebje gledališča obvestilo o napisih, sploh ni predložila predpisanega poročila sodni oblasti. Parlamentarno vprašanje o tem senatorke Blažinove m št. 4-04970 z dne 6. aprila 2011 pa že eno leto čaka na odgovor. Samo Pahor Organiziranje izletov Spoštovano uredništvo, izkoriščam možnost uporabe te rubrike zato, da javno vprašam, in s tem spodbudim razmišljanje, če vsi razno razni subjekti, ki vabijo na svoje izlete in potovanja vedo, da je to področje točno uravnano z zakoni in predpisi fiskalne in civilne narave. V primeru, da se ugotovi izvenzakonsko delovanje, odgovarja vsakdo po svoji kompetenci: organizator, ponudnik usluge in tudi koristnik uslug. Pri pristojnih uradih na Deželi, stanovski organizaciji FIAVET (vsedržavno združenje potovalnih agencij) in v obširni specifični literaturi lahko vsakdo dobi potrebne informacije o tem, kaj je treba upoštevati pri organizaciji izleta. Tudi sama sem na razpolago, bodisi v svojstvu člana glavnega odbora stanovske organizacije kot tudi osebne dolgoletne prakse v tem sektorju. S spoštovanjem Divna Čuk, direktorica potovalne agencije Aurora sporočilo uredništva Objavljanje prispevkov v času volilne kampanje za upravne volitve Kot vedno v predvolilnem obdobju, tudi tokrat Primorski dnevnik v času od 8. aprila do 7. maja oziroma, v primeru drugega kroga upravnih volitev v Gorici, do 21. maja, ne bo objavljal: - pisem uredništvu, odprtih tribun, mnenjskih člankov, zunanjih komentarjev in drugih zapisov, ki zadevajo kandidate ali uprave, v katerih bodo v teku volitve, oziroma so kakorkoli povezane z volilno kampanijo; - avtorskih člankov sodelavcev, ki kot kandidati nastopajo na volitvah. Članke, ki jih bomo iz gornjih razlogov zadržali, a so po oceni uredništva splošnega interesa, bomo objavili po volitvah. Z namenom, da slovenskim kandidatom, ki nastopajo na volitvah, omogoči, da se predstavijo volivcem in jim obrazložijo glavne točke svojega programa, daje uredništvo Primorskega dnevnika možnost enkratne objave programskih smernic s fotografijo, in sicer: - za kandidate za občinske svete v obliki predstavitve ali poziva volivcem v dolžini največ 1.500 znakov, vključno s presledki. Kandidate, ki se želijo poslužiti te možnosti, vabimo, da nepreklicno do sobote, 14. aprila, dostavijo uredništvih v Trstu in v Gorici fotografijo in besedilo v slovenskem jeziku, po možnosti v elektronski obliki na naslova trst@primorski.eu ali gorica@primorski.eu. Za kandidate, ki zgoraj navedenega gradiva ne bodo dostavili v predvidenem roku, bomo sklepali, da ne nameravajo izkoristiti te možnosti. Uredništvo si pridržuje pravico, da besedila, ki bi presegala zgoraj navedeno dolžino, skrajša. Razna sporočila in obvestila v zvezi z volilno kampanjo bodo objavljena v posebni rubriki volilna kronika. Uredništvo si pridržuje pravico, da o dogajanjih po lastni presoji poroča v okviru redne kronike. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 11. aprila 2012 19 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.20 Tv Kocka: Risanka »Hrček Miha: Zajec Peter, volk in lisica Liza« 20.30 Deželni TV dnevnik 21.45 Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Aktualno: La prova del cuoco 13.30 Dnevnik, gospodarstvo in Focus 14.10 Aktualno: Verdetto finale 15.15 Aktualno: La vita in diretta 17.00 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 1.50 Aktualno: Qui Radio Londra 20.35 Kviz: Affari tuoi 21.10 Aktualno: Primaserata -Porta a Porta 6.45 Dnevnik - kratke vesti 7.20 Show: Ie-ri e oggi in Tv 7.25 Nan.: Nash Bridges 8.20 Nan.: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 2 10.50 Variete: Slow Tour 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 13.00 Nan.: La signora in giallo 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Flikken coppia in giallo 16.15 Nad.: My Life - Segreti e passioni 16.30 Film: I giganti del mare (pust., ZDA, '59) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Nati con la camicia (kom., It., '83, r. E.B. Clucher, i. T. Hill) VEDQtfANKRA 23.55 Film: II gioco della vedova nera (triler, ZDA, '08, r. A. Mastroianni)1.15 Dnevnik, Focus in vremenska napoved 1.55 Aktualno: Sottovoce 6.20 19.35, 1.35 Resn. serija: L'isola dei fa-mosi 7.00 Risanke: Cartoon flakes 10.00 Aktualno: Tg2 Insieme 11.00 Variete: I fat-ti vostri 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Aktualno: L'ltalia sul Due 16.10 Nan.: La signora del West 17.00 Nan.: Private Practice 17.50 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Zodiaco - Il libro perduto (i. S. Assisi) 22.55 Nogomet: 90° Minuto Champions 0.30 Dnevnik 1.00 Nan.: Day Break O Italia 1 6.00 Dnevnik 7.00 Aktualno: Tgr Buon-giorno Italia/Regione 8.00 Aktualno: Agora 10.00 Aktualno: La Storia siamo noi 11.00 Aktualno: Apprescindere 12.00 Dnevnik, športne vesti, vremenska napoved in rubrike 12.45 20.10 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik 14.20 Dnevnik 14.50 Tgr Leonardo 15.05 Nan.: Lassie 15.55 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Dok.: Geo & Geo 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Chi l'ha visto? (v. F. Scia-relli) 23.15 Aktualno: Volo in diretta 0.00 Nočni in deželni dnevnik 1.05 Aktualno: Crash - Contatto Impatto convivenza VELIKONOČNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV Vodoravno: porno, Dolinar, Inter, Elek-tra, stilistika, A. N., Tani, lovorika, ara, Lone, I. R., RI, Kebir, Jiri, domino, Vadim, Arad, L. O., Ist, ter, Apulija, velikonočne, L. T., praznike, Eseni, Varna, satanizem, PSG, kreda, M. E., Ink, R. D., eta, Rus, Cali, A. K., agava, razvade, Italijan, opoj, 0. R., etalon, Sara, avrora, nauk, Nepal, Nang, Adua, Igo, N. S., Eno, Te, Lonny, Z. O., mik, atom, Santander, Ernani, lan, Po, Ari, Marko, T. R., ASL, dostava, Križ, 1. B., Enij, tučenje jajc, pena, nota, aki, eter, K. K., cena, osar, Udine, plima, Ren-za, Loren, Al, os, ogenj; zgoraj, geslo: ve-se I e velikonočne praznike; spodaj, na sliki: Križ, tučenjejajc. ^ Tele 4 La l Wenk, i. A. Garcia) 16.00 Dok.: Atlantide - Storie di uomini e di mondi 17.00 Nan.: JAG - Avvocati in divisa 18.50 Show: G'Day alle 7 su La7 19.25 Show: G'Day 20.00 Dnevnik 20.30 Aktualno: Otto e 23.45 Film: Istinto primordiale (dram, ZDA, '99, r. J. Turteltaub)2.00 Nočni dnevnik 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 Aktualno: La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 10.10 Dnevnik 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Variete: Uomini e donne 16.15 Talent show: Ami-ci 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 Dnevnik - kratke vesti 18.45 Kviz: The Money Drop (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia 21.10 Nan.: Le tre rose di Eva 23.20 Aktualno: Matrix (v. A. Vinci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 7.00 Risanke 8.40 Nan.: Settimo cielo 10.35 Nan.: Ugly Betty 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 19.50 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball Z 15.30 Nan.: Camera Café 15.55 Nan.: Provaci ancora Gary 16.10 Nan.: La vita secondo Jim 17.15 Rubrika: Bau Boys 17.45 Kviz: Trasformat (v. E. Pa-pi) 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: Tutto in famiglia 20.20 Nan.: CSI - Miami 21.10 Variete: Le Iene Show 0.30 Šport: Controcampo - Linea notte 1.45 Nan.: The Shield 7.00 Dnevnik 7.20 14.50 Dok.: Il portola-no 8.30 Dnevnik 8.50 Šport: Ski magazine 10.00 Dok.: Borgo Italia 11.15 Film: Mar-cellino pane e vino (rom., Šp., '55, i. P. Calvo) 12.45 14.00, 20.25 Tg Agenparl 12.50 Aktualno: Mukko Pallino 13.10 Aktualno: Qui Slovenia 13.15 Variete: Borghi nel FVG 13.30 Dnevnik 15.10 19.00 Dok. odd.: Italia da scoprire 15.35 Dok.: Borgo Italia 16.00 Šport: Epoca... che storia 16.35 Dnevnik 17.00 Risanke 19.30 Večerni dnevnik 19.55 Rotocalco ADNKronos 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Film: Non mi muovo (kom., It., '43, r. G. Simonelli, i. E. De Filippo) 22.30 Aktualno: Musa Tv 23.02 Nočni dnevnik 23.25 Film: Jess il bandito (western, ZDA, '39, r. H. King, i. T. Power) 21.10 Show: Un Due Tre Stella (v. Sabina Guzzanti)23.45 Dnevnik in športne vesti 23.55 Film: The Whistleblower (dram., Kan., '11, r. L. Kondracki, i. R. Weisz) 2.20 Aktualno: (ah)iPiroso (t Slovenija 1 6.05 Kultura, Odmevi, dobro jutro (pon.) 10.10 Risanke 10.45 Ribič Pepe (otr. nan.) 11.05 Zlatko Zakladko 11.20 Nan.: Habib (pon.) 12.00 Poročila 12.05 Dok.: Muzika od Trsta do Trbiža (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tednik (pon.) 14.20 Duhovni utrip (pon.) 14.35 Črno beli časi (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak (pon.) 15.45 Ugriz-nimo znanost (pon.) 16.00 O živalih in ljudeh (pon.) 16.20 Globus (pon.) 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.25 23.40 Turbulenca 18.00 Nan.: Začnimo znova 18.35 Risanke 18.55 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 0.40 Slovenska kronika 20.05 Film: Nanga Perbat (Nem.) 22.00 Odmevi, Kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 23.35 Dok. serija: Branja 0.10 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti (pon.) (t Slovenija 2 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 8.30 23.25 Zabavni infokanal 10.20 Dobro jutro (pon.) 12.50 Imago Sloveniae: Trio Fuoco 15.35 Bilo je... (pon.) 16.00 Glasb. odd.: Mu-zikajeto (pon.) 16.30 Mostovi - Hidak (pon.) 17.00 Film: Umreti za Hitlerja 17.55 Nogomet: Rudar - Maribor, Pokal Hervis 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Londonski vrtiljak 20.30 Športni izziv 21.00 Dok. serija: Slovensko olimpijsko stoletje 22.05 Bleščica - odd. o modi 22.40 Glasb.-dok. odd.: Trio Lorenz 23.20 Slovenska jazz scena |r Slovenija 3 6.00 19.55 Sporočamo 8.30 Poročila Tvs1 10.00 Komisija za nadzor javnih financ, prenos 13.30 Dnevnik Tvs1 14.30 Odbor za kmetijstvo, prenos 17.50 Kronika 19.00 Tv dnevnik - z znakovnim jezikom 20.00 23.00 Aktualno 20.30 Kontaktna oddaja 21.30 Žarišče 22.00 Odkrito (pon.) 23.25 Odmevi (pon.) Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Zoom - vsestranska ustvarjalnost 15.00 Back stage live 15.30 Potopisi 16.00 Biker Explorer 16.30 Glasb. odd.: Boben 17.30 Vse-danes - Vzgoja in izobraževanje 18.00 Minute za 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.10, 0.10 Vse-danes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Risanke: Jacky 20.00 Slovenski magazin 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.00 Koncert: Francesco Piu 21.30 Koncert: Jazz Stage 22.25 Dok. odd.: Gradisca d'Isonzo 22.55 Arte-visione - pripr. Laura Vianello 23.25 Effe's inferno 0.25 Čezmejna Tv - TDD LA 6.00 Dnevnik, vremenska napoved, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.45 Aktualno: Coffee Break 11.10 Aktualno: L'aria che tira 12.3017.45 Variete: I menù di Benedetta 13.30 Dnevnik 14.05 Film: Biglietti...d'amore (rom., ZDA, '99, r. R. pop Pop TV 6.30 8.55, 10.05, 11.30 Tv prodaja 7.00 16.40, 17.10 Nad.: Zmagoslavje ljubezni 7.55 10.35 Nad.: Pola 9.10 Dvoboj kuharskih mojstrov (resn. serija) 12.00 17.45 Nad.: Larina izbira 13.00 24UR ob enih 14.00 Najboljši domači video posnetki 14.35 Nad.: Moji dve ljubezni (nad.) 15.35 Nad.: Eva Luna 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - recepti 18.55 24UR in vremenska napoved 20.00 Film: Drugi moški (ZDA) 21.55 24UR zvečer, Novice 22.10 Nan.: Na kraju zločina 23.10 Nan.: Zdravnikova vest A Kanal A 7.00 Yu-Gi-Oh! (ris. serija) 7.25 Svet (pon.) 8.20 Družina za umret (hum. nan.) 8.50 13.25 Vsi županovi možje (hum. nan.) 9.15 13.55 Pa me ustreli (hum. nan.) 9.45 16.10 Faktor strahu (resn. serija) 10.40 Astro Tv 12.00 18.55 Nan.: Teksaški mož postave 12.55 Tv prodaja 14.25 Film: Poslednji križarji (ZDA) 17.10 Nan.: Na kraju zločina -Miami 18.00 19.45 Svet 20.00 Film: Air America (ZDA) 22.05 Nan.: Dexter 23.05 Film: Lažno priznanje RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.25 Dobro jutro: pravljica, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 V novi dan (Boris Devetak in Marko Sancin); 10.00 Poročila; 10.10 V novi dan; 11.00 Studio D; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Važno je sodelovati, vodi in pripr. Peter Rustia; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Marjan Tomšič: Olive in sol, 22. nad.; 18.00 Glasbeni magazine; 19.15 Volilna tribuna in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.45, 8.10, 19.45 Kronika; 6.30, 8.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10 Pregled prireditev; 10.00 Živalski blues; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.30 Na rešetu; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Glasbena razglednica: zaključek Svireli v Štanjelu; 19.00 Večerni radijski dnevnik; 20.00 Odprto za srečanja; 21.00 Primorska poje 2012; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Podzemlje. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00-8.00 Dobro jutro; Almanah; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 6.58 Viaggiando (vsako uro do 19.58); 8.00-10.30 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Accadde oggi; 8.35, 17.33 Eu-roregione news; 8.40, 12.15 Pesem tedna; 9.35 Appuntamenti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski program; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.30 Economia e din-torni; 11.35 Play list; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 20.30 Commento in studio; 13.33 Fegiz files (od novembra dalje); 14.00, 23.00 Finestra sul FVG; 14.35, 21.00 Move your MP3; 15.00 La biblioteca di Babele; 16.00-18.00 Popoldan ob štirih; 18.00 In orbita; 20.00 Proza; 22.00 Classicamente, liricamente, sonoramente clas-sici; 23.30 Nel paese delle donne; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro!; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 9.15, 17.45 Na Val na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.30 Novice; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Arsov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 11. aprila 2012 VREME, ZANIMIVOSTI Danes bo v naše kraje že prispela izrazita hladna fronta, ki bo nad Venetom oblikovala ciklonsko območje. Jutri se bo fronta premaknila na Balkan. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.26 in zatone ob 19.47 Dolžina dneva 13.21 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 1.00 in zatone ob 9.45 Nad vzhodno Evropo, Balkanom in Sredozemljem je območje visokega zračnega tlaka, nad severnim Atlantikom, zahodno Evropo in Skandinavijo pa je obsežno ciklonsko območje. Hladna fronta je zajela zahodno Evropo. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo obremenilen, veliko ljudi bo imelo z vremenom povezane težave, okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Spanje v noči na četrtek bo moteno. Priporočamo večjo previdnost. PLIMOVANJE Danes: ob 7.19 najnižje -31 cm, ob 19.06 najvišje 14 cm, ob 22.22 najnižje 13 cm, ob 23.37 najvišje 13 cm. Jutri: ob 10.53 najnižje -25 cm, ob 19.29 najvišje 24 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m............5 2000 m...........-1 1000 m............3 2500 m...........-4 1500 m............2 2864 m...........-7 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 5,5, v gorah 6. O 0/7 KRANJSKA G. O TRŽIČ 3/12 /a videm 0 C-S 6/16 O PORDENON 7/15 ČEDAD O 7/15 GORICA O 8/16 O N. GORICA 6/14 O KRANJ O LJUBLJANA 4/14 POSTOJNA O 4/11 KOČEVJE KA 7/11 CELJE 6/13 O PTUJ o Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER N. MESTO 4/13 O ZAGREB 5/15 O (NAPOVED ZA JUTRp \ Jutri bo dež dopoldne povečini ponehal, delno se bo zjasnilo. Čez dan bodo možne manjše krajevne padavine, deloma plohe. V petek bo zjutraj delno jasno, čez dan pa se bo spet pooblačilo. Ponekod bo tudi občasno deževalo. Zapihal bo jugozahodni veter. psihologija - Podpredsednica britanskega združenja vzgojiteljev Otroci zaradi računalniških • • * • • • 1 »v* igric postajajo vse nasilnejši PARIZ - Otroci zaradi nasilnih računalniških igric, od katerih so lahko odvisni, postanejo na-silnejši in se pogosto zatekajo v domišljijski svet, opozarjajo strokovnjaki. Kot je pojasnila podpredsednica britanskega združenja učiteljev in vzgojiteljev Allison She-ratt, že štiri- in petletni otroci na igriščih "uprizarjajo" nasilne prizore iz igric. Poleg tega po gledanju ali igranju zanje neprimernih iger postanejo bolj razdražljivi in nasilnejši. Sherattova je opozorila, da otroci, ki postanejo odvisni od iger, bežijo pred realnostjo, zato jim grozi socialna izključenost, debelost in osamljenost. Dejala je še, da je na splošno v zadnjih letih pri otrocih opaziti večjo agresivnost. "Sicer vsi pričakujemo, da se bodo otroci med igro prerivali in bodo morda celo grobi drug do drugega, vendar sem opazila, da na igriščih večinoma le igrajo prizore iz iger in da se pogosto brez pravega razloga tepejo in poškodujejo druge," je še povedala Sherattova. Večina štiri- in petletnikov iz skupine, ki jo vodi Sherattova, ima v svoji sobi televizor in prenosni računalnik, nekateri pa imajo celo svoje igralne konzole ali vsaj dostop do njih. (STA) Marsikateri otrok z video igrami preživi po več ur na dan Lep nasmeh res vreden milijon dolarjev SYDNEY - Premožnejši Avstralci imajo praviloma več zob kot tisti z nižjimi dohodki, razkriva šesto letno poročilo avstralskega Inštituta za zdravje in blaginjo o dentalnem zdravju Avstralcev. Stanje zobovja v Avstraliji pravzaprav zelo natančno odraža stanje človekove denarnice, še poudarja poročilo inštituta. Avstralski raziskovalci so sodelujoče v raziskavi razporedili v sedem kategorij glede na višino dohodkov. Pri tem so ugotovili, da se z najboljšim stanjem zobovja in največ zobmi lahko pohvalijo tisti, ki zaslužijo največ, najbolj klavrno podobo zobovja pa so odkrili pri tistih z najnižjimi dohodki. V povprečju imajo avstralski prejemniki različnih oblik socialne pomoči kar dvakrat manj zob od tistih, ki imajo zadostne prihodke. Rezultati raziskave, v kateri je sodelovalo 6000 oseb, po mnenju analitikov odražajo dejstvo, da obvezno zdravstveno zavarovanje v Avstraliji krije le obisk pri splošnem zdravniku, ne pa tudi zdravljenja pri zobozdravniku. To je razmeroma drago, zato se mu morajo nekateri zaradi pomanjkanja sredstev odreči. Tisti z večjimi dohodki imajo posledično prav zares več razlogov za nasmeh. Zgolj eden od petih v kategoriji najbolje plačanih Avstralcev se namreč po pregledu pri zobozdravniku nato iz finančnih razlogov ne odloči za zdravljenje, če je to potrebno. Zobozdravnika sicer redno obiskuje približno 70 odstotkov Avstralcev, približno vsak tretji pa sploh ne. (STA) malta - Med velikonočnim koncem tedna Vandali poškodovali falični spomenik VALLETTA - Na Malti so neznanci poškodovali spomenik v obliki penisa, ki je bil v preteklosti deležen številnih kritik. Kot poročajo lokalni mediji, se je vandalski napad na tri metre visok večbarvni kip Colonna Mediterranea (sredozemski stolp), v katerem je bil poškodovan vrh spomenika, zgodil med velikonočnim koncem tedna. Spomenik, ki stoji na vhodu v vas Luqa, so odkrili leta 2006. Njegov avtor Paul Vella Critien je takrat dejal, da je navdih za stolp dobil tudi v egipčanskih obeliskih, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Nekateri prebivalci tega katoliškega otoka so se bali, da bo spomenik užalil papeža Benedikta XVI. med njegovim obiskom aprila 2010, zato so sprožili neuspešno peticijo, da bi stolp v času njegovega obiska pokrili. (STA)