TEDNIK LETO XXXI., ŠT. 50 Ptuj, 28. decembra 1978 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALIS^ČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA Današnji novoletni številki je priložena posebna priloga, ki smo jo pripravili novinarji vseh sedmih slovenskih pokrajinskih časnikov.S svojo vsebino vam bo predstavila vse pomembnejše letošnje pridobitve v Sloveniji in vas seznanila z mnogimi zanimivostmi iz naših krajev. Vieto 1979stopamo dobro pripravljeni Prehod iz starega v novo leto je čas, ko preglej u je- mo rezultate našega dela in sprejemamo usmeritve ter konkretne programe za naslednje obdobje. V preteklem letu smo na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti prebrodili vrsto težav. Nekatere bodo predmet obravnave in skupnega reševanja tudi v prihodnjem letu. Dosegli pa smo tudi veliko dobrih rezultatov na področju organiziranja združenega dela, pri realizaciji novih naložb, na področju gospodarje- nja ter samoupravnega sporazumevanja in odločanja. Pri organiziranju združenega dela je najvažnejši dosežek nadaljnje uveljavljanje zakona o združenem delu, pri organiziranju temeljnih organizacij. V tem letu je bila samoupravno sprejeta združitev trgovskih organizacij Panonije in Izbire, ter dolgo načrtovana združitev Splošne bolnišnice in Združenega zdravstve- nega doma. Obe združitvi pomenita za našega delavca in občana boljše in bolj racionalno delo. Trgovina pa je postala z združitvijo tudi nosilec trgovske dejavno- sti na veliko in malo na širšem področju. Nekatere pomembnejše investicije dokončane v letu 1978 so: proizvodno skladiščna hala v Agisu in Agrotransportu, predelava grozdja v Kmetijskern kombinatu, HE Formin, Tovarna Olge Meglic v Dola- no h, poslovna zgradba SDK in Projektivnega biroja, vrtec Hajdina— Turn išče, most pri Borlu, več cestnih odsekov širom občine, ter nadaljnja izgradnja primar- nega vodovodnega omrežja in stanovanj. Vse to so za nadaljnji razvoj zelo pomembne naložbe. Bilo pa je tudi več rekonstrukcij in modernizacij. Nekatera dela pa so še v teku. Gospodarstvo v preteklem letu ni v celoti doseglo predvidenih rezultatov gospodarjenja. Nad predvide- vanji so določena sredstva za osebne dohodke, niso pa dosežena sredstva za razširjeno reprodukcijo. Zato je več vzrokov, katere pa naj samoupravni organi podrobno analizirajo ob sprejemanju zaključnih raču- nov. Pri delu delegacij in samoupravnih skupnosti temeljnih organizacij in krajevne skupnosti opažamo velik napredek, pri obravnavanju gradiva, pravočasnega spremljanja, dogovarjanja in na temelju tega tudi odločanja. Opažajo pa se tudi določene pomanjkljivosti, katere moramo odpraviti. Ni še dovolj razvito sodelovanje posameznih strokovnih služb v samoupravnih sredinah pri obravnavanju gra- diva in dajanju predlogov. Za dobro delo delegacij, družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti pa je nujno sodelovanje družbe- nopolitičnih organizacij v temeljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. Na ta način dobimo vsklajene predloge, ki upoštevajo tudi širše družbene interese, kipa so v vsakem pogledu tudi naši interesi. Skupščina je mesto za dogovarjanje. Zato naj prihajajo delegati z dovolj širokitni pooblastili, da je možno dogovarjanje in usklajevanje interesov. V resoluciji, ki pomeni izvajanje srednjeročnega programa za leto 1979 in bo predložena v sprejem občinski skupščini 28. decembra so naloge posameznih nosilcev razvoja konkretno opredeljene. Vsi se moramo zavedati, da so postavljeni cilji za vse nas obveza in jih moramo izvršiti. V kolikor še niso morajo najti določbe resolucije, konkretizacijo v last- nih programih in planih organizacij združenega dela. Program družbenih dejavnosti za leto 1979 pa so delavci in občani že razpravljali in sprejeli. V letu 1979 stopamo dobro pripravljeni. Velik del planiranja in usmerjanja smo že sprejeli. Takoj v začetku leta se bomo lahko posvetili izvedbi. Tako upravičeno pričakujemo v letu 1979 nadaljnji napre- dek gospodarstva v pogledu večanja obsega proizvod- nje, modernizacije tehnološkega postopka, razvoj družbenih dejavnosti, planirano stanovanjsko grad- njo, vlaganje v infrastrukturne objekte in komunalno dejavnost. Nadaljnje odpiranje novih delovnih mest in zaposlovanje po predvideni stopnji. Vse v cilju nadalj- nje širitve proizvodnje, izgradnje družbenega in oseb- nega standarda ter s tem zadovoljstva delovnega člo- veka in občana. Vsem delovnim ljudem in občanom v imenu druž- benopolitičnih organizacij in skupščine občine Ptuj obilo delovnih uspehov, zdravja in zadovoljstva v no- vem 1979 letu! Dr. Cvetko Doplihar Sklepna slovesnost ob letošnjem praznovanju dneva oboroženih sil SFRJ Ob 22, deœmbru dnevu oboroženih sil SFRJ je bila osrednja in sklepna slovesnost v petek, na sam prazničen dan, V vojašnici Dušana Kvedra v Ptuju je dopoldne komandant gamizge Miroslav Stankovič naprej sprejel delegacqo pionirjev, ki so prišli voščit braniteljem naših meja. Za tem so v vojašnico prispele še delegacge predstavnikov družbeno- pobučnih organizacq in SO Ormoža in Ptuja ter drugi gostje. Sledil je svečani zbor vojakov in starešin ter pripadnikov enot teritorialne obrambe. Pomen praznovanja dneva oboroženih sil SFRJ je v slavnostnem govoru orisal Miroslav Stankovič, kije povdaril nenehno povezanost naše armade z gudstvom. Vojakom in starešinam sta za tem v imenu družbenopolitičnih organizacn in SO Ormoža in Ptuja čestitala Milan Knezevič, sekretar komiteja OK ZK.S Ptuj ter Tone Luskovič. sekretar komiteja OK ZKS Ormož, Müan Strakl, direktor TOŽD Kmetçstvo pri KK Ptuj pa se je zahvalil vojakom za solidarnostno pomoč pri obiranju sadja. Najzaslužnejši vojaci in starešine so zatem prejeli vojaška odličja, pohvale in napredovanja. Udeleženci ^vnostnega zbora ob 22. decembru dnevu JLA. Foto: M. Ozmec Miroslav Stankovič, ko- mandant gamizqe Dušana Kvedra govori na svečanem zboru POLEG PESMI KLOPOTCEV ŠE PESEM STROJEV PRAZNIK V DOLANAH v soboto so v manjrazvitem haloškem kraju v Dolanah, v krajevni skupnosti Cirkulane, odprli novo tovarno hidropnevmatike in strojev, ki je veljala blizu 60 milijonov dinarjev, v njej se bo do maja prihodnjega leta zaposlilo okoli 90 delavcev. Predvsem tistih, ki so na začasnem delu v tujini in doma iz okolice Dolan. Slovesnosti so se ob otvoritvi nove tovarne poleg investitorja organizacije združenega dela Olga Meglic iz Ptuja in SOZD Elkom iz Maribora ter izvajalca del TOZD Gradnje iz Ptuja, udeležili številni gostje, občani in predstavniki družbenopolitičnega in javnega življenja občine Ptuj, predstavniki KS Cirkulane, ptujskega združene- ga dela, bank ter Stefan Nemec, predsednik komisije za pospeše- vanje skladnejšega razvoja manjrazvitih in obmejnih območij pri republiškemu izvršnemu svetu in Alojz Gojčič, sekretar medo- bčinskega sveta ZKS Maribor. Uvodno besedo je imel Simon Pešec, direktor organizacije združenega dela ,,01ga Meglic", ki je razčlenil pogoje za gradnjo to- varne v Dolanah, vodja tovarne v izgradnji, VTadb Iric pa je razložil potek celotne gradnje in vzroke za nekatere zamude. Stefan Nemec je v slavnostnem govoru med drugim dejal, da morajo banke in močne delovne organizacije na tem manjrazvitem območju še močneje sodelovati, pomagati in združevati sredstva za gradnjo novih proizvo- dnih objektov. To zato, ker je materialna osnova tu zelo šibka. SR Slovenija bo v prihodnjem le- tu, je rekel Stefan Nemec, tudi z davčnimi olajšavami omogočala gradnjo novih tovarn na manjrazvitih in obmejnih območjih. Martin Zuran, predsednik sveta skupščine KS Ccrkiiianc, jc dcjul, da bo 23. december 1978 v kroniki krajevne skupnosti zapisan z veli- kimi črkami, kaiti to je dan, do se jetovarniški dimnik tesno povezal s krajem in ljudmi ter bo v prihodnje simbol napredka KS. Obljubil je, da bodo krajani, ki se bodo zaposlili ob novih strojih, pridni, dobri in vestni delavci. Dr. Cveto Doplihar, predsednik skupščine občine Ptuj je ob tej pri- ložnosti čestital investitorju in izvajalcu za dosežen uspeh in rekel, da se bo v tem kraju v pri- hodnje poleg tradicionalne pesmi haloških klopotcev pridružila še pesem strojev. Dejal je tudi, da nova tovarna ne pomeni širitev proizvodnje samo za ,,01go Meglic", temveč za celotno ptujsko združeno delo. Kasneje so na simboličen način odprli novo tovarno. Ko je Anton Simonie vključil dvižno mizo, je predsednik delavskega sveta, Milan Križe predal ključ nove proizvodnje naistarcjši delavki Ljubici Junger, ta pa najmlajšemu delavcu Francu Pihlerju in s tem je tovarna bila predana namenu. Ob tej priložnosti je osnovna organizacija ZSMS iz Olge Meglic izročila občinski konferenci ZSMS Ptuj posebno priznanje za medse- bojno dobro sodelovanje. Alojz Cuš in Milan Križe pa sta Katarini Gajzer, Rudiju Selinšku, Ljudmili Pečnik, Mariji Šalamun, Tereziji Kramberger in Ivanu Kunsteku izročila priznanja za 20 letno delo v proizvodnem podjetju Olga Meglic. V kulturnem pro- gram so sodelovali člani folklorne skuj)ine DPD Svoboda iz Ptuja ter mešani pevski zbor iz Cirkulan. Kasneje so si številni udeleženci slovesnosti ogledali še film o izgradnji tovarne v Dolanah. zk Predsednik delavskega svela Olge MegliO, Milan Križe, je ključ za novo proizvodnjo izročil najstarejši delavki, Ljubici Junger foip JOS bralcem IN poslušalcem, zlasti pa NASIM sodelavcem želimo srečno, zdravo, delovnih IN osebnih uspehov polno novo leto 1979! Bralce obveščamo, da bo prva številka tednika v letu 1979 Izšla 11. januarja In to na 16 straneh. UREDNIŠTVO iN UPRAVA SKUPŠČINA OBČINE PTUJ IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZKS PTUJ OBČINSKA KONFERENCA SZDL PTUJ OBČINSKI SVET ZSS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZZB NOV PTUJ OBČINSKA KONFERENCA ZSMS PTUJ OBČINSKI ODBOR ZRVS PTUJ SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI OBČINE PTUJ Ob koncu starega in ob vstopu v novo leto želijo delovnim ljudem in občanom nadaljnjih delovnih uspehov na vseh področjih dela, pri uveljavljanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja in pri doseganju zastavljenih ciljev v osebnem in družbenem življenju. • VSEM SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 1979! 2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 28. december 1978 — TEDNIK RAZPRAVA O GOSPODARSKIH REZULTATIH Več konkretnega dela in odgovornosti v zadnjem času ne mine seja, da bi ne obravnavali rezultatov gospodarjenja OZD ptujske občine v letošnjem letu, ki so kot je znano njgslabši v obdobju zadnjih treh let. Kazalo pa bi le, da bi z razpravami v kratkem zaključili in pričeli s konkretnim delom. Ugotovitve so na dlani, potrebna je le konkretna akcija s podrobno razdelitvqo obvez in določitvijo rokov. Ugotovili smo kakovostne in količinske zaostanke na področju določenih dejavnosti Jasno pa je, da moramo v še preostalem obdobju uresničevanja srednjeročn^a razvojnega plana občine Ptuj zagotoviti dinamično in stabilno gospodarsko rast. Fri tem se morajo angažirati vsi nosilci planiranja in sprejete plane tudi dosledno uresničevati V naslednjih dveh letih sicer vsega izpada ne bo mogoče nadomestiti, vendar je potrebno strniti vse napore, da se približamo dogovorjenim ci^em. Ugotoviti je tudi, kako so odgovorni med letom opozarjali na to, da se pl^mske naloge ne izv^ajo, da prihaja do razhajanja na področju delitvenih razmerij in podobno. Že večkrat smo doslej govorili o tem, da delavci niso pravočasno in tudi ne podrobno seznanjeni z dosegaraem planskih nalog. Zavedati se je potrebno, da do teh odmikov ni prišlo v zadnjih mesecih, temveč smo jih ugotavljali že ob periodičnih obračunih. ■ Drugo je vprašanje glede kršenja samoupravnih sporazumov, resolucije inj kar je zelo pomembno nedoseganja sredstev za razširitev materialne; osnove združenega dela. Podatek, da je kar 33 temeljnih organizacg v te! namene dodelilo manj od rasti dohodka, tudi ni n^bo^ razvese^iv. O tem so na zadnji seji razprav^ali tudi člani občinskega sveta ZSj Ptuj in zadolžili vse osnovne organizacije sindikata, da se tvorno vključijo, v obravnavo zaključnih obračunov in po potrebi o gospodarsicihj rezultatih, zlasti tistih, ki so zaskrb^ujočl razprav^ajo na problemskih; konferencah. Poleg tega pa še o nalogah sindikata na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Ugotovili so, da je to področje dela še premalo zastopano v okviru sindikalnega delovanja. Se nsgbolj živa je bila razprava o .^tomunalnem sporazumu", ki gaje od 167 predvidenih podpisnikov podpisalo le 47. Sicer pa ta problematika ni od včer^ m lahko tudi trdimo, da je za nastalo stanje iskati krivca na obeh straneh. Gore materiala, ki so bue popisane s problematiko financiranja komunalne dejavnosti, niso naletele na ustrezen odziv v združenem delu. Tako tudi komunalna skupnost ni dobila nobenega predloga za morebitno zmanjšanje obsega del. Vsi so videli le prispevno stopiqo: 1,36 odstotka od bruto OD na zaposlenega in seveda dcupni prispevek, niso pa videli programa dela. Sicer paje potrebno ponoviti daje celotni program zgrajen na minimumu, ki še pogojuje zdravo in normahio živ^enje. Vsem pa mora biti jasno, da se z razvojem več^o tudi potrebe na področju komunalnega standarda in daje v te namene potrebno odvajati tudi večja sredstva. Jasno pa je tudi, ce gradimo določene komunalne objekte in naprave, da jih je potrebno tudi vzdrževati Na drugi strani, če bomo zmanjšali predviden obseg del, pomeni to kampanjski pristop k reševanju tega vprašanja, ki pa tudi ne bo dal željenih rezultatov. Zato bo potrebno v naslednjih dneh v skupnosti ojačati napore, da bomo zacotovüi potrebna finančna sredstva za financiranje že omenjene dejavnosti. Ob tem pa se bodo morali angažirati tako delavci komunalne skupnosti kot tudi združeno delo. MG UGOTOVITEV DELOVNEGA KOLEKTIVA IVANA GOMILŠKA LE V SLOGI JE MOČ Kovinsko d-Mavnico Ivana Gomilška v Krčevini pri Iluju mirno primerjamo s podobnimi obrali v združenem delu oziroma v družbenem sektorju. Primerjamo jo lahko tako po tehnični opremljenosti in po organizaciji dela, medtem ko bi jo lahko po produkivnosti prav gotovo uvrstili med najuspešnejše v tej stroki. V kovinostrugarstvu in orodjar- stvu Ivana Gomilška združuje delo 7 pomočnikov in 6 vajencev. Pomanjkanje dela tu ne poznajo, prej nasprotno — za kar se imajo zahvaliti dobri organizaciji dela in visoki kvaliteti proizvodov in zato zaupanju, ki ga uživajo pri naročnikih. 2e precej časa in zelo uspešno imajo uvedeno nagrajeva- nje po delu. Za vsa dela in naloge imajo izdelane normative in dela- vec lahko dnevno ugotavlja svoj zaslužek. Ker so rezultati dela ugodni, so temu primerni tudi osebni dohodki, precej nad občinskim in republiškim povprečjem, gibljejo pa se med 7.000 in 12.000 dinarji. V navadi je že, da si ob koncu leta razdelijo Se sadove svojega dela, tiste pač, ki jim po poravnavi vseh obveznosti še ostanejo. Odločitve o tem sprejemajo delovni ljudje na zbo- rih, ki jih skličejo vedno, ko se je potrebno odločiti za kaj pomembnega. Tako razpravljajo, kot smo že omenili o razdelitvi dohodka, o investicijah, skratka o vsem, o čemer morajo delovni ljudje tudi odločati. Pred kratkim so se odločili za nabavo novega pri nas še zelo redkega stroja za ozobljenje stožčaslih in čelnih zobnikov in s tem prešli na novi proizvodni program — izdelovanje reduktor- jev. K tej odločitvi jih je vzpodbudilo veliko povpraševanje po tej vrsti proizvodov. Stroj je tako izrednega pomena zanje, predvsem pa za številne naročnike iz vse Jugoslavije. V planu za leto 1979 so predvideli izdelavo tisoč zobnih in petso polžastih reduktorjev. Z nakupom omenjenega stroja so zaokrožili svoj proizvodni proces in so z obstoječim strojnim parkom sposobni obvladati proizvodni proces od struženja, rezkanja, brušenja, izdelave zobnikov in montaže finalnega proizvoda. Samozavestno so nam povedali, da trenutno ni kovinskega še tako zahtevnega izdelka, ki ga ne bi bili sposobni izdelati. Poleg že omenjenega proizvoda, izdelujejo tudi kompletne sklopke za vlečnice, sklopke za dvigala, tako imenovane ,,lovilne naprave", ki pridejo v poštev v primeru potresa ali drugih elementarnih nesreč, in tako dalje. Spričo omenjene razširitve in dopolnitve proizvodnje, so že začeli razmišljati o gradnji novih, sodobnejših in. prostornejših poslovnih prostorov. Akcija je že v teku in upajo, da jim bodo ti prostori služili že v prihodnjem letu. O uspehih in načrtnih delovnega kolektiva Ivana Gomilška bi lahko napisali še mnogo več. Kljub tem skopim podatkom pa lahko vsak- do ugotovi, da so vsi njihovi uspehi rezultat samoupravnega odločanja in zavestnega prizadeva- nja v prid sebi in seveda tudi družbeni skupnosti. v enačenju z združenim delom so šli celo tako daleč, da so se odločili podeliti delovnemu tovarišu jubilejno nagrado za desetletno delo. Preostane nam samo še, da jim čestitamo! Kolektiv Ivana Gomilška se pridružuje iskrenim željam za SRECNO, delovnih uspe- hov IN osebne SRECE pol- no novo leto 1979! Samo trenutek za skupinski posnetek in že so se vrnili na delo, vsak k svojemu stroju... Mladi likovniki ob dnevu oboroženih sil Letošnje prireditve in proslave dneva oboroženih sil — 22. de- cembra so obogatili tudi mladi li- kovniki. Risali so na temo oborože- ne sile v svobodi in miru. Svoja razmišljanja in spoznanja o dneh naše slavne preteklosti so zlili v svet barv in izredno prepričljivo risali njeno podobo. Mladi likovniki so se tokrat izredno potrudili tako, da je posebna komisija za izbiro naj- boljših del imela težko nalogo. Ža najboljšo je komisija izbrala izdelek učencev OS Kidričevo Mira Vraza in Romana Podgorška, drugi je bil Andrej Gašparič iz OS Ivan Spolenjak in tretji Danilo Muršec. Likovna dela, ki so jih mladi ptuj- ske občine ustvarjali na temo obo- rožene sile visijo v prostorih ptuj- ske vojašnice. MG PRED NOVIM LETOM KDAJ IN S KOM, KAKO IN S ČIM O nevšečnostih, slabostih, izgu- bah, nesrečah, višanju cen, ne- storilnosti in inflaciji nič kaj radi ne govorimo, kaj šele pišemo. Sploh pa ne v trenutku, ko se oziramo nazaj v minulo leto, če- prav je prav, da ob tej priložnosti ocenimo uspehe in neuspehe. Uspehov ni bilo malo: zgradili smo več novih proizvodnih objektov, družbenih prostorov, zgradili to- varno v Dolanah, modernizirali več kilometrov cest, napeljali vodo, zgradili več mostov, združili trgovino, izvolili nove delegate in vodilne, skratka nikoli doslej ni bila pred nami tako močna gospo- darskoekonomska in družbenopo- litična aktivnost kot prav v tem iztekajočem se letu 1978. Bil je čas kongresov, čas obračuna del in čas za nastavitev novih akcij. In kaj še zapisati ob rob staremu in onemo- glemu letu? Tudi to, da smo repu- bliki in ptujski občini začeli s planiranjem že zelo zgodaj in se tako znebili odvratnih zamud. Ponekod so že stekle prve priprave za načrtovanje razvoja v prihod- njem srednjeročnem obdobju. Se- veda si to moramo šteti v dobro in nikakor v slabo kot to včasih trdi- jo tisti, ki tiho ali pa glasno nasprotujejo našim svežim zamislim razvoja samoupravnega socializma. Družbeno planiranje je dobilo veliko moč in široko razsežnost. Vanj se vključuje vedno večje šte- vilo občanov in delovnih ljudi. To- da še vedno ne toliko, da bi lahko bili zadovoljni. Visoka moralna zavest in socialistična naravnanost žanje uspehe, ki seveda v tem letu niso bili prvi, tudi ne zadnji. Ker je planiranje postalo vsakdanji pojav, se več ne dogaja, da ob koncu leta nastanejo veliki in celo pompozni preobrati, ki zvišujejo temperaturo celotni družbenopoli- tični skupnosti. Gladko povsod ni šlo. Se se nam zatika, vemo kje, kdaj in kako. Vemo tudi kdo je tisti, ki zavira. ali pa teži k zaviranju. Prešibki smo, da bi lahko negativnosti člo- veku povedali v obraz. Oj, kako lepo je govoriti za hrbtom! Se se igramo skrivalnice in slepih miši. Kdo ve zakaj? Zaradi maščevanja ali kaj? Ko bomo dosegli tisto naj- višjo kategorijo odgovornosti, moralne in politične zavesti, bo tu- di lažje govoriti v obraz in ne bo nas strah kaj in kako bo jutri. Ta- krat bo seveda lažje govoriti in pi- sati o problemih prostorskega pla- niranja, kadrovanja, gradnji stanovanj, o izgubah, o delu upra- vnih organov, o zdomarjih itd. Zakon o združenem delu je kvaliteta našega sistema, dela, bi- vanja in svobode. Dolgo časa smo čakali na realizacijo izvajanja ,,samo" nekaterih določil iz zako- na. Ponekod smo uspeli, drugod ne. Tam še vedno capljajo na me- stu in ne vedo kod in kam, kako in zakaj. Zanimivo je, da se v prvi skupini zbirajo eni ter isti, v drugi spet ,,stari znanci"; za občino Ptuj veljajo to predvsem večje delovne organizacije. Naj bo smelo rečeno: obračunajmo z njimi; čas: leto 1979. Tudi sistema obveščanja smo se smelo lotili. Spoznali smo, da brez dobre volje in pravočasne infor- macije ni pozitivne akcije. V novem letu torej dobro informaci- jo in še več pozornosti temu področju dela in življenja. Del delegatskih odnosov, plani- ranja, proizvajanja, uresničevanja in zakona o združenem delu, ka- drovanja, obrambnih priprav, izo- braževanja in drugega so prav gotovo brez izjeme vse družbe- nopolitične organizacije in skup- nosti, delegatska skupščina, upra- vni organi občine in vsi voljeni ter imenovani funkcionarji in delegati. Brez te ,,vojske" ne bi bilo ,,bor- be". ,.Borba" nam pomeni delo, družbene odnose, odgovornost, storilnost in vse, kar je v neposre- dni povezanosti s samoupravnim socialističnim gibanjem. Torej ,,borba" je gibanje, je težja po napredku in je misel na brezrazre- dno družbo. ,,Vojska" se mora za to bojevati. Z novim letom bomo še korak bližje vsem težnjam napredka in za korak oddaljeni od slabosti, ki smo jih preživljali v preteklosti. Naj novoletna poslanica glasi nekako takole: Kdaj? Jutri, če že danes ne. moramo doseči in prese- či tisto, kar smo si zastavili za cilj. S kom? Delavci, kmetje, mladi in pionirji so bili in bodo revolucio- narji in ogledalo časa. še naprej bodo težili za boljšim jutri. Seveda pa se morajo ogniti vsem navadam grabežljivosti in malomeščanskega kompromisarstva. Kako? Z delom, s pametjo in voljo. S čim?. Z naši- mi proizvajalnimi sredstvi. Ne obeta se nam ,,rožnato" le- to. Veliko napak moramo popra- viti, veliko lastnih, še več takšnih, ki so nam jih napravili drugi. Se več bo treba vloženega dela, še več moramo proizvajati in skrbno tro- šiti vsak dinar, vsako drobtinico. ' Večkrat bo treba temeljito preteh- tati. Pričakujmo torej, da se nam ob koncu prihodnjega leta spet v časnikih ne pojavi naslov ,,IZGU- BA V SODIH IZBILA DNO". Prepričani moramo biti v to in predvsem delati, da do podobnih primerov ne bo prišlo. Z. Kodrič TEDNIK - 28. december 1978 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 PRIZNANJA ZA DOSEŽKE NA PODROČJU UUDSKE OBRAMBE V ptujski občini smo s številnimi prireditvami in manifestacijami obeležili praznik oboroženih sil - 22. december. Praznovanje je množično odjeknilo med delovnimi ljudmi in občani. V krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, v šolah in tudi ustanovah so pripravili priložnostna praznovanja dneva oboroženih sil. Povsod je bila močno poudarjena moč in tesna povezanost armade z delavskim razredom in pomen nepretrganega posodabljanja njenih enot. Delovni ljudje in občani ptujske in ormoške občine so letos prvič združili praznovanja ob prazniku oboroženih sil. Tako o organizirali vrsto skupnih prireditev. Tudi Predsednika skupščin Ormoža in tuja sta pripravila priložnosten sprejem za predstavnike organizacij, organov in tudi f)osameznike, ki so v preteklem etu dosegli pri izpolnjevanju nalog podružbljanja splošne ljudje obrambe in družbene samozaščite izredne rezultate. Na sprejemu, kije bil 21. decembra je dr. Cveto Doplihar, predsednik SO Ptuj podelil priznanja republiškega sekretariata za LO SR Slovenije in priznanja sveta za LO, varnost in družbeno samozaščito. Priznanja republiškega sekretariata za LO so sprejeü: občinski štab CZ občine Ptuj, radio klub Dušan Kveder - Tomaž, KS Markovci, odbor za LO in DS OŠ „Tone Žnidarič, Marija Gnilšek, Srečko Zelenik, Franc Lačen in Vinko Žigman. Priznanja sveta za LO, varnost in DS občine Ptuj pa občinski štab TO Ptuj, strelska družina Turnßce, štab civilne zaščite TGA, odbor za LO in DS TM Majšperk, odbor za LO m DS DO Panonija Ptuj, odbor za LO in DS OŠ Hajdina, odbor za LO in DS OŠ „Franc Osojnik", gasilska društva: Tržeč, Zagojiči in Stoperce ter posamezmki: Ignac Purg, Dragica Novak, Ladislav Knuplež, Jože Ekart in Miroslav Kovač. Ob tej priložnosti je vsem dobitnikom iskreno čestital te;zaželel, da bi tudi v prihodnje dosegali na področju podružbljanja ljudske obrambe in družbene .samozaščite še večje uspehe. Na sprejemu pa so podelili še pokala najboljšim udeležencem strelskega tekmovanja, ki ga je organiziral občinski štab TO občine Ptuj. Pokal za najboljše rezuhate v streljanju z avtomatsko puško in pištolo so prejeli tekmovalci občinskega štaba TO Ptuj; v posamični konkurenci pa Franc Skrt, član ZB NOV Ptuj. Po uradnem delu sprejema so se udeleženci sprejema zadržah v krajšem prijetnem razgovoru, v katerem je bilo največ govora o tem, kako še bolj okrepiti povezanost delovnih ljudi in občanov ptujske občine z vojaki in starešinami ptujske vojašnice. MG Med podelitvijo priznanj foto: KOSI TEMEUNI POGOJ - IDEJNO USPOSABLJANJE KOMUNISTOV Na zadnjem posvetu sekretarjev osnovnih or- ganizacij ZKS občine Ptuj, ki je bil v sredo 20. decembra v delavskem domu Franca Kramber- gerja so namenili največ besed smotrom in kri- terijem kadrovanja v organizirane in pedagoško vodene oblike usposabljanja komunistov. Idejnopolitično usposabljanje in marksistično izobraževanje komunistov je sestavni del politi- čnega delovanja ZK. Usposobljenost članstva ZK je temeljni pogoj pri uresničevanju avant- gardne vloge Zveze komunistov. Ze maja 1977 je takiatni izvršni komite pred- sedstva CK ZKS sprejel nov sistem usposablja- nja ZK Slovenije, v katerem je predvidenih 7 trajnejših oblik organiziranega in pedagoško vodenega usposabljanja komunistov: seminar kandidatov za sprejem v ZK, ki traja najmanj .30 pedagoških ur, seminar za novosprejete člane ZK, ki traja najmanj 40 pedagoških ur, politi- čna šola ZK v občini, ki traja najmanj 120 pe- dagoških ur, dopisna šola marksizma, ki traja eno šolsko leto in je ob delu, seminar teorije in prakse marksizma, ki traja 3 mesece ali najmanj 40 pedagoških ur — slušatelji so v času študija iz dela. Srednja stopnja politične šole je najvišja oblika usposabljanja komunistov in traja eno šolsko leto, tudi v tem primeru so slušatelji dela prosti, omeniti pa velja še seminar o samoupra- vljanju v združenem delu, ki traja od 6 do 10 dni. Seveda je za smotrnost in učinkovitost usposabljanja komunistov odločilno, koga ka- drujemo m v katero obliko usposabljanja jih usmerjamo, zato je pri tem potrebna visoka .stopnja načrtnosti, trezne in odgovorne presoje ter konkretna zadolžitev vsakega člana ZK. Razpravljali so tudi o akciji zbiranja sredstev za gradnjo doma politične šole Josip Broz Tito v Kumrovcu, ki bo po predračunih veljala okoli 145 milijonov din. Dogovorili so se, da naj bi vsak komunist v ptujski občini prispeval po 100 din, osnovne organizacije so dolžne ta sredstva zbrati in jih nakazati na žiro račun OK ZKS Ptuj, št. 52400—678—80170 s pripisom: za iz- gradnjo politične šole ZKJ v Kumrovcu. Ob koncu je Milan Kneževič, sekretar komi- teja OK ZKS Ptuj seznanil sekretarje s trenu- tnim stanjem v gospodarstvu in interesnih deja- vnostih članstva ZK in nasploh krepitve vloge organizacije Zveze komunistov na našem ob- močju. ' M. Ozmec SINDIKATI V PRIHODNJEM LETU Izdelava programa dela Minulo obdobje v sindikalnem delu je bilo izredno razgibano. To je ludi leto kongresov, ko se je v obliki sklepov in stališč začrtala temeljna usmeritev bodočega sindikalnega dela. V ptujskih sindikatih so na volilni skupščini občinske organizacije ZS sprejeli okvirni program dela za obdobje 1978—1982, ki ga bo v tem obdo- bju potrebno Se dopolniti s sklepi in stališči kongresov. Ta čas poteka v sindikatih aktivnost v zvezi s sprejemom programa dela za prihodnje leto. J udi na minuli seji predsedstva občinskega sveta ZS so posamezni člani sprejeli zadolžitev za pripravo programa posameznih organov občinskega sveta. Vendar jc jasno, da bo ena izmed poglavitnih in trajnih nalog sindika- ta v prihodnje delitev po delu, prav tako tudi obravnava sindikalnih stališč. V bodočem programu dela pomembno mesto zavzema tudi planiranje, ki predstavlja izhodišče za celovito gospodarjenje delavcev. Sindikat se mora zavzemali za takšno samoupravno družbeno planiranje, ki bo omogočalo izboljšanje gmotnega položaja samoupravljanja. Veliko nalog ostaja še na področju uveljavljanja zakona o združenem delu, saj je potre-' bno celovito oceniti vsebino samoupravnih splošnih aktov. Največ pozornosti bodo posvetili rezultatom gospodarjenja, pri tem pa se bodo poskušali ogniti številčnim prikazom podatkov, če le-ti niso , dopolnjeni tudi z oceno o tem, kaj zavira, da v določeni temeljni ali drugi ; organizaciji hitreje poslovno in samoupravno ne napredujejo. i Ženska v združenem delu — oceni njenega položaja tako družbeno- : ekonomskega kot tudi političnega je treba dati potrebno vsebino. Sicer pa ; bo o tem razpravljala problemska konferenca, ki bo v mnogočem dorekla ; določena vprašanja ,.ženske", ki so obenem tudi družbena vprašanja. V pripravo te konference smo se dosedaj v ptujski občini še premalo vključe- : vali. Nič manjše niso naloge na področju splošne ljudske obrambe in druž- bene samozaščite, delavske kontrole, usposabljanja članstva, osveščanja delavcev, informiranja in podobno. Področje svobodne menjave dela, povezovanje temeljnih organizacij, uveljavljanje dohodkovnih odnosov pa bo v prihodnje prav tako ena od pomembnih nalog sindikata. Predsedstvo občinskega sveta je sklenilo, da je programe dela posa- meznih organov sveta pripraviti do 20. decembra. Zatem bo sledilo uskla- jevanje in izdelava dokončnega programa občinskega sveta. MG 0RM02 Delavka v združenem Prav je, da tudi žene spregovorijo o svojem delu, o svojih prizadeva-. njih in ocenijo svoj položaj v združenem in družbenopohtičnem delu. Takšno oceno so v tem mesecu na javni razpravi pripravile tudi ormoške delavke, ki so si izbrale temo: Učiteljica v združenem delu. Izhodišče za javno razpravo je ormoškim ženam bil sklep iz leta 1976, ko jc bilo leto žensk. V Ormožu so se žene že takrat odločile, da prek javnih razprav ocenijo delo vseh žena. Tako so doslej že ocenjevale delo in položaj neposredne proizvajalke, kmečke žene, letos so se odločile za razpravo o položaju delavke v vzgoji in izobraževanju. Delavke so na javni razpravi, ki jo je organiziral svet za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri OK SZDL, izsposta\ilc probleme, slabosti in prednosti celodnevne šole. V cbčini Ormož jc celodneva osnovna šola samo na Kogu. Učiteljice te šole so poudarile, da jim celodnevni pouk onemogoča večje in močnejše družbenopolitično angažiranje. Delovni čas je razlog za to. Ker se morajo posvetiti poleg dela na šoli tudi družini, kuhinji in drugim opravilom ni veliko časa za družbenopolitično aktivnost v krajevni skupnosti ali drugod. Ko je beseda bila o izvenšolski dejavnosti, so delavke ugotovile, da učencem takšna dejavnost pomeni rekreacijo, učiteljicam pa dodatno obveznost. Dotaknile so se tudi delovnih pogojev in deljenega delovnega časa. Posebej je bil izpostavljen problem OS Ormož, ki stoji tik ob glavni prometni cesti, kjer hrup in slab zrak škodujeta učencem in delavcem. V šoli živijo v neprestanem strahu, kajti obstaja nevarnost prometne nesreče. Delavke v tej osnovni šoli imajo deljen delovni čas (tako je tudi na ostalih osnovnih šolah v občini) in nekatere mçd njimi delajo celo v treh izmenah. Zato imajo te delavke zelo slabe pogoje življenja. Ne morejo študirati ob delu, niti politično ali kulturno delovati v krajevni skupnosti itd. Toda kljub tem težavam so danes učiteljice, ki so kos tak- šnemu življenju in delu. Nekatere med njimi so tudi matere, študentke in družbenopolitične delavke. Seveda delo opravljajo v poznih nočnih urah. Prav bi bilo, če bi se učiteljice zavzemale za enoizmenski pouk, so menile delavke. Seveda to to mogoče šele takrat, ko bo na voljo dovolj šolskega prostora in kadrov. Razpravljalke so se poleg teh problemov zavzele za boljše sodelova- nje šol s krajevno skupnostjo in z združenim delom. Za takšno sodelova- nje so se predvsem zavzemale delavke posebne osnovne šole in sicer zaradi zaposlovanja učencev. O usmerjenem izobraževanju niso delavke vzgoje in izobraževanja rekle kaj konkretnega. Ugotovile so, da obstajajo želje in da v Ormožu pri tem ostajajo. Nekaj več besed so namenile preobrazbi in povezovanju vseh osnovnih šol v občini. Menile so, da se šole morajo povezati, boljše organizirati, s tem bodo tudi dosegli cilje preobrazbe osnovnih šol. zk Tudi učitelja moramo nagrajevati po njegovem delu v soboto, 23. decembra je bila v dvorani mestnega kina v Ptuju vsakoletna, lahko bi že rekli tradicional- na slovesnost s katero v ptujski občini obeležimo DAN PROSVETNIH DELAVCEV. Letos je poteka- la pod pokroviteljstvom Občinskega sveta zveze sin- dikatov Slovenije Ptuj v imenu katerega je učiteljem spregovoril tudi njegov predsednik Janko Mlakar, ki je v svojih pozdravnih besedah poudaril pomembnost učiteljevega dela pri vzgoji in usposabljanju mladega človeka v naši socialistični skupnosti. Minula sindi- kalna kongresa pa v svoji razpravi in zaključkih daje- ta novih vzpodbud za vrednotenje slehernega dela in njegove svobodne menjave — tudi učiteljevega. To- variš Mlakar je ob zaključku svojih pozdravnih besed izrekel vsem prosvetnim delavcem iskrene čestitke ob prazniku ter jim tudi v prihodnjem letu zaželel veliko delovnih uspehov in osebne sreče. V svojem obširnem govoru je za tem Geza Cahuk — predsednik republiškega odbora sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije razčlenil delo in naloge omenjenega sindikata in dejal, da se na tem področju pripravlja vrsta novih sistemskih zakonov, ki bodo konkretneje opredelili in ovredno- tili to družbeno dejavnost, ji v svobodni menjavi dela dali dejansko tisto vrednost in pomen, ki ga ima. To pomeni, da bomo tudi v vzgoji in izobraževanju za- čeli z doslednim uresničevanjem zakona o združenem delu. Svoj govor je tovariš Cahuk v veliki meri posvetil tudi nagrajevanju učitelja na osnovi njegove- ga dela, kjer je še vedno najvažnejši element stopnja izobrazbe, vse premalo pa upoštevamo vloženo delo in uspehe, ki iz tega izhajajo. Naj zapišemo še, da je občinski odbor sindikata delavcev vzgoje, izobraževanja in znanosti občine Ptuj, ki mu predseduje Marija Foltin zelo skrbno pripravil sobotno slovesnost in da ji je dal slovesno obeležje tudi moški komorni zbor iz Ptuja v katerem že vrsto let prepeva precejšnje število učiteljev. mš. Spominski večer v Ptuju v prostorih narodnega doma v Ptuju je bil v sredo spominski večer posvečen 15-letnici smrti zdravnika, revolucionarja, politika in velikega humanista dr. Jožeta Potrča in 50. obletnici ustanovitve prve ilegalne partijske celice v Železniških delavnicah, ki je nastala na Potrčevo pobudo. Med številnimi gosti, predstavniki družbenopolitičnega življenja in drugimi udeleženci spominske svečanosti so bili tudi najožji sorodniki dr. Jožeta Potr- ča. Njegovi ženi Emi je je predsednica zgodovinskega društva Ptuj, Truda Burja izročila tudi šopek rdečih nageljnov, življenju in delu dr. Jožeta Potrča je uvodoma govoril njegov predvojni in poznejši sodelavec književnik Ivan Bratko, ki je pričel svojo revolucionarno pot na ptujski gimnaziji, po osvoboditvi pa je bil pomočnik dr. Jožeta Potrča v ministrstvu za kulturo in znanost Slovenije. O Jožetu Potr- ču — človeku, mislecu in revolucionarju je tovariš Bratko govoril z velikim spoštovanjem in svojo zanimivo pripoved orisal s številnimi dogodki, ki se jih spomi- nja kot njegov najbližji sodelavec in pri tem povdaril njegov topel in človeški odnos do slehernega, ki je prišel z njim v stik, do vsega naprednega in nenehno skrb za humane ocnose med ljudmi za kar je vložil tudi vso svojo življenjsko energijo. . Sekretar komiteja OK ZKS Ptuj, — Milan Kntževič je v nadaljeva- nju slovesnosti izročil preživelim predvojnim koinun.stom v Želez- niških delavnicah v Ptuju: Francu Koscu, Juriju Svenšku in Janku Vogrincu spominsko darilo—knji- go o življenju in delu tovariša Tita, prav tako pa tudi osnovni organi- zaciji ZKS v Železniških delavni- cah v Ptuju. Ob tem je povdaril pomen predvojnega delovanja ptujskih komunistov in njihove neprecenljive zasluge v najtežjih časih, ki jih je prestajal delavski razred tudi v Ptuju in njegovi okolici. V nadaljevanju sporeda so se predstavile še dijakinje ekonomske šole v Ptuju, ki so brale zbrane misli dr. Jožeta Potrča iz njegovih spisov Temelji marksistične etike, O znanstvenem pogledu na svet in etičnem preporodu, Marksizem in morala. Ženska in socializem ter Tretji oktober — mednarodni dan otroka. To izredno uspelo spominsko slovesnost v Ptuju pa so zaključili člani orkestra glasbene šole Karol Pahor iz Ptuja pod vodstvom profesorja Ivana Marcijuša. Prireditev je potekala v organi- zaciji Zgodovinskega društva iz Ptuja in pod pokroviteljstvom OK ZKS Ptuj, scenarij zanjo pa je napisala Vida Rojic. mš Šopek rdečih nageljnov za ženo pokojnega dr. Jožeta Potrča, Emo Potrčevo. Foto: K Književnik Ivan Bratko govori o življenju in delu dr. Jožeta Potrča. Foto: R Izredno dobro obiskan spominski ve¿er v Ptuju j Foto: R Enota teritorialne obrambe občine Ptuj najboljša v Sloveniji Tudi v teritorialni obrambi organizirajo vsako kto tekmovanje izbirajo n^bopo enoto in štab TO. Za pridobitev najbo^se ocene in naslova n^bo^še enote je potrebno doseči izredne rezultate na področju vojaškega uçosab^anja in urjenja, moralno-poUtične vzgoje, borbene priprav^enosti, organiziranosti in tudi opremljenosti. Enote teritorialne obrambe občine Ptuj dosegajo iz leta v leto večje u^ehe, ki se kažejo v visoki stopnji borbene priprav^enosti, organiziranosti in opremljenosti. Velika skrb se posveča tudi nenennemu izpolnjevanju vojaškega kadra, ki vodi enote TO. Te ugotovitve je ob pregledu dela enot TO občinskega štaba Ptuj podala tudi glavna inšpekcija LO iz Beograda. Skupek vseh teh prizadevanj pa se kaže v priznanm enoti TO, ki jo vodi rezervni kapetan Dušan Parazajda in le bila razglašena za n^bopo enoto teritorialne obrambe v aR Sloveniji v letu 1978. Priznanje je enota prejela ob prazniku oboroženih sil. ^q 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 28. december 1978 - TEDNIK OBČINSKA STRELSKA ZVEZA PTUJ Širitev strelskega športa v občinsko strelsko zvezo Ftuj je vk^učenih že blizu 1500 strelcev, organiziranih v 13 strelskih družinah ter sekcflah v okviru organizacij združenega dela in šol. Strelstvo ima veliko in pomembno vlogo na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Poleg tega bi v primeru potrebe imele odločilno vlogo pri uspešnem vodenju odbora proti morebitnemu agresorju. Leta delovanja strelcev so vnesla določeno kakovost, ki se zrcali v vrsti uspehov. Ob 30-letnici strelske zveze Jugoslavqe so ptujski strelci za vrsto uspehov, doseženih v zadnjem času prejeli zlato medaljo. Visoko priznanje je nova vzpodbuda za še uspešnejše bodoče delo, za večjo aktivnost, za širjenje strelskega športa in tudi kakovostL Občinska strelska zveza Ptuj bo v prihodnjem letu praznovala 30. jubilej. Ob tej priložnosti bodo razvili tudi prapor zveze. Za obletnico bodo v okviru zveze pripravili vrsto tekmovanj, med njimi tudi eno izmed republiških tekmovanj, ki bo na novozgrajenem strelišču za zračno orožje pri športni dvorani ,,Mladika". Otvoritev novega strelišča predstavlja za ptuj№e strelce novo možnost za razvoj in širitev strelstva v občini. Sicer pa je ob tem potrebno poudariti, da ptujdii strelci ne razpolagajo z najbo^šimi možnostmi za urjenje. V občini je nekaj manjših strelišč, ki v popolnosti ne odgovarjajo predpisom. Nekoliko težje je stanje^ pri urjenju z malokalibrskim orožjem, k^ti v Ptuju imamo le eno strelišče, kjer je mogoče streljati s tem orožjem. To strelišče je popolnoma neurejeno in zadošča le za manjša tekmovanja. Delna rešitev v izboljšanju pogojev za urjenje je ze gradnja novega strelišča za zračno orožje. V naslednjih letih pa bo potrebno s pomočjo vseh, ki so odgovorni za razvoj in podružbljanje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, da te pogoje rešujemo v širši družbeni skupnosti. Strelski šport je lep šport, obenem pa drag. Drago je orožje, strelice, tarče. Občinska strelska zveza dobiva sredstva za svoje delovanje iz sredstev telesno-kulturne skupnosti, iz sklada za financiranje obrambnih potreb in iz članarine. Članarina je precej visoka. Za povečano aktivnost Ш dvig kakovosti strelskega športa pa bo v prihodnje potrebno zbrati več sredstev. Prav tako si v zvezi prizadevajo, da bi strelstvo zaživelo v sleherni organizaciji združenega dela, krajevni skujjnosti in šolL Zavedajo se tudi, da uspeha ni mogoče pričakovati čez noe, da bo potrebno delo trdno in obvezujoče zastaviti. Zadovoljni z delom pa bodo šele takrat, ko bodo vedeli, da je prebivalstvo v obrambnem pogledu res pripravljeno in da so v usposabljanje vključeni prav vsi MG Srečanje upokojenih delavcev UJV T renutno oœno varnostno političnih razmer je podal zbranim Slavko Kleindienst, načelnik UJV Maribor. Foto: M. Ozmec v sredo, 20. decembra je bilo v delavskem domu. Franc Kramberger v Ptuju tradicionalno srečanje upokojenih miličnikov in drugih delavcev organov za notranje zadeve občin Ormož in Ptuj. Razen njih pa so na srečanju bili prisotni tudi predstavniki družbenopolitičnih orcanizacij obeh občin. Dobrodošlico jim je zaželel najprej Boris Znidarič, komandir postaje milice v Ptuju, za tem pa sta o varnostno političnih razmerah v svetu in doma govorila Slavko Kleindienst, načelnik UJV Maribor ter Franc Zalašček, načelnik CSDV Maribor. Tovariško srečanje so zak^učiU v medsebojni izmenjavi mnenj. - OM Izdaja značke - plakati zeleni Nekatere skupine, ki jim je odbor za pripravo kurentovanja 79 poslal vabilo za sodelovanje na tradicionalnem ptujskem kuren- tovanju so že odgovorile. Tako je pričakovati, da bomo 25. februar- ja v Ptuju pozdravili nekatere nam se neznane folklorne skupine. Odbor bo v naslednjih dneh poslal vabila za sodelovanje tudi vsem _ organizacijam združenega dela, šolam, krajevnim skupnostim in prosvetnim ter gasildiim društvom in seveda tudi ostalim. Landio začeto pot, da bi karnevalski sprevod vsako leto dopolnjevali z novo skupino iz ptujske zgodovine, bomo letos nadaljevali in sicer bo skupini Rimljanov pridružila skupina Slo- vanov. . __________._______.....___________.......MG Kak se po stori, lepi navodi spodobi. Van najpret fsen vejkin no malin, staršim no mlajšim, socialno razStelanim no dobro stoječin, po bre- gačah displociranim no v mesti živečim, fsen po duši dobrim, delovno prid- nin pa tudi listin, ki vas pod pazduhami boli — srečno, veselo zdravo no mirno novo leto 1979 vošin. Se posebno aktivno leto ielin moji delegatski bazi no fsen delega ton z Željo, da bi uspešno svoje funkcije oprovlali no vse načrte predvidene za novo leto na zeleno vejo spelali. Se posebno vroče novoletne želje prinošan tistin delovnin kolektivom, ki so storo leto z zaubo preživeli no jin je dedek Mraz slabo bilanco prinesa. Zelin, da bi fejst v roke plunoli, zgubo zmanjšali, se samoupravno no dohodkovno povezali no še kaj čistega prihodka us t vori i. Kak je to ob kunci storega leta že navoda, srna tudi mija z mojo Mico novoletno inventuro naredla, ki površno pogledano nekak tak zgleda: V januari smo pri hiši ,,sedmino" ineli: Domačega pujceka smo zaklali no ga že na kolinah frtol pojeli. Prišli so fsi bližji no daljni sorodniki, ki so celi den jomrali kak je v mesti meso drogo no so siše drugi frtol pujceka krese odnesli. Nama z Micoj so v glovnem ostale samo še tace, rep, svinjski hrtolec no še enih por drugih štiklof štirinožnega pokoj- niku. Gdo se je pomlod gor na zimo sprovla, nas je mraz posmoda. Gorice no sodno drevje je skoro totalno vrag vzeja no se nan je poleg pomanjkaja pitne vode tudi v vinskih kleteh suša obetala. Kumer je pomlod pete stegno- la, že nan je poletje drugi bič prineslo. Malo se je zmeglilo, tresnólo no zabliskalo — te pa se je toča vsipala. Premoj — primekni, česar neje pozeba vničla, tisto še je potli toča potukla. Mene je tista točonosna nevihta na polji dobila. Če ne bi tak trde glave meja, kak jo mon, te bi mi čisla zagvišno ,,frštandkeslc" zmaličlo. Pa nesmo puške v karuzo vrgli. Delali smo no rintali no še te fseeno nekaj pridelali. Udarniško smo tudi pri graditvi naše lokalne ceste pomogali. Poleg rednega samoprispevka, smo še dodatne pogodbe za dnar podpisali no z delon pomogali. Blatni klonec smo v ,,blaisfall" spremenil. Naša delegatska baza je še druge krajevne rane zacelila... Prišla je lepa sunčna jesen, ki pa je v goricah no sadovnjakih boj žalostna bila. Naprešali smo glih tejko, ke se nan nedo polovjoki v kleteh razsušili. Na trgolvi naj i je tudi noj i na hčer Jula obiskala. Saj vete tista, ki že več let v tujini za markami rinta. Sklenla je, da pride letos za stalno domu. Provi, da je sila tujine no pride nazaj domu na grunt. Tejko si je prišparala, ke de malo hišo no stale zaf likala no prijala za delo, ki ga mija z Mico več ne zmorema. Leta so tu, v križi te zaseka, kolena grotajo mehka pa tudi roke le več ne ubogajo. Kaj čemo, stori smo grotali, dosti smo v življeji dobrega no hujdega skusili. Prišli smo do zime no novega leta. Z Micoj živino fojtrama no si za pečjoj store kosti segrevlema. V vodovodi nan je voda sfalda no si moremo zaj z grabe po ledeni cesti loto tekočino nosili. Dugi so dnevi no noči. Sle- jema knjige no cajlnge, radio poslušama no televizijo gledama. Saj nama niti ne gre tak hujdo, samo na stara leta se osamlena počutima. Deca ti kak lastavice po sveti odletijo, la stori pa sami oslojamo. Vele, kumer čokoma, ke de Jula na spomlad za stalno domu prišla. Se posebno se jenega sina, najinega malega vnukeco, no hčerke vnukice veselima, ki sla zaj še poleg mame v tujini. Skoro ta začela v šalo hoditi no bi bija pravi greh, če ne bi domu prišla no v domačo slovensko šolo šla. Naša domača zemloje zadosti bogata, ke jima nede trebalo pa sveti hodili... Se dosti bi van lehko napisa, kaj vse smo v talen leti doživeli. Samo, da bi zdravi bili no, da bi mir na sveti bija, te se nan tudi druga leta nede hujda godilo. Zivljeje pač včosik člaveki obrne hrbet pa drgačsunce zašije. Zelin van dosti sreča. Vaš Lujzek TEDNIK — 28. december 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 PEŠ HITREJE KOT S TELEFONOM ,,Kako dolgo še telefonske muke v Ptuju," je oni dan vprašal eden od mnogih telefonistov. Upajmo, da ne več dolgo. Ze v juniju so PTT delavci obljubili, da bodo v septembru letošnjega leta boljše telefonske zveze. Med drugim je bilo rečeno, da krize in kratkega stika med telefonsko centralo in naročniki ni. Vzroki vsem ne- všečnostim in negodovanjem so nastali zaradi intenzivne gradnje in razširitve telefonskih naprav ter vključevanje v mednarodni promet. Pričakovati je, da bodo v novem letu telefonske zveze mnogo boljše od sedanjih. O teža- vah in slabi volji pri telefoniranju smo povprašali nekatere telefoniste v delovnih organizacijah in za mnenje prosili še direktorja tozd PTT Ptuj, Staneta Predovnika. in kaj menijo? Frančiška Repič, telefonistka v Kmetijskem kombinatu Ptuj: ,,Re- snično obstajajo težave pri telefo- niranju. S pošto večkrat kontakti- ram, odgovorijo mi, da so slabe telefonske zveze zato, ker v Ptuju vzpostavljajo mednarodno tele- fonsko povezavo. Odeovorili so mi tudi, da je poštna centrala preo- bremenjena s številkami. Ne vem, kaj in komu naj verjamem. Po de- set krat kličem isto številko, ven- dar nič. V nujnih primerih zaželje- no številko raje naročim z medkra- jevno, pomislite kako klavrno je to. Ker se bliža novo leto, imam željo in sicer, naj se izboljša tele- fonska povezava." Angelca Centa, telefonistka v Mesokombinatu PP Ptuj. ,,Moja splošna ocena je, da je telefonira- nje v Ptuju zelo težavno. Na pošti mi zatrjujejo, da centralo popra- vljajo. Po 3. septembru je situacija še slabša. V novem letu si želim, da bi telefoniranje postalo prijetno delo. Prostih linij skorajda ni, za- radi tega je pri nas veliko jeze in slabe volje. Tudi zunanji naročniki se jezijo, toda neupravičeno, pošto bi morali poklicati in se zanimati, zakaj takšne slabe telefonske zveze. Mislim, da se moje mnenje ne razlikuje od drugih telefonistov. Skratka veliko vroče krvi je v zad- njem času na račun ptujske telefo- nije in kdo ve kako dolgo še." Darinka Cucek, telefonistka v bolnišnici: ,,Telefonske zveze so v Ptuju izredno slabe. Iz dneva v dan je slabše. S pošte nam pravijo da so zveze slabe zato, ker širijo centralo in ker se Ptuj vključuje v mednarodni promet. Pri takšni zmešnjavi je težko določiti krivca, morda je to PTT, morda naša cen- trala, morda so krivi tisti, ki cen- trale izdelujejo in popravljajo, na- vsezadnje sploh ne vem, kje bi naj bili pravi vzroki za takšno slabo in zamudno telefoniranje. Pred novim letom je čas želja, želim si, da bi v prihodnjem letu bilo več prostih telefonskih linij." Jože Sibila, telefonist pri SDK: ,,v zadnji polovici letošnjega leta je v Ptuju zelo slaba telefonska povezava. Na pošti trdijo, da je centrala preobremenjena, vendar tem besedam ne verjamem. Mislim, da centrala ni urejena in tudi strokovnjakov primanjkuje. Dogaja se, da na devetih linijah po 10 minut ne dobim prostega signa- la. Mursko Soboto je mogoče prej poklicati kot soseda v Ptuju. V novem letu moramo urediti telefo- nijo, kajti pri takem delu telefoni- sti zelo trpimo. Upam, da prihod- nje leto ne bo takšnih problemov kot letos, ko maratonsko vrtim številke 772..." Stane Predovnik, direktor TOZD PTT Ptuj: „Res je, da so pri telefoniranju težave. Tudi po- štarji se srečujemo z njimi. Te so predvsem objektivne narave. Ptuj- ska telefonska centrala se je pred dnevi vključila v mednarodni tele- fonski promet in so težave nastale zaradi tega. Težave so povsod tam, kjer se je pošta vključila v medna- rodni promet. Delo je bilo takšno, da ni bilo mogoče obiti raznih prekinitev. V Ptuju je zvezo naj- težje vzpostaviti zjutraj in okoli 11. ure, takrat je namreč največ telefonskih pogovorov. Veliko napak povzročajo tudi telefonski naročniki, ki ne počakajo na pra- vilen znak, vrtijo številke, s tem pa motijo druge. Po 3. septembru se je dogajalo tudi to, da so naročni- ki vrteli napačne številke, poza- bljali so na dodatno enico, ali pa dvojko zamenjali z enico itd. Tudi to so napake, ki povzročajo zmedo v centrali. Tozd PTT Ptuj je prva, ki je zainteresirana, da telefonski pogovori potekajo normalno in hi- tro. Navsezadnje pa smo delavci PTT samo vzdrževalci naprav in ne strokovnjaki za širitev in pose- ganje v mehanizme telefonske cen- trale. Za to skrbijo delavci ISKRE. Torej poleg objektivnih razlogov so tudi subjektivni razlogi, ki buri- jo občane pri telefoniranju. besedilo in foto: zk Stane Predovnik Jože Sibila, Angelca Centa, Darinka Cucek in Frančiška Repič (od leve proti desni) TOVARNA V DOLANAH POMENIBNA PRIDOBITEV Vsi enakih misli Nova tovarna v Dolanah je predana namenu. Skupna površina proizvodnih prostorov zjiaša 2700 kvadratnih metrov, z opremo vred je tovarna veljala okoli 60 milijonov dinarjev. Za prepotrebno naložbo v Halozah so denarna sredstva združile temeljne in delovne organizacije SOZD Elkom iz Maribora ter združeno delo prek bančnih kreditov. 2 odstotka sredstev od celotne vrednosti pa so posodili delavci, ki so na začasnem delu v tujini in se bodo tudi v novi tovarni. In kaj menijo o novi pridobitvi delavci, ki bodo odslej naprej delali v boljših delovnih pogojih? ivan Auer, delovodja v orodjarni Olge Meglic, doma iz Hajdine: ,,Vsak delavec je vesel uspeha svoje delovne organizacije, tudi jaz sem. Novi proizvodni prostori pomenijo širitev proizvodnje. V Dolanah so sedaj ustvarjeni vsi pogoji za dobro in kakovostnejše delo. Pričakujem, da bomo uspehe dosegE tudT prî storilnosti. Za krajevno skupnost je tovarna velika pridobitev in pomembna zato, ker se bo v njej zaposlilo okoli 20 delavcev. Delovna vnema bo večja, s tem tudi proizvodnja, delavci se bomo v novih prostorih dobro počutili in uspeh ne bo izostal." Franc Petrovič, orodjar, doma iz Cirkulan: „Trenutno sem v JLA, šele novembra prihodnje leto se vrnem in prepričan sem, da bom našel delo v novem obratu. Zelo sem vesel, da imamo tovarno v Dolanah. Zame je tovarna korak k napredku, enako velja tudi za delovno organizacijo in krajevno skupnost. Nobenih voženj ne bo, več prostega časa bom imel, skratka veliko boljši delovni pogoji se mi obetajo. Tovarna za krajevno skupnost pomeni celo korak iz manjrazvitosti. Delavci bodo pomagali krajanom. Povedati moram tudi to, da sem z obveščanjem zadovoljen. Tudi o gradnji so me obveščali." Ivan Repič, transporter izdelkov, doma iz Sturmovca: ,.Trenutno sem v Ptuju, mislim, da obstajajo možnosti, da odslej naprej delam v Dolanah. Za delovno organizacijo tovarna pomeni praznik in pomemben razvojni uspeh, zame veliko pridobitev, kajti delovni pogoji bodo občutno boljši, za krajevno skupnost pa korak v svet. Se več takšnih objektov bi morali zgraditi v teh krajih. Prepričan sem, da ta v Dolanah ni zadnji svetel primer združevanja sredstev in družbenega planiranja." zk KRAJEVNA SKUPNOST MARKOVCI Še korak do izvedbe programa Letošnji program dela v krajevni ^upnosti Maikovci je bil doksg smelo zastav^en. Smelo zato, ker bi z njegovo izvedbo uresničili skor^g vse naloge iz srediijeročnega razvojnega programa. Vendar jim to ni uspelo. Pa ne po njihovi krivdi, temveč so zatigUi tisti, ki pri izvedbi takšnih programov sodelujejo. Največji izpad je vsekakor asfaltiranje ceste Borovci - MarkovcL Sredstva za modemizacqo so v celoti zagotovili, izv^alci del pa tega niso izvršili kgub pogodbi Rok za dokoncarqe del (po pogodbi seveda) je bil 15. oktober. Z ozirom na kasnejše vremendce razmere pa do izvedbe do konca leta ni prišlo. Tako so morali to nalogo prenesti v nasledige leto. K^ub temu pa so v tem letu modernizirali cesto Sobetinci - Maikovci ter še nekatere manjše odseke. V kr^evni skupnosti so mi povedali, da bi z izvedbo letošigega programa modemizacg bila celotna kngevna skupnost z asfaltiranimi cestami. To pa pomeni uresničitev dolgoročnih nalog. Priprav^ali so se tudi na sofinanciranje izgradnje otroškega vrtca vzporedno z gradnjo osnovne šole, ki bo vseliva v začeticu prihodiqe^a leta. Zagotovili so zemi^išče, električno n^e^avo, vodo, kuhiigo m ogrevanje, vendar gradnja ni v programu dcupnosti otroškega varstva, vs^ ne prihodnje leto. Program izgradrrje elektioenergetdcih objektov (transformatorskih Çost^) uresničujejo s^ so letos končali in priklopili postno v Bukovcih, eliko težav pa imigo s telefonácim omregem. Nova centrala v Markovcih stoji že dve leti, zbran je denar za ргЗсђиске iz Bukove in Stonjc, vendar izvqalci še vedno nim^o časa za izvedbo prik^učkov. Prošnje in dopisi krajevne skupnosti se nabir^o v predalu. V Markovcih so kot vedno dosedq veliko pozornost (tudi pri delitvi zbranih denarnih sredstev) namenili delovanju družbenopohtičnih in društvenih organizacg. Tako so med drugim sodelovali pri obnovi gasilskih domov v Bukovcih in Stonjcih. V prihodnje pa bodo n^več pozornosti namenili varstvu окођа. L kotar Slavnostna seja štaba za civilno zaščito občine Ptuj Značke in priznanja civilne zaščite je prejelo 128 posameznikov, ^abov in organizacq. Foto: M. Ozmec V počastitev 22. decembra, dneva JLA se je v soboto 23. decembra. na slavnostni seji sestal tudi štab za civilno zaščito SO Ptuj. Feliks Bagar, \ pove^nik štaba za CZ je v slavnostnem govoru orisal nenehen razvg i oboroženih sil in njihovo povezanost s civilno zaščito. Za tem so 128 posameznikom, štabom in organizacqam podelili značke in priznarqa civilne zaščite. Za tem za njihov defež pri razvoju in krepitvi civilne zaščite v ptuj ski občini Za tem so razpravђali o potrditvi besedila listine o solidarnosti in sodelovanju enot in štabov civilne zaščite bratdcih občin SR Hrvatske in Slovence te pa so: Maribor, Murska Sobota, Slovendca Bistrica, Krapina, Koprivnica, Lendava, Varaždin, Čakovec Ormož in Ptuj. Listino pa bodo podpisali na slovesnosti ob praznovanju 60 letnice ZKJ. — OM, UREJANJE ODNOSOV V POKRAJINSKEM MUZEJU PTUJ Resne motnje v samoupravljanju o medsebojnih trenjih v delovni skupnosti Pokrajinskega muzeja v Ptuju se v javnosti že dolgo šušlja. V prizadevanjih družbene skupnosti, da bi uredili razmere v tej ustanovi, pomembni ne le za naše območje, temveč tudi za kulturo Slovenije in širše, je občinska skupščina pred dobrimi tremi leti imenovala za ravnateljico muzeja rojakinjo z našega območja, dr. Štefko Cobljevo, ki je prišla v Ptuj iz Beograda. Dr. Cobljeva se je zagrizla v delo, mnogo napravila, toda odpovedala je na področju samoupravljanja, ker je vodila ustanovo preveč avtokratično, to je samovoljno, kar ji člani delovne skupnosti očitajo in tudi dokazuje- jo. Zaradi neurejenih odnosov znotraj kolektiva, je v začetku lanskega leta izbil tudi znani ptujski kulturni škandal", (buldožerji na arheološko nerazi- skanem gradbišču), ob katerem se je razgibala domala vsa Slovenija. Odnosi v delovni skupnosti so se še naprej zaostrovali, kopičile nepravilnosti, primeri samovoljnih odločitev itd., vendar je to stvar samoupravne delavske kontrole, družbenega pravobranilca samoupravljanja in drugih pristojnih organov, da ugotove kaj je res in kaj ne, kdo in koliko je za kaj odgovoren. Ni naš namen razglabljati o tem, temveč le seznaniti javnost z nekaterimi dejstvi. V prizadevanjih za ureditev razmer je delovna skupnost Po- krajinskega muzeja Ptuj, na razširjeni seji (sodelovali so tudi predstavniki javnosti), ki je bila 13. decembra letos, imenovala ko- misijo, ki jo sestavljajo: po dva predstavnika iz delovne skupnosti in skupščine kulturne skupnosti in en predstavnik družbenopolitičnih organizacij ptujske občine. Ta ko- misija se je že večkrat sestala. Medtem je dr. Štefka Cobelj zaprosila koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL Ptuj, da se jo razreši del in nalog ravnatelja Pokrajinskega muzeja. Na podlagi tega je komisija, na seji 22, decembra predlagala naslednje ukrepe: Delovni skupnosti Pokrajinske- ga muzeja v Ptuju so v skladu z določili zakona o muzejih predla- gali, da dr. Štefko Coblje- Ljubica Šuligoj: „Le samoupravna pot reševanja..." Foto: R vo z 31. decembrom 1978 razreši dolžnosti ravnateljice. Za vršilca dolžnosti prostih del in naiog ravnatelja, do zasedbe po razpisu, imenuje prof. Ljubico Suligojevo, ki naj prevzame vse odgovornosti za zakonitost poslovanja od 1. januarja 1979 dalje, ne pa obveznosti, ki so nastale pred pravzemom nalog. Nadalje je komisija predlagala, da delovna skupnosti Pokrajinske- ga muzeja dr. Štefko Cobljevo razporedi na ustrezna dela in opra- vila s tem, da upošteva njeno stro- kovno usposobljenost, delovne izkušnje in naloge, ki jih ima pri strokovnem delu in da ne bo pri- krajšana pri osebnem dohodku. Predlagali so, da delovna skupnost takoj odpokliče vse nosilce voljenih funkcij v Pokrajinskem muzeju, razen čla- nov samoupravne delavske kontrole in zunanjih delegatov, ter prične s pripravami na nove volitve. Vodstvi osnovnih organizacij ZKS in sindikata naj skličeta sestanke svojih organizacij in kri- tično ocenita svoje dosedanje delo, v primeru negativne ocene naj odstopijo in pripravijo nove volitve, po kritični oceni pa izreči tudi vzgojno politične ukrepe tistim članom, ki so s svojim delo- vanjem zaostrovali odnose v delovni skupnosti. To je razplet medsebojnih delovnih, samoupravnih in člo- veških odnosov v delovni skupnosti, ki ima pomembno kulturno poslanstvo, ki je varuh naše bogate kulturne dediščine. Do vsega tega je prišlo, vsaj take so ocene vseh trezno ocenjujočih so- delavcev pri razpletanju tega za- vozlanega primera, ker so nastale motnje v samoupravi, ki so se ma- nifestirale v samovolji, neobveščenosti, nestrpnosti in nehumanih odnosih. Primer znova potrjuje, da se je samoupravljanja treba naučiti in stalno učiti tudi tistim, ki imajo diplome fakultete, da je samoupravljanje najvišje znanje, ki ga lahko daje le življenje in delo v našem poli- tičnem sistemu socialistične^ samoupravljanja. Individualni poslovodni organ, v konkretnem primeru ravnatelj, ima pravico in dolžnost sodelovati na sejah delovne skupnosti, dolžan je opozoriti na morebitne nezako- nite odločitve itd. kar pač predpi- suje zakon, vendar mora zakoni- tost poznati in sam v skladu z zakonitimi predpisi delovati. Odgovoren je, ne le delovni skupnosti, temveč tudi družbeni skupnosti, ki ga je na ta položaj, ki je posebnega družbenega pomena tudi imenovala. Podrobneje so zapisane naloge, pravice in dolžnosti ravnatelja v samoupravnem sporazumu o združitvi dela delavcev v zavodu, v statutu in v drugih samoupravnih aktih. Pri tem izstopa odgovornost delavcem, konkretno delovni skupnosti, da dela v skladu z nji- hovimi sklepi in stališči. Vse to imajo lepo zapisano v samoupravnih aktih, vendar je praksa šla svojo pot, zato so za stanje v zavodu prav gotovo odgo- vorni vsi člani delovne skupnosti, zlasti pa nosilci samoupravnih in političnih funkcij. Del krivde pa nosijo tudi predstavniki širše družbene skupnosti, ki so predolgo stali ob strani. Na vse to je treba opozoriti in opozarjati predvsem zato, da do podobnih pripierov ne bi več pri- hajalo, da medsebojne samoupravne odnose urejamo sproti in odgovorno. Komisija za pripravo ukrepov, ki bodo uredili stanje v Pokrajinskem muzeju Ptuj, je predlagala za vršilca dolžnosti ravnatelja znano družbeno delavko ljubico Suligojevo, profe- sorico zgodovine, ki je letos marca sprejela delo in opravila kustosa za oddelek NOB in se je tako z vso svojo energijo vključila v akcijo za obnovo zgradbe nekdanjega so- dišča in zaporov ob Prešernovi uli- ci v Ptuju, kamor bi prenesli muzejsko zbirko NOB. Tovarišica Suligojeva je šele letos združila delo z delovno skupnostjo Pokrajinskega muzeja Ptuj, zato tudi ni obremenjena z nepomirljivimi medsebojnimi odnosi iz preteklosti. Prav zato jo je komisija tudi predlagala za vršilca dolžnosti ravnatelja, ker meni, da bo lahko najbolj objektivno in nepristransko učinkovito pomagala pri razreše- vanju problemov. Pri teh naporih pa ji bo brez dvoma potrebna širša družbena pomoč. Za konec samo še podatek, da je delovna skupnost Pokrajinskega muzeja Ptuj, na seji 25. decembra 1978 v celoti sprejela predloge komisije in med drugim Ljubico Suligojevo že imenovala za v. d. ravnatelja. Ponovna razprava o financiranju Усегад so se na izredni seji sestali člani izvršilnega odbora samoupravne komunalne skup- nosti Ptuj, da bi se ponovno dogovorili za skUc skupščine, ki bo zasedala v mesecu januarju. V osrednji točki razprave paje bilo govora o problemih načrtov za prihodnje leto in o dogodkih z zadnje skupščine. To je potrebno iz razloga, ker so delegati dkupščine po pregledu stanja na področju samoupravnega %)orazumevanja, predčasno odsti. Dali so duška le „osebnim" problemom komunalne narave, medtem ko jih enaki problemi v širši družbeni skupnosti ne zanimajo. Prav nič pa nam še ni znano, da z novim sporazumom za področje vzdrževanja in obnavyanja komunalnih objektov m naprav skupne rabe ustvarjamo pogoje^ ш hkrati razširjamo to dejavnost na celotno območje občine. Tudi o odgovornosti delegatov, njihovi disciplini in odnosu do sredine^ki jih je delegirala, so člani izvršilnega odbora kritično razprav^ali. 6 - IZ NAâlH KRAJEV 28. december 1978 — TEDNIK Kako sprejemamo otroke v vrtec? Vsi vemo, kako malo prostora je v enotah Vzgojnovarstvenega zavoda Ptuj, glede na potrebe. Zato je delo centralne komisije v WZ toliko težje. Komisija dobi tako imenovano „prioritetno listo" krajevnih skupnosti in potem odloča o sprejemu posameznih otrok v vrtec. Prioritetnega reda se komisija strogo drži. So pa seveda tudi določene izjeme, ko socialna služba in krajevna skupnost posebej priporočita, da naj otroka ne glede na prioritni vrsti red i^rejmejo v VVz. To se zgodi, če živi otrok v neurejenih družinskih razmerah, če je to priporočljivo zaradi zdravstvenega stanja otroka in podobno. Težave so pravzaprav drugje. Ko komisija sprejme otroka v VVZ, obvesti o tem starše m jih povabi na razgovor. V vrtcu dobijo posebne obrazce, ki jih potrebujejo za zdravniški pregled sprejetega otroka, saj mora biti za sprejem popolnoma zdrav. Starši bnajo na vogo 20 dni, da urede vse formahiosti, zatem pa morajo pripeljati otroka v vrtec ah pa plačevati zanj režijske stroške. Pogosto pa se dogaja, da starši pridejo po ustrezne obrazce, morda opravijo tudi zdravniški pregled, otroka pa ne pripeljejo v vrtec, ker imajo varstvo že urejeno pri znancih ah sorodnikih. V vrtcu tako ne vedo, zakaj ni otroka in tudi po več tednov čakajo na odgovor staršev. Dokler ne dobijo odklonilnega odgovora običajno ne sprejmejo na isto mesto drugega otroka, ki bi morda bolj nujno potreboval varstvo. Tako je delo komisije marsikdaj otcžkočeno, oškodovani so starši tistih otrok, ki nimajo urejenega varstva, pa še zavod je nazgubi, ker imajo prazno mesto, ki ga nihče ne plača. Žal je treba reči, da je takšnih neodgovornih staršev kar precej, zato bi v imenu komisije prosili vse starše, ki že imajo urejeno varstvo, pa dobe obvestilo, da je njihov malček sprejet v VVZ, naj svojo odločitev o tem ali bo otrok obiskoval vrtec ali ne, takoj sporočgo. Obenem se pojavna tudi problem v vrtcu Na obrežju, kjer je precej prostih mest, v sami krajevni skupnosti pa premalo staršev, ki bi želeu vključiti svojega otroka v to enoto. Vrtec рг je žal preveč oddaljen od mestnega središča, da bi lahko starši, ki žive na drugem bregu Drave vozih svoje otroke tja. Je pač tako, da vsakdo še nima osebnega avtomobila, posebni avtobus pa bi prinašal izgubo. Zato ob tem ponovno povdarjamo, kako potrebno je graditi vrtce oziroma jasli v samem Ptuju, kjer je koncentracija prebivalstva n^večja. Treba je povdariti tudi to, da so n^večji problem jaslL Jashške skupine so po številu otrok n^manjše, povpraševanje po prostih mestih ja zato n^večje. Za ilustracijo zgo^ podatek, da je bilo že septembra etos 40 prošenj za sprejem v jasU - samo za letnik 1978, najmanj enkrat toliko pa so jih dobili še v preteklih treh mesecih. Ob koncu n^ povemo, da so v ptujskem VVZ postavili svoje „notranje" normative, ki so nad republiškimi. Poleg tega pa ima vsaka vzgojiteljica še n^manj dva otroka več, kot je določeno po omenjenih „notranjih" normativih. To pomeni, da se vzgojiteljice zavedajo stiske staršev, drugo vprašanje pa je, koliko je lahko njihovo delo ob tako številčnih skupinah kvalitetno. Upanje, da bodo nekoč vsi problemi gladko rešeni, obstaja. Obstaja v načrtovani pospešeni gradnji jasli in vrtcev, - če bo na vo^o dovolj sredstev. N. D. Sprejeta dopolnila Dopolnila k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana telesnokuhurne skupnosti občine Ptuj za obdobje 1976-1980 v letih 1979 in 1980 v letih 1979 m 1980 je do seje obeh zborov skupščine TKS,bila je preteklo sredo, sprejelo 115 ah 76 odstotkov TOZD, OZD in delovnih skupnostih, ki so potencialni podpisniki. Zato so delegati lahko sprejeli ugotovitveni sklep. Sredstva za telesno kulturo bomo v prihodnjem letu združevali po stopnji 0,28 odstotka od brutto osebnih dohodkov. Sredstev bo kljub nekoliko nižji prispevni stopnji več, vendar še vedno premalo z ozirom na potrebe. Zbrana sredstva bodo zadoščala za izvedbo začrtanega programa, kot že rečeno pa je potreb in želja še veliko več Zato bo brez dvoma, in to so poudarili del^ati, v naslednjem srednjeročnem obdobju potrebna višja prispevna stopnja oziroma več sredstev. Sedaj pa se z ozurom, ker telesna kultura ni med prednostnimi družbenimi dejavnostmi, moramo sprijazniti z našimi možnostmi. Delegati so potrdih tudi izvedbo programa v devetih mesecih letošnjega leta in sprejeü predlagano razporeditev presežka zbranih sredstev. Ta sredstva so namenjena za vzdrževanje objektov, tečaje in seminarje ter za izgradnjo pokritega strelišča za zračno orožje ob športni dvorani Mladika. Poslušau pa so tudi informacijo o sprejemu odloka o obveznem plačevanju prispevkov za telesno kulturo za tiste, ki a niso sprejeü. Po sprejetju sklepa o začasnem financiranju telesnokulturne dejavnosti v prvih treh mesecih prihodnjega leta, kjer bo potrebno upoštevati sezonski značaj športnih panog, so delegati potrdili še samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih med interesnimi skupnostmi in skupno službo ter poslovnika o delu izvršnega odbora in samoupravne kontrole. 1. kotar O delu krajevnih skupnosti Da bi zagotovUi kar najboljše delo vseh krajevnih skupnosti v ptujski občini so o kadrovski finančni in prostorski problematiki v skupnostih razpravljah člani izvršnega odbora pri predsedstvu OK SZDL Ptuj in člani komisije za usklajevanje razvoja in spremljanje delovanja KS pri izvršnem svetu skupščine občine Ptuj. Dogovorih so se, da bodo do polovice januarja 1979 pripravili analizo kadrovskih in prostorskih potreb v krajevnih skupnostih. Gre namreč za to, da bi najbolj racionalno izkoristih sredstva, ki so na voljo za delo krajevne samouprave. V mnogih krajevnih skupnosti je moč združiti delo vodje krajevne pisarne z delom tajnika, drugod pa bo potrebno zaposhti dva delavca, nekatere manjše krajevne skupnosti pa bodo potrebovale zgolj tajnika s honorarno zaposlitvijo. Tako bi reših tudi prostorske težave, saj bi lahko tajnik krajevne skupnosti delal v krajevni pisarni, zato bo prihranjenih nekaj redstev tudi pri nabavi potrebne pisarniške opreme. Člani izvršnega odbora in komisije so se dogovorih, da bodo analizo izvedu sami, obiskah vse krajevne skupnosti in se ob tej priložnosti seznanili tudi s težavami, ki jih prem^ujejo pri svojem delu tako v krajevni samoupravi kot v družbenopohtičnih organizacij, delegacijah in v društvenih organizacijah. Pogovonh pa se bodo tudi o sicer že znani zamisli, da bi za krajevne skupnosti uvedh skupni računovodski center ah „servis" pri občinski upravi. Tako bi v marsičem olajšau center ah „servis" pri občinski upravi. Tako bi v marsičem olajšaU delo v krjgevnih skupnostim samim, ki bodo najbrže spoznah, da je tak način dela lacionahiejši. Obenem so razpravljalci opozoriü na nekatere negativne pojave v krajevnih skupnostih. Dogaja se namreč, da društvene organizacije, pa čeprav minimalno, zaračunavajo uporabo prosvetnih aU gasilskih dvoran, tudi ko gre za razne svečanosti. Dvorane so bile v vse krajevnih skupnostih zgrajene s skupnimi močmi in prispevki krajanov, zato je prav, da organizatorji raznih proslav dobe dvorano zastonj. Zaslužiti je nioč tudi z organizacijo kakšne „vesele" prireditve, ki vselej prinese dovolj sredstev za redno vzdrževanje. N.D. V Kidričevem prvič brez silvestrovanja Tisti občani KS Kidričevo in drugi, ki so vedno silvestrovali v dvorani družbe- ne prehrane TGA Kidričevo, se naj tola- žijo s tem, da imajo še vsaj svoj kotiček v svoji družini in bodo tako morda še lepše dočakali novo leto 1979, v krogu svoj- cev. Ne moremo pa mimo tega, da se tega niso že prej spomnili, ampak prav v decembru, zato ni bilo moč najti drugega prireditelja. Takšne so pač informacije do danes. Vrsto let, je bila dvorana stalno zasedena. To dvorano imamo pač samo za prireditve, ki jih prireja TGA, ali pa ob rep. ali zvez. praznikih. Pa še to: Ce na teh prireditvah ne bi sodelovali osnovnošolci iz 0§ ,,BK" Kidričevo in otroci iz vzgojno varstvenega zavoda, bi še te proslave bile problematične. Na sploh družbenopolitično življenje, še slabše pa kulturno življenje v Kidriče- vem je takšno zato, ker ZSMS ni dovolj delavna, enako tudi SZDL in vsi ostali dejavniki. Tudi stanovalci iz naselja I se bojujemo z vsakdanjimi težavami. Posebno s centralno kurjavo. Kurjačev ni, ti ki jih že imamo, pa vsako leto izsiljujejo ugodnosti, ker vedo, da kurjačev ni. Ce ne bo to rešeno, bo v bodoče veliko vprašanje centralne kurjave. Morali bi uspeti urediti eno cen- tralno kurilnico. O tem je že bilo dosti govora, bile so tudi ankete pri občanih, sedaj pa je vse utihnilo. Naselje porabi letno okrog 1500 ton premoga, koliko od tega se pa pokuri, brez pravega učinka, ker nimamo dobrih kurjačev, kljub centralnemu gretju dostikrat zmrzujemo. Premalo ali pa sploh se ne zavedamo posledic, ki bodo nastale zaradi naše same nezainteresiranosti v naselju kjer živimo. Vsi tisti, ki so želeli silvestrovali v dvo- rani družbene prehrane TGA Kidričevo, se naj tolažijo s tem, da se kaj takšnega lahko zgodi po 31 letih obstoja naselja Kidričevo, kajti družbena prehrana tudi doživlja za svoj jutrišnji dan. Zato želim občanom iz KS Kidričevo v prihcxinje več uspehov, posebno v letu 1979. Konrad Zoreč Dedek Mraz pri vas Tega gldega avtomobila pa nočem, jaz hočem meicedesa aauuu . . . — Ženske smo vendar enakopravne z moškimi, zato ne samo dedek, ampak tudi BABICA MRAZ! Tegale sem ujel, ko se je hotel izogniti obveznosti iz samoupravnega sporazuma ... Dedek Mraz, ki namesto daril prinaša srečo TEDNIK — 28. december 1978 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 7 DELO MLADIH V RDEČEM KRIŽU Svet mladih - delegatska baza za povezovanje z ZSMS Svet mladih jc nova oblika povezova- nja mladih v okviru občinske organiza- cije Rdečega križa. Na pobudo RK Slovenije so 6. decembra letos ustanovili svet mladih tudi pri občinski organizaciji RK v Ptuju. Za predsedni- ka so izvolili Milana Topolovca iz DO AGIS v Ptuju. Pri občinski organizaciji RK v Ptuju sta doslej obstajali dve komisiji, ki sta povezovali mlade člane Rdečega križa in mladino Rdečega križa. Svet mladih pa ie sedaj dobil nalogo, da združuje obe komisiji v raznih akcijah, predvsem v akciji zbiranje starega papirja, vključe- vanja dijakov, študentov in ostale mla- dine v krvodajalske in druge humani- tarne akcije in podobno. Svet mladih šteje devet članov, ti pa so iz vrst mladine ptujskih srednjih in poklicnih šol in iz osnovne šole Toneta Žnidariča, kot gost pa je v svetu mladih tudi predstavnik JLA. V soboto, 23. decembra se je svet mladih pri OO RK Ptuj sestal že na svoji drugi seji na njej so se pogovarjali o planu dela za prihodnje leto. Med prednostne naloge so si zastavili tudi organiziranje samostojnih krvoda- jalskih akcij, vanje bi ob mesecu mla- dosti pritegnili čim več mladine in študentov. Velik povdarek so dali so- sedski pomoči ostarelim onemoglim in osamljenim občanom. Vključevali se bodo tudi v akcijo za varstvo okolja, redno pa se bodo udeleževali vseh lokalnih mladinskih delovnih akcij in nekaterih mladinskih brigad. Svoje znanje bodo krepili in dokazovali v tekmovanjih prve pomoči, skrbeli bodo za ustanavljanje aktivov RK po šolah, skratka vsak izmed članov sveta mladih bo posta! prvi mladi aktivist v vrstah članov RK. Naloga vsakega posamezni- ka pa je tudi, da išče in vzpostavlja vezi v sodelovanju z občinsko konferenco ZSMS v Ptuju. M. Ozmec Milan Topolovcc, predsednik sveta mladih pri OO RK Ptuj Svet mladih na svoji drugi seji; prva z desne je Marija Gnilškova, sekretar OO RK Ptuj in idejni vodja sveta mladih. Foto: M. Ozmec Gasilci nagradili pionirje v minuli akciji, v tednu požarne varnosti, so poleg gasilcev iz gasilskega centra Majšperk sodelovali tudi pionirji iz osnovnih šol Stoperce, Ptujska gora in Majšperk. Center ie razpisal natečaj za najboljši spis na temo: varujmo dom in delovno mesto pred požarom. S spisi je sodelovalo kar 320 učencev, katerim so se gasilci prejšnji petek v prosvetni dvorani zahvalili za sodelovanje. Tri najboljše spise so nagradili s hranilnimi vlogami. Nagrade so prejeli: Zvonko Nemec, Branko Potočnik in Zvonko Sagadin. Predsednik gasilskega centra, Ciril ing. Murko, seje pionirjem ter učiteljem, star- šem in drugim zahvalil za sodelovanje, Jože Rakovec pa je razdelil hranilne vlogeše21 učencem, ki so sodelovali na natečaju. Ob tej priložnosti so podelili tudi srebrne značke gasilcem — pionirjem in mladincem, ker so sodelovali na republiškem gasil- skem tekmovanju in zasedli 22., slednji pa 29. mesto v SR Sloveniji. zk OTROŠKO VARSTVO Ali plačujemo tudi ne delo? Malokdaj se kdo ,.spozabi" tako, da vzame v roko svinčnik in papir ter prične računati, koliko ga pravzaprav stane družbeno organizirano var- stvo otroka. Sama sem to storila, ko sem dobila obračun oskrbnine za otroka, ki obiskuje jasli — za mesec november, dremo lepo po vrsti. Letos smo na skupščini skupnosti otroškega varstva občine Ptuj spre- jeli samoupravni sporazum o določanju višine oskrbnine v Vzgojnovarst- vencm zavodu i^itij, ki jo plačujejo starši. Sporazum določa plačilo za pov- prečno 10-urno v/gojo za 22 dni. Presenetilo me je, ker v novembru v VVZ Ptuj od oskrbnine niso odšteli praznikov — tri dni. Ko sem o tem povpra- šala, mi je pristojna tovarišica po telefonu odgovorila, da praznikov ne od- števajo, ker se skozi celo leto vzgojni dnevi izenačijo. S kolegi v redakciji smo zatem prešteli število vzgojnih dni v letošnjem letu in ugotovili, da jih bo do konca leta točno 251, brez sobot, ker zanje plačujemo ekonomsko ceno, brez nedelj in praznikov. Starši pa plačamo točno 264 oskrbnih dni, saj plačujemo povprečno za 22 dni na mesec. To pomeni, da plačamo 14 dni več kot so otroci v varstvu. Teh 13 dni pomeni j pol meseca, kar predstavlja precejšnja sredstva. Menim, daje takoobraču- ' navanjc neupravičeno. Ze tako moramo starši prispevati vse režijske stroške čeprav je otrok odsoten, ob tem se prvi dan odsotnosti iz znanih vzrokov še ne odračunava. Tako za dva dni odsotnosti plačamo pri oskrbnini za mesec dni le 10,67 din manj, odšteti so stroški za hrano enega dne. Najbrže bo v prihodnjem letu potrebno to postavko povišati glede na rast cen. Prav! Vseeno pa mi ni \ razumljivo zakaj plačujemo za povprečno 22-dnevno vzgojo, če pa se ra-i čun ne izide, ker sobote v to višino oskrbnine niso vštete. | Če plačujemo tudi praznike, se računica prav tako ne izide. V celem j letu je praznikov za 10 dni. Torej pokrivamo s svojimi sredstvi še praznike.i in 3 dnevi ostanejo ,,viška". i Menim, da bi morale strokovne službe ali administracija v VZZ Ptuj j pojasniti, kako so prišle do omenjene številke vzgojno-varstvenih dni. Če' je za normalno poslovanje zavoda potrebnih toliko sredstev, je prav, vendar naj bodo oskrbnine višje in realno prikazane, tudi postavka osebnih dohodkov delavcev. Katerih delavcev — vzgojnovarstvenih ali ,,administrativnih"? Zanima me tudi, kako je v VVZ Ptuj urejeno nagra- jevanje po delu, pa ne zgolj za vzgojiteljice in varuhinje, temveč predvsem za delavce v upravi. V imenu tistih star,šev, ki se čutimo prizadeti, želim pojasnilo v TE- DNIKU, zlasti odgovore na vprašanja: kam gredo sredstva tistih ,,13 dni", čemu so namenjena? Za kvalitetno delo, za igrače in ostale pripomočke ali predstavljajo ,,ostanek dohodka"? N. D. 8 - NA$I DOPISNIKI 28. december 1978 - TEDNIK V pričakovanju Novega leta Mamica je imela pred prazniki veliko dela, zato smo ji otroci pridno pomagali... Optimist je prepričan, da bo še zrasla in da celo dovoljenja za posek ne bo potreboval Nekatere zveste žene bodo na silvestrdco noč budno čakale na svoje može ... V krogu družine bodo srečni pričakali novo leto kar doma] DomaČemu prazniku nasproti Se par dni in leto bo zopet naokoli. Pred nami so dnevi obračunov dela in doseženih rezultatov. Sedaj je nekaj več časa tudi za kmetovalce, čeprav nc držijo ravno ,,križem" rok, vendar radi spregovorijo s sosedi o letošnji letini pa tudi o drugih delovnih uspehih in težavah, ki so jih spremljale. Skoraj vsi, ki so v težavnem delu skozi vse leto trosili svoje moči, danes radi pogledajo v ,,štalce", še posebno v tiste kjer redijo dve, tri ali tudi več svinj. Ni potrebno posebej spraševati /лкај. Pred njimi so novoletni prazni- ki, ko pozabijo na vse tegobe minulega leta in se veselijo novega. Med takšna praznovanja pa pogosto vključijo tudi koline. To je tudi ena redkih priložnosti, ko sc srečajo sorodniki i/ oddaljenejših krajev, da bi si izme- njali novice ob polnih skledah domačih specialitet in seveda pravi domači kapljici. Ce je v poletnih in drugih toplih mesecih težko dobiti obrtnika te ali Zadnji sprehod in malica zavaljenega ščetinca kar na cesti v okolju, ki ne kaže, da je v bližini svinjak. one stroke, velja ta težava v zimskih mesecih za mesarje, saj imajo ti polne roke dela. Zgodnji sneg je bil tudi vzrok, da so se nekateri za koline odločili še pred načrtovanim dnevom. Seveda jc med njimi bilo več takšnih, ki imajo v ,,štalcah" več zavaljenih štirinožcev pa bodo koline še ,,ponovili". Meso iz prvih kolin je moralo napolniti že skoraj osiromašeno skrinjo, tisto iz drugih pa bo šlo v klobase in ,,zelh". Kdo bi se pa še odrekel prekajenega kosa svinjine ob svežem domačem kruhu. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat TEREZIJA MATJAŠJC - ZINKA Kaj bo prineslo Novo leto Je staro leto se sklonilo že v večni zaklon svoj, novo spet bo nastopilo kaj prineslo bo s seboj? j Bratcev dvanajst s sabo vodi \ to je letni koledar, \ če natančno ga pregledaš j za vsakega v njem je dar. Nekaterim sreče bo prineslo v družini naraščaj, drugim ljubezni polno srečo srečen zakon in še kaj. Nekomu uspeha v delu v podjetju in povsod, drugemu zemlja, vinograd dala bo obilen plod. Oblak solza še tam se skriva v kotu v plašč teman zavit mnogim grenka bo usoda, pretrgala življenja nit. f2DiVIK ~ 28. december 1978 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9 POMEMBNO ZGODOVINSKO IN IZOBRAŽEVALNO POSLANSTVO Zelo obsežno in dragoceno arhiv- sko dediščino Slovencev, ki seže s svojim najstarejšim gradivom vse do leta 1082 smo zaupali arhivom in arhivskim delavcem širom Slove- nije, ki so svojo dejavnost izobli- kovali v letih 1966 do 1973. Zgodovinski arhiv v Ptuju, ki pokriva območji občin Ormož in Ptuj je bil ustanovljen že leta 1955, še prej pa je arhivsko gradivo v manjši meri hranilo Muzejsko dru- štvo, muzej in posamezni ustvar- jalci tega gradiva. Danes ugotav- ljamo, da smo ravno zaradi neorga- niziranega varstva mnogo gradiv izgubili, veliko je bilo uničenega ali pa prenesenega izven območja nje- govega nastanka. Ravnatelj Zgodo- vinskega arhiva v Ptuju Andrej Fekonja je v zvezi z današnjo dejavnostjo in organiziranim var- stvom vseh pomembnih dokumen- tov za obe občini takole opisal delo arhivskih delavcev in zavoda v celo- ti: ,,Odkar je v letu 1955 prevzel naš zavod vso skrb za arhivsko gradivo smo na tem področju storili že veli- ko. Delo v zavodu teče po vseh nor- mativih, ki so določeni z zakonom ali sodijo neposredno v delo arhiv- skega delavca, to je v arhivistiko. Varstvo arhivskega in registra- turnega gradiva obsega evidentira- nje, zbiranje in strokovno obdelo- vanje ter vzdrževanje, varovanje pred poškodbami, uničenjem ali izgubo. Naša nemajhna naloga pa je tudi dajanje tega gradiva v uporabo vsem, ki iščejo kakršen koli podatek. Naš arhiv zbira kot dokumentacijo za zgodovino gradi- vo, ki so ga ustvarili ali pa ga ustvarjajo pri svojem delovanju v gospodarskih in družbenopolitičnih organizacijah, v društvih ali pomembnejši posamezniki, ki so z območja teh dveh občin. Vse to seveda urejajo tudi posebna zakon- ska določila o arhivskem gradivu, ki našim delavcem nalagajo še nad- zor nad arhivskim poslovanjem pravnih oseb in podobno. Stalno tudi dopolnjujemo arhiv z original- nimi dokumenti ali njihovimi pos- netki v najrazličnejših tehnikah, ki jih dobivamo v drugih arhivih na območju Jugoslavije ali tistih v tu- jini — predvsem v Avstriji kjer je tega materiala največ. V okviru svojih možnosti prirejamo tudi občasne razstave in tako širši krog občanov in delovnih ljudi sezna- njamo z našim delom in dokumen- ti, ki jih hranimo. Zgodovinski arhiv opravlja tudi pomembno funkcijo izobraževalne ustanove na osnovi sodelovanja s šolami, prirejamo občasna preda- vanja ali seminarje in prek teh oblik dela prispevamo k poglablja- nju splošnega znanja mladine in odraslih. Dejavnost, ki jo Zgodovinski arhiv zajema smo organizirali v petih referatih: referatu za starejše arhivsko gradivo, ki obsega najsta- rejše dokumente in tako imeno- vano listinsko gradivo — perga- mentne listine, rokopise in drugo, vse tja do leta 1850. To pomeni, da morajo delavci poznati poleg stroke arhivistike še paleografijo, stare pisave — predvsem gotico in druge specialne znanosti s področja zgodovinskih ved. V referatu za gradivo upravnih arhivov obravnavamo to področje in morajo delavci dobro poznati strukturo upravne dejavnosti nekoč in danes. Naslednji je referat za pravosodne in gospodarske arhive, referat za arhive družbenih služb in nerazvrščeno gradivo, ki zajema področje šolstva, kulture, zdrav- stva, socialnega varstva itn. Peti je tako imenovana arhivska zunanja služba, ki ima evidenco nad regi- straturami pomembnejših delovnih organizacij, ugotavlja stanje teh arhivov, način hrambe, urejenost in podobno. Sem spada tudi foto- teka krajev, stavb, oseb, posamez- nih dogodkov in organizacija kulturnoprosvetne dejavnosti zavo- da. V našem zavodu nas je trenutno zaposlenih devet, šest pa nas oprav- lja izključno strokovno delo v ome- njenih referatih. Specifičnost naše- ga dela pa je tudi v tem, da se mo- ramo vsakodnevno dodatno sezna- njati z nekaterimi novimi dejstvi, se stalno izobraževati in izpopolnje- vati svoje znanje ter neprestano spremljati vsa dogajanja v naši družbenopolitični skupnosti. Brez tega tudi svojega dela ne moremo opravljati zadovoljivo in kvalitet- no." V zvezi s financiranjem arhivske dejavnosti doslej posebno velikih težav ni bilo in le-ta poteka v okviru splošno dogovorjenih načel in sporazumov. V zvezi s prostori pa je tovariš Fekonja med drugim omenil, da so bili sicer ustrezno adaptirani, vendar je to krilo nek- danjega dominikanskega samosta- na že pretesno za vso gradivo, ki ga hranimo in smo onemogočeni, da bi lahko izvedli kakršenkoli inter- vencijski poseg. Obilica materiala pa že sedaj zahteva dodatne skladiščne prostore, ki so potrebni tudi za eventuelne intervencijske posege v primeru, če pride do likvi- dacije kakšne delovne organizacije, ko je arhiv dolžan prevzeti vso dokumentacijo, to pa smo dolžni opravljati tudi po preteku določe- nih rokov, ko je dokumentacija že ,,godna" za prevzem. Pridobitev nadaljnih skladiščnih prostorov bo zato ena izmed pomembnih naših nalog v občini. mš Andrej Fekonja: „Naše delo pote- ka v petih referatih..." FOTO: M. OZMEC 85 let dela pokrajinskega muzeja z otvoritvijo etnološke zbirke ,,Maske in opravila" v prostorih bivše žitnice na grajskem hribu v slovesnih dneh praznovanja občinskega praznika, smo letos že proslavili tudi 85. obletnico obstoja muzeja v Ptuju, vendar ne bo odveč, če se še enkrat spomnimo tega, za kulturni razvoj Ptuja tako pomembnega jubile- ja. Temu dohodku želimo dati poudarek tudi zato, ker je v septembru letos bilo oživljeno delovanje Zgodovinskega društva, ki je po dru- gi svetovni vojni postalo pravni naslednik Muzejskega društva, iz katerega so se v toku desetletij razvile v Ptuju tri kulturne ustanove: Pokrajinski muzej. Zgodovinski arhiv in Studij- ska knjižnica. Z ustanovitvijo Muzejskega društva v Ptuju leta 1893, je začela tukaj delovati tudi prva muzejska zbirka — arheološki lapidarij, ki je bil na ogled publiki v kletnih prostorih gimnazi- jske stavbe. Pri tem pa ne smemo pozabiti na zasluge, ki si jih je že nekaj desetletij prej, okoli leta 1830 ustvaril Simon Povoden (1753—1841) z zbiranjem in vgraditvijp arheoloških kamnitih spomenikov antičnega Poetovia na sedanjem Slovenskem trgu oz. ob proštijski cerkvi in tako postavil osnovo organizirani muzejski razstavni dejavnosti. Prvi ljubiteljski, zbirateljski, zavarovalni, topografski in znanstveni obrisi so bili torej že globoko začrtani v prvi polovici prejšnjega stoletja, zato so v naslednjih desetletjih tako ugodno vplivali, da so se tudi v Ptuju izoblikovala hotenja po ohranjevanju kulturnih dobrin v samem mestu. Zlasti, ko je antični Poetovio postajal vedno bolj znan daleč po sve- tu, se je razširjalo tudi zanimanje za mestece ob Dravi in vedno bolj se je zahtevalo, da se njego- vi zakladi iz preteklosti ne pošiljajo več v druga kulturna središča in v roke privatnih zbirateljev, ampak se zbirajo, hranijo in razstavijo v samem Ptuju. Praktična izvedba takih hotenj se je v tistih časih lahko uresničevala le prek Muzejskega društva in s požrtvovalnostjo nje- govih članov. Ti so brez dvoma v tej začetni fazi in tudi kasneje, svoje delo opravljali nadvse resno, upravno nastopali predvsem v zvezi z arheološkimi izkopavanji, ki so postala glavna dejavnost, ohranitvijo in razstavljanjem gradi- va, se borili za pridobivanje sredstev, ki sta jih dajala: dunajski arheološki zavod in deželna vlada v firadoi. ______. ....____ _________...____ Ni dvoma torej, da so člani Muzejskega društva z veliko zagnanostjo opravljali različne naloge, s pritegnitvijo prof. Franca Ferka (1844—1925), ki je svojo zbirko arheološkega, prirodopisnega - in kulturno-zgodovinskega gradiva iz Gomilice pri Lipnici priselil in jo podaril Ptuju, pa so opravičili obstoj društva. S to širokogrudno gesto je namreč prof. Ferk leta 1898 razširil tudi osnovo muzeja na druge oddelke, ki so istega leta v razstavnem pogledu v prostorih gimnazije dobili stik s publiko. Druga, nadvse važna etapa v delovanju Muzejskega društva je bila pridobitev muzejske stavbe za organizirano dejavnost. Najdbe obeh mitrejev: 1. leta 1899 na Hajdini in III. leta 1913 na Bregu in njihova prezentacija na kraju samem je bil velik korak naprej, toda I. svetov- na vojna je prekrižala mnoge načrte. Ko je po vojni Viktor Skraber (1877—1938), ki je bil taj- nik in duša Muzejskega društva postal konzervator za ptujski okraj, se je zelo trudil, da je društvo v prvih povojnih letih s posojili reševalo najakutnejše probleme. Izredno pomemben za razvoj muzeja je bil odkup stavbe bivšega dominikanskega samosta- na, ki je bil leta 1927 prodan na dražbi kot biv- ša vojašnica. Odkupila ga je družba za ureditev tekstilne tovarne v cerkveni ladji, od katere ga je odkupila mestna občina za stanovanja in muzejske prostore, ker je bil pritisk kulturne javnosti proti ureditvi tovarne. Takrat so bili s pomočjo ljubljanskega spomeniškega urada urejeni poleg bivše cerkvene ladje, tudi križni hodnik in refektorij. Tako je bilo celotno muzejsko gradivo ob 35. obletnici Muzejskega društva preseljeno v primerjnejše prostore, v katerih je 5. novembra 1928 s svečano otvoritvi- jo začel delovati Ferkov mestni muzej. V naslednjih dveh letih je bilo končano tudi restavriranje križnega hodnika, kjer je prišlo do odkritja fesk, konzervatorsko pa so bile urejene tudi štukaturne in slikarske okrasitve v refektoriju. Kmalu po letu 1930 se je začelo zanimanje za ustanovitev vinarskega muzeja, kar je bilo realizirano leta 1940 v prostorih obrambnega stolpa ob Dravi, kjer je sedaj razstavni paviljon Dušana Kvedra. S tem je bila najaktivnejša faza delovanja Muzejskega društva zaključena oz. drastično prekinjena z izbruhom II. svetovne vojne. Zadnja seja Zgodovinskega društva je bila 31. marca 1941, prva po vojni pa šele 15. septembra 1945. Temelji nove ljudske oblasti so imeli v prvi fazi organiziranja muzeja v Ptuju močno oporo v članih Muzejskega društva. Toda skrb za kulturne spomenike in muzeje je v povojnem času dobila širše oblike, zato je bilo Muzejsko društvo še prisotno pri usposobitvi zbirk v biv- šem dominikanskem samostanu, ki so začele delovati za 1. maj 1946. s staroslovanskimi izkopaninami in srednjeveško umetnostjo. Z aktiviranjem grajskega poslopja kot muze- ja leta 1948 in z ustanovitvijo oddelka ljudske revolucije leta 1951. se je ob organizirani muzejski, knjižnični in arhivski dejavnosti muzejsko društvo v prvih povojnih letih polagoma preusmerjalo na pomoč muzeju, arhivu in knjižnici, ki so postale samostojne ustanove v sekcijski dejavnosti, kar je dovedlo do preimenovanja društva na občnem zboru 13. oktobra 1956 v Zgodovinsko društvo. Odslej se je delokrog Zgodovinskega društva programsko razširjal v raziskovanje zgodovine ptujskega okraja, na študij splošnih vprašanj zgodovine slovenskega naroda, na povezovanje vseh zgodovinarjev, na pobudo za zbiranje in ohranitev muzejskega gradiva, ter na tesno sodelovanje z muzejem, knjižnico in arhivom. Pokrajinski muzej je kot kulturna ustanova izrednega družbenega pomena, usmerjal svojo dejavnost v zadnjih desetletjih po vojni na delovanje štirih oddelkov: arheološkega, umetnostno oz. kulturno-zgodovinskega, etnološkega in oddelka ljudske revolucije ter na občasno razstavno dejavnost. Tako sta bili v zadnjih letih poleg drugih opravljenih nalog (arheološka izkopavanja, zbiranje gradiva, razstavna dejavnost in drugo) v stavbi bivše žitnice na grajskem hribu za publiko urejeni: leta 1976 vinarska zbirka in v letošnjem letu etnološka zbirka ,.Maske in opravila". V graj- skem pritličju je od leta 1977 odprta glasbena zbirka, pričelo pa se je tudi s pripravami preselitve oddelka ljudske revolucije v stavbo bivšega sodišča in zaporov, kjer bo od prihodnjega leta razstavljena tudi njegova zbirka. dr. Štefka Cobelj Odprta razstava „Nastanak in razvoj oboroženih sil SFRJ" v počastitev 22. decembra, dneva oboroženih sil SFRJ so v četrtek, 21, decembra v prostorih doma JLA v Ptuju svečano odprli razstavo .^lastanek in razvoj oboroženih sil SFRJ", Na otvoritveni slovesnosti so razen predstavnikov JLA biU prisotni tudi predstavniki družbeno- političnih organizacg Ormoža in Ptuja ter predstavniki obeh občin. Zbrane je pozdravil starešina Komnen Žarkovič, sekretar komiteja konference ZK v ptujski garnizgi, kije za tem orisal pomen te razstave, ki so jo pripravili ob sodelovanju z vojnim muzejem iz Beograda. Razstava sama na slikovit in dokumentaren način govori o svetlih trenutkih nastanka oboroženih sil SFRJ, ki je tesno povezan z nastankom in razvojem naše samoupravne socialistične ureditve. Seveda obiskovalcem ni bilo težko opaziti vloge Josipa Broza Tita in njegove osebnosti v stalni skrbi za nenehen razvoj oboroženih sil, katerih vrhovni kom.andant je od ustanovitve naprej. Razstava je vsekakor enkratni dogodek in vsem, ki so si jo že ogledalije ostala globoko v spominu, -OM Del razstavnih panojev v Domu JLA v Ptuju Foto: Kosi p_ VIDA ROJIC _- .^UPORNE nzL SLOVENSKE GORICE AKTIVISTI OF V VZHODNIH SLOVENSKIH GORICAH (78. nada^evanje) RAZMAH OF V VZHODNEM DELU SLOVENSKIH GORIC LETA 1944 Člani okrožnega odbora OF za ljutomersko območje Slavko Ivarijšič-Boris (sekretar), Jurkovič Janko-Jovo, Franc Belšak-Maks in Jožko Talany so po novem letu 1944 da^e širili mrežo Osvobodilne fronte. Na pomlad 1944 so delovali številni vaški odbori OF. Navdam jih z imeni sekretarjev: v Vidanovcih (Franc Vrabl), Radomeiju (Ferdo Pihler), Ključaiovcih (Marko Slavic), Godemarcih (Kolman Lenarčič), Grlavi (Janko Prelog), Banovcih (Stanko Topohiik), Križevcih (Jože ■ Skuhala), Noršincih (Oto Rajner), na Cvenu (Branko Pucoj), Slamnjaku j (Jože Ктађ) v Radoslavcih (Franc Spindler), Veličanah (Jakob Ozmec), j Hermancih (Peter Puconja), Vuzmetincih (Jože Slavic), v Zasavcih ! (Anton Šnajder), Grabah (Jakob Kosi), Radomerščaku (Ivan Hole), i Krapju (Alojz Trstenjak), Bučancih (Franc Budja), Selišču (Stanko Stolnik). Pri navedenih sekretarjih so se navadno shajali odborniki na sestankih, včasih pa tud-pri drugih članih odborov, na primer v Križevcih, pri Jožetu Gotliku. Do konca leta 1944 so ustanovili odbore OF v vseh večjih vaseh tíutomerskega okrožja in tudi mestni odbor OF Ljutomer. Lovra Kuharica so izbrah za sekretarja mestnega odbora. V njegovi viničar^i pa ■ so se zbrali na ustanovni sestanek. Člani odbora so bili Oto Žunec, Franc Jandl in Anton Pučnik, Sestanek je vodil Rado Pušenjak. Glavi aktivist OF v vzhodnem delu Slovenskih goric leta 1943 Ivan Nemec-Vojko, je zapustil 5utomersko okrožje v začetku leta 944. Moral je na Dolenjsko, da bi slovenskemu vodstvu osvobodilnega gibanja pojasnü, kako krivično so bui obdolženi nekateri vodilni aktivisti OF, predvsem Vojko sam in Dušan Spindler-Kovač plavo-gardizma. Vojkov odhod in aretacga Tončka Strajnška, Rudija Seršana in Maksa Korošca, Vilija Hedžeta in Franca Galundra, Slavka Čeha in Alberta Erhatiča - novembra in decembra 1943 - sprecej razredčile vrste aktivnih članov Osvobodilne fronte v ljutomerskem okrožju. V pomoč okrožnemu odboru OF je priskoču STANE SIMONIČ že v začetku leta 1944. Poleti 1944 je prišla nova pomoč v Slovcnáce gorice - bivši učite^ iz Slovenskih goric - VLADKO MAJHEN, aktivist osvodilnega gibanja od vdora okupatorja v Ljubljani in jpozneje drugod. V tedanje окгогзе OF - Slovenske gorice je prispel s Kozjanskega. V novem predelu je bil aktivistom vseh Slovenskih goric v veliko oporo, pred njim pa že ELA LETONJA - ATENA. Oktobra 1944 je vodstvo osvobodilnœa gibanja poslalo s Kočevskega v Slovenske gorice VIKTORJA STOPARJA, da pripravi odbore OF za prevzem oblasti po koiičani vojni. V ptujskem okraju so prepeljali Stoparja čez Dravo domači kurirji. V Ormožu se je sestal z aktivistom Frančekom Kajnčem; pri Lenartu se je sešel z Vladkom Majhnom, kije moral tedaj na Pohorje. Delovanje Stoparja v vzhodnih Slovenskih goricah je bilo kronano z lepimi u^ehi, saj mu je uspelo s požrtvovalnimi aktivisti obdržati osvobodilni boj, kljub strašnemu nasiyu Kozakov, v službi okupatorja. Žalj)a je v boju padlo veliko žrtev. Jeseni 1944 je prišlo v vzhodne Slovenske gorice še veČ aktivistov. Poslal jih je PRIMOŽ (Aleš Bebler ) sekretar Obi. K KPS za Štajersko. Ti so: Cvetka Praprotnik-Štefka, Eia Leto nj a-Atena, Katja Rupena, Jože Lampret, Slavka Mihelič, Olga Červan, Aleš Bernot, Vida Petje, Metka Petje in Jože Kocbek. Septembra je prišel po opravljenem partijskem tečigu v Kočevskem Rogu še RADOPUSENJAK. Po tečaju je bil poslan naprej na sedež PO OF za Štajersko. Oblastni komite KPS za Štajersko pa je poslal sem še JAKOBA MOLEKA-MOHORJA, pred njim pa LUDVIKA ČUČKA-BENJAMINA. Ob koncu leta so poslaU sem še aktivistko Roziko Pergeijevo, Ker je pisala dne\Tiik, je s tem ohranila pomembne zgodovinske podatke iz tistih dni IZ VOJKOVIH PISANIH SPOMINOV V Vojkovih spominih beremo: ,,Iz ljutomerskega okrožja sem odšel 12. januarja 1944 proti Mariboru. Ko sem prispel v Maribor, sem iskal zvezo, ki bi me preko Gorenjske pripeljala na sedež CK KPS. Zaradi tega sem ostal v Mariboru do okrog 10. februarja 1944. Tu sem se seznanil z delom Kovača, Jerneja in drugih članov okrožnega komiteja KP. Z njimi sem imel več sestankov, na katerih smo prerešetah probleme. V tem času sem v neki hiši blizu magdalendcega parka podpisal dekret o ustanovitvi Lackove čete. V Mariboru sem menjaval svoje bivališče. Stanoval sem v Mlinski uUci, Gregorčičevi, Korošci in drugod. Ko sva s Kovačem krenila na pot, sva morala preko Koroške. Srečno, sva prispela v Medvode, a tam se je zveza prekinila, zato sva se vrnila v Maribor. Iz Maribora sem odšel brez KOVAČA znova na pot. Z Mileno Bokšo-Božo sva se peljala s kolesi do Mezgovec, kjer sem se sestal s Štefko (Cvetko Praprotnikovo). Čez tri dni sem odpotoval na St. Vid pri Planini. V Zg. Prekarju pa sem se nato sestal s Skalo in Ribičičem, Od tu sem potoval na Dolenjsko ,., Nada^evanje prihodnjič Maks GaSparičJernd, član okrožnega komiteja KP Ma- ribor se je v začetku leta 1944 večkrat sest^'al z aktivisti OF v zahodnih Slovenskih goricah ( o njem smo pisali v 76. nadaljevanju, njegovo ime pa se bo v teh zapiskih še ome- niaio). 10 - NASI DOPISNIKI 28. december 1978 — TEDNIK PISMO IZ ZAMEJSTVA Tudi V Nemčiji smo praznovali dan republike Sem obiskovalec 3. razreda Slovenske dopolnilne šole v Burscheidu v ZR Nemčgi. In zato smo tudi mi praznovali Dan Republike in za ta dan smo se pripravili z bogatim programom. Zbrali smo se v nedeljo 26. novembra ob 3. uri v majhni dvorani, za katero nam je poskrbelo naše Slovensko društvo France Prešeren iz Burscheida. Zbr^o seje precej ljudi, večina starši šoloobveznih obrok. In nato smo pričeli z našim programom. Najprej smo po vrsti deklamirali vsak svojo pesmico, kar seje kateri j naučil. A poznenje pa smo skupno vsi pionirji zapeli tri pesmice: ! 1) Mi smo Slovenski pionirji ! 2) Naša Republika praznik slavi | 3) Himno, Hej Slovani | Takoj za tem pa so bih sprejeti naši prvošolci v pbnirsko ■ organizacijo. Sprejel pa jih je tovariš Pristovšek iz našega Jugoslovenskega \ gredstavništva iz Bona, ki je tudi pozdravil vse navzoče in četital vsem k i •nevu republike, nato smo se mu prisrčno zahvalili. i Sledil je tudi takoj govor tovariša Dovečarja, predsednika našega i Slovenskega društva, ki nam je vsem čestital k Dnevu republike, tudi j njemu smo se zalivalili. Takoj za tem pa je sledila pogostitev vseh gionirjev. Pogoslitelj paje bil naše Slovendco društvo France Prešeren iz urscheida. Lepo sem se zahvalna tovarišici Cesnovai, da nas je tako leço naučila ter tovarišu Pristovšeku in Slovenskemu društvu France Prešeren, ker brez teh mi otroci tu v tujini ne bi mogli nič proslavljati. Bilo je zelo lepo in tudi jaz se veselim, da hodim v slovensko šolo, da znam citati in pisati, tako da lahko berem Tednik, ki ga dobi moj ata. Čitam rad, kar pišejo naši otroki iz domovine in tudi drugo vse rad čitam, kar piše v časopisu. Ker pa gre leto h kraju in tudi mi otroci se že veselimo novena praznovanja. Upam, da se bom vam takrat tudi javu z nekaj VTSticanu če nas bo obidcal dedek Mraz. Robert Fištravec, 3. razred Slovenske dopolnilne šole v Burscheidu V slovo najstarejši vaščanki Desetega decembra je v Lahondh umrla najstarejša sovaščanka Ivana Žula. DočScala je 87. leto starosti, kljub temu, da njena življenjska pot ni bila lahko, saj je živela kot viničarka in je morala preživljati številno družino. Sedaj je bila socialna podpiranka, živela paje pri hčerki Kristini Zdravje ji je bilo precej naklonjeno, samo eno leto je bila priklenjena na bolnjäko posteljo. Še za dan ostarelih 20. novembra smo jo obiskali na domu in ji izročui darilo KS Ivanjkovci, razveselUa se gaje z mislijo, da tudi družba ni pozabila na njo. Pokopah smo jo 13. decembra na tomaževsko pokopališče, žal pa se je pogreba udeležuo zelo malo sovaščanov. Mislm, da si tudi revež zasluži, da ga pospremimo na njegovi zadnji poti. Ivana, mirno počivajte v domači zemlji, radi se vas bomo spominjali in vaših pesmi, ki ste jih tako radi prepevali Marija Trstenjak ZIMA Zima spet prišla je v vas. Čisto prava je prišla. Vse je pobelila, otroke pa razveselila. Če bi samo mraz imeli, bi otroci se ob peči greli, ker pa snega dovolj imamo, se v hišo spraviti ne damo. Mame se kregajo, ker otroci mokri pridemo, kar brez sani .se vozimo. Zvečer za kazen hlače sami peremo. Milica Drevenšek, 7. a OS Martin Kores Podlehnik ptice pozimi Ptice pozimi mnogo trpe, zato roke človeške za nje skrbe. Našo skrb nam poleti vrnejo nam srca s pesmijo razveseljujejo. Na vejo krmilnico obesila sem v njo natrosila kruhek ržen. Ko so se ptičke veselo gostile, je v meni ob topli peči igralo srce. Tako žrebljajo in veselo pojo, veselje nenadoma preplaši nekdo. Le od kot je priletel ta črn vran? Zakaj je krut, podi ptičke vstran? Crnuh trikrat kljune. Napne perje kot strune, veselo zamahne, zavpije in se skrije. Spet ptičke prilete in se gostiti začnejo, meni pa veselo poskoči srce. Danica Lenart, 6/b, OS Bratje Reš, Destrnik O 6. c RAZREDU V razredu nas je dvajset, drznih dečkov osem, marljivih deklic pa dvanajst. Vsi smo pridni kar se da, da bi naša ,,tršica" vedela bila. Naša razredničarka zelo je dobra in njej Marija je ime. Ko pa česa ne vemo ali pa tudi ne smemo, je dolga šolska ura tovarišica nas pa kara. Kadar pa smo pridni, so nam uspehi vidni ura hitro teče, (in nič ne reče). Takrat nas tovarišica hvali ,,Danes ste pa zares dobro znali!" Sonja Zatnuda, 6. razr. OS Markovci PRHLAKOV JOŽA Prhlakov Joža je vaški poseb- než, ki ga pozna cela ptujska občina, najbolj pa ga poznajo miličniki, katerim je že velikokrat pomagal, ali pa tudi zagodel. Po svoji naravi je zelo trmast in kadar ga prime, se cele dneve potepa, zapravlja denar, če ga ima, namesto da bi delal. Ko pa ga finančne in sušne težave v grlu le prisilijo, da mora poprijeti za zidarsko žlico, zida toliko časa, da mu kane v žep kakšen dinar. Kot sem že omenil, zelo rad pomaga miličnikom in tako se je zgodilo nekega dne v Gorišnici. Bil je pogreb in nastala je velika prometna gneča. V to gnečo se je vrinil Joža, ki je bil oblečen v sive hlače, siv suknjič, na glavi pa je imel kapo, kakršno nosijo milični- ki. Obraz je napravil še bolj strog, kot je v resnici, in začel v križišču uravnavati promet. Ko je bilo gne- če že skoraj konec, so prispeli miličniki, ki so se sprava čudili, nato pa so se začeli krohotati, ker so v prometnem policaju spoznali vaškega posebneža. V Ptuju je bil semenj. In kot na vsakem semnju je bila tokrat tudi velika gneča, iz katere se je izluščil Joža in slučajno srečal znanca ter ga povabil na pivo. Ker je znanec dobro vedel, da bo za prvo steklenico Joža prosil še za eno, se mu je izmikal z izgovori. Ko pa le- ti niso več pomagali, se je vdal, stopil z Jožem v najbližnjo gostil- no in vsakemu naročil eno pivo. Ko je Joža izpraznil steklenico, je dejal: ,,Tam gori mi uhajajo," in pokazal proti zgornjemu koncu ulice. Tudi to pot je bil oblečen tako, da je bil na las podoben miličniku. Napravil je strog obraz in stopil proti trgovcem, ki so v resnici ovirali promet, in rekel: ,,Da čez pet minut nobenega ne vidim več tukaj! Ste razumeli?" Trgovci so se spogledali, nato pa urno zapustili prepovedan prostor. V življenju srečujemo veliko lju- di, ki so zanimivi in tale je prav gotovo vreden, da se ga ubesedi. Damjan Zamuda 8/a OS Franc Belšak Gorišnica KROŽKARJl OZN Tudi letos smo na naši šoli organizirah krožek OZN - organizacija združenih narodov. Krožek deluje že dve leti. Organizirala ga je tovarišica Dragica Znidarič. Ko smo se člani letos prvič sestali, smo izvolili vodstvo krožka. Zadali smo si nalogo, da se bomo borili za mir in pravice v svetu, seznanjali učence o pohtičnih problemih in dogodkih, spremljah Titova potovanja in obiske v tujini in doma, urejali stenčase ob večjil. praznikih, zadolževah krožkarje za pregled političnih dogodkov v tednu, uresničevali program organiazcije združenih narodov in podobno. Krožek sedaj združuje šesti, sedmi in osmi razred. Nekateri učenci so že seznaiijeni z delom tega krožka, saj so bih že prejšnja leta vkjučeni vanj. Ker nas je bilo letos veliko število prijav^enih, smo se razdelili v dve skupini. V prvo skupino smo vključeni učenci šestih razredov, v drugo skupino pa učenci sedmih in osrnih razredov. Člani krožka se sestajamo v petek šesto uro. Na prejšnjem sestanku smo se dogovorih, da bomo ob 24.oktobru - dnevu organizacije združenih narodov uredili stenčase. Krožkaiji hočemo doseči vidne uspehe pri nadaljnjem delu. Darja Zagoršek, Literarni krožek, 6/a, OŠ Markovci ZDRAVI ZOBJt: — POL ZDRAVJA Prvič sem šla k zobozdravniku, ko sem bila stara štiri leta. Tedaj sem še hodila z mamo. Sama pa sem začela hoditi, ko sem bila stara šest let. Za tem nisem bila precej časa. Letos, v petem razredu, smo šli na pregled skupinsko. Na vrsto smo prišli 16. novembra ob 11. uri. Ko smo stopili na hodnik, nam je dr. Jožica Ciglar, specialistka za otroško čeljust, razložila kako si naj umivamo zobe. Na steni so bile tudi slike. O vsaki sliki nam je nekaj povedala. Povedala je tudi kako ,,prehranjujemo" zobe. Jrišnica; zmagovalec in obenem občinski prvak je ekipa OŠ Tone Žnidarič, ki je, nasprotnika jtorazila s tesnim rezultatom 14 pr(»ti 12. Pri pionirjih Je ludi lokrat imela največ uspeha ekipa OŠ Kidričevo, ki je premagala ekipo Toneta Žnidariča šele po dveh podaljških z reznilalom 60 proti 53. Obe najboljši ekipi sta prejeli pokala. S tek- movanjem pa je KK ,,Drava" želel širši javnosti predstaviti delo osnovnošolskih košarkarskih ekip. Tekmovanje jc doseglo svoj namen in daje nov polet za bodoče delo pri vzgoji košarkars- kega naraščaja. MG Ekipa osnovne šole „Boris Kidrič" Kidričevo Foto: Danilo Klajnšek * Ekipa osnovne šole ,,Tone Žnidarič" Ptuj Foto: D. Klajnšek AVTO MOTO ŠPORT Razglasitev najboljših v državnem prvenstvu Pretekli petek jc Avto moto /vc/a Jugoslavije v Zagrebu objavila in podelila medalje najboljšim tekmovalcem v vseh /vrsteh avto moto športa v letošnjem letu. Tekmovalci AMD Ptuj so prejeli kar šest odličij. Zlato medaljo je prejel Uroš Langerholc /a prvo mesto v kartingu v kategoriji do 100 ccm. Srebrno pa njegov klubski tovariš Otmar Artenjak prav tako v kategoriji do 100 ccm. Za Artcnjaka je značilno, da se je najprej uveljavil kot odličen mehanik v ptujski ekipi. Pred leti je pričel tekmovati in danes je drugi v državnem merilu. Zaslužen uspeh. Srebrno medaljo jc prejela karting ekipa AMD Ptuj /a drugo mesto v državnem prvenstvu. Barve je branilo šestnajst tekmovalcev, ki so prav vsi zaslužni za uspeh. Razveseljivo jc, da PtujČani oblikujejo dobro ekipo mladincev, kar je bila prejšnja leta njihova šibka točka. Tako je ob koncu Armando Hvala peti, Erik Blaževič pa osmi. Ker je Hvala dopolnil šele 15 let, ima pred seboj še lepo bodočnost, tako še tri leta med juniorji in nato v članski konkurenci. Med motikrosisti AMD Ptuj je bronasto medaljo prejel rajko Cuš za tretje mesto v kategoriji do 125 ccm. V tej kategoriji so ptujski tekmovalci drugi in so prejeli srebrno medaljo. Bronasto odličje so motokrosisti AMD Ptuj prejeli tudi v najtežji kategoriji, do 250 ccm. Otmar Artenjak med mednarodno dirko v Hajdošah (št. 28) — foto B. Rode Tekmovalci AMD Ptuj so se torej v iztekajočem se letu ponovno izkazali, kljub temu, da kartisti niso uspeli ubraniti ekipnega državnega naslova. Vendar so zanesljivo v vrhu jugoslovanskega kartinga. Z ozirom na težave je njihov uspeh še toliko večji. V prihodnjem letu pričakujemo, da s e jim bodo pogoji izboljšali, temu primerni pa bodo tudi rezultati. To je toliko bolj pomembno, saj bomo prihodnje leto praznovali desetletnico karting prireditev v Ptuju. l.k. Uspešno delovanje PK „Toplice" Ptiij Enoletno delovanje plavalnega kluba Toplice Ptuj je opravičilo njegovo poslanstvo. Z uspešnim delom se je vključil med najdelav- nejše klube v Sloveniji. To pričajo uspehi mladih tekmovalcev, odlično organizirana tekmovanja tako v republiškem kot državnem merilu. Pripravili so tečaje pla- vanja za mlade neplavalce, poma- gali pri izvedbi tekmovanj delavcev milice severovzhodne Slovenije, Merkatoriadi, pri delavsko šport- nih igrah za pokal Ptujskih toplic med pobratenimi občinami, osnovnošolskem tekmovanju itd. Neposredno pa je klub vključil svoje tekmovalce -na številnih pla- valnih tekmovanjih širom Slove- nije. Pomembno pa je delo vodstva kluba, ki si je začrtalo v programu dela množično plavanje mladih ter načrtno delo s perspektivnimi plavalci. Za uveljavljanje kluba in uspehe tekmovalcev so nedvomno velik delež prispevali vaditelji, ki z entuziazmom vsakodnevno vadijo mlade tekmovalce. V klubu deluje tudi svet staršev. Ti z velikim razumevanjem sodelujejo pred- vsem pri prevozih na tekmovanje ter pri tem žrtvujejo svoj prosti čas in finančna sredstva. Da klub uspešno deluje in da je dosegel takšne uspehe, gre nedvomno tudi zasluga delovnemu kolektivu Ptujskih toplic, ki z razumevanjem nudi objekte na razpolago mladim tekmovalcem. V tem enoletnem obdobju je vrsta opravljenega dela: mladim plavalcem je omogo- čen brezplačni vstop na treninge, vodstvo kluba je nabavilo klubske )lavalne plašče in brisače s sim- ?olom kluba, tekmovalci imajo redne zdravniške preglede in dru- go. S tem so bili ustvarjeni osnovni pogoji za delo tega najmlajšega kluba v občini, ki je -svoje poslanstvo opravičil. Uspešno delo potrjujejo uvrstitve tekmovalcev podatki na zimskem plavalnem mnogoboju, ki ga je v organizaciji klubov pripravila Plavalna zveza Slovenije. V mnogoboju je nasto- pilo 18 plavalcev in plavalk kluba, ki so v sedmih tekmo tekmovanjih nastopili v 10 disciplinah in se borili za čimboljšo uvrstitev. Tako so nekateri plavalci in plavalke z dobrimi časi dosegli limite ter s tem tudi pravico nastopa na raznih drugih tekmovanjih. Rezultati mnogoboja so nasled- nji: starejši pionirji: 12. mesto Samo Glavnik 4018 točk; 17. Davorin Poherc 3689; 23. Franjo Rozman 2905; 24. Igor Poherc 2588; 25. Matjaž Ordina 2216; 26 Zoran Petkovski 1845; 27. Zoran Ivezić 1824; (nastopilo je 34 plavalcev). Mlajši pionirji ,,A": 18. mesto Gregor Kravos, 3144 točk; 26 Odon Planinšek 1928; 30 Luka Trbuc 1628 (nastopilo 42 tekmovalcev). Mlajši pionirji ,,B" 2. mesto Dušan Lunder 1216 točk; 4. Borut Petrovič 1029 (nastopilo 39 plavalcev), starejše pionirke: 14. mesto Dorka Sajeber 4122 točk; 16. Saša Ostman 4041 (nastopilo 22 plavalk); mlajše pionirke ,,A": 23. mesto Simona Zupane 2284 točk; (nastopilo 33 plavalk), mlajše pionir- ke ,,B" 3. mesto Breda Vidovič 1986 točk; 5. Nataša Vidovič 1725, Majda Meško 667 (nastopilo 23 plavalk); mlajše pionirke ,,C" 1. mesto Iris Zupane 1216 točk (nastopilo 21 plavalk). V tem množičnem zimskem plaval- nem mnogoboju je nastopilo 341 plavalcev in plavalk. Doseženi uspehi ptujskih plaval- cev in plavalk so nedvomno vzpodbuda za nadaljne delo pla- valnega kluba Toplice. Za odlične dosežke v letu 1978 iskrene čestitke ter obilo uspehov v letu 1979! Klubsko prvenstvo Karate klub Ptuj je v prostorih kluba mladih v Ptuju organiziral klubsko prvenstvo za člane in pionirje. V konkurenci članov je sodelovalo osem nastopajočih. Bili smo priča dobremu in borbenemu karateju, ki je v prostore kluba mladih privabil veliko število ljubiteljev karateja, čeprav je bilo le klubsko prvenstvo. V odsotnosti Vladimirja Sitarja, državnega prvaka v muha kategoriji, je prvo mesto osvojil Brumec, drugi je bil Stegar, tretji pa Bračič. V konkurenci pionirjev je prvo mesto osvojil Srečko Stater, drugi je bil Oti Kramberger, tretji pa Damir Dimovski. Besedilo in posnetek: Danilo Klgjnšek Boji so bili dokaj zanimivi. KARATE Borilni športi se vedno bolj uveljavljajo in pridobivajo svoje privržence v vseh starostnih kategorijah. Dokaz zato je tudi veliko število klubov, ki gojijo različne vrste borilnih športov. Tudi v Ptuju so leta 1975 ustanovili samostojni klub. Treningi so bili v prostorih JLA. Začetni vpis je bil izredno velik, vendar pa je nekaj članstva odpad- lo, ker ni vzdržalo zelo napornih treningov, ki so se odvijali petkrat tedensko po tri ure. Naslednji dve leti je bil vpis v klub precejšen, kakor tudi letos, ko se je v klub vpisalo okrog 70 novih članov, željnih znanja iz karateja in ostalih borilnih športov. Zaradi prostorskih problemov so .se najprej preselili v Dijaški dom, kjer so trenirali približno tri, štiri mesece. Potem so člani kluba več kot pol leta trenirali na košarkarskem igrišču KK Drava v Ptuju. Kljub izredno težavnim pogojem pa niso obupali in so nadaljevali z delom. Lani septem- bra pa so se preselili v klub mladih v Ptuju, kjer so začeli delovati kot sekcija kluba mladih. Izredno velikega pomena je to, da so dobili prostore, kjer lahko nemoteno trenirajo. Čeprav v klubu mladih nimajo na voljo blazin in kopalnic, so s streho nad glavo več kot zadovoljni. Mladi karateisti zavzeto delajo pod vodstvom trenerja Srečka Ar- nuša, kadar pa njega ni delajo pod vodstvom državnega prvaka v muha kategoriji Vladimirja Sitar- ja. Vestno delo jim je prineslo O BORILNIH ŠPORTIH tudi nekaj dobrih rezultatov. Tako so na 5. in 6. turnirju za rang listo najboljših karateistov v ,,Semi kontalku" dosegli naslednje uvrstitve: Na 5. turnirju je sodelovalo pet tekmovalcev v različnih kategori- jah. Muha kategorija: Vladimir Sitar 1. mesto; Jure Tomažič 3—4 mesto Pero—kategorija: Simonovski Zlatko 3—4 mesto; Srednja kategorija: Evard Stegar 3—4 mesto Poltežka kategorija: Bračič Maks 1. mesto Na 6 turnirju so sodelovali samo trije tekmovalci. Dosegli pa so naslednje uvrstitve: Muha kategorija: Vladimir Sitar I. mesto. SREDNJA KATEGORIJA: Edvard Slegar 3—4 mesto. Poltežka kategorija: Milan Brumec 2 mesto. Največji uspeh je vsekakor dosegel Vladimir Sitar v muha kategoriji, ki je osvojil naslov državnega prvaka. Mladi ptujski karateisti so kljub izredno tc/kim pogojem dosegli velike uspehe. Temu jc pogojevala velika vztrajnost pri napornem treniranju. Rezultati so pokazatelj njihovega dobrega dela. Karate klub v Ptuju še nima dolge tradici- je. Ta šport si je s trdim delom hi- tro pridobil veliko popularnost med mladimi in tudi nekaterimi starejšimi. Potrebno bi jim bilo pomagati in to v največji možni meri, kajti rezultati dokazujejo, da karate šport v Ptuju ima lepo perspektivo. Zaenkrat se moramo zadovoljiti s prvim mestom Vladimirja Sitarja v Jugoslaviji in dobrimi uvrstitvami drugih tekmovalcev. V bližnji prihodnosti pa lahko od ptujskih karateistov pričakujemo še boljše rezultate, ki nas bodo razveselili in ponesli ime ptujske občine po Jugoslaviji. Ob tem je prav, da našim bral- cem na kratko predstavimo Se državnega prvaka, Vladimirja Sitarja. Rojen je leta 1961, živi v Vidmu pri Ptuju in obiskuje ptuj- sko gimnazijo. Trenira 4 do 5 krat na teden pa dve uri in pol delno iz ljubezni do tega športa, predvsem pa, da si utrdi telo. S tem, ko je postal državni prvak v Semi kontaktu (muha kategorija) za leto 1978, si je pridobil tudi pravico sodelovanja na evropskem prven- stvu v Semi in full kontaktu za reprezentanco Jugoslavije, to prvenstvo je bilo v Baslu v Svici, izpadel jc v četrtfinalu v boju s tekmovalcem iz ZR Nemčije. Vladimir pravi, da mu je sodelovanje na evropskem prven- stvu veliko koristilo, pridobil si je mnogo izkušenj ob srečanjih z velikimi mojstri tega športa. Vse to mu bo koristilo pri nadaljnjem de- lu pod dobrim trenerskim vod- stvom. Prepričani smo, da se bo Vladimir razvil v zares vrhunskega karateista. Besedilo in posnetek: Danilo Klajnšek Vladimir Sitar (v sredini) v boju z nasprotnikom 12 - ZA RAZVEDRILO 28. december 1978 — TSSNIK KAKO VREME KAŽE V LETU 1979 Letni vladar za leto 1979 je Saturn. Po naravi je hladen, oster in suh, reakcionaren in bojevit, je brez značiga, lakomen, ohol in lažniv. Uživa v trp^enju in v nesreči Je simbol uboštva iodpora. LETNI ČASI Pomlad bo suha ihladna. Po dežju se rada pojavna slana in mrzlo. Poletje bo hladno in deževno. Jesen bo hladna in vlažna, otoplilo pa se bo proti koncu jeseni Zima bo v začetku vlažna, potem pa hladna i dolgotrajna. VREME PO MESECIH V LETU 1979 JANUAR: do 5. bo mrzlo, 6. in 7. sneg, sledi mrzlo do 13. 1. 79. Okrog 14. m 15. bo snežilo. Od 16. do 27. bo mrzk) ob mlaju, 28. in vse do 31. bo mrzk), vmes zrnast sneg in vetrovno. FEBRUAR: 1. sneg, sledi osem lepih dni, 10. dež, nato do 20. lepo vreme, le od 1. do 15. bo mrzlo, sneg v višjih predelih. Nekako okrog 18. se bo vreme poslabšalo tako, da bo do 28. februarja le mak) lepega vremena. 21. in 22. bo verjetno sneženje. Zadnji dan februarja bo spremen^ivo. MAREC: 1. 12, bo še spremen^ivo. Sledi mrzlo, zamegÇeno vreme. Dne 9. in 10. dež, od 11. do 21. bo lepo, 22. dež, 23. in 24. dež in sneg. Od 25. do 31. bo sicer povprečno lepo, le občasno bodo posamezne plohe krajevnega znač^a. APRIL: In že smo v aprilu, ki sedem krat na dan sonce posqe in sedem krat se dež ulge. Izgleda, da bo april prišel na svoj račun že kar prvi dan. Začel bo z nestalnim vremenom, vetrom in v sredini tedna se bo oglasu že z grmenjem. 5. in 6. bo deževno, nato bo verjetno sedem zaporednih lepih dni 13. bo verjetna pfc>ha in celo deževni dan, nato od 14. do 19. lepo, če ne bo 17. dež. Od 21. do 27. bo močno spremenljivo. Od 28. do 30. bo lepo vreme. MAJ: Do 3. bo megla, od 4, do 9. bo spremen^ivo, od 10. do 14. lepo in hladne noči 14. in 15. ter deloma še 16. bo deževo in mrzlo. V drugi polovici meseca maja bo vreme stabilnejše. Med 15. in 18. bo vroče. Verjetno bodo le posamezne plohe in tudi grmenje. Od 19. do 31. maja bo suho vreme. JUNU: Konce maja in v začetku junija je čas košnje in spravila sena Hitro in dobro bodo sušili v dneh od 27. maja in do 5. junqa. Slabo vreme bo 6, in 9. Od 11. do 16. ter 18., 19„ 20., 28. in še nevihte okrog 27. in 29. junga. JULIJ: Bo vroč in suh do 9., 10. dež, za tem spet vroče, 21, nevihte, 22, dež nato vse dni do 30. vroče, 31. bodo pooblačitve. AVGUSl: Do 4. nevihte, dež in spremenljivo bo od 5. do 22. bo lepo vreme, vroče in suho. Le zvečer 16. in 17. bo na več krajih neurje. Od 18. do 31. večkrat pk)he in grmenje, vmes bo pa tudi nek^ sončnega vremena. SEPTEMBER: 1. in 2. nevihtne ptohe, 3. m 4. spremenljivo, od 5, do 7. bo oblačno, 8. dež, 11. lepo, 12. oblačno, 13. dalje hladneje, v jutru slana. Deževalo bo od 16. in 17. ter 22., 23., 24. pa do 30. septembra. OrtaU dnevi pa bodo v občasnem rosenju ah v pršenju megle. OKTOBER: 1. pooblačitve, 2. in 3. dež, nato pa do 9. spremen^ivo, vmes 8. izdaten dež, v planinah sneg, od 10. do 18. lepo, 19. oblačno in dež. Deževno bo še od 20. do 26. oktobra, vendar bo deževalo le nek^ časa dnevno ali ponoči Od 27. do 31. bo slabo vreme. NOVEMBER: 1. in 2. za silo bo lepo, nato spremen^ivo vse do 9. m od 10. do 16. hladno, 17. m 18. dež in sneg. Od 20. in 24. mrzlo in lepo, tudi od 25. do 30. bo lepo vreme. DECEMBER: 1. oblačno, 2, in 3. ter 4, dež in sneg, nato bo lepo in precej mrzlo do 18., ko bo snežilo. Tudi 19. in 20, bo snežilo. Sledi mrzfo in lepo do 26., 27. oblačno in zamegljeno, 28. in 30. sneg in mrzlo. Zadnja dva dni tega leta bo mrzlo, megleno in oblačno. Zvečer na Silvestrovo dodatno sneženje. Novo leto 1980 novi nseg bo pokril dol in breg. Alojz Cestnik Pregled vremena in luninih sprememb v letu 1979 Dedek Mraz obišče tudi ptujske krajevne skupnosti Otroci nekaterih ptujskih krajevnih skupnosti so že včeraj pozdravili dedka Mraza s pravljičnim spremstvom in sicer pri novem vrtcu na Poljski cesti, domu občanov v Turnišču, na Bregu, v Spuhlji pri domu gasilcev, pri trgovini ,,Kekec" v Budini in pri gostilni ,,Brenčič". Za obisk dedka Mraza po novoustanovljenih krajevnih skupnostih mesta Ptuja so se odločili na skupnem posvetu vseh predsednikov skupščin in sve- tov krajevnih skupnostih mesta Ptuja. Takrat so tudi določili komisijo za pripravo prihoda dedka Mraza v vse skupnosti. Jutri, 29. decembra bo dedek Mraz obiskal naslednje krajevne skupnosti: — Jože Potrč v Kvedrovi ulici ob 15.15 do 15.30, Franc Osojnik — trgovina ZlVILA od 15.45 do 16, — Boris Ziherl — Dom upokojencev od 16.15 do 16.30, — Bratje Reš — gostilna Cebek od 16.45 do 17, — Vičava — Dom občanov od 17.15 do 17.30, — Uusan Kveder— magistrat od 17^45 do 18. ure. Dedek Mraz z motoriziranim spremstvom bo 30. decembra popoldan še enkrat obiskal otroke v novoustanovljenih krajevnih skupnostih po tem vrstnem redu: — Turnišče — Dom občanov ob 14. uri, — Breg — Dom občanov ob 14.20, — Spuhlja — Dom gasilcev ob 14.40, — Budina — Brstje — trgovina Kekec ob 15 uri, — Tone Znidarič — bivša gostilna Brenčič ob 15.20, — Jože Potrč v Kvedrovi ob 15.40, — Franc Osojnik trgovina Živila ob 16. uri, — Boris Ziherl — Dom upokojencev ob 16.20, — Bratje Reš — Gostilna Cebek ob 16.40, Vičava — Dom občanov ob 17. uri, Dušan Kveder — Magistrat ob 17.20. Na vseh omenjenih krajih se bo ustavil le za kra- tek čas, zato morajo starši skupaj z otroci pohiteti, da ga pravočasno pozdravijo, kajti pripravlja jim presenečenje. _Pripravila: MG„ Čestitke oboroženim silam ob njihovem prazmku! SVEČANOSTI OB DNEVU JLA V počastitev praznka obo- roženih sil SFRJ se je v ptujski in ormoški občini zvrstilo več prireditev. Največ jih je bilo v četrtek 21. decembra, dan pred prazničnim dnevom. V športni dvorani Mladika je bila dopoldne svečana akademka za vse ptujske dgake srednjih m pokhcnih šol. Bogat kulturni spored so izv^ali pevski zbor mladindcega kulturno- umetniScega društva gimnazqe Dušana Kvedra Ptuj, plesno scenska sekcga Kluba mladih iz Ptuja ter vojaki ptujske garniz^e. Spored pa so pripravili Slavica Štajner, Mira Mgačevič, Boris Miočinovič ter starešina Dragan Rašeta. Slavnostna akademka je potekala pod gelsom: „čestitka oboroženim silam ob njihovem praznflcu!" Isti večer je potekala svečanost tudi v ptujskem gledališču, kjer so razen bogatega kulturnega sporeda brali tudi spise na temo: oboiožene sile v svobodi in miru. - OM Bogat in izredno dobro priprav^en kulturni program je izzvenel posebno slavnostno v ptujskem gledališču. Foto: KOSI ČRNA KRONIKA Vse kaže, da so tokrat le zalegla številna opozorila voznikom in ostalim udeležencem v prometu, saj so miličniki postaje milice Ptuj in njenih oddelkov v dneh od 18. do vključno 25. decembra posredovali le v treh prometnih nesrečah. Smrtnih žrtev ni bilo, ena oseba je bila težje, dve pa lažje telesno poškodovani Glavni vzrok nesreče je bil tokrat neprevidnost m izsiljevanje prednosti. Sicer je tudi tokrat bilo veliko manjših vrometnih nesreč, z manjšo materialno škodo in brez telesnih poškodb, v takih primerih pa miličniki ne posredujejo. Skupna materialna škoda v omenjenih treh nesrečah pa znaša 7.500 din. Neprevidnost otroka Huda prometna nesreča se je zgodila v torek 19. decembra v križišču z lokalno cesto pri gostilni Horvat v Gorišnici. Otrok V, J. kolesar se je ређа1 iz Zamušanov v Gorišnico, Vozil je kolo brez luči za osve^evanje cestišča, ker je bila ura šele 6.45 je bila se tema. Pri gostüni je otrok zavil na levo proti osnovni šoli! V tem trenutku pa je iz nasprotne smeri pripekal voznik osebnega avtomobila Branko Nlajerič iz Moäc^nc. Ker kolesarja ni opazil pravočasno je trčU vanj in ga zbil po cestišču. Otrok V. J. je dobil hude telesne poácodbe, materiahie 3code pa j e le za okoU 5 00 din. - OM RAZPRAVA O ŠTUDIJI RAZVOJA TURIZMA Dobra osnova za nadaljnji razvoj Vsi nosilci razvoja turizma v ptujski občini so na razpravi, ki je bila v preteklem tednu in na kateri so sodelovali tudi izdelovalci študi- je, avtor magister ekonomije Stjepan Češljaš s sodelavcema dr. Boris Vukonićem in magistrom ekonomije Borisem Pirjevcem, ugotovili, da je študija dobra osnova za nadaljnji razvoj turizma V ptujski občini. Temelj tega planskega dokumenta so ugotovitve, na kate- rih se bo razvijala bodoča turis- tična dejavnost v občini v potrebni kakovosti in količini. Ob tem pa se poudarja tudi razvoj vseh sprem- ljevalcev razvoja turizma, ki posredno ali neposredno sodeluje- jo v zadovoljevanju turističnih potreb. Osrednji cilj pa je ekonomsko aktiviranje in izko- riščanje vseh danosti, ki so sestav- ni del turistične verige. S tem se tudi želi, da se turizmu v občini posveti večja skrb, ki se v nada- ljevanju zrcali v večjem ekonoms- kem učinku, tudi razvoju dolo- čenega prostora in drugih vidikih splošnega napredka. Sicer pa študija zahteva določe- neprojekte oziroma podštudije, ki bodo do potankosti razčlenjevale razvoj določenega turistično priv- lačnega prostora, kot na primer: Borla, Ptujskih toplic in podobno. Razprava o študiji turizma v občini Ptuj bo trajala še do konca januarja, ko bo tudi vse pripombe javne razprave posredovane .izdelovalcuštudije. , . ^ MG. SLOVENSKA BISTRICA Novi objekti-kulturne in športne prireditve ob občinskem prazniku K^ub zaposlenosti ob pripravah na novoletna praznovanja se v občini Slovenska Bistrica te dni že skrbno pripravÇ^o na 8. januar, praznik vseh delovnih Çudi občine Slovendca Bistrica. Zak^uček starega in pričetek novega leta je prava priložnost, da delovni ^udje, kolektivi in druçe sredine ocengo dosežene rezultate dela v preteklem letu ter tako analizirao s kolikim uspehom razvqajo ob delu, revolucionarne pridobitve NOB, istočasno pa tudi velike žrtve Pohorskega bataÇona, kije prav na dan 8. januarja 1943 izkrvavel za svobodo. Ta dan so prebivalci občine Slovendca Bistrica sprejeh tudi za svoj občinde i praznik. Tudi letos bodo ta dogodek prebivalci bistriške občine proslav^ali več dni. Pripravih so številne kulturne in športne prireditve po krmevnih skupnostih. Svečano pa bodo predah svojemu namenu nekatere družbeno pomembne objekte. Zak^učnih svečanosti v okviru praznovanj 8. januarja se bodo tudi letos udeležih predstavniki družbenopohtičnih organizacg sosedrqih občin ter delegacga pobratene občine organizacg sosednjih občin ter delegacqa pobratene občine Svetozarevo. Letos bodo med gosti tudi delegacçe občine Cičevo iz SR Srbqe in občine Bosandca Dubica, s katerimi bistriška občina v zadiqem obdobju navezuje tesnejše prgate^dce stike. Z osrednjimi svečanostmi bodo v bistriški občini pričeli že v petek, 5. januarja 79, ko bodo v razstavnem prostoru bistriškega gradu odprli razstavo Hinka Smrekarja. V soboto in nedelo 6. in 7. januarja bo v telovadnici TVD Partizan Slovendca Bistrica tradick>nalni tumh: v judu za pionirje in člane iz vse Slovence za Memorial Pohordcegabata^ona. Na dan pred praznikom, to je 7. januarja bodo v Makolah predali svojemu namenu obrat za proizvodilo relejçv Iskra, TELA Ljubyana. Те^а dne bo v Makolah tudi svečana, skupna seja vseh zborov »upščine občine in družbeno političnih organizacq občine Slovendca Bistrica. Med pomembnimi pridobitvami v okviru občinskega praznika bo še otvoritev prenov^enega kulturnega doma na Pragerskem. Svojemu namenu pa bodo predali tudi prenov^eno štirirazredno podružnično osnovno solo v Prüiovi. V praznovanja pa se bodo vkjučiU tudi strelci in šahisti iz celotne občine. Na predvečer občindcega praznika bo v domu kulture Slovendca Bistrica Koncert Partizandcega zbora in učencev glasbene šole Maribor. V ponede^ek 8. januarja dopoldne bcxio svečano predali svqemu namenu prenovjeni trg Svobode, v k.- terem je svojo novo lok acq o dobil tudi spomeiuk NOB in celotno Titovo cesto, kije tudi glavna prometnica skozi Slovendco Bistrico. Popoldne tega dne pa bo na kraju posledigega boja legendarnega Pohordcega bataljona pri Treh žeb^ih nad Osankarico še osrednja slavnost. Viktor Horvat , ORMOŽ Nosilci razvoja: Industrija, kmetijstvo in gradbeništvo Na včerajšnjem zasedaigu zborov občindce skupščine so delegati naprej na kupnem zasedanju obravnavali gradivo o uresničevaigu družbenega plana občine Ormož za obdobje 1976-80 v letih 1976-78 in o osnutku resolucqe o izv^anju družbenega plana za prihodige leto. Osnovni nosilci gospodarske rasti bodo v prihodigem letu industrqska in kmetqdca proizvodnja ter gradbeništvo. V prihodnjem letu bodo vso pozornost posvetili maiij razvitim območjem, zîçoslovaiçu, dinamični in stabilnejši gospodarski rasti ter povečanju reproduktivne sposobnosti gospodarstva. V nada^evainu skupnega zasedanja je beseda bila še o dopolnitvah odloka o proračunu občine Ormož. Na ločenih sejah zborov so delegati razpravÇali o odloku prispevka za pospeševanje kmetijstva v občini, o oreaniziranju dela osnovne šole Ormož in vzgojnovarstvenega zavoda v Ormožu in o samoupravnem sporazumu za financiranje družbenopolitičnega izobraževanja v Ormožu ter o odloku o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju prthodiijega leta. zk TUDI V PTUJU ZDRAVSTVENI CENTER ZMAGALA PREUDARNOST Zdravstveni delavci ZZD Ptuj - TOZD Služba splošne medicine so se v petek, 22. decembra odločali za združi- tev v Zdravstveni center Ptuj — Ormož. Vpisanih je bilo 175 upravičencev, ki so glasovali tako: 88 jih je bilo ,7A", 84 ,JPROTI", 3 glasovnice pa so bile neveljav- ne. Tako smo po dolgih prizadevanjih le uspeh uresni- čiti željo in zahtevo uporab- nikov ter večine zdravstvenih delavcev, ki so se že vjungu odločiH za tako samoupravno^ povezanost zdravstvenih de- lovnih organizacij. Res je, daje rezultat pičel, - komajda je glasovala le nekaj več kot polovica upravičencev. Pa vendar to pomeni, da so bile v zadnjem mesecu v omenjeni TOZD priprave na referendum uči- nkovite, da so res z^ele vsakega posameznika. Samoupravni sporazum o združitvi je torej sprejet. Praksa pa bo pokazala, kaj je v njem potrebno spremeniti, v organizacijskem smislu, da bo delo v zdravstvenih ustanovah potekalo normalno, brez dol- ge čakalne dobe, da bodo storitve kvalitetno in racional- no opravljene. Nova samo- upravna, strokovna, funkcio- nahia, dohodkovna poveza- nost bi n^ prinesla mnoge izboljšave, — na samo za uporabnike, temveč tudi za zdravstvene delavce. S skup- nimi prizadevanji uporabni- kov in izvajalcev v zdravstveni skupnosti nam bo to tudi uspelo. Ob tem pa se je potrebno zavedati, da je sprejeti samoupravni spora- zum le prvi korak na poti uresničevanja zastavljenih ci- ljev. N.D. RODILE SO: Milena Sterman, Orešje 5 — deklico; Danica Vidovič, Lancova vas 67/b — deklico; Martina Kolarič, Frankovci 30 — deklico; Terezija Pihler, Levajnci 1 — deklico; Nada Kosec, Kidričevo 44 — dečka; Rozaiija Majcenovič, Belski vrh 86 — Stanko; Marija Bezjak, Bukovci 100/d — Janjo; Ivana Kuhar, Borovci 32 — dečka; Brigita Bezjak, Grajena 19 — deklico; Hilda Hanžekovič, Godeninci 21 — Jasno; Helena Fras, Grajenščak 80 ~ Aleša; Danica Kampl, Cesta kurirjev NOV 18 — Vanjo; Majda Zupa- nič, Hajdoše 10 — deklico; Darin- ka Kaučevič, Barislovci 10 — Andrejo; Brigita Ačimovič, Peršo- nova 23 — Jureta; Lidija Pečnik, Zadružni trg 15 — dečka; Stanka Premuž, Vrazova 2, Ormož — Mojco; Irena Kancler, Hajdoše 24 — Petro; Walburga Tomašič, Kuharjeva 8 — Matejo; Dragica Kosi, Zerovinci 52 — Mojco; Pavla Zorenc, Majski vrh 33 — dečka; Sonja Pislak, Majšperk 51 — Barbaro; Vera Kelenc, Osoj- nikova 5 — deklico; Andželija Miličič, Skolibrova 13, Ormož — Ognjena; Marija Gajšt, Podlože 63 — dečka; Vida Janežič, Grabe 20 — deklico; Marija Blažek, Lan- cova vas 89 — dečka; Neža Tra- fela, Kungota 59 — Romano; Ivanka Kaučič, Slovenski trg 11 — deklico; Jožefa Lovrec, Moravci 143, Ljutomer — Damjana; Zlatka Kolednik, Slomi 7/a — Cordano; Anica Soštarič, Dragovič 3 — dečka; Silva Njegač, Bukovci 65 — dečka;. POROKE Marijan Toplak, Nova vas pri Ptuju 7 in Janja Kosi, Nova vas, Ul. Jožefe Lacko 2; Miro Prstec, Remčeva 12 in Milena Munda, Bukovci 71/a; Marijan Vrhovšek, Lancova vas 27 in Anica Bukvič. Rodni vrh 8; Stanislav Bukvič, Rodni vrh 8 in Frančiška Habjanič, Lancova vas 28/a; Ivan Brlek, Brezovce 55 in Marija Vidovič, Gorenjski vrh 7; Leopold Orešek, Gregoričev dr. 3 in Gabri- jela Doliška, Gregorčičev dr. 3; Franc Majceniovič, Belski vrh 86 in Terezija Levanič, Turški vrh 55; Marjan Sluga, Podlože 36 in Irena Podgoršek, Jablovec 22 Milan Korže, Majšperk 96 in Vera Fider- šek. Breg 39; Konrad Janžekovič, Nova vas pri Markovcih 75 in Ivanka Strafela, Nova vas pri Markovcih 37; Ignac Kozel, Vel. Varnica 52 in Marija Vidovič, Vel. Varnica 52; Anton Kos, Zelale 30 in Milica Plavčak, Vrhpolje pri Kamniku 5/30. UMRLI SO: Janez Prevoljšek, Dežno 45, pri Makolah, roj. 1930, umrl 18. dec. 1978; Alojz Vincetič, Litmerk 21, roj. 1906, umrl 18. dec. 1978; Ferdinand Klemenčič, Koračiće 29, roj. 1917, umri 20. dec. 1978; Ivan Stropnik, Volkmerjeva 11, roj. 1911, umrl 20. dec. 1978; Katarina Seguía, Polenšak 16, roj. 1903, umrla 21. dec. 1978; Alojzija Pauko, Vokmerjeva 10, roj. 1900, umrla 21. dec. 1978; Elizabeta Vogrin Maribor, Prvomajska 31, roj. 1892, umrla 24. dec. 1978; Franc Mlakar, Stanošina 32. roj. 1906, umrl 24. dec. 1978; Marija Strajnšak, Cesta Olge Meglic 8, roj. 1923 , umrla 24. dec. 1978. vreme do četrtka, 11. januarja 1979 Mlaj bo v petek (jutri) 29. decembra ob 13.15. Napoved: Nastopil bo ostrejši mraz, ki bo držal še štiri ali pet dni po novem letu. Okrog 5. januarja se bo toliko otoplilo, da bo naslednja dva dni snežilo. Vmes se bo v opoldanskih urah tudi otoplilo, da bo ponekod med sneženjem tudi deževalo. To bo zelo slabo za naše ceste, ker bo na cestiščih poledica. ^ Alojz Cestnij^ TEHNIK izdaja zavod za časopisno m radijsko dejavnost RADIO -TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnja- kova 5, poštni predal 99. Ureja uredniški odbor, glavni urednik MIHAEL GOBEC, odgovorni urednik FRANC FIDERŠEK. Uredništvo in uprava Radio -Tednik telefon (062) 77-079 in 77—226. Celoletna naročnina znaša 150 dinarjev, za tujino 250 dinarjev. Žiro račun SDK Ptuj 52400-603-31023. Tiska ČGP Mariborski tisk. Na podlagi zakona o obdavčevanju proizvo- dov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, za katere se rie plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. NAŠEM PRVENCU Pokrajinski listi, ki so pomembna sestavina nformacijskega sistema v naši republiki, s pri- čujočo skupno novoletno prilogo razgrinjajo >red svojimi naročniki in bralci zagotovo doslej lajvečji dosežek uredniškega sodelovanja. To je >rvi poskus skupnega prizadevanja za popestri- ev in izboljšanje vsebine pokrajinskih listov ter a predstavitev življenja in ustvarjanja v krajih >d slovenske obale do Pomurja ter od Gorenj- ke do Dolenjske. Na bralcih je, da ocenijo to prvo skupno lelo. Ob prvencu lahko le želimo, da prvi sad iredništev pokrajinskih časnikov v Celju, Copru, Kranju, Murski Soboti, Novem mestu, 'tuju in Velenju, ne bo ostal samo poskus, pač a začetek trajnejšega sodelovanja, ki naj bi pomembno vplivalo tudi na izboljšanje kvalitete slovenskih pokrajinskih časnikov in utrdilo nji- hovo programsko in novinarsko sodelovanje. Podoben skupni nastop pripravljajo tudi slo- veYíske lokalne radijske postaje in ga načrtujejo za prvo polovico prihodnjega leta. Izdajo prve skupne priloge slovenskih pokra- jinskih časnikov izkoriščamo tudi za predstavi- tev Skupnosti delovnih organizacij lokalnih sredstev javnega obveščanja v SR Sloveniji, ki je začela z delom z novim letom 1978 in ki'jo je ustanovilo 7 slovenskih pokrajinskih časnikov ter 15 slovenskih lokalnih radijskih postaj. skupna značilnost lokalnih sredstev javnega obveščanja pri nas je njihova svojstvena družbe- na vloga v sistemu javnega obveščanja v krajevni skupnosti, temeljni organizaciji združenega dela, občini in na medobčinski ravni. Posebnost družbene vloge se kaže zlasti v obveznosti lokal- nih sredstev javnega obveščanja, da se neposred- no in tvorno vključijo v družbenopolitično, samoupravIjalsko, gospodarsko in kulturno živ- ljenje temeljnih celic družbenopolitičnih skup- nosti ter uresničujejo ustavno pravico delovnih ljudi in občanov na ta način, da jih obveščajo o vseh pomembnih dogodkih v njihovi krajevni skupnosti, temeljni organizaciji združenega dela in občini, hkrati pa jim s svojo odprtostjo omogočajo, da \а/по sodelujejo pri reševanju skupnih družbenih vprašani ali pri oblikovanju javnega mnenja. Delovne organizacije lokalnih sredstev javnega obveščanja v SR Sloveniji so se združile v Skupnost z namenom, da v tej samoupravni povezavi uresničujejo naslednje skupne intere- se: krepitev vseh organizacijskih oblik družbe- nega vpliva pri izvajanju funkcije lokalnega javnega obveščania, utrjevanje vseh oblik ne- posrednega vključevanja delovnih ljudi in ob- čanov v vse zvrsti in oblike javnega obveščanja, spodbujanje nadaljnjih (novih) oblik podružbljanja sredstev javnega obveščanja, oblikovanje enotnih načel izvajanja funkcije lokalnega javnega obveščanja v skladu z (družbe- nimi interesi, sodelovanje pri sprejemanju sta- lišč o razvoju lokalnih sredstev javnega obvešča- nja, sodelovanje pri sprejemanju enotnih načel kadrovske politike itd. Skupni interes pa je tudi oblikovanje enotnih stališč o samoupravnem programskem, tehničnem in ekonomskem so- delovanju in povezovanju z osrednjimi sloven- skimi sredstvi javnega obveščanja. O pomembnosti vloge lokalnih sredstev jav- nega obveščanja v SR Sloveniji naj govori še nekaj številk. 7 slovenskih pokrajinskih časni- kov v skupni nakladi več kot 130.000 izvodov prebere najmanj pol milijona občanov, to je vsak četrti prebivalec naše republike. 15 sloven- skih lokalnih radijskih postaj pa ima okrog mili- jon poslušalcev. Dokaz o nepogreštjivosti lokal- nih sredstev javnega obveščanja v našem siste- Vsem naročnikom in bralcem pokrajinskih časnikov in poslušalcem lokalnih radijskih postaj v SR Sloveniji SREČNO 19781 MARIJAN LIPOVŠEK, predsednik skupščine skupnosti Skupnost delovnih organizacij lokalnih sred- stev javnega obveščanja v SR Sloveniji, njen sedež je v Velenju, so ustanovili: POKRAJINSKI ČASNIKI Dolenjski list. Novo mesto. Glas, Kranj, Naš čas, Velenje, Novi tednik, Celje, Primorske no- vice, Koper, Tednik, Ptuj in Vestnik, Murska Sobota ; LOKALNE RADIJSKE POSTAJE Brežice, Celje, Cerkno, „Triglav", Jesenice, „Glas Ljubljane", Ljubljana, Murska Sobota, Ormož, Ptuj, Radlje ob Dravi, Sevnica, Slovenj Gradec, Šmarje pri Jelšah, Trbovlje, Tržič in Velenje. Novoletno prilogo je v sodelovanju z uredni- štvi pokrajinskih listov uredil Marjan Legan, glavni in odgovorni urednik Dolenjskega lista ter predsednik programskega odbora pokrajin- skih časnikov pri Skupnosti delovnih organi- zacij lokalnih sredstev obveščanja v Sloveniji. Oblikoval jo je Dušan Lazar, oblikovalec pri ČZP Dolenjski list nas cas ZKUŠNJE rUDI ZA DRUGE šaleška dolina skriva v svojih nedrjih veliko aravno bogastvo. V tem energetskem bazenu je eč kot 700 milijonov ton lignita, kar je še po- îbej pomembno zdaj, ko je premog kot na- ionalno bogastvo znova v središču pozornosti. Spoznanje, da je najbolj ekonomična poraba ignita na kraju izkopa, je že staro. Že pred več esetietji, ko je bila proizvodnja lignita v primer- ki z današnjo pravzaprav neznatna, so se v Šale- ći dolini že odločili za postavitev prve termo- lektrarne. V Velenju so začeli kopati premog 875. leta, prvo termoelektrarno z močjo ,5 MW pa so zgradili leta 1928. Prva faza oštanjskih termoelektrarn je začela obratovati 956. leta, lani pa so v rekordnem času zgradili izvodni agregat v državi, skupaj z nuklearno ; elektrarno Krško pa predstavlja največji elektro- energetski objekt, ki bo zgrajen v naši republiki v obdobju 1976 - 1980. Z izgradnjo novega 335 MW bloka so šoštanjske termoelektrarne s skup- j no instalirano močjo 745 MW druga največja ' jugoslovanska termoelektrarna, in sicer za termo- : elektrarno Kosovo z instalirano močjo 800 MW. ' Gradnja četrte faze šoštanjskih termoelektrarn; je bila opravljena v predvidenem roku s sredstvi, ki so bila določena ob njeni odobritvi. Ti in še nekateri drugi podatki kažejo na resnično veliko zavzetost in odgovornost investitorja. Investicij- \ ska skupina, ki je gradila tretjo in četrto fazo j šoštanjskih termoelektrarn, se je letos samouprav- i no organizirala v temeljno organizacijo združene- j ga dela Inženiring, ki si prizadeva, da bi pridobije- \ ne izkušnje posredovala tudi drugim pri gradnji I objektov, ki so vključeni v program gradnie i elektroenergetskih objektov v naši republiki. ; TOZD Inženiring je najprej prevzel investicijski i inženiring pri gradnji nove toplarne Ljubljana II; ^ gradbena dela so se začela oktobra letos, še letos ■ pa bodo začeli montirati prvo opremo. Pred pod- ' pi som pa je pogodba za sodelovanje pri poveča- i nju zmogljivosti termoelektrarne Trbovlje II z i novo enoto moči 150 MW s toplotno postajo. TEDNIK FORMIN-SAD DOMAČEGA UMA. DOMAČIH ROK S hidroelektrarno Srednja Drava II v Forminu )ri Ptuju, ki so jo slovesno dali v obratovanje ob etošnjem dnevu republike, je zaključena energet- ika veriga na slovenskem delu Drave, ki bo odslej / osmih stopnjah z instalirano močjo 531 MW Jajala na leto okoli 2,7 milijarde kWh električne înergije. Hidroelektrarna Formin je projektirana n dograjena z instalirano močjo 112 MW ter bo ia leto proizvedla 580 milijonov kWh električne jnergije; celotna investicija s priključitvijo îlektrarne na 110—kV omrežje vred bo veljala jve milijardi 696 milijonov dinarjev. Hidroelektrarno v Forminu naj bi začeli graditi ie pred enajstimi leti kot nadaljevanje hidro- îlektrarne v Zlatoličju, ki ima nekoliko večjo noč. Vendar je bila odločitev za izgradnjo objek- ta v Forminu prejeta šele 1973, po velikih reduk- cijah zaradi čestih okvar v termoelektrarni Šo- štanj. Še isto leto se je v Ptuju začela lokacijska azprava. Glavni izvajalec zemeljskih in gradbenih del Sradis iz Ljubljane je aprila 1975 pričel s priprav- jainimi deli na posameznih gradbiščih za objekte strojnice, bazene, dovodnega in odvodnega kana- la ter jezu v Markovcih. Za pridobitev zemljišč, 30trebnih za gradnjo vseh objektov, je bilo skle- njenih okoli 1200 sporazumov z zasebnimi lastni- ki in s skupščinami občin Varaždin, Ormož in Ptuj ter s krajevnimi skupnostmi Ptuj, Markovci, Gorišnica in Podgorci. Projekt za hidroelektrarno v Forminu je moral upoštevati posebne značilnosti spodnjega Ptuj- skega polja. Tako je bilo treba vzvodno od jezu v Markovcih zgraditi s pomočjo bočnih nasipov zadrževalni bazpn. Ta sega do samega Ptuja. Celotno akumulacijsko jezero se razprostira na površini 4,2 km2 in ima zajezno vsebino okoli 23 milijonov kubičnih metrov vode. Zaradi dviga vodne gladine bi bii ogrožen odtok vseh večjih industrijskih in mestnih odplak v Dravo, zato je bilo nujno potrebno zgraditi tudi sodobno čistil- no napravo z levim in desnim obrežnim kolektor jem. Ta čistilna naprava je zelo pomembna, saj je prava tovarna v malem in iz nje se odteka v akumulacijsko jezero biološko čista voda. Objekt hidroelektrarne pa ni segel samo v ob- močje mesta Ptuja, marveč je močno posegel tu- di v prostor med Ptujem in Ormožem. Tako so za gradnjo elektrarne uporabili okoli 500 ha korist- nih kmetijskih zemljišč. Hkrati so pred poplava- mi trajno zavarovali 1.590 ha zemljišč, na 2.260 ha pa je zmanjšana pogostost poplav. Zadovoljivo so rešili probleme podtalnice in trajno rešili oskrbo z vodo na celotnem območju. Konec akumulacijskega jezera pomeni jez v Markovcih, ki ima šest pretočnih polj z razpetina- mi po 17 m in segmentnimi zapornicami ter krov- nimi zaklopkami na hidravlični pogon. Pretočna zmogljivost jezu je 4200 kubičnih metrov vode v sekundi. Na levem bregu jezovne zgradbe v Markovcih se v dolžini 8,5 km do strojnice v Forminu raz- prostira dovodni kanal, ki je na dnu in pobočjih obložen z neprepustno oblogo iz asfalta. Strojnica v Forminu je klasične visoke izvedbe z dvema mostnima žerjavoma. Vanjo sta vgrajena dva agregata s Kaplanovo turbino (izdelek ljub- ljanskega Litostroja) ter dežnikasta generatorja — (izdelek zagrebškega „Rade Končarja"). Vsak agregat ima moč 56 MW, v strojnici pa so še komandni prostori, ki so skoraj v celoti avtomati- zirani in bodo vodeni iz razdelilnega centra v Mariboru. Od strojnice v Forminu se do Ormoža razpro- stira še 8,5 km dolg odvodni kanaL Vsi ti objekti so spodnje Ptujsko polje tako rekoč pretrgali na dvoje. Za najnujnejšo povezanost cestnih komu- nikacij je bilo treba zgraditi 9 velikih mostov prek kanalov. Najnevarnejše dele je bilo treba zagraditi, kljub temu pa na nezavarovanih c močjih najde veliko divjadi v kanalih smrt. Raz lovcev so z dograditvijo objektov oškodovani tL ribiči, saj je ribja steza prekinjena. To je le del vseh obsežnih gradbenih del objektih hidroelektrarne v Forminu. Kot zanir vost velja omeniti, da je ozemlje, čez katero f teka dovodni kanal, znano po starih rimsl zgradbah in nekdanji rimski cesti od Poeto\ (Ptuja) do Murse. Tudi samo ime Formin izvira rimskih besed Forum minor, po naše mali t Pred samim začetkom zemeljskih del so, kot je' značilno za celotno območje ptujske občine, čeli 2 raziskovalnim delom arheologi. Izkopali prek 250 rimskih grobov in v več kot 50 nalet na žare; razen tega so odkrili še celo vrsto zanir vosti, ki pričajo o bogati kulturi Rimljanov. Pomembno je tudi, da so Dravske elektrar Maribor kot glavni investitor hidroelektrarne Forminu tudi tokrat dosledno upoštevale posle no usmeritev za uporabo „domaće pamet domače gradbene operative, industrijske opreif in montaže. Objekt je izvajalo prek 60 organiza združenega dela iz Slovenije in drugih repubi Na objektih je bilo zaposlenih od 800 do 12i ljudi, delavcev vseh narodov in narodnosti Jut slavije. Skratka, ta velika elektrarna je usp domačega uma in domačih rok, hkrati pa pr^ stavlja največji objekt, ki je bil zgrajen s skupnii močmi združenih sredstev elektrogospodarsi Slovenije in slovenskega gospodarstva kot celo E,,ergijo, ki jo proizvajajo Dravske elektrari uporablja širša družbena skupnost. Žal je na ( jektih zaposleno majhno število ljudi. Zaradi f sebnega ekonomskega položaja so sredstva v: TOZD Dravskih elektrarn majhna, predvsem tistem delu, kjer bi lahko intenzivneje sodelov pri reševanju materialnih in drugih problemo' krajih in krajevnih skupnostih v dolini elektra Tudi na ta problem je treba opozoriti, saj bi b prav, da bi bili kraji v dolini reke Drave t udeleženi pri novoustvarjenem dohodku iz en gije reke Drave. Sedaj nimajo veliko od tega, problem so zadovoljivo rešili že v sosednji Hn ski in Bosni. Prav bi bilo, da tudi v Slove poiščemo ustrezne rešitve, s katerimi bi lahko posredno posegali v pospeševanje razvoja d( ob Dravi, kjer stojijo hidroelektrarne. M.OZM SLADKORNI VELIKAN V Jugoslaviji še ne proizvedemo toliko sladkor- ja, kolikor ga potrebujemo, in prav to je eden od Domembnih razlogov, da smo se v Sloveniji od- ločili za gradnjo sladkorne tovarne. V severo- vzhodni Sloveniji so talni in klimatski pogoji za proizvodnjo sladkorne pese skorajda idealni. Ormož je danes veliko gradbišče, kajti poleg tovarne gradijo nova stanovanja in druge sprem- ljajoče objekte. Danes manj razvita bo jutri po- stala srednje razvita, pojutrišnjem že morda zelo razvita slovenska občina. Zakaj ne? Pri intenzivi- ranju kmetijske proizvodnje se sladkorna pesa pojavlja kot tržni proizvod in kot kvalitetna ži- vinska krma. Razen tega pesa kot industrijska rastlina še pospešuje in povečuje poljedelski kolo- bar. Surovinsko območje za pridelovanje pese je v devetih slovenskih in dveh hrvaških občinah. V vseh 11 občinah je skupno 170 tisoč hektarjev njiv pripravljenih za setev sladkorne pese. Za nemoteno proizvodnjo bo tovarna v prihod- njih letih potrebovala peso z 8.000 ha njiv, v štiri- letnem kolobarju pa z 32.000 ha zemljišč. Lani so v Ormožu in v sosednjih občinah pri kmetij- skih kombinatih in zasebnikih posejali peso na 810 ha, letos na 3079 ha. In rezultati? Zelo ugodni: v družbenem sektorju so letos pridelali 52 ton sladkorne pese na hektar, v zasebnem 45 ton. Povprečna digestija je znašala 16,8. Zanimi- va je ugotovitev, da se je v zadnjem času za pri- delovanje sladknrne pese odločilo že veliko kme- tovalcev, predvsem iz okolice Ormoža, nekaj tudi v SR Hrvatski, v občinah Varaždin in Čakovec. Na graciliišči; sladkorne tovarne je te dni zelo živahno kljub snežni odeji. Večjih zastojev pri yradnii in moiUdži ni. Gradbena, montažna in druga dela opravlja trenutno 700 delavcev, med- tem kojih bo tovarna v prihodnjem letu zaposlila 250. Od glavnih objektov — teh ie 20 — so zgradi li že skladišče rezancev, repromateriala za peso, skladišče za lahko vnetljiva goriva ter vratarnico z ambulanto. Samoupravni sporazum za združeva- nje denarnih sredstev za gradnjo sladkorne tovar- ne je podpisalo 123 TOZD, ki so tako tudi investitorji gradnje. Izvajalec del je mariborski Gradiš, dobavitelj domače opreme je združena proizvodnja strojev Slovenije, montažna dela pa so v rokah Hidromontaže iz Maribora. Vrednost investicije je ocenjena na milijardo 930 milijonov dinarjev, z upoštevanjem podražitev pa znaša invpsticija 2 milijardi 310 milijonov. Vinko Stefančič, diplomirani inženir agrono- mije, direktor tovarne v izgradnji, je dejal, da se bo poizkusna proizvodnja sladkorja začela konec prihodnjega leta. V direkciji je danes zaposleno 80 delavcev, predvsem strokovnih poklicev. Seve- da je za te in druge potrebno zgraditi nova stano- vanja. Do prihodnjega leta bodo v Ormožu zgra- dili ok'^li 90 novih stanovanj. V neposredni I: ni novega naselja bodo zgradili tudi otroški v in druge potrebne objekte. Pritok sladkorneaa dinarja kasni, je pov Vinko Stefančič; do 21. novembra se je zt 117 milijonov dinarjev. Podpisniki samouj nega sporazuma bi morali upoštevati doli sporazuma in denar nakazovati tako, kot je govorjeno. Ormoška sladkorna tovarna — zamisel o ( nji je stara več kot 20 let — bo devetnajsta ti na sladkorja v Jugoslaviji; do 1981-1982 domovini 23 sladkornih tovarn. Posebnost t< ne je pedološki laboratorij; je namreč ed domovini, v katerem bodo raziskovali se; zemlje in na tej osnov tud i ugotavlja! i najpri nejša zemljišča za setev pese. Kmetijstvo v občini Ormož ubira nove, ob ne razvojne poti. 2 КОС 3REMAGAN äES MARA VE Il Miren, povsem navaden pomladanski večer je retreslo bobnenje. Zamajala se je stropna svetil- cB, zaslišati je bilo prve prestrašene vzklike. Slika a televizijskem sprejemniku se je razvlekla, po- icočila in ugasnila, zatem je bilo skoraj vse tako ot poprej. Pa vendarle ni bilo. Na ceste so se Trnili ljudje, spraševali drug drugega in skušali -'iti stvari do dna. Gotovo je bilo, da je bilo pritajeno bobnenje namenje potresa, besnenje nevidnih naravnih sil, i so že od nekdaj vlivale človeku strah v kosti, otres, toda kje? Bili so to trenutki negotovosti. Kje se je za- lajalo, je kdo od naših umrl, je hudo? Tisto noč od 6. na 7. maj pred dvema letoma Ï ni bilo na Primorskem in še posebno ne v Po- Dčju človeka, ki bi mirno zatisnil oko. Kmalu so rišle prve vesti: na Tolminskem da je posebno Udo in še huje v Breginjskem kotu, našem naj- bolj zahodnem delu, ki je že tako reven, da je nastal ljudski rek, češ da je tod ,,stvarnik s prazno vrečo mahal". NAJSTRAŠNEJŠA NOC ZA TOLMINCE Že 1511. leta, 26. marca ob treh in 42 minut popoldne — tako piše tolminski zgodovinar Si- mon Rutar — so se tla na Tolminskem zamajala. Bilo je hudo, pa tudi onkraj, v Karniji in Benečiji ter Furlaniji, da so se tla majala pod nogami, ve povedati zapisana beseda zgodovinarja. Žal pa je ostalo le malo ali skoraj nič zanesljivih podatkov. Zgodovina se je spet ponovila. Vso noč so prihajale vesti o nesreči, ki je še posebno prizadela naše rojake za mejo. Navsezgo- daj so začeli preštevati mrtve. Po nekaj dneh so se zaustavili pri številki, ki je krepko presegla tisoč . . . Žalosti ne konca ne kraja. Borna po- moč ni mogla odtehtati življenj, porušenih domov, toplih peči v njih. V Tolminu in Novi Gorici — to občino je razen idrijske in deloma ajdovske tudi prizadela narav- na katastrofa, vendar v precej milejši obliki kot gornje Posočje — so takoj ustanovili posebne eki- pe, ki so odšle na teren in posredovale podatke o posledicah, o pomoči, ki so je ljudje najbolj po- trebni. Ni ga bilo, ki bi izbral drugačno pot, kot je bila tista, ki ji z vso pravico pravimo pot sosed- ske pomoči, človeških odnosov. Prenekatere je jutranji svit dohitel ob avto- mobilih, v katerih so prestrašeni prespali noč Tol- minci. Drugi so se ob jutranji zarji že vračali z najnovejšimi sporočili. Štab v Tolminu je začel delovati kot elektronski računalnik. Z vseh strani naše domovine so začele prihajati prve pošiljke pomoči. Izkušnje iz Bosenske Krajine in Skopja so bile dragocene in nikakor ne moremo reči, da tudi družbena samozaščita ni opravila vloge, ki ji jo pripisujemo. Novinarji smo v naslednjih dneh postali prav- zaprav del teh krajev, živeli smo z njimi in njiho- vimi ljudmi. Zapisi so se vrstili, beležnice polnile, življenje pa se je polagoma vračalo v svoje nor- malne okvire. PODBELE IN BREGINJA SKORAJ NI VEC Sredi Breginja je še dan poprej stala hiša. Sedaj je v njej zijala odprtina. Stene ni bilo več, stene, ki je kazala trdnost in zaupanje. Nekaj kit splete ne koruze je nihalo pod streho na razmajanem podstrešju, kleti ni bilo videti zaradi kupa kame- nja. Breginj je preživel eno najstrašnejših noči. Zaječal je pod silo narave in ni se ji mogel upreti. Obupani pogledi domačinov so objemali domači- je, nekdaj ponos stare arhitekture, ki se je v nekaj sekundah spremenila v podrtijo in pod seboj po- kopala stoletne napore in žulje domačinov, ki so premagovali kamen za kamnom in zemlji iztrgali košček zemlje, da so ob vasi zorali nekaj njiv. Spodaj ob Nadiži, le nekaj deset metrov od njenega brega, je bilo videti polivinilaste šotore, na silo in hitro postavljena zavetja, ki naj bi nudi- la streho nad glavo. Podbela. Vasica, ki ni nikdar silila v ospredje; življenje je teklo bolj mimo nje kot z njo. Naenkrat je postala cilj številnih obiskov delegacij. Prihajali so delavci, za njimi so rohneli stroji. Čimprej je bilo treba popraviti, kar se je dalo, in ljudem vrniti prejšnje življenje. Cesti po Soški in Idrijski dolini še nista dožive- li take gneče kot v dneh po potresu. Z vseh strani se je zgrinjala pomoč, vozili so jo po železnici, posamezniki celo s svojimi osebnimi avtomobili. Prikolice so se kopičile in hitro zginevale. Vsako je bilo treba čimprej razporediti po vaseh, da ne bi ljudje ostali ponoči pod milim nebom, če je bilo po vsem prestanem strahu še mogoče govori- ti o milem nebu. Nekdo je tedaj zapisal dogodek: Iz mariborske hidromontaže je mlad fant pri- peljal stanovanjsko prikolico v Breginj. Majhna deklica se ga je razveselili in hitro „obvestila" mamo, da so dobili prikolico, da bodo lahko ona, mama in bratec na toplem. In tudi po igrače bo morala mamica v porušeno hišo, saj se ne bo bala, kajne? Otroško veselje, ki je ob potresu dojelo le malo resnične tragedije, je Mariborčanu zvabilo solze v oči, še bolj pa, ko je videl, da so prikolico, ki jo je pripeljal, zares dodelili mali srečnici. 2IVLJENJE SE NORMALIZIRA V naslednjih tednih je lilo kot za stavo, vendar, nihče od delavcev gradbenih podjetij, ki so prihi- teli iz vse domovine, ni pomislil, da bi odložil zidarsko žlico. Čas je priganjal, bližala se je jesen. Da, zlata jesen, ki je v Breginjskem kotu spreme- nila svojo barvo in se pokazala kot črna, zlovešča hudob nica. Petnajstega septembra so tla ponovno zadrhtela. Od Breginja ni praktično ostalo nič več, Podbela je bila porušena do zadnje hiše. Česar ni porušila narava, je morala človeška roka, da ne bi bilo še hujših posledic. Obnova je morala steči po novih, drugačnih tirih: Breginj bomo zgradili nov, Podbela bo odslej urejena vas mon- tažnih stanovanjskih hišic. Socialistična solidar- nost je slavila zmago. Premagali smo sile, ki so porušile del nas samih, naših krajev — zdaj se pogovarjamo, kako zgraditi še bolje, varneje, hitreje. Med številnimi, ki so obiskali porušeni Breginj- ski kot in nasploh vse Posočje, je bil tudi tovariš France Popit, predsednik CK ZKS. Prijateljsko in hvaležno so mu domačini stiskali roke, še bolj, ko se je odločno zavzel, da „ne sme nihče na račun Posočja ustvarjati akumulacije!" Tega so se gradbinci tudi držali. Nove montaž- ne hiše so rasle kot gobe po dežju. Na pomoč je priskočila mladina z delovnimi brigadami, člani posameznih kolektivov so organizirali enodnevne solidarnostne akcije in — seveda, kako naj bi bilo drugače? — naša armada je bila prva, ki je po- nudila rokov pomoč kot že neštetokrat. Slavnostni trenuttk, ko so izročili prve ključe novih stanovanj: na Kamnem pri Kobaridu, kjer so kot v vseh vaseh na levem bregu Soče južno od Kobarida utrpeli veliko škodo. Ida Gabršček in Vlado Uršič sta bila presrečna, ko so jima delavci LIP Bled stisnili v roke ključa, vrata so zaškrtala odprl se je svetlejši dan, vera v prihodnost in trdno zaupanje v solidarnost. Nad tisoč objektov so morali podreti na Tolminskem, nekaj tudi v drugih občinah. Namesto njih so zrasli novi domovi. „MI PA VEMO ZA DOMOVINO!" Na Žagi pri Bovcu so začeli takoj po potresu obnavljati hiše. Najbolj poškodovane so porušili. Pod vasjo se je zbralo toliko stanovanjskih priko- lic, da bi mirnogrede pomislili, da gre za turistič- no naselje. Žal ni bilo tako V njih so vedrili najhujše dni domačini, majhn' otroci. Na eni od prikolic smo zasledili napis: „Mi pa vemo za domovino!" Malce predrugačen Cankarjev vzklik je v petih besedah povedal vse, kar bi želeli povedati vsi naši narodi v najtežjih trenutkih Posočja. Da, zares vemo za domovino in še bolj jo bomo ljubili in varovali! Kot že rečeno, je pomoč prihajala od vse- povsod. Postelje in odeje ter šotore je zamenjala solidarnost pri gradnji porušenih domov. Treba je bilo pomisliti na objekte družbenega standarda, kasneje sicer, vendar se je tudi na tem področju premaknilo. S solidarnostnimi sredstvi so v Novi Gorici zgradili stavbo šole s prilagojenim učnim programom, ker je bila stara tako razmajana, da si niti ocenjevalci škode niso upali vanjo. Obnovi- li so tudi nekatere vzgojnovarstvene ustanove in podružnične šole v vaseh. Na Tolminskem je bilo podobno. S sredstvi, ki so jih zbrali delovni ljudje naših republik in po- krajin, je zrasel šolski center v Tolminu; ob njem dijaški dom, dozidujejo posebno osnovno šolo; v Breginju so Makedonci zgradili osnovno šolo in postavili na Žagi montažno. Sedaj hrumijo stroji v Bovcu, kjer bodo dobili novo šolo in dijaški dom. Še bi lahko naštevali, dodali druge družbe- ne objekte, vendar bi pri vsem končali na skup- nem imenovalcu: naša solidarnost ne pozna meja! MAKSHOŽIČ 3 џттв ц NEKOČ JE BILO MORJE DALEČ ZA OBZORJI z zgodovinsko odločitvijo v Jajcu pred 35 leti, ko so postali Slovensko Primorje, Istra, del Dalmacije in otokov neločljiv del jugoslovanskega ozemlja, smo Slovenci svojemu, skozi stoletja utesnjevanemu življenjskemu prostoru dodali — morja široko cesto! Ko je v poznejših letih svo- bodne ustvarjalnosti posebna komisija pri Organi- zaciji združenih narodov odmerjala prometni pro- stor Kopru, ga je ovrednotila enako kot Trst ali Reko in ga uvrstila na ugledno mesto med starimi in novimi jadranskimi pristanišči. Koper je tako postal najmlajše jugoslovansko okno v svet. Slo- venski živeli je začel z novim poglavjem v kroniki lastnega obstoja. To pog'avje začenja in nadaljuje bitko za nov gospodarski razmah, ki ga obali in njenemu globokemu zaledju laho nudi edinole morje s svojimi številnimi prednostmi. Resnici m 'iiibo. Tomos je še zmerom blešče- če ime na sic.c;:^ki obali. Preveč, saj bi Tomos lahko stal kjerkoli v našem prostoru! In vendar je tovarna motorjev in motornih koles v Kopru temeljni kamen, ki je vnesel prvi nemir v družbe- no strukturo obalnih krajev. Z njim je začelo tudi zaledje spreminjati svojo podobo. Kmeta je za- menjal delavec, Koper in obala sta pritegovala nove moči, ljudje ob morju so postajali iz leta v leto sposobnejši za vstop v ustvarjalno areno. Novi temeljni kamni obale so začetki gradnje Luke Koper, pomembne spremembe v organizaci- ji združenega dela „2. oktober", v izolski remont- ni ladjedelnici, to je nenadomestljiv kapital v raz- vojnih snovanjih turističnega gospodarstva; so do- segljive, edinstvene namere portoroške prehramb- ne industrije; je začetni polet v nastajanju petro- kemije, so nove brazde slovenskega pomorščaka in ribiča — skratka, mavrica dejavnosti, ki imajo lahko svoje korenine samo ob morju, ki edinole na tem prostoru lahko služijo koristim širšega slo- venskega in jugoslovanskega prostora. Ob letošijem obisku v Luki Koper je Sergej Kraigher dejal: ,,Prednosti morja niso samo prednosti obale, to so prednosti celotnega slovenskega gospodar- stva, saj Luka Koper ne more služiti zgolj občin- skemu, ampak služi slovenskemu in jugoslovan- skemu prostoru. Zato je prav, da se ta prostor začenja v svojih razvojnih programih vse intenziv- neje obračati k morju, k njegovim prednostim!" OD SAMORASTNIŠTVA DO DRUŽBENIH INTERESOV Luko Koper so začele graditi mladinske delov- ne brigade. Lotile so se izsuševanja Stanjolskega zaliva, ki je nekoč objemal otoški Koper. Dolga leta je Luka Koper rasla docela samorastniško in vztrajno gradila operativne obale, skladišča, manipulativna križpotja. Samorastniško se je spoprijela celo z izgradnjo industrijskega tira tja do Prešnice in Kozine. Vztrajnost njenih pionir- jev je naposled obrodila žlahten sad: luški delavec je s slovenskimi železničarji ustanovil prvo samo- upravno interesno skupnost. Z njo je postala tudi Luka Koper domena širše družbe. V zdajšnjem trenutku razvoja sledimo procesu združevanja sredstev, tako temeljnih bank kot temeljnih organizacij združenega dela, špediter- jev, pomorskih agencij, transporterjev. V srednje- ročnem razvojnem programu daje slovensko gospodarstvo za dograditev luške operative ter njene prepotrebne infrastrukture nad 800 milijo- nov dinarjev. Razvojna snovanja Luke Koper so omejena na izkoristek 1.600 ha kopne zemlje, ki jo luški delavec počasi ugrablja morju. Na tem prostoru lahko zraste sodobno pristanišče, katerega dobršen del bo namenjen njegovi specifičnosti: letnemu pretovarjanju 100 tisoč enot kontejner- jev in ro-ro elementov, skladiščenju, predelavi in opremi 400 tisoč kubičnih metrov lesa, manipu- lacij 100 tisoč ton tekočih kemikalij, 400 tisoč ton raznih sipkih tovorov od ribje moke do soje, zmrzovalnih poslov za potrebe skladiščenja, dozorevanja in manipulacij z okoli 8 tisoč tonami južnega sadja, za letni pretovor 200 tisoč ton železa, skratka, na tem prostoru naj bi bile do leta 1985 dograjene zmogljivosti za hitra in kvalitetna opravila s 3,5 milijona ton blaga. Luška dejavnost sega v prometni prostor, saj je vsaka luka le člen v neskončni verigi med mor- jem, cesto in železnico. Urejenost tega prostora nalaga veliko breme, saj pomeni izdatek za iz- gradnjo cestnega in železniškega omrežja vse do meje z Madžarsko okrog 3000 milijonov dinarjev. Ta izdatek je dosegljiv ob zdajšnji presoji dogo- varjanja, ko so realna in upravičena pričakovanja združevanja sredstev tako samoupravne interesne skupnosti za železniški in luški promet, kot teme- ljnih bank in mednarodnih posojil. SLOVENSKI POMORŠČAK NA VIHARNEM MORJU PREDPISOV Izolski ribič na eni in piranski pomorščak na drugi strani sta ta čas v dokaj nezavidljivem polo- žaju. Ribič, ker preprosto ne „veže več kraja s krajem" na svojih onemoglih barkah in z organi- zacijo proizvodnje v predelavi rib, ki že dosega častitljivo stoletnico; pomorščak, ki mu na vihar- nem morju spreminjajočih se predpisov nenehno uhaja iz rok krmilo dobrega gospodarja. Oba, ribič in pomorščak, zaslužita pozornost. Oba, ker sta celica v satovju prednosti morja. V bitki za hrano lahko pomeni sveža ali zmrznjena, konzervirana, posušena riba ob neizčrpnosti morja odločujočo postavko, ki se je na žalost vsaj pri nas premalo zavedamo. Zato brezbrižnost do razvoja ribištva in do sprememb, ki jih prinaša čas. Ribič namreč v svetu že dolga leta ne lovi več smo ponoči ob svetlobi karbidovk, ampak mu uspešnost lova zagotavljajo sodobnešje, dnev- no kočarjenje, lov na odprtem morju, ne od sezo- ne in ne od vremena odvisna industrija, iskalci ribjih jat, tehnika polaganja in vlečenja mrež z ladjami velikih nosilnosti. Takšen kontinuiran lov terja ustrezno organizirnost ribiške predelovalne industrije na kopnem, v matičnem pristanu. Dobršen del vsakokratnega ulova gre sicer takoj v prodajo, dobršen del takoj v predelavo, dobršen del pa mora v hladilnice. Tako organizirano ribi- štvo mora temeljiti na proizvodnih zmogljivostih, do katerih pa se slovenski ribič v preteklosti ni mogel dokopati. Rešitev iz težave je našel v združitvi s prehran- sko industrijo. Delamaris je danes del Droge! Ta združitev mu sicer razmika obzorja, kljub temi pa tiči ribič še zmerom med čermi njemu nič ka naklonjenih predpisov. Nanj pozabljajo cel sestavljale! vsakoletnih resolucij, zanj je mal razumevanja pri delitvi deviznih sredstev (četud ribič pol svojega ulova izvaža), zanj je mali spodbud v procesih združevanja sredstev. Mimç grede: za 300 tovarn alkoholnih pijač, ki jih tn nutno gradimo v Jugoslaviji, je investicijskih sret stev na pretek, pot do ene same sodobn opremljene ribiške ladje je strašno dolga. Nič laskavega tudi ni moč pripisati smerei razvoja slovenskega pomorstva, združenega edinem slovenskem podjetju — v piranski Sploši plovbi! Svetovna morja trenutno brazda na tisoi ladij s skupno nosilnostjo 64 milijonov ton br< tovora; svetovno pomembna pristanišča dani dovoljujejo privez le ladjam, ki so mlajše od 1 let; zahteva po hitri, zanesljivi in tehnološi« opremljeni floti je čedalje nasilnejša. Splošr plovba Piran je v kleščah: domači predpisi kljub sporazumu otežujejo naročanje novih lac v domačih ladjedelnicah, nakup ladij v tujini, je sicer lahko dosegljiv in celo za 30 odstotki cenejši, je obremenjen s previsoko carino. Ob nem pa je slovenski pomorščak v neenakopra nem položaju s pomorščaki v sosednji Hrvatsl za katerega potrebe ima družbena skupnost n primerno več razumevanja. V tem primeru je morje še zelo zelo daleč, tem primeru se nam celo izmika, in vendar Splošna plovba organizacija, ki ustvarja letno " milijonov dolarjev čistih deviznih sredstev! MORJE SO OPRTA VRATA DEVIZNEMU PRILIVU Značilnost obalnega gospodarstva je r dvomno v njegovih prednostih pri ustvarjanju ( viznih sredstev. Denimo sečoveljske soline! Ok 700 let so pomenile zakladnico nenadomestij prehranske dobrine. Človeški um in neverjet pridnost sta skozi čas izoblikovala bazen površini 25 hektarjev, na kateri zori vsakolel žetev soli v tisoče ton. Te tone so seveda odvis od vremena. Z vremenom je človeški um zmer( rad tekmoval, zmerom ga je hotel premagati. Prav letos se iztekajo dogovarjanja o velil spremembah v načinu pridobivanja soli. ,,Drog prehrambna industrija obale, načrtuje izgrad tovarne, ki bi proizvajala okoli 100.000 ton s na leto. Letna poraba soli ori nas dosega na prebil ca, če upoštevamo samo potrebe po dodatku p hrani, okoli 7 kg; če upoštevamo potn industrije, ki rabi sol kot surovino, dosega poti nja že okoli 25 kq na prebivalca. V celotni v; potrebujemo pri nas veliko več soli, kot je pri bivamo v solinah ob morju in v rudnikih kopnem, zato na tisoče ton soli uvažamo. Ra' ta uvoz pa lahko zmanjšamo z zanesljivejšim i dobivanjem soli po novejših postopkih, nič ' na klasičen način solinarjenja, ampak zelektr zo. O prihranku deviznih sredstev govorimo ti ko predstavljamo nadaljnji razvoj obalne kemii industrije. ,,lplas", pojem tovarne, ki je začel lepili, je gospodarska celica v neugnani rasti obratom tovarne za proizvodnjo anhídrida ftć kisline je Iplas odškrnil vrata v svet bazične in strije, v svet petrokemije. Ta vrata Iplas vztra odpira, s povečevanjem zmogljivosti anhidi nadaljuje, odloča o naložbah, ki segajo v sto milijard dinarjev. To so naložbe v petrokemij bazično industrijo, ki bo s svojo proizvodnjo nih surovin na bazi nafte omogočila vrsti ir strijskih objektov pri nas nemoteno proizvod obenem pa bo lahko zavrla dosedanji uvoz 1 tem po svoje prispevala k naši devizni bilanci. Iplas je kemija, a kemija sodi na obalo — za svojih specifičnosti. V ilustracijo: pred deset je nastal Skedenj z železarnami ob morju, ker je morje nudilo najcenejšo prometno zvezo s tom. Podobno lahko rečemo za kemijo, I morje omogoča najcenejši in najzanesljivejši tok velikih količin potrebne surovine po mc cesti, brezmejni in nikoli preobremenjeni. Morje je neizčrpno valovanje, ki v olimali jih človek hoče in zna izkoristiti, prinaša di dek. V mislih ima svoj prostor turizem. Še tc bolj, ker se obala morja lahko postavlja z im^ nimi sosedami — s kraškimi lepotami podzer ga sveta in zasneženimi bovškimi planinarr bližino izredno razgibanega sveta ter z ide lego v osrčju stare celine. Portorož je pojem stične metropole, ki v slovenskem turistič prometu pomeni dobro tretjino dohodka. ten del tega dohodka je spet deviza, je čisti d ki prihaja v našo deželo. Morje je bilo nekoč zelo zelo daleč! D nam je bližje. Ne zavoljo razpredenih ce! železniških prog, ampak zavoljo svojih vreč do katerih postaja iz leta v leto pozornejše gospodarstvo v celoti. Če je naš delovni čl pred desetletjem ocenjeval vrednosti morja po doživetjih v lastnem domu oddiha, oce danes te vrednosti tudi po gospodarskih kor Dokaz spremenjenega odnosa do morj« nedvomno razni samoupravni dogovori in sj zumi o skupnih naporih pri izkoriščanju m( prid celotne gospodarske skupnosti ter utrje vezi naše družbene skupnosti z deželami of morja, s širokim svetom. Morje ne pripada nim občinam, morje pripada nam vsem. P tudi ne morejo v celoti ovrednotiti samo stisnjene nastajajoče gospodarske celice, a edinole celotno slovensko gospodarstvo; pre tero specifičnost slovenske obale lahko d ovrednoti edinole celotni jugoslovanski gosp ski potencial. DUŠAN KI la ISOLACI ZA •MUKLEARKO ra. Elektroenergetski mrk, kakršnega doživlja le- pj^s domala vsa Jugoslavija, je doživljala Slovenija .g^red petimi leti, ko smo imeli omejitve porabe îkaj časa skoraj vsak dan. Na zdajšnje pomanj- y^anje električne energije, ki ga je dolgotrajna suša pospešila, je jugoslovansko elektrogospodar- stvo sicer opozarjalo, vendar je porabnike zadelo sv?t šok. Se posebej zato, ker pomanjkanje ektrične energije ni kratkotrajno. Strokovnjaki çj^ektrogospodarstva namreč napovedujejo, da se j^jP položaj lahko izboljšal šele marca, ko se bodo D spomladanski odjugi ponovno napolnila I ¿cumulacijska jezera. ahi Slovenija je tokrat izjema, čeprav je stanje tudi )likri nas resno. Vsakršen izpad, tudi kratkotrajen, en?aka okvara proizvodnega bloka v termoelektrarn nnah, bi lahko imela resne posledice pri preskrbi in li, lahko prinesla omejitve porabe. Zato se bomo alr^di v naši republiki lahko oddahnili šele spomla- tui, ko se bodo rečne struge napolnile in bo пеЗО-kilovoltna mreža manj obremenjena. Do te- 7ajaj pa bo potrebno skrajno previdno porabljati olžfagocene kilovate. Vzrok za izjemen slovenski položaj v sedanjem ektroenergetskem mrku v Jugoslaviji je prav- laneprav v velikih težavah s preskrbo pred petimi st ti oziroma v naši energetski politiki, ki je takrat IncDŽivela korenite spremembe. Pravi čas smo se naivedali, da se lahko zanašamo le na domače pro- ovevodne zmogljivosti, ki morajo zadovoljiti vse zgcčje potrebe po energiji. Podatki kažejo, da Slo- njtanci že porabimo toliko elektrike na prebivalca istiot v razvitih evropskih državah. Poraba pa še Î îdno narašča. Še lani smo porabili 6,8 milijarde porilovatnih ur, letos skoraj osem odstotkov več, za )rjaihodnje leto pa predvidevajo porabo 7,8 mili- vanrde kilovatnih ur. ■"Str Prihodnje leto bo elektroenergetska bilanca obiavnovešena, se pravi, da bomo vse potrebe za- >Логзуо1јј|ј s tokom iz doniačih central, ostalo pa obe) še tudi nekaj rezerve. Še vedno pa proizvodnja mp* bo tako velika, da bi bili lahko povsem brez nekrbi. To daje slutiti, da sledimo srednjeročnim oceljem in tudi to, kakšni bodo cilji prihodnjega odSednjeročnega obdobja v elektrogospodarstvu. Vidimo tudi, za kakšen korenit skok smo se '^^^Itočili v preskrbi z električno energijo. Energe- tika je namreč v zadnjih petih letih požirala kar petino družbenega proizvoda. Nove elektrarne, ki : so bile v tem času zgrajene, pa že dajejo dragoce- ne kilovate gospodarstvu in vsem drugim porabni-i kom. 1 Seveda pa nas takšen položaj ne sme uspavati \ in zato Slovenija še naprej ostaja veliko energet-| sko gradbišče. Med novimi gradnjami imata I nedvomno izredno pomembno mesto naša prva | jedrska centrala v Krškem in z njo povezana iz- j gradnja rudnika urana Žirovski vrh. Investicijski \ program predvideva, naj bi slednji začel redno \ obratovati v drugi polovici leta 1981, naslednje; leto pa naj bi nuklearka v Krškem že dobila! domače gorivo. ' NE NAJBOGATEJŠI, VENDAR NE REVEN : Po srednjeročnem planu Slovenije in elektro-1 gospodarstva naj bi rudnik začel delati leta 1980, ¡ zdaj pa se začetek redne proizvodnje premika v j drugo polovico leta 1981. Vendar ne gre za za- ; stoj, temveč za dejstvo, da ob sprejemanju sred- i njeročnih programov še ni bil izdelan investicijski i načrt rudnika in tako ni bilo mogoče natančno i predvideti celotnega poteka gradnje. Omenjeni načrt je skupščina ISE sprejela marca letos in s tem dala končen znak za izgradnjo. Načrt pred- ; videva, da bo usposobitev rudnika za proizvodnjo veljala 2,6 milijarde dinarjev, kar je za dobre pol ¡ milijarde več od predvidevanj srednjeročnega pia- | na. Ta velikanska vsota je do dveh tretjin že zbra i na, s prenosom začetka obratovanja na leto 1981 | pa se bo denar zbiral še v prihodnjem srednjeroč- nem obdobju. Porabljen bo za izgradnjo rudnika, se pravi, jame, drobilnice, raznih delavnic in jamskih jalo- j višč. Nadalje bo ob rudniku potrebno zgraditi i obrat predelave z laboratorijem, pomožnimi de- | lavnicami in hidrometalurškim jaloviščem. j Rudnik bo soinvestitor povečane proizvodnje j žveplene kisline pri Cinkarni Celje, izgradnje j ,,uranske ceste" od Škofje Loke do Gorenje vasi. j ki jo bo spomladi začela graditi Skupnost za | ceste SRS in bo veljala 150 milijonov dinarjev, in I daljnovoda Žiri—Žirovski vrh, ki ga bo postavilo i Elektro Ljubljarđ. Dolžnost rudnika je tudi, da do leta 1981 zgra- di 220 stanovanj za delavce in to v Gorenji vasi, Škofji Loki in drugih krajih Poljanske doline. Hkrati pa mora prispevati do 25 odstotkov od vrednosti zgrajenih stanovanj za šole, vrtce, kul- turne domove in druge skupne potrebe občanov in svojih delavcev. Za omenjena sredstva oziroma njihovo porabo bo pripravil usklajene programe s krajevnimi skupnostmi. Investicijski program rudnika urana je narejen na predvidevanjih, da bo lahko preskrboval nuklearko v Krškem z gorivom vsaj 15 let, vendar pa strokovnjaki že sedaj s precejšnjo gotovostjo trdijo, da je nahajališče tako bogato, da bo za- gotavljalo izkoriščanje vsaj 25 let. Na leto naj bi proizvedli 120 ton uranovega koncentrata, „ura- novega kolača", kar bi zadostovalo za vsakoletno dopolnjenje jedrske centrale z gorivom. Za tolikš- no količino uranovega koncentrata pa bodo morali nakopati kar 160 tisoč ton uranove rude. Uranov koncentrat bodo najprej predelovali v Ameriki. Nadaljnja predelava in pogodba z ameri- škimi sodelavci pa ni več stvar rudnika, temveč ISE in elektrarne v Krškem. Vse, kar je do sedaj znano o ceni izgradnje rudnika in stroških njegovega izkoriščanja, priča, da to ne bo najbolj donosen obrat na svetu. Toda tudi slabših je še zelo veliko, pa jih Je vseeno vredno izkoriščati. Uranova ruda v Žirovskem vrhu namreč vsebuje v poprečju 840 gramov ura- novega oksida na tono. Predvidevajo, da ne bodo predelovali rude z manj kot 500 grami oksida, medtem ko se v drugih državah včasih zadovoljijo celo z rudo, ki ima manj kot 300 gramov urano- vega oksida. NITI KAPLJE V SORO Izgradnjo in izkoriščanje rudnika bodo precej podražili zaščitni ukrepi, saj bo rudnik urana Žirovski vrh najbolje zavarovan rudnik urana na svetu. Izračunali so, da bodo v končni ceni pri- dobljene surovine udeleženi kar s petino. Po zaslugi strokovnjakov Inštituta Jožef Štefan bo namreč imel rudnik urana Žirovski vrh prvi na svetu zaprt krožni sistem, ki bo zagotavljal, da niti kaplja tehnološke vode ne bo odtekla v Soro, kar je za varstvo okolja izredno pomembno. Po predlogu tujih partnerjev, strokovnjakov ameri- ških firm McKee in Fluor MM, ki sta se najprej lotili varstva okolja rudnika in predelave rude, naj bi se vsak dan izlilo v Soro 5400 kubičnih metrov tehnološke vode. Sedaj bodo na jalovišče odlagali popolnoma suho jalovino, ki bo vsebovala le vezano vodo in tako tudi ni nevarnosti, da bi odpadki kvarno vplivali na okolico. Za jalovišče so izbrali predel v dolini Todraža, ki je kaka dva kilometra oddaljen od predeloval- nega obrata in jame v Brebovnici in ima precej višjo lego kot rudnik. Poskrbeli bodo celo, da padavine ne bodo spirale škodljivih snovi z jalovi- šča v vodotoke. Odlagališče bo obdano z odvod- nimi kanali, ki bodo padavinsko vodo odvajali v obrat predelave, tla pa prekrita z nepropustno plastjo. Jalovino bodo sproti pokrivali z zemljo in plastičnimi prevlekami. Strokovnjaki se sedaj ukvarjajo z vprašanjem, kaj na odlagališču nasadi- ti, da bi ga čimprej lepo ozelenili. Jalovina nima nobene radioaktivnosti več in nevarnost sevanja na njej ni prav nič večja kot kjerkoli drugje v Žirovskem vrhu. Nevaren je lahko le plin radon, ker se njegovi delci usedajo v pljuča. Čeprav je izhajanje radona iz jalovine minimalno in daleč pod dopustno mejo, bodo vseeno poskrbeli za najstrožje zaščitne ukrepe varstva okolja in ljudi. KAKO RESITI PROBLEM DVEH KMETIJ? Rudnik bo za svojo dejavnost potreboval ok 70 hektarov zemljišč. Predvsem so to gozd površine, ki so jih lastniki že prodali rudniku, tudi nekaj obdelovalne zemlje. Ustrezno rešitev potrebno najti za tri domačije. Za bajto, dc treh sester, ki leži prav na kraju, kjer bo pr kmalu jalovišče, so že našli ustrezno zamenjavo dnjgo hišo z nekaj zemlje. Zataknilo pa se je pri kmetijah, ki ležita mestu, kjer bodo zgradili obrat predelave, se p vi, v neposredni bližini rudnika. Čeprav si kolt tiv rudnika zelo prizadeva, da bi problem reši obojestransko zadovoljstvo — za to je že pripra nadomestne kmetije v okolici - z lastniki še n našli skupnega jezika. Problem ni preprost, ker hkrati potrebno rešiti problem dveh ostarelih I di brez otrok, ki sta izredno navezana na s\ dom in se o preselitvi le težko pogovarjata. Re tev pa mora biti sprejeta najkasneje do kor marca prihodnje leto. Vsi, ki so zemljo rudniku prodali, jo lahko naprej izkoriščajo, vse dotlej, dokler ne bo ovi la širjenja gradnje rudnika in jalovišča. DELAVCI IZ DOMAČE DOLINE Ko so pred približno desetimi [eti začeli res je razmišljati o gradnji rudnika v Žirovskem vrl je bil pravzaprav največji problem, kje dobiti t ko delavcev in kam jih naseliti. Ocena o štev potrebnih rudarjev in drugih delavcev se ji minulih letih znatno znižala, saj je rudnik игг prav malo podoben klasičnemu rudniku. Roč delo bodo skoraj v celoti nadomestili stroji, ta kot v vseh rudnikih urana na svetu. In tako kaže, da rudnik v Gorenji vasi, največjem kraj bližini rudnika, ne bo povzročal socialne p obrazbe, saj bo moč dobiti večino delavcev I doma. Iz Poljanske doline se namreč vsak dan v več sto delavcev na delo v Škofjo Loko, I Poljanska dolina nima veliko industrije. Investi ski program pa predvideva za rudnik okoli a delavcev, vendar primerjave s sorodnimi rudni!' drugih državah kažejo, da bi bilo mogoče štev potrebnih delavcev še precej zmanjšati. Pri rud ku pa želi ostati tudi več kot sto delavcev, ki zdaj zaposleni pri Geološkem zavodu Ljublja ki opravlja raziskave uranovega ležišča, in že 5 nujejo v Poljanski dolini. Druge pa bodo zapo; vali postopoma in tako se tudi ni bati, da bi n nik ,,prevzel" delavce drugim tovarnam loški gospodarstva. Delovni kolektiv, ki skrbi za izgradnjo rudni urana Žirovski vrh, ima zdaj 23 zaposlenih. ГЈ gova naloga je uresničiti program ISE, da bo : čel rudnik leta 1981 z redno proizvodnjo. I uresničevanju te naloge sodeluje z Geološkim : vodom Ljubljana pri raziskavah, na področju p delave ima sklenjeno pcccJbo z ameriško firr FLOUR MM, ki sodeluje pri izgradnji celotn« predelovalnega obrata. Prav tako pri organizsi predelave in predvœm pri zaščiti okolja sodeli z Inštitutom Jožef Štefan, ki jo, kot je že omen no, prispeval edinstven zaprti krogotok tehno ške vode. Sodeluje tudi z Metalko pri dob. opreme, Rudisom, ki pripravlja tehnično dol mentacijo itd. Za prihodnje bto že predvidevi začetek dela v jami in zaposlitev prvih rudarji Ob koncu velja povedati, da bo dobršen ( opreme rudnika urana Žirovski vrh domače p izvodnje. LEOPOLDINA BOGAT, SLIKE: JOŽE ZAPLOTN Kultura nekena naroda se odraža tudi v jedeh, pregovor Povej mi, kaj ješ, in povem ti, kaj si!" bi našel mnogo somišljenikov, čeprav se Slovenci in Dolenjci na področju, ki mu vlada kuhalnica, še zdaleč ne moremo primerjati z Galci, kot so nekdaj rekli sladokusnim Francozom. No, peče- nih ali presnih kobilic pa Dolenjci kljub siro- maštvu niso prav pogosto jedli, po čemer se bojda razlikujejo od ljudstev, ki jih nekateri ime- nujejo domorodna. Resnici na ljubo: pečene kobilice so menda prav slastne. Obed začnemo navadno z juho. Na Sloven- skem juhe v preteklosti niso bile preveč znane jedi, pradedje so se veliko bolj ogrevali za močni- ke in obare. Na Dolenjskem sona primer poznali največ krompirjevo juho, pa še ta ni preveč stara, krompir je namreč prišel s Kolumbom iz Ameri- ke. Zato pa so Dolenjci bili bolj znani po obarah - „ajmohtih". Svojo veljavo so obdržale do danes. Obare so kuhali iz vseh vrst mesa in neka- terih vrst drobovine. Izmed vseh obar pa še danes najbolj slovi kurja obara z ajdovimi žganci ali redko zakuhanimi širokimi domačimi rezanci. V ljudskem izročilu pa je celo ohranjeno, da so v sezoni žab v nekaterih dolenjskih krajih kuhali tudi žabjo obaro, v jeseni pa je slovela polšja. Obara je bila doma največkrat glavna jed za kosi- lo, brez obare v gostilni ni bilo nedelje ali sema- njega dne. Med znamenitimi obarami imata dve dolenjski častno mesto: eni pravijo kurja obara s cvičkom, druga dolenjska znamenitost pa je že omenjena polšja obara. Kar pa se čiste mesnine tiče, za slovensko ozemlje velja, da je bilo meso v preteklosti na mizi le ob nedeljah in posebnih priložnostih, kot so svatba, smrt, sejem, trgatev, žetev in podobno. Med domačimi živalmi je bil za oskrbo z mesom in maščobo najvažnejši prašič, govedina in teleti- na sta bili na mizi le poredkoma. Pa še takrat niso klali doma, govedino so kunili kot priboljšek v bližnjem trgu ali mestu. V Beli krajini in na Do- lenjskem (!) so včasih redili veliko drobnice. Janjčke in kozličke so klali kar doma, kri so pre- stregli in pripravljali z raznimi dodatki krvave pečenjake. Še današnji primer jedi, v kateri je uporabljena kri, so tako imenovane dolenjske kepe. Večkrat je bila na dolenjski mizi tudi divja- čina. Nekaj zaradi lovskega zakupa, še več pa za- radi krivolova. Že omenjene polhe pa so nekoč nasoljevali v tisočih. Vse do račje kuge so izbiro za pod zob dopolnjevali tudi raki. Največji so plavali v Krki, Kolpi in Raščici. Predvsem pa so slovele slovenske mesnine v času kolin. Mesne izdelke naših pradedov delimo na kratkotrajne in trajne. Med prve štejemo klo- base krvavice, bele klobase, jetrnice, žolco, tla čenko in godljo. Med trajne izdelke pa spadajo želodec, kranjske klobase in suho meso. Eden najbolj slovitih slovenskih mesnih izdel- kov so kranjske klobase. Dolenjska med njimi ni najslabša, izdelana je iz najboljših kosov mesa in slanine. Znani so tudi dolenjski vratniki in šivan- ke. Če se povrnemo na klobase, je treba poudari- ti, da je glavna začimba pri klobasah česen, oziro- ma česnova voda. Tekne klobasa predvsem shre nom, če pa jo skuhamo, s kislim zeljem in repo. Med suhe mesnine spada tudi šunka ali gnjat. Nje- na vsestranska užitnost ne potrebuje posebne razlage. Od zelenjave na mizi poznajo Slovenci in Do- lenjci predvsem zelje, repo, fižol in krompir, po- nekod pa tudi kumare in buče. Med tem klorofi- lom je zelje najstarejša jed, v ljudski prehrani je bilo skoraj vsak dan na mizi. Poleti presno, pozi- mi kislo. Kranjsko (slovensko) kislo zelje diši tudi čez jugoslovanske meje. Zelje so naši dedje in pradedje radi m pogosto mešali zdruqimi živili: s kašo, fižolom, krompirjem, še raje pa z mesom, krvavicami m kranjskimi klobasami. Vse, kar je dobro, je dobro še danes. Od zelja veliko manj slavna je repa, ki jo po- nekod tudi danes še uživajo surovo ali kislo. Za zelje in repo pa velja, da morata biti dobro za- beljena. Pogoj sorazmerne užitnosti je poleg kosa mesnine taka zabela, „da se ne kadi". Na svetu najbrž ni tako velike tehtnice, da bi lahko premerila vse tone in tone krompirja, kije že bil pojeden. Čeprav je k nam prišel kot splošna ljudska hrana šele v 18. stoletju, je še danes in bo ostal ugleden steber prehrane. Kot ljudska jed (za • etnologe) je cenjen predvsem v navezi z maslom, kislim mlekom ali v solati. Pretresljive resnice, da krompirček ,,mrzle ročice ogreje" pa ljudstva, ki so se odločila živeti v miru, najbrž ne bodo več doživela. Malokatera kuhinja se lahko ponaša s tako veli- kim številom solat kot slovenska. To morebiti kaže na revščino, saj je užitna skoraj vsaka zel, kot zanimivost pa lahko navržemo, da so nekoč solate zelo radi belili s smetano, za bolj trde sola- te pa je prišla prav suha precvrta slanina, zalita s k isom. Posebno mesto je imel v slovenski in dolenjski ljudski prehrani že omenjeni hren. Glavno vlogo je igral v sicer pri nas redkih omakah in polivkah. Pust, žegnanje brez hrena? Nemogoče. Velja pa za to rastlino ljudsko reklo, da je zrasla iz ženske- ga jezika, kar pomeni, da strah pred emancipira- nimi osebki ženskega spola ni od včeraj. Kaše omenja kot ljudsko hrano že od novinar- jev stokrat prepisani Valvasor. V Beli krajini se je prosena kaša imenovala „jaglena", mlečno prose- no kašo pa navajajo narodopisci kot obredno jed na ženitovanjih. Bila je simbol rodovitnosti. Druga najstarejša med kasarni je ječmenova kaša iz oluščenega ječmenovega zrna. Imenuje se še ješprenj, ječmenček ali ričet. Prenekaterega dedka je odredila tudi ajdova kaša, čeprav jo poznamo komaj od srednjega veka dalje. Ob besedi žganci se nekaterim še danes solzijo oči. Med kuharji velja, da so ajdovi starejši od komznih (ameriških), na Dolenjskem pa so šli posebno v slast krompirjevi, beli. Za žgance te ali one vrste je in bo veljalo, da morajo biti dobro zmešani, obilo zabeljeni in previdno nadrobljeni. Tako rahli, da se v skledi tresejo. Močniki so ena najstarejših jedi pri nas. Na Gorenjskem so rekli močnikom sok, v Idriji pod- metnica, v Istri pa škrob. Znan je rek: „Močnik je steber kranjske dežele", iz Bele krajine pa je znan recept, po katerem so močnik zabelili s pre- cvrto čebulo. Kar se dolenjskih kulinaričnih do- sežkov tiče, velja tudi poudariti, da gre med uče- nimi ljudmi glas, da so znamenite žlinkrofe izumili Dolenjci (Velike Lašče, Ribnica), idrijsko sladokusje je bojda samo izboljšana inačica. Med štruklji — IjLidski glas pravi, da brez štru! Ijev ni bilo godovanja — Dolenjci niso prav zadn Trebanjska in Mirenska dolina veljata celo za pt sebno zvesti štrukljem. Dolenjski je tudi izraz vi čenka za vlečene riževe ali smetanove štruklje. Kruh je bil in je vtkan celo v molitev. Zgodov! na kruha je zgodovina civilizacije, kvašen kruh Г star dve tisočletji. V nekaterih krajih Dolenjsk so izdelovali kvas iz prosene moke in mošta > pred prvo vojno. Boljša oblika kruha je potic vmesna stopnja je pisani kruh, kruh iz različnej testa. Sladkor je novotarija; primer ohranjer nesladke potice je orehova s pregreto smetano, jo še vedno pečejo na Dolenjskem. Ko nehaš jesti, ostane v boljših lokalih na mi še maihna žlička za kompot Začuda so ga pozri li tudi Dolenjci. Kuhali so ga ob težkem poljske delu, služil je kot pijača in osvežilo. Ponudili ( so ga tudi na gostijah, kot sladko priloao k mes Posebno v čislih je bil češpijev kompot Kuhane češpije na mizi so bile tudi znak, daj praznovanje bliža koncu. Nehajmo torej! M. i TEDNIK ZADNJE LONČARSKO VRETENO Bolj kot teče razvoj, hitreje pometa s pretek- lostjo. Delež naše preteklosti smo že shranili v muzeje, ki varujejo in negujejo vez med preteklo- stjo in sedanjostjo; nekaj še ostaja med nami kot tradicija, ki ji družba zlasti v zadnjem času le odmerja večjo pozornost. Žal, v zadnjem trenut- ku. Redki so že lončarji. Med Ptujem in Maribo- rom srečamo le še enega: Andreja Hernjo iz Ptu- ja. Trdo in utrudljivo ,,bojevanje" z glino je strio tudi njegovo vitalnost. Čez leto, ko bo dopolnil 60 let, bo dal lončarstvu slovo. Pa ne v celoti: svojo domišljijo, sDretnost in ljubezen bo posvetil le zahtevnim lončarskim izdelkom, za kateremu je v zdajšnjem času primanjkovalo časa. Preveč je bilo treba lončarsko vreteno gnati za vsakdanji kruh, poleg tega pa pridno ,,zidati" peči. Lepoto izvirnega lončarskega izdelka namerava ohraniti tudi s pomočjo domačega muzeja. Mojstrsko diplomo si je pridobil v Ptuju; izučil se je pri stricu. Leta 1956 je postal samostojen, odprl lastno delavnico in prodajalno, v kateri se je kar trlo kupcev, koje ponudil svoje izdelke. Pa je prišlo obdobje plastike. Upadlo je povpraševa- ne dokaj pičla. Nočitve iz leta v leto upadajo, dogovarjanje doslej ni rojevalo pravih sadov in :udi drugi ukrepi za hitrejši razvoj dolini niso v ponos. Vseeno — krenilo je na bolje. Skorajšnji konec leenotnosti ponudbe je napovedala letošnja jstanovitev turistične pisarne, ki je na tem področju že opravila pionirsko delo, kaj več pa v tako kratkem času in ob razdrobljenih nosilcih gostinstva in turizma tudi ni zmogla. Vseeno je opravila pomembno delo, ob povezovanju, ki je v zadnjem času na vidiku, pa bo v kratkem času lahko presegla načrtovane cilje. Rekreacijsko-turistični center Golte nad Mozirjem se je vsa leta vrtel v krogu na videz nerešljivih težav. Preveč amortizacije, premalo snega in sredstev, slabi kadri in še kaj. Povezovanje je bilo neuspešno in usoda vse bolj negotova. Šoferji in sprevodniki celjskega Izletnika so se pred kratkim le znebili morečega bremena. Center je v upravljanje prevzel kolektiv velenjske Rdeče dvorane in mu za začetek že nudil obilno mero prepotrebne prve pomoči, skoraj več kot je bilo v tako kratkem času mogoče. Zdravljenje pa se šele pričenja. Mozirsko in zlasti velenjsko združeno delo sta si zadala trdne načrte. Nedograjeno je treba donraditi, ob smučanju na Golteh zagotoviti še pogoje za razvoj rekreacijskega, poslovnega, zdraviliškega in drugih „turizmov", predvsem pa je treba najti trdno vez z neposrednim zaledjem ob vznožju Mozirskih planin, z Gornjo Savinjsko in Šaleško dolino. Golte same zase niso in ne bodo pomenile velika, so sestavni in nedeljivi del celote, vez je treba le napeljati in učvrstiti. Načrti so jasno zastavljeni in njihovo uresničevanje je že v teku. Potrebna je le in še bo, prava mera razumevanja, pomoči in dobre volje. Združitev nosilcev turizma in gostinstva celotne doline bo ustvarila možnosti za izgradnjo turističnih in drugih objektov, ki bodo obogatili ponudbo in število gostov ne bo več upadalo. Kar neresnično namreč zveni podatek, da je bilo v Logarski dolini pred drugo svetovno vojno več nočitev kot jih je sedaj. Če bo po skoraj poldrugem desetletju razrešen problem zakonodaje s področja naravnih parkov in s tem tudi problem urbanističnih rešitev, potem Logarska dolina in Solčavsko v celoti ne bosta več samevala v svoji lepoti. Naj bo dovolj besed o problemih in možnih rešitvah, čeprav je res, da pred njimi ne kaže zaoirati oči. Stvari so krenile z mrtve točke in uspehi na tem področju bodo nedvomno povrnili ugled gornjesavinjskemu turizmu in ga okrepili. Največji letošnji dosežek trajne vrednosti je nedvomno Savinjski gaj. Edinstvena razstava cvetja in izročila doline v naravi je letos privabila dobrih 80.000 obiskovalcev, ki niso skrivali navdušenja. Gaj bo čudovit tudi prihodnje leto, sadovi letošnjega leta hortikulture so vidni po vsej dolini in bodo v prihodnje še bolj, saj naložbe v čisto in urejeno okolje niso muha enodnevnica. Pozabiti ne smemo tudi kmečkega turizma, ki je še na začetku svoje obetavne razvojne poti. Temeljni namen turizma na kmetiji je, da kot dopolnilna dejavnost krepi gospodarsko moč kmetij, kar je še zlasti pomembno v gorskih in obmejnih področjih, ki jih v Gornji Savinjski dolini ne manjka. Kmečki turizem soustvarja njen turistični prostor in nudi delovnim ljudem iz urbanih naselij počitnice v mirnem, čistem in domačem okolju. Za njegov razvoj so nedvomno najprimernejše višinske kmetije. Ta dejavnost s svojimi učinki ohranja prenekatero kmetijo in kmetijski prostor in je pomembna opora v boju proti izseljevanju z ogroženih področij. Zametki kmečkega turizma v tej dolini seoajo še v čas pred vojno. Večji razmah je doživel okrog leta 1960, deset let kasneje pa se je število turističnih kmetij celo zmanjšalo, saj kmetje niso mogli slediti zahtevam in potrebam gostov. Zato ni čudno, da prvi organizirani poseg v razvoj te dejavnosti sega v leto 1971, ko je Zgorniesavinjska kmetijska zadruga pričela uveljavljati celovit program izobraževanja, poskrbela je za načrte in podobno. Kmalu so pridobili prve kredite in rezultati so danes izredni. Od nekaj manj kot tisoč kmetij jih je danes okrog 400 že preusmerjenih, še 250 pa se jih bo preusmerilo v tem srednjeročnem obdobju. Pravih turističnih kmetij je danes 12, v prihodnjem letu jih bo prve goste sprejelo še 11, leto zatem še 21, najmanj toliko pa je še kmečkih gospodarjev, ki so se za to deiavnost že odločili. O možnostih za bolj ali manj zahtevne izlete v planine ne kaže izgubljati besed, v dolini ne manjka kulturnozgodovinskih in naravnih spomenikov, čudovite so možnosti za rekreacijo in sprehode v naravi. Tudi ljubitelji lova in ribolova najdejo tukaj vse, kar želijo. V gozdovih, za 30.000 hektarov jih je, je obilo srnjadi, gamsov v skalah, velikih petelinov in ruševcev, divjih prašičev, zajcev in fazanov. Tudi jelena in kozoroga najdeš. S privlačnimi lovišči in številnimi lovskimi domovi gospodarijo lovske družine, ki gostom ne zapirajo vrat. Tudi možnosti športnega ribolova so; od Logarske doline do Ljubnega v brzicah Savinje prevladuje postrv. Nižje v dolini je dovolj tudi tipanov, sulcev, klenov, mren in sivcev. Še bi lahko naštevali vabljivosti, ki jih Gornji Savinjski dolini ne manjka; vsem nedorečenostim navkljub. JANEZ PLESNIK Podturn. Nekoč in tudi danes varen dom gozd- lih delavcev. Obronkov mogočnega Kočevskega loga, strmega gozdnega Pogorelca, se drži kot 'išče koklje. Nekoliko izven naselja, nekam gubljeno ob Radešci, sameva več kot dvajset let taro na pol zidano, na pol leseno poslopje. )omačini mu pravijo, čeravno si zaenkrat tega Tiena ne zasluži, tovarna. Mali obrat, ki deluje v Dkviru novomeškega Gozdneaa gospodarstva, Ticnujejo tako iz hvaležnosti. Zakaj že lepo števi- D let omogoča, da z njegovo pomočjo pridejo do lodatnega zaslužka. Zfičelo se je nekako po vojni. Marsikatere roke o, tigmesto da bi delale, neprostovoljno počiva- e. Tudi zato je novomeško Gozdno gospodarstvo irisluhnilo željam po eteričnih oljih. Ob Radešci o postavili manjšo stavbo, destilarno, in jo )premili. Z domačini so se dogovorili za delo in malu so začeli .kuhati' olje (in denar). Domači- li so v bližni klestili vejevje smrek, jelk in borov. !a provoz takrat ni bilo hudo, kajti skoraj ni bilo »iše, ki ne bi premogla voza. Zaradi lepega plači- a, za takratne čase seveda, je bil na dvorišču :malu velik kup vej in iglic. Mali obrat je začel delati s polno paro: delali so celo v treh izmenah n ni bilo ravno redko, da sov skromni destilarni »akuhali tudi do 3000 kg eteričnih olj. Podturnu se je obetalo, da bo postal kraj z veliko destilar- no. Z novo cesto pa so začela po Dolenjski kot gobe po dežju rasti tovarne. Mladi so odhajali, starejši ob delu doma niso več zmogli sicer dokaj lahkega dela za ,tovarnn'. Kup na dvorišču je po- stajal vse manjši in nekega dne je destilarna umrla. Ognja v njej niso prižgali skoraj desetletje. Pred osmimi leti pa je ideja, da bi pod Pogorel- cem pridobivali olje, ponovno oživela. Vendar so se tokrat novomeški gozdarji druga- če lotili dela. Delovna enota, ki jo vodi Alojz Serini, se je lotila dela po skrbnem študiju in za- stavljenih načrtih. Iz dimnika destilarne se je ponovno pokadilo. Dima s posebnim in samo za to destilarno značilnim vonjem so se razveselili domačini, ki se jim je ponovno obetal lep zaslu- žek, posamezniki, ki najbolj cenijo dolenjska eterična olja, in nekatere delovne organizacije, ki so bile predtem izključno vezane na uvoz. Serini- jeva ekipa je začela s polno paro, pred očmi pa je imela en cilj: posekano drevo čimbolj izkoristiti in doseči, da bi kar najmanj propadlo. ,,Za oživitev destilarne smo se konec koncev zavzeli tudi zato." pravi Serini, ,,ker imamo mnogo delavcev, ki zavoljo p>oklicnih gozdarskih bolezni ne morejo opravljati težkega gozdarskega dela. V našem obratu pa lahko mirno in brez posebnih naporov pričakajo upokojitev. Razen tega nas je bolela resnica, da takrat, ko drevo pade, marsikaj umre. Jelke, na primer, dandanes posekamo skoraj mesec dni kasneje kot pred leti. Tako lahko vrh prodamo za novoletno drevo, okleščene veje gredo za vence, slabo vejevje in iglice pa odpeljemo v destilarno. Prodamo tudi lubje; vrtnarije ga potrebujejo za vzgojo rastlin. Ko v destilarni iglice prekuhamo, jih z veseljem odkupijo zagrebške vrtnarije. Tam vzgajajo rožo Amturium. To je zelo lepa roža, ki jo uporabljajo za dekoracijo, najbolje pa uspeva na predelanih iglicah, ki vsebujejo posebno kislino. Razumljivo je, da dobi deblo lesna industrija. Tako od podrtega debla pri nas domala nič ne propa- de . . ." V podturnski tovarni imajo tri kotle. Vsak sprejme okoli 800 kq za kuho pripravljene mase. Ko pripeljejo vejice in iglice, jih na nekakšni slamoreznici narežejo na do 1 cm dolge delčke, da presekajo smolne kanale. Tako pripravljeno maso s pomočjo puhalnikov spustijo v kotle. V njih je para in po osmih urah kuhanja paro s postopkom izsesavanja usmerijo v hladilnike, iz katerih pritečeta destilirana voda in eterično olje. Ker je slednje lažje, ostane na vrhu, voda pa po kanalih odteče v pripravljene posode, ki jih pro- dajo določenim podjetjem. Iz osemsto kilogramov jelkine mase dobijo v osmih urah iz enega kotla 3 kg olja. iz smrekove mase kilogram, iz borovih iglic pa približno toli- ko kot jelkinega olja. Dišečo vodo pa lahko kuha- jo tudi iz jelovih storžev; imenuje se f^mplini olje. Dolenjska eterična olja poznajo v zamejstvu skoraj bolj kot doma. Poglavitni „krivec" so Dolenjske Toplice in tamkaišnji bolniki, zakaj olje je znano kot zdravilo za bolezni dihal, po njem povprašujejo revmatiki, obča ,i, ki jih daje išias, veliko pa ga Dolenjci prodajo v Rogaško Slatino, Tam že osmo leto pripravljajo med domačimi in tujimi bolniki zelo cenjeno zdravil- no smrečno kopel. Sicer pa je Serini prepričan, da bi lahko vse olje prodali tisti hip, ko ga prestrežejo v zbirnih posodah. Podturn je znan tudi po tem, da se v njem ustavlja nenavadno veliko avtomobilov s tujo registracijo, najpogosteje italijansko in nem- ško. Dokaj redni so tudi lovci, ki bi za 20 litrov dišečega in zdravilnega smrekovega eteričnega olja pri priči odšteli lepe denarce. Vendar novo- meški gozdarji poznajo svoje )lžnosti, pa tudi pravice. Ob tem kaj radi pristavijo, da pri nas veliko zdravil, pa tudi denarja zgnije v hostah. Kaže, da so novomeški gozdarji v Sloveniji med redkimi, ki znajo ceniti darove narave. JANEZ PEZELJ VESTNIK GRADIJO SEBE IN SOŽITJE MED LJUDMI »Začetek je bil težak. Prisotna sta bila strah in bo- jazen pred nezadovoljivimi uspehi dvojezične osnovna šole, saj smo pred dvajsetimi leti pravzaprav začenjali pionirsko delo. Šele Iskali smo metode in oblike dela, sestavljali prve učbenike in na drugi strani prevzemali odgovornost pred starši in šolo, kakšno znanje bomo otrokom v dvojezični osnovni šoli lahko dali, kako jih bomo usposobili za nadaljnje šolanje in življenje. Prvi rezultati, največji uspeh v začetku in še danes je gotovo sožitje, ki se je razvijalo med učenci obeh narodnosti, so lam bili velika spodbuda za nadaljnje delo. Nestrpno smo čakali prvo generacijo, ki bo zapustila našo osnovno šolo. Na dokaz, da je bila odločitev o uvedbi dvojezičnih Dsnovnih šol na narodnostno mešanem območju v soboški in lendavski občini pravilna. Naši učenci so enako uspešno nadaljevali šolanje na srednjih in poklicnih šolah. Ti uspehi so pomirili starše - mnogi v začetku niso imeli zaupanja v dvojezični