8554 AA
60i00200
0,SREDNJA KNJIŽNICA
PRimurtSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini
Abb. postale I gruppo ( .ena 5(H) lil'
Lelo XXXIX. Št. 38 (11.454)
TRST, sreda, 16. februarja 1983
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
Ob upoštevanju mnenja ustavnega sodišča
JUGOSLOVANSKA VLADA PODALJŠALA ODLOK 0 PREHODU ČEZ MEJO
S prepustnico letos dvanajstkrat čez mejo Olajšave za obiskovanje ožjih sorodnikov
BEOGRAD — Zve/,ni izvršni sv«t je po prej sprejetem sklepu, da bo ocenil učinke oktobra lani ^Prejetih ukrepov, včeraj preučil “rajanje odloka o depozitu na di-aarje, ki jih jugoslovanski državljani lahko odnesejo iz države in ugotovil, da ic ta ukrep dal pozitivne rezultate.
Ker niso odpravljene okoliščine I* razlogi, zaradi česar so ta odlok sprejeli, je ZIS ob upoštevanju učenja ustavnega sodišča Jugoslavije sklenil, da odlok o depozitu Pa dinarje, ki jih državljani lahko °dnesejo iz Jugoslavije, ostane v tuljavi nadalje do konca leta 1983.
ZIS je sprejel tudi nekatere spremeni »e, po katerih lahko jugoslovanski državljani v maloobmejnem prometu v tekočem letu brez poioga dvanajstkrat prestopijo mejo, medtem ko so jo do zdaj lahko le petkrat.
Pologa v prihodnje ne bo treba plačati Jugoslovanom, ki potujejo na obisk '• članom ožje družine, če imajo ti stalno bivališče v tujini, gre pa za mešane zakone.
Depozita v prihodnje tudi ne bodo plačevali Jugoslovani, udeleženci zborovanj v obmejnih območjih. (dd)
Na podlagi zakon-ki ga je preteklo noč sprejela libanonska vlada (in s katerim je poverila svoji armadi široka pooblastila pri varovanju varnosti v državi) so redni oddelki libanonske vojske začeli včeraj zjutraj zavzemati nove položaje v Bejrutu. Z nalogo, da »zagotovijo spoštovanje zakonov in vzpostavijo red* so pripadniki redne vojske zasedli področje, ki je bilo že od leta 1975. pod nadzorom raznih krščanskih milic.
Premiki teh brigad, ki so jim poverili to nalogo, so se začeli že nekaj ur potem, ko je vlada sprejela ta sklep.. Tik pred začetkom operacije je dopotoval na bejrutsko letališče, kjer so bili zbrani vojaki, predsednik Džemajel, ki je po u-
DVA TEDNA PRED VSEDRŽAVNIM KONGRESOM KP1 V MILANU
Na deželnih kongresih opazna težnja po novostih v stranki
v
Zelja po večji notranji demokratizaciji • Armando Cossutta je doslej zbral le malo pristašev
V OKVIRU PRIZADEVANJ ZA VZPOSTAVITEV SUVERENOSTI V DRŽAVI
Oddelki redne libanonske armade zasedli nove položaje v Bejrutu
Premaknili so se predvsem v vzhodne predele mesta - Odpadniški major Iladad zasedel Sidon - Izraelski parlament izrekel zaupnico Beginovi vladi
V Turinu danes pogrebna svečanost za žrtvami požara v kinu Statuto
BEJRUT -skega odloka. —' sprejela
RIM __ Do 16. vsedržavnega kon-S'esa KP1 manjka le še petnajst V nedeljo je bilo dvajset de-mh kongresov, med tenu v Tu-Ohi, ^*'anu- Genovi ni 3jiogm.
? koncu tega tedna pa bo na vrij je zadnji «kongresni krog*, ko 0*3® zasedali v Rimu, Neaplju, Pa-I°u in Benetkah.
,/rvo dejstvo, ki izstopa iz teh ^resov. je nekoliko nepričako-C| tl0: notranja prosovjetska opozi-2“®: katero vodi Armando Cossut-A Je povsod naletela na dokaj bor o soglasje. V Milanu, kjer je bil ; ssutta več let partijski sekretar, 'is' i 0 ’me,1°vano »kabulsko krilo> _ Jelo komaj deset odstotkov dele-t0v- Mnogo manjši odstotek pa V rj^keležili v vseh ostalih mestih, -i *Ul-inu je npr. med 657 delegati psovalo proti zaključnemu doku-v*ntu centralnega komiteja le de-s7* oseb, mnogi amandmaji, ki so Ve rineritci^i]j «stari komunisti*, na-na m‘i Sovjetske zveze, pa noseglj največ kakih trideset
stih
^ri|ga stična točka doslej opravkov
'Vana. V najpomembnejših me-
iako’ •k°ngres"v:
je še bolj nepri-
tlal .SQ namreč proti tradicio-jji metodi KPI, tako imenova-br • demokratičnemu centralizmu, sili eni resni pomisleki. Na kongre-i0, v Milanu. Turinu, Bariju in Bo-So-ni (pred tem pa še v Firencah) Ulemi Ve'ik° veoino odobrili zelo po--mben spreminjevabii predlog: z ,so zahtevali, naj nsrcclrie Ij, ®ukin° vodstvo obvešča eerirrlm ian^a6 0 vse*1 pomeni')!:;:) razna d), do katerih pride ned razpra-911 vodstva,
tudi če so izver. ka {j'’ne8akoli »personalizma.* la pre-n 8 je Pietro Ingrao predstavil že parnem začetku diskusije n pt'i-j. l-ialnem dokumentu, na vse ir-t Vm ravni, a so ga tečaj zavrnili; On vfddlog je v bistvu zahteval javna ^skusijo, ki naj bi bila dustop-, na vseli ravneh, da člani stran-i® 'le N bili prisiljeni izvedeti šole s, 'Ueščanskih*. dnevnikov za na )i! 0,Ja med Berlinguerjem in Napo-0,‘1'1<,rm med Reiehlinom in Ikirro Hornom. Pa ne le to: v mnogih v vJuhnih deželnih federacijah, ko:, niei i u in Turinu, so uveljavili Kpi 0 tajnih volitev, kar je za j. Popolna novost. diskfr- se tiče vsebinc kongresnih
rati za obzidje strankarskega ponosa.* Chiaromonte se je moral v Genovi spoprijeti z delavci, ki niso bili pripravljeiii prebaviti tistega kar so označili za »zmerne* izbi rt stranke: tovarne ligurskega glavnega mesta so množično glasovale proti sporazumu o premični lestvici.
Včeraj v vsej Italiji akcija proti kriminalu
RIM — Italijanski varnostni organi so izpeljali včeraj izredno široko zasnovano akcijo v vsej državi. ki je bila uperjena predvsem
proti mafiji, kamori, razpečevalcem mamil in drugim zločinskim združenjem, skupinam in posameznikom. Policija, karabinjerji in finančni stražniki so dobili nalog za aretacijo približno 400 oseb. od katerih so spravili za rešetke približno 150. opravili pa so tudi na stotine preiskav v številnih krajih, v okviru katerjh so odkrili orjižjcv n aro pano blago, (»narejene dokumente in drugo.
■■ ,6 Vs i
BEOGRAD — Na povabilo predsedstva SFRJ bo kralj hašemitske kraljevine Jordanije Husein obiskal 18. in 19. februarja letos Jugoslavijo.
stavi tudi vrhovni poveljnik liba- l na z Mošejem Arensom. ki je bil
nunske armade. Prvič, od kar je prevzel to dolžnost, se je v javnosti pojavil v vojaški uniformi.
doslej izraelski veleposlanik v Wa-sliingtonu. Novi obrambni minister sodi sicer tudi med «jastrebe», ven-
«Vaša naloga je,» je dejal Džema- j dar ima veliko zaslombo v izrael-
jel vojakom, »da vzpostavite državno oblast na teh tleh, nam pa pripada odgovornost, da rešimo in o-isvobpdimo Libanon.*
. V vsej operaciji sodeluje približno 8.010 vojakov, med katerimi jih je 3.009 zaposlenih s premiki v vzhodnem delu mesta, 3.COO jih bo nadomestilo enote redne libanonske armade. ki so že prej bde v zahodnem Bejrutu, 2.CC0 vojakov pa je v rezervi in jih bodo uporabili v primem potrebe.
Po zadnjih vesteh je redna libanonska armada že prevzela nadzor nad 11 točkami vzhodnega Beiruta in megevih severnih predmestij.
Iz Sidona pa poročajo, da je pro-izraelska krščanska milica majorja Hadada zasedla včeraj to mesto in se umestila v poslopju tamkajšnje bolnišnice. Major Hadad je v tej stavbi vzpostavil svoj glavni štab ter dejal, da je to «nov korak naprej k okrepitvi legalnosti libanonske vlade na njenem ozemlju*, poleg tega pa namerava tudi »reorganizirati armado svobodnega Liba nona».
Razumljivo je. da je ta Hadadov korak sprožil estre komentarje v libanonskem tisku, po sodbi katerega začenja ta odpadnik z delitvijo Libanona na dva dela. kar ni uspelo niti Izraelu na pogajanjih z Libanonci in Američani.
Danes se bo sestala izraelska vlada, da bi dala navodila delegatom, ki bodo nadaljevali s pogajanji z Libanonom in ZDA. Trenutno ni o kaki novosti v izraelskih predlogih nič znanega, prav tako pa ni iznesel nebene novosti niti ameriški pogajalec Habib. ki se je vče-vaj sestal z izraelskim zunanjim ministrom Šamircm. Pogovarjali) sta se v glavnem o umiku tujih sli iz Libanona. Izraelci so zlasti želeli izvedeti, kakšno je zadržanje Sirije in PLO v zvezi z umikom iz Libanona.
Izraelski parlament pa je izrekel preteklo noč zaupnico Beginovi vladi in je odobril zamenjavo dosedanjega obrambnega ministra šaro-
skem javnem mnenju, ki mu priznava vse drugačno intelektualno raven, kot je šaronova. V Jeruzalemu tudi računajo, da bo Arens znal bolje ovrednotiti izraelske vezi z mogočnim ameriškim zaveznikom, kot je to uspevalo šaronu.
V. ..V,2 p i&H
RIM — Po ponedeljkovem vzponu je dolar včeraj mečno padel, kar za 14 točk, saj je veljal «samo*
1379,75 lir. Padec gre pripisati predvsem negotovosti v zvezi z obrestno mero.
POGOVORI PAHR-MOJSOV NA BRDU PRI KRAN1U
Zunanja ministra Avstrije in SFRJ o najbolj perečih vprašanjih Evrope
Mojsov je izrazil trajno zanimanje za uresničevanje pravic manjšine, ki izhajajo iz člena 7 avstrijske državne pogodbe
FANFANI KONČAL OBISK V FRANCIJI
PARIZ — «Srečanje je povsem uspelo*, sta na včerajšnji tiskovni konferenci poudarila Mitterrand in Fanfani ob koncu uradnega delovnega obiska predsednika italijanske vlade v Parizu. Kljub optimizmu pa
ode Us’j A' bito opaziti prečimo vlade v Parizu. Kljub opt.mizmu pa ta| n°st notranjega soočama ob nista skrivala, da je še vedno precej »JO 'hlenovanom »nrelomu* z real- odprtih vprašanj predvsem v dvo-
ui - -henovanem «prelomu» z real-v3 sOcializmom. t.j., s SZ,, ou tudi hiel- H^dnarodna tematika, ti ju i-pp.a' Po tradiciji, na tongre.-ih toki. r-el° Pomembno mesto, je b.la Na* PoUsnjeija na stran ki tir. i)oJ)r-ot:i0 Pa .io bilo najv.č razprav liti^cenih notranji italijanssi po tiv-i kai -ie demokratična a Kernu-kai-j osre(dn.ji predlog 16. kongr >sa. social® .Poetične odnose (zlasti s pa rllstično stranko) vsebuje, nato š{ 3e socialna vprašanja, v sredi-o 0 k9terih je bil nedavni sporazum Stv,enidela. Člani osrednjega vod ki V • Pl' ki Predseduje io in za-s ■.U.ci,iej° deželne kongr m-e so se
|j ^'Pjbni posegi pogosto vključ ivi 1 zt
0Ruer'je
to i ,,u zavzetostjo v diskusiie ir. lif.PPoj tradicionalnih okvirov Ber te,?11®1' je bil v Turinu zelo kriti-SL|- cl° sindikata, pri čemer se je pjeva) na Fiatovih «34 dni* m v(Tr8 ’ naj ojačajo pobudo, k’ jc _vti) stranka med delavci: v Mita-3e je Alfredo Reiclilin zausta-t,.., Pri odnosih s socialisti: «Ho-dlr,J'° Je '5iti sposoben dajati pre-pr®® i^hi* je rekel. «ne da, bi bila 1 tem naša pobuda odvisna od s'>vora, ki bi ga sprožila, vendar tudi ne bi smeli zabarikadi-
nu
vil
stranskih gospodarskih odnosih. Italija ni še zmanjšala svojega presežka v trgovinski izmenjavi s Francijo. 1» delno so napredovala pogajanja na kmetijskem, letalskem, jedrskem in elektronskem področju, a že ti delni premiki nakazujejo možnost odprave dosedanjih razhajanj.
V pogovorih med italijansko delegacijo, v kateri so poleg Fanfanija še ministri Colombo, Goria in Di Mi-chelis pa so predvsem poudarili združevalne momente tako pri oceni mednarodnega položaja kot dvostranskih odnosov in razmerah v EGS. Dogovorili so se, da bodo od slej potekala francosko - italijanska [»svetovanja vsakih 6 mesecev. Italijanska delegacija je tudi podprla Mitterrandov predlog o sklicanju mednarodne konference držav zahodnega Sredozemlja.
Na sliki (telefoto AP): predsednik italijanske vlade Fanfani s francoskim premici oin Pieriom Mau-rojem.
BRDO PRI KRANJU — Jugoslovanski zvezni sekretar za zunanje zadeve Lazar Mojsov je včeraj na Brdu pri Kranju sprejel avstrijskega zunanjega ministra Wilibalda Pahra. ki je prispel na krajši delovni in prijateljski obisk v Jugoslavijo. Steeanje sodi v že tradicionalno obliko političnega sodelovanja in je tudi tokrat potekalo v odprtem in prijateljskem vzdušju, zunanja mini-' stra pa sta izkoristila priložnost zal izmenjavo mnenj o najbolj perečih vprašanjih mednarodnih in dvostranskih odnosov. > .
Največ pozornosti sta namenila problemom v Evropi oziroma konferenci o evropski varnosti in sodelovanju v Madridu, kjer je skupina neuvrščenih in nevtralnih evropskih držav dala predlog sklepnega dokumenta, ki naj omogoči uspešen konec madridske konference. Ponovno sta poudarila, da bi sklepni dokument moral vsebovati tudi odločitev o sklicu konference o ukrepih za krepitev medsebojnega zaupanja in sodelovanja v Evropi.
Ko sta se pogovarjala o problemih | oboroževalne tekme, sta menila, da' je treba podpreti vsak predlog, ki vodi k ustavitvi tekme v oboroževanju in k postopnemu zmanjšanju vseh vrst orožja, ne glede na to s katere j strani predlog prihaja.
Lazar Mojsov je seznanil svojega gosta s pripravami na konferenco neuvrščenih v New Delhiju. Avstrijski zunanji minister je ocenil to konferenco kot srečanje, ki lahko veliko pripomore k odpravljanju mednarodnih problemov in nakopičenih protislovij.
Ministra sta se pogovarjala tudi o dvostranskih odnosih. Politični odnosi in sodelovanje med državama so dosegli visoko raven. Posebej sta poudarila pomen povabila kanclerju Kreyskemu, naj obišče letos Jugoslavijo. V gospodarskih odnosih si je treba prizadevati, da bi odpravili uvozno - izvozno neuravnovešenost.
V pogovorih o problemih slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji je Lazar Mojsov izrazil trajno zanimanje za uresničevanje pravic manj-
PO PRIPRTJU DOMNEVNEGA SOVJETSKEGA VOHUNA
Danes zaslišanje osumljencev
Preiskovalci odkrili več sto mikrofilmov o vojaških bazah in orožju
šine, ki izhajajo iz 7. člena državne pogodbe. Obe strani sta se strinjali, da imajo manjšine pomembno vlogo in da so most med državama. Pogovarjala sta se trdi o restituciji arhivskega gradil a, kar naj bi zaključili čim prej. saj je poteklo že 69 let. od kar so začeli reševati to vprašanje. Avstrijski zunanji minister Pahr se je popoldan vrnil v domovino, (dd)
V poslanski zbornici neprekinjeno zasedanje
RIM-— Zasedanje poslanske zbornice o davčnem zakonskem odloku
se bo nadaljevalo neprekinjeno do zaključnega glasovanja. Poslanci so namreč sprejeli predlog večine, s katerim naj bi obšli napovedano obstrukcijo misovcev, loi so proti temu, da se odlok spremeni v zakon.
Za predlog večine so glasovali KD. PSI, P3DI in PLI, komunisti so še vzdržali, medtem ko so bile ostale skupine nasprotne neprekinjenemu
zasedanju.	...
--------- (*•
REM — Tajnik PSI Craxi se je včeraj sestal s predsednikom revolucionarne fronte Salvadcra Ungom. Razpravljala sta o težavnem položaju, v katerem se nahaja ta država, ki jo pretresa državljanska vojna.
niiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiliitiiiiiitiiiiiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SREČANJE JUGOSLOVANSKIH SAMOUPRAVLJAVCEV
Bolj krepiti gospodarsko in samoupravno odgovornost
Tema }e «Uresničevanje osebne in kolektivne odgovornostih
KRAGUJEVAC - Včeraj se je začelo 15. srečanje samoupravljavcev Jugoslavije «Rdeči prapor*.
Letošnje srečanje z izbiro teme »Uresničevanje osebne in kolektivne odgovornosti* kaže, da je odgovornost vedno bila in ostaja glavna naloga vseh organiziranih sil z ZK na čelu. V času uresničevanja politike gospodarske stabilizacije postaja to vprašanje še vse bolj pomembno. Odgovornost je trebo za
jim delom na področju medicine dosegel velik uspeh v Jugoslaviji in veliko prispeval pri uveljavitvi znanosti v svetu.
Popo'dne so delegati 15. srečanja samoupravljavcev nadaljevali delo v dveh komisijah. V prvi razpravljajo o krepitvi gospodarske' in samoupravne odgovornosti kot bistvenem dejavniku gospodarske stabilizacije, v drugi pa o razvoju, problemih in uporabi vseh oblik in vseh vrst od
TURIN — Danes bo ob prisotnosti predsednika republike Pertinija v turinski stolnici pogrebna svečanost za 64 žrtvami strahovitega požara, ki je v nedeljo popoldne izbruhnil v kinodvorani Statuto. Cerkveni obred bo daroval turinski škof kardinal Ballestrero. nato pa bodo trupla žrtev prepeljali v domače kraje. Mnogo žrtev je namreč iz južne Italije. V Turinu so za danes oklicali dan žalovanja, odpovedali so vse prireditve, pa tudi trgovine in javni lokali bodo zaprti v času pogrebne svečanosti.
Medtem se nadaljuje preiskava. Sodniki turinskega državnega pravd-ništva so včeraj imenovali skupino sodnih izvedencev, ki morajo v 40 dneh pripraviti svoje poročilo o vzrokih nesreče. Trenutno ne izključujejo nobene možnosti, od kratkega stika do namernega požiga, vendar pa se preiskovalci nagibajo predvsem k tezi, da je šlo le za tragično nesrečo in da m mogoče nikogar kriviti, da je namerno povzročil požar. Drugače je seveda ■z ugotavljanjem odgovornosti za dogodke v turinski kinodvorani, že v nedeljo zvečer so namreč aretirali upravnika kinodvorane Raimonda Capella in ga obtožili nenamernega umora. Capella so v ponedeljek prepeljali v bolnišnico zaradi srčne kapi, njegovo stanje pa se počasi izboljšuje in ga bodo verjetno v prihodnjih dneh zaslišali. Do aretacije je prišlo, kot so povedali sodniki iz več razlogov. Glavni je verjetno v dejstvu, da se zasilni izhodi v galeriji niso odprli in da so gasilci potrebovali precej časa, da so jih lahko odprli od zunanje strani. Ob.sta’a torej dvom, če so bili ti izhodi res v skladu s protipožarnimi določili, ali pa morda vrata niso bila celo zaklenjena. Poleg tega je do aretacije prišlo tudi zato. da bi upravnik kinodvorane ne zbežal ali da ne bi kakorkoli odstranil morebitnih dokazov.
Včeraj dopoldne so se v Turinu razširile govorice, da policija išče nekega požigalca. Te govorice so kasneje demantirali, vendar pa so potrdili, da so preverili morebitne podobnosti med nedeljskim požarom in tremi požari v turinskih kinodvoranah. do katerih je prišlo pred kratkim in ki na srečo niso terjali človeških žrtev, ampak so povzročili le manjšo materialno škodo. Vendar pa ostaja .najverjetnejša hipoteza o vzrokih požara prav kratek stik, cigaretni ogorek 'ali pustna šala s petardo.	: '
ostrovati na vseh ravneh, od TOZD govornosti v politični ureditvi, (dd) in krajevne skupnosti do federaci-

RIM — Ozračje okrog nove domnevne vohunske afere v prid Sovjetski zvezi zadobiva jasnejše obrise. Po ponedeljkovi aretaciji Genovežana Azeglia Negrina in priprtju namestnika komercialnega direktorja «Aeroflota» v Rimu Viktorja Pronina so prišle na dan še nekatere podrobnosti. V prvi vrsti gre opozoriti na dejstvo, da je Negrino nameraval izročiti Proninu več sto mikrofilmov s podobami tajnih italijanskih oporišč. Del materiala so agenti SISM1 našli v kovčku, ki ga je imel Negrino v svojem rimskem hotelu, del pa v njegovem uradu v Genovi. Nobenega pozitivnega sadu pa ni obrodila preiskava v stanovanju sovjetskega funkcionarja. Zaenkrat ima mikrofilme v lasti še vedno italijanska tajna služba in niso še v rokah sodnika Sice, ki bo vodil preiskavo. Vendar se že sedaj ve, da je šlo v prvi vrsti za dokumente s podatki o orožju in vojaških bazah ter za razne vojaške načrte.
Danes bodo sodniki zaslišali oba osumljenca. Negrino je ta čas v zaporu «Regina Coeli*. Proniti pa v Rebibbii, oba sta v močno zastraženih samicah. Po nepotrjenih vesteh naj bi bil Viktor Pronin polkovnik KGB in je bil v Rimu že pred kakimi desetimi leti, ko je opravljal isto službo na letališču »Leonardo da Vinci*. Če bodo preiskovalci dokazali
njuno krivdo, tvegata najmanj petnajst, let zapora, kot pač predvideva italijanski zakon za primere vohunstva.
Sovjetsko veleposlaništvo v Rimu je ostro odgovorilo na to afero, v katero naj bi bil ponovno vpleten sovjetski državljan. «Gre za neutemeljen hrup,* je bil komentar ambasade. Več ni bilo mogoče izvedeti, kajti v prvi vrsti je treba opreznosti. V Moskvi pa sploh ni nobenih uradnih komentarjev. Tiskovni urad sovjetskega zunanjega ministrstva je dal sporočilo, da »o zadevi ničesar ne vejo*. Tisk pa je sploh molčal o priprtju Pronina.
Najbrž bo položaj danes bolj oprijemljiv, potem ko bo sodstvo zaslišalo oba osumljenca in po vsej verjetnosti spremenilo Proninovo priprtje v atest. Če bo do tega prišlo, bo zadeva zadobila krvavo resne okvire. Sicer pa naj bi po nekaterih podatkih delovalo v Italiji tisoč sovjetskih vohunov. Ti so, resnici na ljubo, v zelo «dobri družbi*, saj je na Apeninskem polotoku tudi kakih 2 tisoč agentov CIA, 309 BND Vzhodne Nemčije, 499 izraelske tajne obveščevalne službe »ShipBeth*, da ne prištejemo še Bolgarov, Čehov. Madžarov, Francozov, Angležev. Libijcev, itd. Skratka, v Italiji naj bi bilo. kot piše tiskovna agencija AG1, kakih 12 tisoč tujih vohunov.	- .i ■ • 1 . •
je. Samo tako smo lahko prepričani, je dejal predsednik zvezne konference SDZLJ Marin Cetinič, ki je v imenu zveze konference pozdravil udeležence 15. srečanja samoupravljavcev «Rdeči prapor*, da bodo naša prizadevanja v prihodnjem razvijanju vseh zgodovinskih vrednot naše revolucije in pri izpolnjevanju ciljev stabilizacije uspešna.
»V celotnem boju za resnične vrednote naše samoupravne družbe za nadaljnjo krepitev socialističnega samoupravljanja je izjemnega pomena odgovornost vseh političnih, državnih in samoupravnih organov in vseh nosilcev delovnih in družbenih funkcij.* To je v uvodnem poročilu o uresničevanju osebne in kolektivne odgovornosti v boju za socialistično samoupravno preobrazbo poudaril član CK ZKJ Boško Krunič.
«Veliko , praznino v naši kritiki ustvarjajo okoliščine, da je pozornost usmerjena na nekega drugega, najpogosteje neznanega nosilca odgovornosti in da odgovornost ocenjujejo- predvsem v okvirih pravnih in političnih ukrepov za prestopke in napake pri izpolnjevanju obveznosti. Seveda pa moramo podpreti tisto nujno in nenadomestljivo kritiko, ki izraža družbenopolitično zavest in razpoloženje in ki popravlja nepravilnosti v družbeni praksi,* je poudaril Boško Krunič.
Predsednik skupščine občine Kragujevac Milutin Milojevič je izročil predstavniku Kliničnega centra iz Ljubljane največje priznanje Kragujevca, listino s plaketo «Rdeči prapor* samouprave. Milojevič je ob tej priložnosti poudaril, da je ljubljanski Klinični center s svo
NEW YORK - Ronald Reagan bo drevi imel svojo 16. tiskovno kotile-' renco, odkar je bil izvoljen za predsednika. Govoril bo predvsem o zadnjih ukrepih proti brezposelnosti.
BEOGRAD — Ob tragičnih posledicah požara v kinodvorani v Turinu je predsednik predsedstva SF RJ Petar Stambolič v imenu predsedstva SFRJ poslat italijanskemu predsedniku Sandru Pertiniju brzojavko z izrazi najglobljega'sožalja.
NA ZAHTEVO NOVIH LASTNIKOV AMBROSIANA
Tasscm Din odstopil
MILAN — Bruno Tassan Din se je odpovedal funkciji pooblaščenega upravitelja založniške delniške družbe »Rizzoli*. ki je med drugimi lastnica dnevnika »Corriere della Sera*. Svoje mesto bo zapustil 18. februarja, istega dne bo tudi občni zbor delničarjev založništva «Riz-zoli», na katerem je možno, da bi odstopil tudi Angelo Rizzoli, ki ima skupaj s Tassan Dinom glavnino delnic.
V daljšem sporočilu je včeraj Tassan Din navedel razloge svojega odstopa. Pred dnevi mu je sodnik Baldo Marescotti sporočil, da je njegova prisotnost v upravnem svetu glavna, ovira za «pool* bank lastnic novega Ambrosiana, ki načrtujejo obnovo kreditov založniški družbi »Rizzoli*. V bistvu niso novi lastniki Ambrosiana pristali na sa nacijo, dokler bi bil v upravnem svetu eden glavnih delničarjev, ki je precej pripomogel, da je družba »Rizzoli* zašla v težko finančno in poslovno krizo.
Tassan Din je seveda svoj sklep o odstopu skušal prikazati kot izraz volje, da dnevniku »Corriere della
Sera* in vsej založniški hiši zagotovi prepotrebno avtonomijo, da jo obrani pred pogojevanjem političnih in gospodarskih krogov.
Sindikat časnikarjev pa je včeraj pozdravil Tassan Dinov odstop kot prvi konkretnejši ukrep na poti odstranitve vseh, ki so krivi za sedanji položaj prj »Corriere deEa Sera*.
Deželni svet F-JX o zadnjih ukrepih jugoslovanske vlade
TRST — Deželni svet Furlanije -Julijske krajine se je sestal sinoči, da bi proučil zadnje ukrepe jugoslovanske vlade v zvezi s prebodi jugoslovanskih državljanov čez mejo. O seji ni uradnih vesti, vendar kaže, da je odbornik Coloni dokaj ostro ocenil dejstvo, da je jugoslovanska vlada v bistvu ohranila svojo prejšnjo odločitev. Danes bi moral deželni odbor objaviti svoje ■-radno stališče.
POJASNILO PREDSEDNIKA DEŽELNEGA ODBORA COMELLIJA
Volitve v Furlaniji-Julijski krajini se lahko odvijajo šele po 25. juniju
Tržaški občinski svet se bo spet sestal 1. marca KPI ostro kritizira vsako zavlačevanje s krizo
Prve obveznosti za izvajanje zakona o rezervatih
Potem ko je pred kratkim stopil v veljavo deželni zakon štev. 11/83 o deželnih posegih glede parkov in območij krajinske zaščite, ki smo ga negativno ocenili, ker z raznimi vinkulacijami i. drugimi določili zavira družbeno - gospodarski razvoj kraškega teritorija, je deželni odbor sprejel prve obveznosti, ki jih predvideva zakon. V prvi vrsti gre za seznam parkov, ki jih je mogoče takoj finansirati tako za načrtovanje, kot za dela ter za poveritev manda-
Volitve za obnovo deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine se v skladu z zakoni odvijajo lahko le po 25. juniju. Tako je včeraj naglasil predsednik deželnega odbora Comel li potem ko je iz Rima prišla ne uradna vest, ki so jo posredovali skoraj vsi časopisi, da bodo uprav ne volitve na sporedu 29. maja. De želni zakon št. 20 iz leta 1968 nam reč izrecno pravi, da je deželna skupščina pravnomočna točno pet let in šele nato se lahko odvijajo volitve za njeno obnovitev. Prejšnje deželne volitve so bile na sporedu 25. in 26. junija 1978, kar pomeni, da bodo letos volitve lahko le po 25. juniju. V ta namen ne gre torej izključiti, da bomo volili že v nedeljo, 26., in v ponedeljek, 27. junija. Pri tem velja še omeniti, da bodo letos volitve za obnovitev deželnih skupščin v Furlaniji - Julijski krajini in v Dolini Aosta, obnovili pa bodo tudi več pokrajinskih svetov (tudi goriškega) in številne občinske skupščine. Skupno pa bo glasovalo približno sedem milijonov volilnih upravičencev.
V	Trstu pa se medtem še vedno nadaljujo polemike v zvezi s politično krizo na občini in na pokrajini, do katere je prišlo potem, ko so laično-socialistične sile preklicale sporazum z LpT. Nove polemike je sedaj sprožila odločitev občinskega odbora, ki je sklical prihodnjo sejo občinskega sveta za torek, 1. marca. Proti temu sklepu so ostro nastopili komunisti, njihova stališča v zvezi s krizo pa je pojasnil odgovorni za vprašanja krajevnih uprav pri tržaški federaciji KPI Monfal-c» v članku, ki ga danes objavlja glasilo Unita. KPI ostro obsoja tako ravnanje odbora, ki je sad političnega taktiziranja in ki ima za cilj prikrivanje stvarnih posledic krize. Monfalcon pa v svojem članku postavlja tudi z zaskrbljenostjo v ospredje možnost, da se bo kriza po eni ali drugi strani zavlekla vse do deželnih volitev, kar bi po mnenju KPI predstavljalo veliko škodo za Trst in za njegove še nerešene probleme.
V	zvezi s politično krizo na Tržaškem pa je včeraj bivši demokri-stjanski poslanec Belci posegel pri novem deželnem tajniku KD Bia-suttiju s priporočilom, da vodstvo stranke čimprej oceni to krizo. Isto priporočilo je Belci naslovil tudi vsedržavnemu tajniku De Miti.
..........................................iiiiiiin.i.fiT>ii'il*M.«in.ininir
PROTEST ZDRAVNIKOV ZAJEL TUDI TRŽAŠKO
Odpovedujejo se naduram in dežurstvu na domu ■ Danes sestanek z Altissimom - Možnost prisilnega vpoklica
ta deželnemu ravnateljstvu za na črtovanje za pripravo potrebnih aktov, ki so nujni za dodelitev študije o socio - ekonomskih aspektih.
V pričakovanju na izdelavo načrta je deželni odbor sprejel predlog o takojšnji uporabi razpoložljivih finančnih sredstev, tako da se lahko takoj začnejo prve akcije tudi delne zaščite, ki so jih zahtevale občinske uprave. Odobreni seznam u-pošteva predpise deželnega urbanističnega načrta, razvojnega načrta in krajevne zahteve, lahko pa bo na osnovi naknadnih predlogov dopolnjen. Med parki, za katere so takoj razpoložljiva finančna sredstva je tudi «kraški park*, s prioriteto za Glinščico. Občinske uprave lahko vložijo prošnje za prispevke do 9. aprila,
SEJA IZVRŠNEGA ODBORA SKGZ
Kritični pogledi na stanje kulture in kulturnih ustanov
Poročilo je podal predsednik odbora za kulturo Miroslav Košuta . Vprašanja Slovencev v Kanalski dolini - Ocena obiskov predstavnikov SKGZ v Beogradu
Izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze je na svoji zadnji seji v ponedeljek, 14. t.m. imel na dnevnem redu poročilo predsednika odbora za kulturo, Miroslava Košute, o stanju kulture pri nas. Košuta se je kritično dotaknil tako delovanja odbora samega kot naših najpomembnejših kulturnih ustanov in še zlasti kulturne strani oziroma kulture v Primorskem dnevniku. Prav tako se je kritično dotaknil po njegovem neustreznih meril v odnosu do kulture na eni in do gospodarstva na drugi strani v okviru SKGZ, vprašanja skrajno nezadovoljivih dotacij slovenskim kulturnim ustanovam iz javnih sredstev, vprašanja vzdrževanja obeh osrednjih Kulturnih domov v Trstu in Gorici in še vrste drugih vprašanj, ki se pojavljajo v našem kulturnem življenju na Tržaškem in Goriškem.
HiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiHmnMiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiniiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiitmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimfiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ V MESTU IN OKOLICI
Vesel in razposajen zadnji pozdrav prazniku smeha, norosti in domišljije
Danes popoldne na sporedu številni pustni pogrebi
Tudi letošnji pust je torej za nami. Po razposajenem praznovanju, ki je ponekod trajalo tudi celo noč, se sedaj veseljaki pripravljajo še na zadnji napor, na «poslednje slovo* od kralja mask in norčij, ki nas je za
Gorje onemu, ki bi te dni zaradi obolelosti moral na bolniško posteljo. Zdravniki, ki službujejo v naših bolnišnicah, so se po vzoru kolegov iz notranjosti države z današnjim dnem odpovedali naduram. Ne samo, skregali so se tudi z dežurstvom na domu. Kaj to pomeni?
V mnogih bolnišniških oddelkih mora izmenično ta ali oni zdravnik po dovršenem delovnem dnevu ostati še nadaljnjih 24 ur vsak trenutek razpoložljiv za primer nuje; po navadi ostane doma, sicer pa obvesti, kje bo telefonsko dosegljiv. No, namesto v družinskem krogu bo teh 24 ur sedaj prebil kar na delovnem mestu, vendar si bo tako nabrane ure lepo odštel od skupnega tedenskega urnika (30 ali 40 ur, odvisno od tega, če je v bolnišnici zaposlen ves dan ali ne).
Čisto lahko se bo zgodilo, da bo dotični že po nekaj dneh izkoristil ves tedenski delovni čas in si nato privoščil malo oddiha, kajti, kot rečeno že uvodoma, tudi nadur ne bo opravljal. Kakšna zmešnjava bo s tem nastala in kakšna preobremenitev bo to za druge zdravnike, je na dlani. Res pa je, da lahko prefekt za primer, da bi razmere v bolnišnicah postale nevzdržne, z u-streznim odlokom odsotnega zdravnika prisilno vpokliče v službo, kar se je po Italiji v mnogih primerih že pripetilo.
Zakaj je v zdravnikih, od asistentov pa do primarijev, prekipelo, smo že pisali, kot smo tudi naglasili krhko utemeljenost takšnega protesta iz moralnega vidika. Pripomnimo naj le, da sindikat Cimo, ki z drugima dvema avtonomnima sindikatoma (Annao in Anpo) ščiti interese zdravnikov, slednje ščuva k še ostrejšim oblikam boja, k divjim stavkam, in se tako nagiblje čez rob zakonitosti. Enotna zveza CGIL-CISL - UIL je ravnanje teh sindikatov ostro obsodila, danes pa se z njimi sestane minister Altissimo; takšnemu dvostranskemu sestanku sindikalna federacija nasprotuje, ker v njem vidi napeljevanje vode na mlin avtonomnih sindikalistov, ki zahtevajo ločen sindikalni sporazum za bolniške zdravnike, medtem ko CGIL - CISL - UIL zagovarja celovitost pogodbenega sporazumevanja v skladu z zakonom o zdravstveni reformi, (dg)
Kdaj vendar novo pokopališče na Opčinah?
V okviru srečanj, ki jih nameravajo imeti predstavniki openskih organizacij z vsemi skupinami v tržaškem občinskem svetu, da bi jih
opozorili na nerešeno vprašanje vaškega pokopališča, je bil sinoči v Prosvetnem domu na Opčinah sestanek, ki sta se ga udeležila Calabria in Spetič za KPI in Lokar za Slovensko skupnost. Prisoten je bil tudi predsednik rajonskega sveta za vzhodni Kras.
Na srečanju so obsodili vsak nov poskus zavlačevanja. Od občinske u-prave terjajo jasne in nedvoumne odgovore ra vprašanje, kdaj in ka ko namerava občina začeti z gradnjo novega pokopališča. Prisotni občinski svetovalci in predsednik krajevnega sosveta so odposlali županu in pristojnemu odborniku brzojavko, v kateri predlagajo takojšnje srečanje.
Domačini sc namreč naveličani poskusov izigravanja, tudi s sklicevanjem na nekatere sicer premostljive težave. V resnici so prebivalci Opčin, Banov in Ferlugov prepričani, da gre predvsem za pomanjkanje politične volje.
nekaj dni popeljal v svet zabave in domišljije. Do naslednjega pusta pa bomo morali spet nositi našo vsakdanjo masko.
Zelo živahno je bilo na pustni torek seveda v samem središču, čeprav .letos moramo ugotavljati, da ni bilo robicajne Splave pustnih šem in velikih improviziranih sprevodov, ki smo jih bili vajeni prejšnja leta. Promet se je sicer v popoldanskih urah odvijal s precejšnjimi težavami, ošemljeni pa so bili zlasti otroci. Veselo je bilo včeraj popoldne tudi po škedenjskih ulicah, kjer se je odvijal tradicionalni sprevod vozov, temu je sledilo nagrajevanje najlepših mask. Pusto razpoloženje pa je precej okrnilo pouk tudi na naših višjih srednjih šolah.
Tudi v okolici so zelo dostojno praznovali pusta. Ponekod, zlasti po Krasu in v Bregu so obudili staro tradicijo nabiranja jajc, klobas in. . . denarja, po vaseh pa so spet krožili vozovi, ki so sodelovali na Kraškem pustu. Vse skupaj pa se je v večini primerov končalo s skupno pojedino
ga je priredila tamkajšnja domska skupnost.
Kot smo že omenili pa bo danes za veseljake »dan žalovanja*. Na Kontovelu se bodo poslovili od Bertolda XIV., ki leži na parah v «hiši žalosti* v društveni gostilni. Pogrebni sprevod bo ob zvokih proseške godbe na pihala krenil ob 14.30 in se bo odvijal po kontovelskih in prose-ških ulicah, zaključil pa se bo ob žabji mlaki, kjer se bo N ježa Zelje-tova za vedno poslovila od svojega najdražjega. Tradicija pustnih pogrebov bo zaživela tudi po nekaterih vaseh devinsko - nabrežinske občine, med drugim tudi v Praprotu, Trnovci in Šempolaju, kjer delujejo zelo aktivni in prizadevni pustni odbori. Pustno praznovanje so letos spet o-budili v Repniču, kjer so se včeraj vaščani zbrali v gostilni Batič, pusta pa bodo sežgali danes popoldne »pri Malnu*.
Na sliki; voz skupine Lampo od Korošcev, ki je osvojil drugo mesto v Miljah.
V	dolgi razpravi so bila nekatera od nakazanih vprašanj poglobljena iz raznih zornih kotov, za druga je bilo izraženo mnenje, da se je treba k njim povrniti tudi v okviru širšega posvetovanja.
Salvatore Venosi je člane izvršnega odbora seznanil z nekaterimi aktualnimi vprašanji Slovencev v Kanalski dolini kot so tečaji slovenskega jezika, ki zdaj uspešno potekajo v Ukvah, Žabnicah in Tržiču, v težavah delovanja glasbene šole, o potrebi večje prisotnosti zamejskega tiska med kanalskimi Slovenci, o nezadovoljivi slišnosti oziroma vidljivosti radijskih in televizijskih postaj, zlasti koprske itd.
Izvršni odbor je bil prav tako informiran o pripravah na prehod na novo sodobnejšo tiskarsko tehnologijo v tiskarni Založništva tržaškega tiska in s tem v zvezi o prehodu Primorskega dnevnika na nov format (tabloid), do česar naj bi v prvi fazi prišlo že v letošnji zgodnji jeseni.
V	zadnji točki dnevnega reda je predsednik Boris Race poročal izvršnemu odboru o rezultatih obiska delegacije SKGZ v Beogradu pri članu predsedstva SZDL Jugoslavije Aleksandru Grličkovu, pri pred sednici zveznega izvršnega sveta Milki Planinc, pri vodstvu SZDL Srbije in na agenciji Tanjug. Predstavnika SKGZ sta v vseh razgovorih prikazala trenutni položaj slovenske narodnostne skupnosti v I-laliji tako kar zadeva globalno zaščito kot vprašanje odnosov ob meji v zvezi z znanimi jugoslovanskimi restriktivnimi ukrepi.
Na koncu seje se je izvršni odbor spomnil dr. Karla - Mitka šiško-viča ob prvi obletnici njegove prerane smrti in soglašal z mislijo, da bi spomin nanj obeležili s kakim pomenljivim dejanjem.
• V umetnostni dvorani Sofianopu-lo odprejo v soboto. 19. t.m., ob 18. uri 7. razstavo živali v priredbi deželnega združenja umetnikov. Odprta bo do sobote, 26. t.m., vsak delavnik od 17. do 19. ure (v nedeljo od 11. do 13. ure).
V OKVIRU KONCERTNEGA DRUŠTVA
Pianist Paul Gulda v Rossettiju
Ponedeljkov koncert pianista Paula Gulde (sin slovitega klavirskega umetnika) v gledališču Rossetti nas je prej pritegnil z mladostnim zanosom, s katerim je mladi umetnik interpretiral glasbena dela Beethovna, Brahmsa, Ravela, Schumanna in Chopina, kakor z muzikalno odmevnostjo.
Pianistu ni odrekati tehnične briljance a njej je preveč podrejal tudi mesta, kjer bi moral v večji meri priti do izraza poudarek na poglobljenem muzikalnem izrazu in zlasti melodičnem bogastvu.
Morda je bilo slednje še najbolj zaznavno v Beethovnovi Sonati op. 13 (Patetica), ki je izzvenela v neki šolsko bravurozni, mestoma skoraj nasilni interpretaciji v prvem stavku in v preskromnem prodoru v srž muzikalne afinitete čudovitega ada-gia cantabile v drugem stavku. Bolje je izzvenela zvočno in stilno uravnovešena realizacija tretjega stavka.
Tri Brahmsove skladbe iz op. 118 Intermezzo a-mol in A dur ter Balada so v Guldovi izvedbi izzvenele v dokaj tehtnem upoštevanju značil-
nega razpoloženja teh lepih glasbenih utrinkov, ki si kontrastirajo od nežne lirike, ki jo je pianist smiselno poustvaril v drugem lntermez-zu do temperamentne Balade, ki pa je bila mestoma zvočno in ritmično preforsirana.
Prvi del koncerta je pianist zaključil s Sonatino Mauricea Ravela. V svoji interpretaciji tega dovršenega dela nove klasike, je Gulda dokaj učinkovito podredil svoje tehnične sposobnosti muzikalnemu utripu, čeprav bi si v elegantnem, zadržanem Menuetu želeli večje odmevnosti melodičnih in harmonskih značilnosti.
V drugem delu smo slišali najprej Fantasiestiicke op. 12 Roberta Schumanna, zbirko osmih skladb, ki jih je skladatelj posvetil angleški pianistki Roveni Laidlam.
Leto prej, ko je Schumann napisal te očarljive romantične skice (l. 1837), je dobil od svoje ljubljene Klare Wieck, svoje kasnejše žene, pismo, da se mu zaradi negodovanja svojega očeta odpoveduje.
Za mladega skladatelja je bil to strašen udarec: Klaro skuša poza
Z. Tavčar: «Veter v laseh»
• Zaradi vzdrževalnih del na zad
nji strani evangelske cerkve je od! na veliko zanimanje. Avtorico ponedeljka d petka med 8. in 17. uro prepovedano ustavljanje vseh vozil v desetmetrskem pasu Ul. Ga-latti, ki gre od vogala z Ul. Corsi proti Ul. Trento, in to na strani neparnih hišnih številk.
V Peterlinovi dvorani so v ponedeljek zvečer na pobudo Društva slovenskih izobražencev predstavili knjigo tržaške pisateljice Zore Tavčar «Veter v laseh*, ki je izšla v redni zbirki celjske Mohorjeve družbe. Delo je v Sloveniji že naletelo
in
njeno zadnjo knjigo je predstavil časnikar Saša Martelanc, kratek pozdravni nagovor pa je imel predsednik DSI Sergij Pahor. Predstavitvi je sledila razprava o knjigi, pri kateri je sodelovala tudi pisateljica
NiiirMliiifMiif)mi(,iiniHintiiiii,Miiniiimii m m itiiiiiftiMitiiiMii iiiiiiiiiiHiimiiii m ihiililMnihiMlnimtiinmirii itmiiiii mm n m miiiiui m umih iiiiin m iiiiiiiiiiMin
POBUDA KRAŠKE GORSKE SKUPNOSTI
Vpisovanje v tečaj prostovoljnih čuvajev se je zaključilo s precejšnjim uspehom
Prijavilo se je kar 123 kandidatov • Jutri bo upravni svet KGS odločal o poteku tečaja
Vpisovanje v tečaj za usposabljanje zapriseženih prostovoljnih čuvajev. ki ga je na osnovi določil deželnega zakona o zaščiti narave priredila kraška gorska skupnost, se
v prosvetnih domovih ali zadružnih | je zaključilo s precejšnjim uspe
gostilnah. Kraljevina pusta v Bregu je že po tradiciji Boljunec in prav tu se je vse dni norega veseljačenja odvijal ples, ki sta ga priredila KD France Prešeren in Pustni odbor iz Bol junca. Za ples in zabavo je igral ansambel Pomlad, razen ponedeljka, ko so se stari in mladi zavrteli ob zvokih Veselih godcev. Tokrat so se v Bregu poveselili tudi pri Domju in sicer na pobudo KD Fran Venturini, v nedeljo in včeraj >s igral ansambel Aries. Pustno razpoloženi so bili sinoči tudi v Mačkoljah in na Kolon-kovcu. Tradicionalna plesa sta bila tudi na Opčinah in v Križu, mladi in manj mladi pa so se zabavali v tržaškem Dijaškem domu na plesu, ki
hom. Po začetni negotovosti zainteresiranih, je zanimanje za tečaj v zadnjih dneh bliskovito naraslo; za čim boljši njegov uspeh se je angažirala tudi Kmečka zveza, pri kateri se je bilo mogoče prijaviti za obiskovanje tečaja. Rezultat vsega tega je bil, da so včeraj, malo pred 14. uro, v tajništvu kraške gorske skupnosti, našteli kar 123 prošenj.
Število kandidatov, ki se je prijavilo, je vsekakor nad vsakim najbolj optimističnim pričakovanjem; med drugim dokazuje, da se za resnično, in ne samo z besedami, zaščito teritorija zavzema veliko prebivalstva. Kar pa je najbolj
razveseljivo je dejstvo, da je med temi kandidati kar približno sto interesentov iz mestne okolice, to je ljudi, ki živijo v neposrednem stiku s teritorijem, ki ga je treba obvarovati pred nekulturnim vedenjem raznih nedeljskih in njim podobnih izletnikov, če bežno pregledamo, odkod so kandidati, ki so se prijavili za tečaj bomo videli, da sta 2 iz Doline, 5 iz Boljunca, 1 iz Ricmanj, 5 iz Gročane, 7 iz Bazovice, 6 s Padrič, 5 iz Gropade, 9 iz Trebč, 1 s Fernetičev, 5 z Opčin, 3 s Kontovela, 5 s Proseka, 3 iz Devinščine, 3 iz Velikega Repna, 1 iz Repniča, 1 iz Gabrovca, 2 iz Zgonika, 2 iz Zagradca, 1 iz Kolu-drovice. 5 iz Saleža, 1 iz Križa, 2 iz Nabrežine, 5 iz Praprota, 1 iz Šempolaja, 1 iz Slivnega, 1 iz Prečnika, 5 iz Mavhinj, 1 iz Cerovelj, 3 iz Vižovelj, 4 iz Sesljana, 1 iz Devina, 17 iz Trsta ter 1 iz Dober-
fiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimtiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiiiMiiiiiiiiniiiitiiiiiiiniiiMiiiiiiiiimiHHiiiiiiiiiiiiHiiHiiimiimiimiifiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiMiiiiiHMiiiMiiiiiiiMiiiniftiiimiiiiiiiiiii
ZARADI POMANJKANJA SREDSTEV
Finančne čeri zavirajo sporazum o razlastitvah
Nekateri lastniki z Opčin, ki so ie decembra podpisali začasni sporazum z ANAS, še niso prejeli akontacije odškodnine v višini 80 od sto
Lastniki tistih zemljišč na področju devinsko - nabrežinske občine, ki bodo razlaščena za izgradnjo prvega dela nove avtoceste med Seslja-nom in Prosekom, prejemajo v teh dneh sporočilo od vsedržavnega avtonomnega cestnega podjetja — A NAS — naj se zglasilo na sedežu devinsko - nabrežinske občinske u-prave za podpis začasnega dogovora o prijateljskem sporazumu za odškodnino, ki jo bodo prejeli za razlaščeno zemljo. Vsakdo ima seveda na svojem vabilu določeno, kdaj in ob kateri uri se mora zglasiti v omenjenih uradih.
Sporočila pa zaenkrat prejemajo le tisti lastniki, katerim je pod jev e ugotovilo stanje zemljišč v teku lanskega leta, ko so bile točno določene odškodnine za posamezne kulture, s katerimi so bile obdelane razlaščene površine. Za letošnje leto pa te odškodnine še niso bile določene (čeprav je skoraj gotovo, da bodo enake lanskim); ti s. e last nike. katerim je podjetje ugotovilo stanje zemljišč v letošnjem letu
(sem sodijo površine na območju zgoniške občine), bo zato ANAS povabil za podpis prijateljskega sporazuma, ko bo višina odškodnin z zakonom potrjena. Ko enkrat lastniki podpišejo te začasne sporazume še ni rečeno, da jim bo podjetje takoj izplačalo odškodnino. Ta operacija je sicer na začetku, ko je podjetje izplačalo akontacijo na odškodnino za razlastitev v višini 80 odstotkov, potekala v roku (to je v 30 dneh od podpisa začasnega sporazuma), kot jo predvideva okvirni sporazum o razlastitvenem postopku, ki je bil podpisan med deželo, ANAS, občinami, KGS in zastopniki razlaščencev.
Zvedeli smo. da nekateri lastniki z Opčin, ki so z ANAS podpisali začasne sporazume že meseca de cembra (vseh teli lastnikov naj bi bilo okrog deset), se niso prejeli akontacije v višni 80 od sto Na poziv Kmečke zveze je pod jel'e ANAS odgovorilo, da trenuhio m ma likvidnosti; upati je le. da se bo tako stanje čimprej spremenilo.
RAZSODBA PRVOSTOPENJSKEGA SODIŠČA
ZA 2S-LETNEGA ELIA FATT0VICHA SKORAJ DVE LETI ZAPORNE KAZNI
Prvostopenjsko sodišče (pred sednik Brenči, stranska sodnika Fantoni in Ferrara, javni tožilec Grohman) je včeraj po hitrem postopku obsodilo 28 letnega Elia Fat-tovicha iz Ul. Madonna del Mare 19 na leto in deset mesecev zapora — pogojno. Fattovich je bil obtožen kaznivega dejanja, katerega namen naj bi bil onemogočiti najdbo trupla mlade Antonelle Giosue, ki je umrla v njegovem podstrešnem stanovanju zaradi prekomerne doze heroina decembra lani. Fattovich je bil tudi obtožen večkratne prodaje manjših doz »trdega* mamila. Slednjo obtožbo je sodišče včeraj upoštevalo, prvotno pa je spremenilo v milejšo obliko kaznivega dejanja, upošteva joč, da je Fattovich le »prikril* truplo pokojnega dekleta.
Včeraj je sodnik Nicotra najprej prebral obtožnico in obnovil dogodek. Tako Giosuejeva kot Fattovich sta si v noči med 20. in 21. decembrom vbrizgala v žilo dozo heroina. Ko se je Fattovich sredi noči prebu dil, je opazil, da je dekle mrtvo. Bal se je sodnih posledic, zato ni po klical policije in tudi ni obvestil prijateljev. Počakal je. da je ponov no nastopila noč, taki at pa je ukra del dostavno vozilo in z njim odpeljal truplo do gozdiča med Bani in
Ferlugi, kjer ga je, zavitega v spalno vrečo, skril med listjem in lepenko. Že naslednjega dne pa je telefoniral duhovniku Mariu Vatti in mu naročil, naj policiji razkrije kraj, kjer je truplo narkomanke.
Branilec Elia Fattovicha, odvetnik Maniacco, je poudaril, da v tem primeru ne gre za najhujšo obliko predvidenega kaznivega dejanja, saj je sam obtoženec pomagal pri odkritju trupla, sam se je tudi na božični dan javil policiji. Zato je zahteval najnižjo kazen, kar pa je sodišče — kot je razvidno iz razsodbe — le delno upoštevalo. Fattovich je vsekakor takoj po razsodbi, v sprem stvu številnih prijateljev, ki so prisostvovali procesu, zapustil zapor.
• V Ul. F. Se vero, in sicer na pločniku med hišnima številkama 4 in 6, bodo uredili parkirišče za šest avtomobilov.
• Zavarovalni agenti, ki še nimajo prepoznane izkaznice, iz katere bodi razvidno, da so vpisani v vsedržavno stanovsko zbornico, lahko za izkaznico zaprosijo v ustrezne muradu trgovinske zbornice (Ufficio Albi e Ruoli professionalil. III. nadstropje, sobe 313, ob delavnikih med 8.30 in 11.40.
doba, ki je edini prijavljeni kandidat izven tržaške pokrajine. V tem seznamu ni še vštetih osem kandidatov, katerih prošnje je zbralo društvo slovenskih lovcev, a jih včeraj do 13.45 še ni izročilo tajništvu KGS.
Kako bo sedaj tečaj potekal bo sklepal upravni svet KGS, ki se bo sestal jutri. Vsekakor je gotovo, da se zaradi visokega števila kandidatov ne bo mogel odvijati v prostorih skupnosti. Predvidoma bo trajal dvanajst večerov, na katerih bodo predavali botanik, miko-log, pravni svetovalec ter predstavnik gozdne straže, ki bo govoril o liku zapriseženega čuvaja. Okvirni program lekcij predvideva: 1. dan: uvod, splošne smernice in dež.elni zakon 34/81; 2. in 3. dan: botanika; 4. in 5. dan mikolog: 6. dan: deželni zakon 34/81, pravilnik KGS; 7. dan: administrativne sankcije; 8 in 9. dan: pravni svetovalec; 10. dan: lik zapriseženega prostovoljnega čuvaja; 11. dan: izpolnitev verbala ter 12. dan: obnova celotne snovi.
To je seveda le okvirni program lekcij, o katerem, kakor tudi o vseh drugih obveznostih v zvezi s pote kom tečaja, bomo še poročali, ko bodo enkrat znane v dokončni obliki.
sama, odlomke iz njenega dela pa sta brala gledališka igralca Bogdana Bratuž in Anton Petje.
Na sliki: predstavitev v Peterlinovi dvorani.
Comelli o središču genetskega inženirstva
Predsednik deželnega odbora Comelli je pritisnil na ministra za znanstvene, raziskave Romjto, naj na vladni ravni podpore kandidaturo Trsta kot sedeža mednarodnega centra za genetsko in biotehnološko inženirstvo. V tem smislu še zavzema tudi upravni svet znanstvenoraziskovalnega središča pri Banih: obvezal se je, da bo kril 50 od sto naložbenih izdatkov, z druge strani pa nakazal 18.000 dolarjev za kritje stroškov, potrebnih za študijsko delo ustrezne mednarodne komisije. Rimska vlada se mora dokončno izreči o kandidaturi Trsta najpozneje do nedelje, 20. februarja, in to javiti organizaciji UNIDO (United Nations Industrial Development Or-ganization).
biti, pozabo išče v delu, skoraj z nikomer ne govori, vdaja se glasbi kot mamilu, tu in tam tudi alkoholu. V tej dobi obupa je napisal Fantazijo v C-duru op. 17 — delo bolesti, odpovedi in upanja. Te bolečine pa počasi nekoliko ponehajo. Minejo v čudovitih urah za klavirjem, ko komponira do onemoglosti. Tak čas je bil tudi junija l. 1837 kj se je Schumann spoznal z očarljivo angleško pianistko Ra-beno Laidlaui.
Čeprav so Fantazije — tako bi mogli prevesti nemške Fantasiestiicke — manj vzburjene kot nekaj prejšnjih del ter ustvarjajo vtis ozdravljenja po vročičnih sanjah, so kljub temu še vedno dovolj mračne pesniške izpovedi. Njihovi naslovi Zvečer, Vznos, čemu?. Muhavosti, V noči, Bajka, Sanjska zmeda, Konec pesmi, kažejo da se Schumann «• otresel more, melanholije in večnemu vprašanju «čemu?», na katero ni dobil odgovora. V njem je št vedno tlela bolečina nad izgubljeno Klaro.
Pianist nam je posredoval pretehtano, tehnično in stilno smiselno realizacijo Schumannovih poetičnih slik, mestoma tudi s tonsko kultivirano igro kot npr. v uvodni «Zve-čer* manj pa je uspel v osrednji dramatični sliki «V noči*, ki je bila podana prehlastno in preveč usmerjena v virtuoznost.
Za zaključek smo slišali Etudo št. 12 iz op. 25 F. Chopina, ki jo j* Gulda podal s krepko izrazno silo ter bil deležen burnega odobravanja poslušalcev. Izven Programa sc je pianist oddolžil poslušalcem * Chopinovim Valčkom, skladbo svojega očeta Friedricha Gulde in Bachovo jugo.
Gojmir Demšar
SSG v soboto v Kranju z igro «Mutasti bratje»
Slovensko stalno gledališče nastopi v soboto v Kranju v okviru Tedna slovenske drame z «Mutastim1 brati*. S to Kmeclovo igro je Prfl' šnji petek gostovalo v Portorožu-’ kjer so obiskovalci dvakrat napolnili dvorano Avditorija in z dolgim navdušenim aplavzom pozdravili tržaške umetnike kot prve iz istega dne predloženega programa predstav, ki naj bi jih letos v tem kraju organizirali za gledališki abonma-
Obala je tako potrdila velik uspeh Kmeclovega dela, katerega so sprejeli z navdušenjem prej že v Kočevju, Bohinjski Bistrici in Celju■ V Kranju je pričakovanje Mutastih bratov» zato nenavadno velika-Na to kaže že sam podatek, da sta v soboto predvideni dve predstavi’ vstopnice za obe pa so bile razprodane že pred dvema tednonia.
Ob težki izgubi
LADIJ A VODOPIVCA
se pridružujeta žalovanju Jule & Vida Slokar.
16 letnik v komi
zaradi alkohola
Na opozorilo nekega taksista so bolničarji rdečega križa včeraj popoldne pohiteli na Trg Venezia, kjer je v nezavesti, ki jo je povzročil prekomerno užiti alkohol, ležal komaj 16-letni D. P. Zaskrbljeni bolničarji so ga kljub veliki gneči, ki je vladala po mestnih ulicah, z veliko naglico prepeljali v bolnico, kjer so fanta sprejeli na nevrokirurškem oddelku. Če se bo vse dobro izteklo, bo ozdravel v petih dneh. Gotovo pa se mu bo rum, ki ga je baje spil celo steklenico, priskutil za vse življenje.
Okraden upokojenec
Še neznan tat je predvčerajšnjim izmaknil 77 letnemu upokojencu Ro-dolfu Percichu iz Ul. Piccardi 60 časopis, v katerega je upokojenec spravil poldrugi milijon lir, kolikor pač znaša njegova dvomesečna pokojnina. Dvignil jo je v zavodu Cas-sa di risparmio v Ul. Giulia. Potem ko si je nakupil kruha in drugih drobnarij, se je Percich odpravil proti domu. Ko se je v Ul. Revol-tella ustavil, da bi se nekoliko od-oočil. je moški srednjih let »navalil nanj kot pes* in mu izpod pazduhe izmaknil dragoceni časopis.
Na vojaškem pokopališču
Včeraj počastili sovjetske partizane
Na vojaškem pokopališču pri Sv. Ani je bila včeraj dopoldne spominska svečanost za padlimi sovjetskimi partizani, ki so se med drugo svetovno vojno borili v naših krajih. Komemoracije so se med drugim udeležili tudi tajnik sovjetskega veleposlaništva v Italiji Kiriuščin in vojaški ataše polkovnik Gjoclo, zastopniki vodstva VZPI - ANPI, političnih strank, tržaškega vojaškega prezidija, dolinski župan Švab in odbornik tržaške občine Fragiaco-mo. Na slavnosti je na kratko spregovorila tajnica združenja Italija -SZ Megi Pepeu, predsednik deželnega odbora Comelli pa je poslal brzojavko. V popoldanskih urah sta se sovjetska diplomatska predstavnika sestala z vodstvom in s člani tržaške sekcije združenja Italija - SZ.
Ob težki izgubi dragega očeta LADIJ A VODOPIVCA dolgoletnega kulturnega delavca. I*" reka sinovoma Ladiju in Juriju iskreno sožalje SKD Barkovlje.
Cerkveni pevski zbor iz Barkovelj izreka sinovoma Ladiju in Jurij® Vodopivcu iskreno sožalje ob izgub* dragega
očeta
Svojemu direktorju dr. Juriju dopivcu izrekajo globoko sožalje ob izgubi dragega
očeta
odbor in člani Tržaškega tehničnega konzorcija.
Ob izgubi dragega očeta
izrekata prijatelju Juriju Vodopivcu in družini iskreno sožalje Veronik® in Stojan.
Podjetje Fotolito Artecolor Trie-ste izt aža direktorju Tržaškega tehničnega konzorcija Juriju Vodopive® Iskreno sožalje ob izgubi drageg® očeta
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi mož, oče in ded
PEPI UGRIN
Pogreb bo jutri, 17. februarja, ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Bol juncu.
Žalujoči žena Karla, hčerka Nadja z možem Sergijem, hčerka Meri z možem Giullanom, vnuki in drugo sorodstvo
Lakotišče, Milje, 16. februarja 1983
16. 2. 1977
16. 2. 1983
Ob šesti obletnici smrti našega dragega
IVANA OBADA
se ga z ljubeznijo spominjamo
mama, oče in sestre z družinami
Trst, Gabrovec, Port Elizabeth, 16. februarja 1983

Gledališča
VERDI
Jutri ob 20. uri peta predstava Borodinove opere «Knez Igor*. Dirigent Oskar Danon, režiser Mladen Sablič. Red H.
rossetti
Danes, 16. t.m., ob 17. uri gostuje Stalno gledališče iz Genove z delom Oliverja Goldsmitha «E lei per con-quistar si sottomette*. Režiser Mar-co Sciaccalunga. V abonmaju odrezek št. 6
AVDITORIJ
Danes ob 17.00 in 20.30 PODREKO-VE LUTKE predstavijo »Lunin svet* Carla Goldonija. Glasba: Joseph Haydn in Silvio Donati. V abonmaju odrezek štev. 10. Rezervacije pri glavni blagajni.
PRIMORSKO DRAMSKO
GLEDALIŠČE
Danes. 16. t.m., ob 10. in 16. uri: Peter Turrini: »Jožef in Marija*. »Lov na podgane* za Srednjo družboslovno ekonomsko šolo v mali dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
CANKARJEV DOM LJUBU AN A
Sprejemna dvorana
Do 8. marca: Razstava — Kulturne dragotine Slovenije.
Preddverje
Do 20. februarja: Razstava — Prešeren v grafiki in ilustraciji Tomaža Kržišnika.
Srednja dvorana
Danes, 16. t.m., ob 19.30: I. Štok »Božanska komedija*. Ponovitev, izven.
Jutri, 17. t.m., ob 19.30: David Murray Quartet — ameriški črnski ansambel.
Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega dor .a v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka od do 11. in od 16. do 20. ure. ob sobotah od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave.
NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA V TRSTU vabi na predavanje
BAROČNO SLIKARSTVO NA SLOVENSKEM
ki bo danes, 16. februarja 1983, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v TRSTU.
Predavala bo dr. ANICA CEVC.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje in Kmečka zveza
priredita v petek, 18. februarja, ob 18.30 v domu A. Sirk v Križu
predavanje na temo
VARSTVO
BRESKEV IN HRUŠK
pred boleznimi in škodljivci
Predaval bo fitopatolog ing. Gabrijel Seljak.
Vljudno vabljeni
Rajonski sveti
Kino
SLOVENSKO 5.STALNC). GLEDALIŠČE V TRSTU
AVGUST STRINDBERG
SMRTNI PLES
Režija: GEORGU PARO
v petek, J8. februarja 1983, ob 16. uri — abonma red J
Izleti
Cappella Underground 19.00 Retrospektiva Oskarja Fischingerja, uči-lelja abstraktnega filma.
Ariston 8.30 in ob 11. uri «Excali-bur* — Film za šole. Rezervacije na tel. 741093. Ob 16.30 «Le ere-ditiere*. Režija Marta Meszaros.
Eden 16.00 «Executor». W. Prince, K. Klinski.
Nazionale 15.00 «Strumtruppen*. Za vsakogar.
Grattacieln 16 (M)— 22 15 «L’extrater-restre* Film za vsakogar
Penice 16.30 «11 tempo delle mele JL*. Mladinski film.
Mignon 15.30 »Victor Victoria*. Film za vsakogar.
Pdodrammatico 15.00—22.00 »Profe-sione P... atrice*. Prepovedan mla-dini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «1 banditi del tempo*.
Capitol 16.30 »Sogni mostruosamen-te proibiti*. Paolo Villaggio.
Cristallo 16.30 «Frontiera». J. Ni-cholson.
Moderno 15.30—22.00 »Arniči miei II*.
®adio 15.30 »Odi sex - L’impero dei sensi*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Vittorio Veneto 16.15 »Apocalipse novv*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Lumiere 16.00 »Stati di allucinazio-ue*. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 16. februarja
DANILO
Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 17.32 — Dolžina dneva 10.26 — Lu-na vzide ob 8.58 in zatone ob 21.04.
Jutri, ČETRTEK, 17. februarja
SILVIN
^feme včeraj: najvišja temperatu-ra 6,1 stopinje, najnižja 2,9 stopinje.
18. uri 4 stopinje, zračni tlak 1017.5 mb ustaljen, veter 37 km na br° vzhodnik severovzhodnik s sunki 88 kilometrov na uro. vlaga 47-?dstotna, nebo jasno, morje razgibano. temperatura morja 8 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Anna Penati, , Erancesco Cattaruzza, Giancarlo Granei, Alessio Fragiacomo, Vivia- ; na Žagar, Anna Lubrano.
O Mrli SO: 75 letni Giovanni Robili, 79 letni Carlo Prodan. 85 letni Giuseppe Lipovec. 80-letni Mario j Gio, 75-letna Adele Triscoli, 42-letni r ulvio Cervini, 82-letni Filippo La E°rta, 89 letni Giovanni Petruzzi, 73- j jrina Bruna Ursini por. Tomč, 81- j Jrina Rosa Riosa vd Crismani. 86-j *etr>a Amalia. Ferfolja vd. Gabro-~ec- 59 letna Bruna Crevatin vd. rP^zet, 72 letni Vladimiro Vodopivec, “JJctna Elisabetta Colomban vd. Ul-S'crai. 77-letna Filomena Goina vd. jfagri. 81 letna Priština vd. Castel-lO-lotna Fernanda Vrabez por. vuliat. 74 letni Nilo Degano. 81 let bl Silvio Obry. 66-letna Antonia Zo-j p°r- lortese, 611etni Giovanni Na-®aiut. 75-let.na Elisabetta Sorrentino d. Reverberi. 45 letni Libero Zulian, k letna Nerina de Chiurco, 81-letni Guglielmo Sbisš. 96-letni Giovanni Grisoni, 73 letni Libero Petronio, 82-, jna Maria Clemen vd. Faiman. 73-etni Angelo Signoretto, 79 letna Giu-^Ppina Bergoč vd. Bubnich, 84-let-ba Anna Benedetti. 79 letna Mafal-F® Gondolo vd. Guardavaccaro, 92-Jetna Maria Pin vd. Valdemarin, 72-rina Delfina Crasseviz vd. Maggi,
' letni Giuseppe Ugrin. 87-letna Te-fesa Bacchin vd. Sabot. 60-letni Sil-/1° Rahon, 72-letna Federica Mersi-Vfi Cante. 67-letna Lihera Fioren-b,s’ 88 letna Anna Tobolar vd. Cle-a- 83 letni Francesco Strohmayer.
KD Valentin Vodnik priredi 27. februarja smučarski izlet v Trbiž. Prijave sprejema Davorin Ota, od 19. do 20. ure v gostilni pri Studencu ali doma, tel. 228 303. Rok vpisovanja do 21. t.m. Cena izleta: 10.000 Ur.
Sekcija PCI - KPI občine Dolina
organizira od 14. do 17. aprila izlet z vlakom - turistični spalniki — v Beograd z obiskom groba tov. Tita na Dedinjah, muzeja «25. maj*, o-gled Topole ter mesta Kragujevac. Cena 140.000 Ur na osebo. Informacije in vpisovanje vsak dan razen nedelje, od jutri, 17. februarja, do sobote. 5. marca, od 17. do 20. ure na sedežu sekcije v Dolini.
V nedeljo je prijokala na svet mala
JASMIN
Srečnima staršema Sonji in Mauru Kralj
častita KD Kraški dom
Prav zadovoljni smo, da si
med nami
JASMIN
K.O.M.K.V.K.
Ulovila in poročila sta se
JOANNE in GIULIANO Veliko sreče jima želi
TFS Stu ledi
TONČKA
je kot cvet spomladi in jo imamo vsi prav radi. Všeč nam je vse, kar je v njej, naj bo taka še naprej.
Rojstni dan ji danes teče in želimo ji polno sreče. Družini Kovačič in Uršič
san >
BANOA Dl CflEDITO Dl TRI ESTE T R Ž A 5 K A K H ED I T.N ABANKA
	
15. 2. 1983	
Ameriški dolar	1.370,-
Kanadski dolar	1.130.—
švicarski frank	690.—
Danska krona	170.—
Norveška krona	194.—
Švedska krona	185.—
Holandski florint	519 —
Francoski frank	201.—
Belgijski frank	26.—
Funt šterling	2.120.—
Irski šterling	1.900.—
Nemška marka	574,—
Avstrijski šiling	81.25
Portugalski escudo	13,-
Pezeta	10.-
Jen	5.-
Avstralski dolar	1.270.—
Drahma	12,-
Debeli dinar	18.-
Srednii dinar	18-
DNEVNA gimpA fEKARN (od 8.30 do 20.30)
GL Roma 15, Ul. Ginnastica 44, Ul. , Severo 112. Ul. Baiamonti 50, ^gonik. Miljo (Drevored Mazzini 1).
8 30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) UL Oriani 2, Trg Venezia 2.
nočna služba lekarn
(od 20.30 dalje)
GL Oriani 2, Trg Venezia 2. Zgo-***• Milje (Drevored Mazzini 1).
MENJALNICA
vseh tujih valut
Rajonski svet za Sv. Vid . Staro mesto se bo sestal danes, 16. februarja, ob 20.30. Naslednjega dne pa bodo zasedali rajonski sveti za Kolonjo - Škorkljo ob 19. uri, za Kladin - Rocol ob 19.30 ter za Zavije - Naselje Sv. Sergija ob 20. uri.
• Tržaška občina je najela posojilo v višini 2 milijard Ur pri zavodu Banco di Sicilia za restrukturacijo palače Rittmeyer, v kateri deluje konservatorij Tartini.
Koncerti
Glasbena matica Trst. Sezona 1982/83 6. abonmajski koncert v soboto, 19. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, simfonični orkester slovenske filharmonije. Dirigent: Milan Horvat, soUsta: Aleksander Rojc, klavir; Marjana Lipovšek, mezzo sopran. Na sporedu: Franck, Lipovšek, Prokofjev. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
Razstave
V galeriji »Rettori - Tribbio 2»
bodo v soboto, 19. t.m.. ob 18. uri odprU retrospektivno razstavo pred tremi leti umrlega tržaškega slikarja Renata Danea. Razstava bo trajala do 4. marca.
Razna obvestila
KRUT sprejema prijave za plavalno uro v bazenu v Strunjanu ob torkih in četrtkih od 17. do 18. ure do vključno 24. februarja, na začasnem sedežu. Ul. Montecchi 6, 4. nadstropje - tel. 795-136.
Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij
KD Ivan Cankar. V petek, 18. februarja, ob 20. uri v Ul. Montecchi 6/IV gostujejo dijaki slovenskega učiteljišča A. M. Slomšek s Prešernovo proslavo posvečeno kulturi Beneške Slovenije.
Mladinska gledališka skupina KD Vesna bo v soboto, 19.2., ob 20.30 v domu A. Sirka v Križu, uprizorila delo R. Queneuja «Vaje v slogu*. Režija M. Sosič. Ponovitev 20.2. ob 17.30.
Amaterski oder Jaka Štoka vabi na ponovitev igre »Čuk v nebesih*, v nedeljo, 20. februarja, ob 17.30, na Kontovelu. Izkupiček je namenjen popravilu kontovelske dvorane.
KD Slovan - Padriče sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 21. februar, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v prostorih gozdne zadruge na Padričah. Vabljeni vsi člani in prijatelji društva. Dnevni red: poročilo predsednika, poročilo tajnika, poročilo blagajnika, volitve in razno.
Mali oglasi
‘f telefon (040) 79 46 72
VPRAŠANJE, KI ZANIMA OBČINSKE MOŽE
Kdo bo preuredil poslopje na Korzu kjer je bila nekdaj policija
Občinski odborniki bi ga radi prodali, komunisti pa predlagajo, naj ga občina preuredi - Objekt arhitektonsko zanimiv in zaščiten
Zanimiv prikaz beneškega tiska v knjižnici Damir Feigel
Drugi del vprašanja predstavlja sedanji trg s sadjem in zelenjavo na debelo. Po državni zakonodaji morajo to dejavnost prenesti na periferijo, in v Gorici jo nameravajo nastaniti v avtoportu. Trgovci s tem predlogom niso zadovoljni, ker je avtoport predaleč, toda druge rešitve nimajo in se bodo morali s tem sprijazniti. Čemu naj bi služil ta prostor. Že dolgo časa se govori, da bi ga uporabili za parkirišče. Svoj čas so govorili o izgradnji podzemeljskega parkirišča, izkušnje v Celovcu pa so pokazale, da se ga zaradi previsokih cen vozniki neradi poslužujejo. Cenejše bi bilo v nadstropja grajeno parkirišče. Gradnja takšnega objekta bi verjetno prišla v poštev samo takrat. kadar bi se v Gorici odločili za odpiranje otokov za pešce, kar pa je spet malo verjetno. Vsaj zaenkrat za kaj takšnega v Gorici ni posebnega navdušenja. Možno je tudi, da bi na prostoru sedanjega zelenjadnega trga uredili javni park, ki bi se lepo dopolnjeval s preurejenim poslopjem nekdanjega samostana.
Občinski možje so za prodajo celotnega kompleksa, ker pravijo, da
občina nima petih milijard lir, kolikor bi preureditev veljala. Pri tem nastaja vprašanje, če ne bi kazalo izkoristiti zakona št. 457, ki financira izvedbo načrtov za revitalizacijo občinskih poslopij, ta denar pa država izplačuje preko dežele. Nikjer tudi ne piše, da je potrebno delo začeti in dokončati v enem zamahu. Lahko se ga opravlja po fazah, kakor so na razpolago denarna sredstva.
Kakor je dovolj razlogov za prodajo tega ogromnega kompleksa v središču mesta, tako je tudi dovolj razlogov, da se njegove revitalizacije loti občina sama. V vsakem primeru pa bo potrebno ohraniti nekatere arhitektonske elemente, ki jih je spomeniško varstvo že zaščitilo. če bi poseg izvedla javna u-prava, tedaj bi bilo več jamstev, da bodo upoštevani širši interesi skupnosti, morda bi se s takšnim posegom dalo v tem poslopju zagotoviti prostor tudi za potrebe kulturnega življenja, če pa se bodo preurejanja lotili zasebniki, potem si lahko že sedaj predstavljamo, da bodo skušali iz kupčije potegniti čimveč. Takšna so pač merila, kadar prevladuje špekulacija.
V PONEDELJEK, 21. T. M.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732 627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20.
LEKARNE V OKOLICI
Bol junec: tel. 228 124: Bazovica: tel. 226 165; Opčine: tel. 211001; Prosek; tel. 225-141: Božje polje, Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197.
V BLUiNl Trga Oberdan sem izgubila plastično vrečko s pustnimi o-blekami. Najditelja prosim, da telefonira v popoldanskih ali večernih urah na št. 040/757777.
NA OPČINAH prodam stanovanje: dnevna soba, kuhinja, dve spalnici in kopalnica, skupno 96 kv. m, klet in parkirni prostor. Telefonirati na št. 040/212982 v opoldanskih in večernih urah.
NOVO - NOVO. Emajliranje kopalnih kadi. Hrapavost poškodbe na vaši pršni ali kopalni kadi odpravimo z nove emajlno prevleko. Delo brez umazanije na vašem domu. Na novo emajlirana kad bo gladka z novim sijajem, obrt. garancija. Naročila telefon 061 • 573 061 ali 061 - 571 621.
KROJAČN1CA Košuta. Drevored D’Annunzio 11 — Trst, razprodaja blago za moške in ženske obleke, suknjiče, plašče, zimske kostime (tailleur). hlače in krila, ki jih kroji po meri.
PRODAM avto polo volkswagen 900. letnik 1976 z radijskim sprejemnikom in dvema rezervnima gumama. Telefonirati v večernih urah na štev. (0481) 30-890.
PODJETJE Malalan - Benčina prodaja v rezidenčni coni na Opčinah stanovanja v gradnji različne velikosti, tudi z vrtom in boxom Za informacije tel. 211043.
NOVA trgovina športne opreme «3a ŠPORT*. Tržič, Corso del Popolo 45, nudi posebne popuste na vseh artiklih. Priporoča se za obisk.
OPRAVUAM pleskarska dela in nudim vsakovrstno težaško pomoč. Telefonirati na štev. (0481) 882-307.
OSMICO nadaljuje do 24. t.m. Robert Pipan iz Mavhinj.
OSMICO je odprl Anton Gombač. Lo-njer 291/1. Toči belo in črno domačo kapljico.
OSMICO so v Doberdobu odprli pri Kukukevih, Ul. Dol. kjer točijo belo in črno vino lastne proizvodnje.
OSMICO je v Praprotu odprl Lupine. Toči črno in belo vino.
KOSILNICO dvotaktno z zobatim rezilom 4 KS prodam po zelo ugodni ceni. Telefon 040/220363.
PRODAM parcelo pri morju v bližini Reke. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Zazidljivo*.
Posvet o bodoči ureditvi vrhovskega pokopališča
Razpravlrali bodo o dveh možnih rešitvah: razširitvi starega pokopališča in ureditvi novega
Kako urediti pokopališče na Vr- I Bertucci iz Trsta, Ul. Capitolina 3,
hu, ki je v zadnjih letih postalo naenkrat premajlino. O tem bo tekla beseda na vaškem posvetu, ki ga sklicuje občinska uprava v ponedeljek, 21. t.m., ob 20. uri v gostilni Devetak. Vprašanje je na dnevnem redu že dalj časa in ga bo treba v bližnji prihodnosti vsekakor rešiti. Ob tem pa bo treba preučiti dve možnosti ter se v skladu z željami večine prebivalstva, odločiti za najbolj ustrezno. V regulacijskem načrtu je sicer že določeno območje za ureditev novega pokopališča, precej odmaknjenega od naselja, vendar bi uresničitev takega načrta predvidoma zahtevala dalj časa, vsekakor pa nekaj let.
Druga možnost, o kateri bodo razpravljali na ponedeljkovem posvetu predvideva razširitev sedanjega pokopališča, tako da bi zadostovalo še za pet do deset let. V tem času pa bi najbrž bilo mogoče laže uresničiti načrt o novem pokopališču. Vprašanje je slejkoprej zelo aktualno, saj se število prebivalcev Vrha v zadnjih letih stalno veča, predvsem na račun priseljencev - povratnikov. ki si v kraju gradijo hiše.
O ureditvi vrhovnega pokopališča je bil govor tudi ob pripravi lanskega proiačuna občine, zadeva pa bo spet na dnevnem redu že v prihodnjem mesecu, ko bodo na občini pripravljali finančni načrt za tekoče leto. Lani je občina opravila precej dela za ureditev pokopališč v Gabrjah in Rupi, letos je v načrtu ureditev pokopališča v Sovodnjah in na Peči. Vrh pa je bil namenoma uvrščen na seznani kot zadnji, v pričakovanju odločitve, če se bo pokopališče razširilo, ali pa uredilo novo.
in 29-letni Flavio Riva iz Gorice, Ul. Turriani 32. Slednjega so sprejeli na zdravljenje za 20 dni, medtem ko so Bertucciju v splošni bolnišnici nudili le prvo pomoč.
Rajonski svet v Ločniku se bo sestal v ponedeljek, 21. t.m., ob 20.30. Razpravljal bo o predlogih, ki so bili izneseni na nedavni skupščini, o pobudah za ustanovitev sekcije ANA v tem rajonu ter o nekaterih drugih zadevah.
GLASBENA MATICA ZSKD - ZSKP
ZDENKA NOVAK
klavirski recital
Katoliški dom, jutri, 17. bruarja, ob 20.30.
V občinskih, gospodarskih in političnih krogih se vse bolj utrjuje spoznanje, da se vodstveno središče Gorice, ki ga je arhitekt Pic-cinato načrtoval južno od Trga Ri-membranza, nikoli ne bo zgradilo tistem kraju. Ko je Piccinato izbral tisto lokacijo, smo bili v času gospodarskega vzpona, danes pa smo v recesiji, ki ji verjetno še ni konca in ki je postavila na glavo nekatere stvari, verjetno za zmeraj. Tako se tudi v praksi mestno središče s svojimi uradi, trgovinami, bankami itd. še vedno širi vzdolž obeh Korzov, nekako med Travnikom in Garibaldijevo kavar-Zaradi svojstvene urbanistične zasnove Gorice, ki je nastajala med dvema železniškima postajama in je imela Korzo za glavno in skoraj edino prometno žilo, so pomembne objekte zgradili tudi izven fio-prej razmejenega območja, zlasti v smeri proti severni železniški postaji, kjer je bilo svojčas središče Gorice. Pri tem mislimo predvsem na Travnik in na nekdanjo Gosposko ulico.
Ves ta uvod je bil potreben zato, da opozorimo na neko vprašanje, ki postaja vedno bolj aktualno in o katerem bodo spregovorili tudi v goriškem občinskem svetu. Gre namreč za preureditev nekdanje vojašnice javne varnosti Motite Sa-botino, ki leži na vogalu Korza in Ul. Santa Chiara. To zgradbo, ki je občinska last. so že pred časom izpraznili in začasno vanjo naselili nekaj prisilno izseljenih družin. Kaj narediti z njo, to je sedaj vprašanje.
Mnenja o izbiri rešitve so delje-
i. Večji del članov občinskega odbora, morda celo vsi, je za prodajo poslopja nekdanje vojašnice.
Prav tako se zavzema za prodajo pokritega trga, ležečega poleg vojašnice in ki je prav tako občinska last. Občinski možje sodijo, da občina nima denarja niti za najbolj nujna dela, kaj šele za revitalizacijo tega objekta. Soglaša s tem, da je potrebno zgradbo adaptirati, predvsem pa ovrednotiti dvorišče z ar kadami, ki je na notranji strani tega objekta — nekdanjega samostana. To dvorišče je spomeniško varstvo zaščitilo in bodo morali to u-poštevati tako sedanji kot tudi bodoči lastniki.
Ob tem se pojavljajo tudi drugi predlogi, ki se oblikujejo v vrstah strank in strokovnjakov. Najbolj izdelanega imajo komunisti. Le ti so v svoji resoluciji izoblikovali celovit pristop k reševanju problematike, ki je urbanističnega in arhitektonskega značaja. Tako predlagajo, naj bi razpisali natečaj, s po^ močjo katerega bi zbrali predloge, kako najbolje uporabiti nekdanji samostan in vso soseščino, ki, z izjemo banke, zavzema ves prostor med Korzom in ulicami S. Chiara, Boc-caccio in Cadorna.
Kakšne rešitve lahko ponudi takšen natečaj, v katerem bi morali, svoje mnenje povedati tudi rajonski sveti, kulturne in družbene sredine, strokovna združenja itd? O tem smo se pogovarjali z občinskim svetovalcem arhitektom Robertom Busolinijem.
Predvsem bi morali določiti namembnost objekta, o katerem teče beseda. Ker je lociran na območju razpršenega mestnega središča, ga je mogoče uporabiti za trgovine, uvozno - izvozna podjetja, v zgor njih nadstropjih pa za stanovanja.
Za primer je Busolini navedel Pal manovo, kjer so staro avstro-ogrsko poslopje preuredili v ljudska stanovanja. Arhitektonsko najbolj zanimiv del je arkadno dvorišče, ki bi ga morali »pokazati*. Najbolj verjetno bi bilo potrebno v fasadi, ki «gleda* na Korzo, narediti širok vhod. skozi katerega bi bil dostop v atrij.
...............................................................................................................
V prostorih slovenske ljudske knjižnice Damir Feigel v Križni ulici (Šolski dom) je v teh dneh odprta zanimiva razstava o slovensko-beneškem tisku (odprta je od 10. do 13. in od 17. do 19. ure). Razstava je sicer že bila prejšnji teden v Kulturnem domu, od tam so jo prenesli v Križno ulico. Zares si jo je vredno ogledati, saj najdemo na njej dokumentirano bogato čtivo, ki so ga tiskali Benečani sami. Gre za razne knjige in knjižice, v katerih so dela beneških avtorjev, pa tudi za dela, ki govore sicer o Benečiji, so pa bila napisana od avtorjev iz drugih slovenskih pokrajin, tako v Primorju kot v osrednji Sloveniji.
Poleg tega pa imamo razstavljena tudi številna italijanska dela, naj gre za posebne knjige ali pa za članke objavljene v tej ali drugi reviji, ki govore o Benečiji. Objavljena so tudi nekatera Trinkova dela v italijanščini, saj je znano, da je bil Ivan Trinko zelo čislan v videmskem kulturnem svetu, ker je objavljal številne spise o furlanskih kulturnikih pa tudi prevode iz raznih slovenskih jezikov. Prav bi bilo, da bi nekdaj Trinkovo delo ovrednotili v celoti, in da se ne bi omejili samo na njegova slovenska dela, ki o-pisujejo le Benečijo, saj je bil viden član videmske akademije za kulturo in znanost, priznan politik, in še marsikaj drugega.
Na razstavi so tudi številni časopisi in revije. Posebno pomembni so tiski iz narodnoosvobodilne borbe, t.j. partizanski ciklostilirani časopisi, ki so jih takrat izdajale slovenske partizanske edinice, ki so delovale v Benečiji. Zanimivi pa so seveda tudi povojne periodične publikacije kot so Matajur, Novi Matajur, Dom, Emigrant, razni koledarji, otroški listi, in še veliko bi jih lahko naštevali.
Na razstavi je približno tristo eksponatov. Veliko več bi jih lahko bilo, seveda če bi bilo na razpolago za razstavo več prostora. Urednika razstave, Marijan Brecelj in Zdenko Vogrič, pa sta se seveda omejila na kar se da najbolj popoln pri-
kaz tega kar je v Benečiji izšlo ali kar je bilo napisanega o Benečiji. V zaslugo so jim bile številne knjižnice in razni arhivi. (mw)
Prešernova proslava v soboto v Steverjanu
Kulturno društvo Briški grič v Števerjanu priredi v soboto, 19. februarja, v svojih prostorih na Bukovju Prešernovo proslavo. Na sporedu imajo govor o pomenu slovenskega kulturnega praznika, prireditev, ki se bo pričela ob 20. uri pa bodo popestrili s kulturnim sporedom, v katerem bodo sodelovali moški pevski zbor Jezero iz Doberdoba, otroški pevski zbor iz števerjana, nastopili bodo števerjanski otroci s svojimi glasbili, večer pa bodo s svojim recitalom sklenili zamejski pesniki.
PREDAVANJE V GORICI
Alvise Zorzi o pravem Marcu Polu
Pred kakšnim tednom se je na italijanski televiziji zaključila nadaljevanka o Marcu Polu, vendar bo o tem znanem trgovcu, ambasadorju in popotniku iz Benetk najbrž govor še dalj časa. V četrtek, 24. t.m., bo o pravem Marcu Polu govoril pisatelj Alvise Zorzi in sicer v okviru ciklusa kulturnih prireditev »Srečanja z avtorji*, ki jih v Avditoriju prireja goriška občinska uprava.
Zorzi je po rodu iz Benetk in se ukvarja predvsem s preučevanjem zgodovine tega kraja. Sodeloval je tudi pri realizaciji filma o Marcu Polu.
Srečanje z Zorzijem bo v četrtek, 24. t.m., ob 18.30.
iiiiiitiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiniiuiiimiiimMiiMiiiiiitiiiiiiiMiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimuiuuiiiiiiiiim
V RAZŠIRJENEM ODBORU TRG. ZBORNICE
: ~~ . : ....... 1 „
Sporno tolmačenje člena videmskega sporazuma
Komunistični svetovalci v pokrajinskem svetu so predstavili inter-i pelacijo, v kateri sprašujejo odbor,
' kaj namerava ukreniti v zvezi z restriktivnim — in po njihovem I mnenju krivičnim — tolmačenjem, ki ga je KZE dala členu videmskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo. Ta člen zadeva socialno varnost za delavce, ki so zaposleni v obmejnem pasu. Goriška KZE se je v tolmačenju doslej držala mnenja deželnega odborništva za zdravstvo, po katerem naj bi predpisi veljali samo za zaposlene v zasebnem sektorju, medtem ko bi javni uslužbenci ne imeli pravice do socialnovar-nostnih jamstev, ki jih predvidevajo videmski sporazumi.
Danes razprava o predlogu spremembe ustroja proste cone
Govorili bodo tudi o odpravi prelevmana na kontingent masla proste cone
Iz goriške bolnišnice
V prometni nesreči, zgodila se je okrog 10. ure včeraj na križišču u-lic Oriani in Virgilio v Gorici, sta se laže ranila 20-letni Francesco
Danes popoldne se bo sestal razširjeni odbor goriške trgovinske zbornice ter upravni odbor Goriškega sklada: Na dnevnem redu zasedanja sta tokrat vsaj dve pomembnejši vprašanji: razprava o predlogu enotne sindikalne federacije CGIL - C1SL - UH, o spremembi mehanizma goriške proste cone, da bo le ta služila dejanskemu razvoju goriškega gospodarstva in razprava o znižanju, oziroma odpravi prelevmana na kontingent masla v okviru proste cone.
O prvem vprašanju je bilo v zadnjem česa že veliko povedanega, zlasti v zvezi z javnim posvetom, ki ga je na to temo priredila sindikalna federacija.
Nekoliko drugačnega značaja pa je drugo vprašanje. Trgovci, ki i-majo v domeni uvoz kontingenta masla v okviru proste cone, so no-
o-
to
po
vembra lani predlagali znižanje, zirema odpravo prelevmana na blago. Prelevman znaša 200 lir kilogramu in navrže trgovinski zbornici, oziroma Goriškemu skladu o-krog 150 milijonov lir letno. Trgovci utemeljujejo predlog z navedbo določenih objektivnih težav na tržišču, kjer je v prodaji tudi maslo italijanske proizvodnje, oziroma drugačnega izvora. To blago ponujajo pod ugodnejšimi pogoji.
Tako npr. je trenutno v prodaji kontingent tako imenovanega božičnega masla, ki se prodaja znatno j ceneje, kakor pa maslo proste cone.
Odprava prelevmana, naj bi operaterjem omogočila odpraviti razliko in blago ponuditi po konkurenčnih cenah. Porabniki seveda s tem ne bi ničesar pridobili, saj bi bilo maslo po vsej verjetnosti prav tako drago kot zdaj.
• Jutri, 17. t.m., ob 18.30, oziroma v petek ob istem času, bo zasedanje skupščine goriške KZE.
Pust se poslavlja ob lepem vremenu
SLOVENSKO STALNO,, GLEDALIŠČE V TRSTU
v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev in Zvezo slovenske katoliške prosvete
V KULTURNEM DOMU V GORICI
AUGUST STRINDBERG
SMRTNI PLES
Režija: GEORGU PARO
V	nedeljo, 20. februarja, ob 16. uri - ABONMA RED A
V	ponedeljek, 21. februarja, ob 20 30 - ABONMA RED B
V	torek, 22. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED C
Razna obvestila
V oddaj Na goriškem valu, ki jo bo Radio Trst A oddajal drevi ob 18. uri, ponovil pa jutri ob 12. uri, bomo lahko poslušali kroniko kulturnih dogodkov na Goriškem in intervju s svetovnim potovalcem Miladi-nom Černetom. Oddajo je pripravil časnikar Marko VValtrilsch.
Kino
Pust je svojim številnim častilcem tokrat pripravil presenečenje. Po dokaj muhastem vremenu ob koncu tedna, je včeraj vendarle posijalo sonce in tako omogočilo »dostojen* finale večdnevnega praznovanja. Na tisoče ljudi se je v popoldanskem času zgrnilo na ulice v Gorici, Tržiču in drugih krajih naše pokrajine, kjer so bile tradicionalne pustne prireditve. Skupine maškar so obredle vse hiše v krajih na Krasu, množična je bila udeležba na otroških pustnih prireditvah v Gorici in dru gih krajih. Po svoje so k uspehu prireditev, zlasti kar zadeva množičnost, prispevali trgovci, ki so včeraj popoldne zaprli svoje obrate. V uradih so izjemoma skrajšali delovni
umik, krajši je bil pouk v šolah in vrtcih.
V	Gorici smo včeraj popoldne lahko prisostvovali spontani paradi tisočih mask. Še več je bilo gledalcev in občudovalcev, ki so s pločnika z nasmeškom na ustih, z občasno poh valo, priznanjem komentirali iznajdljivost in okus posameznikov in skupin, ki so za nekaj ur stopili iz lastne vsakdanjosti. Res je, da je manifestacija letos potekala disciplinirano, dostojno, brez mazanja in obmetavanja z mavcem, moko. oziroma drugimi podobnimi pripomočki. Parada mask po goriškem Korzu se je pričela okrog 15. ure, zaključila pa šele proti večeru.
V	Tržiču so se prireditve pričele
že opoldne z branjem oporoke Sjora Anzoleta. Branju testamenta v katerem ni manjkalo bodic o številnih gospodarskih in političnih zadevah tega področja, je prisostvovalo okrog šest tisoč ljudi. Prava množica pa se je vsula na tržiške ulice popoldne, ko je bil na sporedu sprevod alegoričnih voz in skupin maškar. Na prireditvi je sodelovalo skupaj štirinajst voz in deset skupin maškar. Komisija je dodelila prvo mesto skupini iz Campolonga, ki se je pred stavila z vozom «Marco Polo na kanovem dvoru*.
V Kulturnem domu je bilo včeraj popoldne otroško pustovanje, v priredbi ZSKD z zabavnimi točkami, srečelovom, itd. Udeležba: nadvse
množična, kakor je ugotovil fotoreporter, ki je popoldne obiskal Kulturni dom. Zvečer pa so se v istih prostorih na pustovanju zbrali člani in prijatelji Mladinskega krožka. O-troške prireditve so bile tudi v drugih krajih. Naj ob koncu zapisa bralce opozorimo še na tradicionalni pogreb strica Lovrota, ki bo danes v Doberdobu. Pogrebni sprevod bo krenil ob 15. uri iz osmice žejnih, obred pokopa pa bo opravil (pravijo, da letos zadnjič) kard. Stanko Košič, kakor je razbrati iz osmrtnice, ki so jo te dni nalepili po kraških vaseh.
(Na slikah: skupina pustov na Vrhu, vesela pustna zabava otrok v Kulturnem domu).
I.oriru
VERDI 21.00 Koncert sovjetskega violinista Igorja Ojstraha.
CORSO 18.00—22.00 »Viuuulentemen-te mia*. L. Antonelli, D. Abba-tantuono.
VITTORIA 17.15—22.00 «Porno su-perstiti*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
'Iršič
EXCELSIOR 17.30-22.00 »I porno de-sideri di una studentessa*. PRINCIPE 18.00-22.00 »in viaggio con papa*.
J\ura i.oriru in okolica
SOČA 18.00—20.00 «Otroci s postaje ZOO*. Nemška drama.
SVOBODA 18.00—20.00 «Bandit v Texasu». Ameriški film.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Občinska lekarna, Ul. Terenziana 26, tel. 44 382.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska lekarna, Ul. sv. Mihaela, tel. 85-136.
POGREBI
Danes v Gorici ob 8. uri Tereza Brezigar Bosai iz splošne bolnišnice; ob 9.30 Emo Pettini iz splošne bolnišnice: ob 11. uri Italo Grossi iz splošne bolnišnice; ob 12.30 Leopol-do Ipavec iz splošne bolnišnice; ob 13.40 Guido Beon iz splošne bolnišnice.
POSKUS SOMALSKEGA PREDSEDNIKA BARREJA
KRIŽARJENJE NAJ SE NE SPREMENI V STALNO TEKMO S ČASOM
Od Novigrada do Rovinja je naglica odveč saj je tu najlepše območje zahodne Istre
V Limskem kanalu in v zalivu Soline varni alternativni sidrišči - Veruda in Medulinski zaliv odskočni deski za Kvarner
Kot smo že zadnjič poudarili, bi se morali prvi dan na plovbi iz Tržaškega zaliva proti Dalmaciji obvezno ustaviti v Novigradu ali Črvarju, da na varnem in v miru prebijemo noč. S tem se bomo tudi postopoma prilagodili na fizični napor križarjenja. Seveda ta nasvet ne velja za kajutne gliserje, ki v istem času preplujejo vsaj trikratno razdaljo kot izrivni motorni čolni in jadrnice.
Na poti proti cilju je na morju budnica obvezna ob zori. Odhod pa takoj po poslušanju radijske vremenske napovedi za pomorščake. preverjanju barometra in lastni presoji stanja morja in vremena. To velja predvsem za tiste, ki bodo skušali drugega dne pre-pluti čimdlje. Osebno smatram, da je drugi dan še najbolj kritičen. če nismo družine predhodno z nedeljskimi izleti prilagajali na napore križarjenja. Kdor je to storil. bo lahko iz Novigrada napravil svoj najdaljši skok tja do Me-dulina ali celo Susaka. Za druge, posebno pa za tiste, ki so se prvič podali na nekoliko daljše križarjenje. naj drugega dne ne pretiravajo. Navsezadnje je obala od Novigrada do Rovinja pravi biser Istre, da se ga izplača pobliže ogledati. Z otočki in čermi posejano morje zahteva seveda pazljivost in budnost. Z dobrim pomorskim zemljevidom pa ne bi smelo biti večjih težav. Plovba med otoki in obalo ni samo prava paša za oči, je namreč tudi udobna, saj je vzvalovanor.t tudi ob razburkanem morju znosna.
Na poti bomo marsikje odkrili kak neokrnjeni komadič obale, kak otok, kjer se bomo v zavetrni strani zasidrali za krajši postanek. Nemalo bomo presenečeni, ko'bomo ugotovili, kako čas hiti in da je že napočila ura priprav za noč. Če smo z našim počasnim potepom zaradi kopanja in kosila prispeli nekako do Vrsarja, se bomo kar podali proti vhodu v Umski kanal.
Dosledno odsvetujemo prenočitev v mestnih pristaniščih, ki so dobesedno natrpana s čolni domačinov in stalnih gostov. S tem si bomo prihranili marsikatero prerekanje, ko bomo pod večer ugotovili. da smo nehote zasedli privez, ki :ma že svojega stalnega lastnika.
Naiboljši alternativni pristan v tem dplu Istre je nedvomno Lim-sVi kanal. Pred njem je še zaliv Soline, kjer bomo z dobrim sidrom in primerno dolgo sidrno vrvjo prav tako na varnem. Paziti moramo le na globino, da med oseko ne nasedemo. Kdor ima pomožni čoln. se lahko zvečer poda v kem-ping Valalto. kjer si bo brez težav napolnil ladijsko shrambo, v posodah za smeti pa odložil vse, kar se mu je v dveh dneh nabralo. Vprašanje smeti je eno najbolj perečih v navtičnem turizmu. Vse preveč je brezvestnežev, ki smeti enostavno vržejo v morje.
Plavajoče doze piva in raznih osvežujočih pijač, da ne omenimo najlonskih vrečk, ki so strah in trepet vsakega motoriziranega dopustniškega kapitana, pričajo o vse premajhn-' kulturi v navtičnem turizmu. Resnici na ljubo so še najslabši stalni gostje, ki se z manjšimi čolni podajajo na nekajurne izlete. Vse povsod bomo odkrivali prazne ribje konzerve tako na obali kot v plitvi vodi. Brezvestneže pa dobimo tudi med dopustniškimi kapitani, ki se navadno izgovarjajo. da med postanki ni krajev, kjer bi odlagali smeti in jih zato enostavno kar vržejo v morje. Z malo
dobre volje pa ne bi smelo biti večjih težav. Ko morate po gorivo in nakupe v mesteca in vasi, boste že našli tudi posode za smeti, razen seveda v tistih krajih, kjer občinski možje mislijo, da so posode za smeti predrag luksuz.
Nasvet o ranem odhodu velja predvsem sedaj, ko moramo iz Limskega kanala obiti Brijone. Pred enajsto uro bi morah to odpraviti, saj nas bo v nasprotnem primeru maestral kar pošteno premetaval na odprtem morju pred Brijoni. Kdor ne bo nadaljeval plovbe do Susaka, bo prenočil v Verudi ali pa v Medulinu. In prav Medulinski zaliv je eden najboljših naravnih pristanov v Istri. Južno od Pomerskega školja boste tudi ob nevihti varni. V vsem Medulin-skem zalivu moramo paziti predvsem na globino, da je pomožni čoln skoraj obvezen. Manjši gumenjak je navsezadnje obvezen za vse tiste, ki se izogibajo urejenih pristanišč in marin ter iščejo samoto. Te pa je iz leta v leto vedno manj. Navsezadnje pa tudi manjša družba v varnem zalivu ne moti, saj morje v hipu spremeni neznanca v priložnostnega znanca in prijatelja. Po vsem tem ne bo odveč, da pred nočjo prižgemo belo sidrno luč. da ne pride ponoči, do kakega trčenja. Kdor se boji za svoj akumulator, naj si kar priskrbi petrolejko, ki bo morda izpadla nemornariško, a je nedvomno boljša od praznega akumulatorja.
Do sprave v Somaliji s splošno amnestijo
Protivladna dejavnost močna še zlasti na severu dežele
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
NAIROBI — V očitni želji po nacionalni spravi in sprostitvi napetosti, ki je zajela zlasti sever dežele, je somalski predsednik Mohamed Siad Barre prejšnji teden napovedal splošno amnestijo za svoje politične nasprotnike tako doma kot v tujini, pod pogojem, da se predajo v roku enega meseca. Amnestija naj bi zajela tudi tiste, ki so že zaprti zaradi «zloči-nov proti državi*, vendar bodo pri tem upoštevali težo prestopka, je objavil mogadiški radio.
Predsednik Barre je razglasil amnestijo na velikem zborovanju v mestu Hargeisi na severu dežele, blizu luke Berbere. Kot je rekel, bo oprostil vsem tistim, ki so se pregrešili sproti državi*, če se bodo do 13. marca prijavili vojaškim oblastem ah sodiščem in se v primeru, če so v tujini, vrnili domov. Amnestija naj bi zajela predvsem pripadnike dveh protivladnih gibanj, ki se borita proti Barre ju od leta 1969, ko je prevzel oblast, in sta zadnji čas okrepili dejavnost.
Prvo je somalsko nacionalno gibanje, s sedežem v Londonu, ki se opira predvsem na pripadnike klana «Isak» na severu dežele. Drugo pa je «demokratična fronta za rešitev Somalije*, s kratico SDSF, ki deluje z etiopskega ozemlja in ima v Adis Abebi svojo radijsko postajo. V tem gibanju prevladujejo pripadniki klana Midžer-tejn iz osrednje Somalije, ki so leta 1979 že skušah izvesti državni udar. Voditelji obeh gibanj so se oktobra lani sestali v Etiopiji in objavili skupni politični program, ki se zavzema za strmoglavljenje Barreja.
Predsednik Barre je objavil amnestijo med svojo turnejo po severnem delu dežele, kjer je na začetku leta zavladala napetost,
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiittiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiii,iiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii nitim......................................................................................................................................umi
NOVA SERIJA MERCEDESOV 190 IN 190 E JE ODLOČNO MANJŠA OD DOSEDANJIH
Niti najmanjši mercedes ni za navadne smrtnike
Kljub skromnejšim meram notranjost ne zaostaja za večjimi modeli
Kdor lahko globoko seže v žep in komur ni pod čast, da sede v mercedes, ki ima v repu oznako 190, kar je celo manj od najpreprostejšega dvestotaka, je sedaj prišel na svoj račun. Začeli so namreč prodajati »mali* mercedes, ki je res za kakih 30 cm krajši od svojih starejših bratov, je pa kljub vsemu dolg 4,42 m. Avto močno spominja na velike limuzine serije S, čeprav je odločno bolj kompakten. Pri Mercedesu sicer trdijo, da na njem ni enega samega kosa. ki bi ga pobrali od prejšnjih razhčic. Zunanjost je prijetna, zaobljenih linij, količnik zračnega upora pa zelo nizek. Na videz je avto večji, kot je v resnici.
Notranjost je skrbno izdelana v najboljši Mercedesovi tradiciji: sedeži so oblikovani tako. da je dovolj prostora tako za potnike na, prednjih sedežih, kot za one na zadnjih. Armaturna plošča je dokaj popolna, kljub temu. da so pravzaprav vsi inštrumenti zbrani v treh okroglih uricah pred voznikom. Kot je že v navadi pri Nemcih je merilec vrtljajev na primer moč dobiti le za doplačilo. serijsko je namreč tam, kjer bi moral biti ta inštrument, vgrajena ura. Vsa stikala pa so združena v kombinirano ročico pod volanom, tako da ni treba sploh dvigniti rok z volana.
Motor sicer ni nov, gre za izpeljanko iz znanega motorja, ki
pogan ja modele 200, je pa tako izpopolnjen, da so iz njega stisnili še 13 KM več in zmore sedaj 122 KM, seveda različici z elektronskim vbrizgavanjem goriva, ki zmore največjo hitrost 195 km na uro. Tovarna zagotavlja, da je no-
vi 190 zelo varčen: 190 E se pravi motor z vbrizgavanjem, naj bi v najtežjih pogojih ne porabil več kot 10 litrov goriva na 100 km.
V začetku smo rekli, da je mercedes 190 avto za one, ki lahko sežejo dokaj globoko v žep: točna
cena sicer še ni znana, ker je pač odvisna od dodatne opreme, ki si jo vsak poželi, z najnujšo dodatno opremo, kot je na primer servo-volan, ki je pri takem avtu skoraj nepogrešljiv, boste zanj morah odšteti kakih 20 milijonov lir.
po napadu protivladnih upornikov iz nacionalnega gibanja na strogo varovane zapore Mandera. Po trditvah upornikov je bilo v tem napadu osvobojenih 700. po uradnih trditvah pa 12 zapornikov. Oblasti so po tem napadu vpeljale stroge varnostne ukrepe, postavile cestne zapore, omejile gibanje ljudi in začasno zaprle mejo s sosednjim Džibutijem. Slišati je bilo tudi o občasnih demonstracijah pa o aretacijah več sto ljudi, od katerih so jih nekaj obsodili na zapor do dveh let.
Predsednik Barre je med svojim obiskom ukinil omejitve, ki so doslej veljale na tem območju, hkrati pa pozval k nacionalni enotnosti. Namen splošne amnestije, ki jo je razglasil, je očitno ta, da odpravi uporniško dejavnost na tem območju, ki je bilo svojčas britanska kolonija in ki se je pritoževalo, da je zapostavljeno na račun južnega dela. nekdanje italijanske Somahje. Zadnje čase je bilo shšati o nesoglasjih v vrstah upornikov, zlasti zastran nadaljnjega opiranja na pomoč Etiopije, ki se je bila pred šestimi leti zapletla s Somalijo v vojno za pokrajino Ogaden.
TIT DOBERŠEK
Novost na knjižni polici
Homer: Odiseja Iliada
Najbrž na tem mestu ni treba posebej poudariti, da tvorila dva starogrška epa Odiseja in Riada, ki ju pripisujemo Homerju, dva temeljna epa svetovnega slovstva, ki sta več ah manj polno veljavo ohranila do današnjih dni. Res, da se je pojmovanje o teh epih v raznih dobah spreminjalo; predvsem da nista plod naivnega in iz nič ustvarjajočega ljudskega geni;:a temveč plcd zavestne umetnosti in zaključek stoletnega snovanja, ki se je večkrat ustavilo, teklo naprej sprejemalo dodatke in se slednjič oblikovalo v oblike, v katerih ju poznamo. (Kot je zapisal slovenski prepesnjeva-lec Anton Sovre). Toda pojmovanje o bistvu, vsebini in pomenih Iliade in Odiseje ni niti tako pomembno. Kajti gre za dva temeljna stebra antične, oz. helenistične literature, ki naj bi ju poznali tudi v današnjem tčhniziranem svetu vsi. ki štejejo ali se štejejo med omikane ljudi. Zato naj bi tako Iliado kot Odise.io imeli zmeraj dostopno v knjigi, zmeraj na voljo mladim redovom, ki presežejo spoznanja šolskih obveznosti, da bi lahko iz teh umetnin počasi. zbrano in po svoji volji črpali duha spoznanj. In to spoznanje slovenskih založnikov, da marajo taka dela, ki sodijo v sam vrh svetovne umetnosti, biti vedno na voljo na policah slovenskih knjigarn, je očitno rodilo odločitev, da sta obe knjigi, tako Iliada kot Oddse:a znova izšli pri Državni založbi. V prevodu Antona Sovreta izpred dveh, treh desetletij, — kajti toliko časa je Anton Sovre že mrtev — in z njegovim uvodom. Najbrž ni treba posebej poudarjati kongemalnost prevoda in klenost uvodnih misli, obširnega predgovora. Dejstvo je, da bi si Sovre, če bi prevedel in izdal samo ti dve knjigi pridobil neminljivih zaslug za slovensko prevodno literaturo in omiko. Saj bo verjetno čez leta kdo od mlajših začel na novo prevajati Homerja. Zaenkrat pa tidve knjigi v Sovretovem prevodu, njegovem uvodu in vsebinski razčlenitvi predstavlja največ kar si od takih velih del antične literature le želimo. Državna založba je torej storila prav, da je omogočila ponoven izid obeh del, prav gotovo v zadovoljstvo mnogih in prav gotovo za potrebe slovenske sodobne kulture.
O skrbni opremi, skladni z žlahtno vsebino, najbrž ni treba posebej govoriti, kajti gre za dobri in lepi knjigi.

V	spomin na pok. Lucijo Magagna vd. Stoka daruje sin Luciano 50.000 Ur za Zvezo partizanov Prosek -Kontovel.
Namesto cvetja na grob Lucije Stoka darujeta Vanka in Nini Ukmar 10 000 lir za vzdrževanje spomenika na Proseku.
V	spomin na gospo Frančiško Kobal vd. Kočevar daruje Neva Ferjančič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev.
Namesto cvetja na grob Justine Samec in Pierine Bandi daruje Dora Zoizut 5 000 lir za KD F. Prešeren
Ob pogrebu Pierine Bandi darujejo pevci 30.000 Ur za KD F. Prešeren.
V	spomin na nono Tonči darujeta Katja in Aleš Turk 10.000 lir za na kup klavirja za SKD Barkovlje.
V	spomin na pok. Jote Furlan da rujeta Lucia Ščuka in Mara Grando 10'Mt0 lir za nakup klavirja za SKD Barkovlje.
Ob sedmi obletnici smrti prof. I-vana Šavlija daruje žena Zdenka
25.000	lir za Dijaško matico.
V	počastitev	spomina	Mare	Ferjančič darujeta Lidija in	Nada	Ka
p> n 10 000 lir za Draško matico.
V	počastitev	spomina	Mare	Fe-
rjančič darujeta Alina in Manca
15.000	lir za Dijaško matico.
V	počastitev	spomina	Mare	Fe-
r;ančič dartiieio Silvana. Zvonko ir Marčelo Malalan z družinama
50.000	lir za Dijaško matico.
V	spomin na Nerino Rastja dani je družina Colja 10.000 lir za popravilo dvorane na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Lucije Štoka darujejo Just Fabjan in Ge-nja 10.000 ter Josip Ferfolja in Gabrijela 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Namesto cvetja na grob Oskarja Vatovca darujeta Cveto in Silva Ukmar 10.000 lir za Kulturni dom Prosek - Kontovel.
Ob tretji obletnici smrti drage mame Pepke Sardoč in Narcisa Cappellija darujeta Hedvika in Silvia Cappehi 20.000 lir za KD Rde ča zvezda.
Namesto cvetja na grob botre Marije Kuret por. Sivitz daruje Ma rija Kuret (Ricmanje 76) 10.000 hr za KD Slavec Ricmanje - Log.
Ob šesti obletnici smrti dragega očeta daruje Antek z družino 25.000 za pevski zbor Fantje izpod Grmade in 25.000 lir za SKD Igo Gruden.
Namesto cvetja na grob Lucije Magagna vd. Štoka darujeta Marija in Darko Škabar 10.000 hr za ŠK Kontovel.
V	S|x>min na Gnida Contija daruje Lidija Sancin 20.000 lir za KD Ivan Grbec.
Namesto cvetja na grob Marije Berdon roj. Kuret darujeta Nevja in Germano Švara 20.000 lir za KD Slavec Ricmanje Log.
V	spomin na Marijo Ferjančič -Perhavec daruje Nada Škrat) o.OOC
Darovi in prispevki
lir za Društvo slovenskih upokojencev.
V	spomin na Lojzko Gregarich vd. Pečenko daruje družina n .drič
20.000	lir za KD Rovte - Kolonko-vee.
V	spomin na Marijo Perhavec vd. Ferjančič darujejo družine Kodrič - šiškovič 20.000 lir za Glasbeno matico.
V	spomin na Romana Rapotca daruje družina Kosmač (Boršt 132)
10.000	hr za sekcijo VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec.
V	spomin na drago in nepozabno Ljudmilo Vitez por. Umek daruje sestra z družino 20.000 za TPK Sirena, 20.000 za pevski zbor Barkovlje, 20.000 za SKD Barkovlje,
20.000	za ŠZ Bor in 20.000 hr za Dijaško matico.
V	spomin na Ljudmilo Umek roj. Vitez darujeta Ana in Pina 30.000 lir za barkovljanski pevski zbor. V isti namen daruje N.N. 20.000 lir za barkovljanski pevski zbor.
V	spomin na drago ženo Ljudmilo Umek daruje mož Albin 50.000 za TPK Sirena. 50.000 za SKD Barkovlje in 50.000 lir za barkovljanski pevski zbor.
V	spomin na nepozabno mamo Ljudmilo Umek daruje Neva 30.000 lir za barkovljanski pevski zbor.
V	spomin na Guida Contija da rujeta Pina in Pepi Lukač 10.000 ter Marisa in Sergio Bozza 5.000 hr za KD Ivan Grbec.
Namesto cvetja na grob Marije Ferjančič daruje Olga Černe z družino 10.000 hr za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za Tržaško ozemlje.
V	spomin na pok. Ljudmilo Umek darujejo Majda, Darjo in Zora 15 tisoč hr za mešani pevski zbor iz Barkovelj.
Ob 4. obletnici smrti drage mame, daruje Anica Mevlja - Gorkič z družino 10.000 hr za mlajši mladinski pevski zbor »Vesela pomlad* z Opčin.
OB NOVOLETNI NABIRALNI
AKCUI SO ZA ŠK KRAS
DAROVALI:
REPEN: Romano Škabar (št. 62)
20.000,	Marino Kralj (176) 10.000. Tatjana Guštin (68) 10.000, Janko Škabar (30) 30.000, Ivan Škabar (72)
20.000,	Igor Purič (15) 10.000 Mi lan Bizjak (168) 10.000, Majda (V !ja (158) 50.000, Olga Vodopivec (140) 10.000, Ivanka Tavčar (42)
10.000,	Stanko Purič (1651 5 000 Zlatka Purič (57) 5,000 Jožef Do-Ijak (11) 10.000, Milan Škabar (104)
20.000,	Marjo Šuc (171) 20.000. Mir-
ko Purič (97) 10.000, Milko Škabar (5) 10.000, Ivan Ferfolja (93) 5.000, Jožef Milič (97) 10.000, Romana Hrovatič (94) 5.000, Alojz Vitez (153)
10.000,	David Purič (133) 10.000, Petrina Rusjan (98) 10.000, Marija Škabar (39) 2.000, Sabina Škabar (38) 5.000, Aldo Tavčar (73) 5.000, Karel Škabar (23) 5.000, Vojko Škabar (167) 10.000, B. Škrk in R. Škabar (130) 10.000, Gabriele Ma-rucelli (173) 20.000, Zofka in Egidij Baiss (96) 17,500, Dušan Guštin (22)
5.000,	Igor Grilanc (54) 10.000, Mirko Guštin (54) 10.000, Anica Gomi-zelj (32) 5.000, Emil Škabar (29)
4.000,	Alojz Purič (160) 5.000, Robert Hmeljak (77) 10.000, Alojz Pu rič (82) 5.000, Branko Ravbar (2)
5.000,	Grozdana Škabar (18) 10.000. Sergij Škabar (1) 2.000, Francka Škabar (3) 5.000, Marija Škabar (4)
2.000,	Draginja Škabar (4) 5.000, Marija Ravbar (89) 10.000. Pavel Škabar (79) 10.000, Valter in Renco Milič (49) 10.000, Fabio Jurinčič (46)
4.000,	Albin Škabar (101) 10,000, Milka Guštin (169 ) 5.000, družina Kalc (43) 10.000, Ivanka Purič (9) 5.000, Stana Lazar (132) 10.000, Mauro Kralj (132) 5.000, Ivanka Križman (90) 5.000, Klavdij Brajnik (81) 10 tisoč, Alojz Škabar (45) 15.000, Marija Šuc (48) 3.000, Celestin čok (95) 5.000. Rudi Birsa (125) 5.000, Ivanka Guštin (88) 10.000. Lidija Počkaj (156) 4.000. Slava Škabar (74)
10.000,	Sergij Pahor (26) 10.000. Lu cjan Purič (152) 50.000, Stanko ska
bar (135) 5.000, Rudko Škabar (106)
5.000,	Anica Škabar (78) 5.000, E-gon Škrk (126) 20.000, Francko Mu-lič (166) 5.000, Silvester Purič (35)
10.000,	Lucia Purič (142) 5.000, Ferruccio Gurjan 100 tisoč. Vilma švagelj 5.000, Tanja Škabar (151) 10.000. Ivan Škabar (8) 5.000, Zofija Ravbar (83) 1.500, Majda Tavčar (138) 40.000, Petra Škabar (174) 12.000, Karel Križman (172)
4.000,
COL: Stano Škabar (40) 12.000, Alojz Škabar (40) 10.000, Slavka Kocjan (40) 10.000, Slano Križman (37) 5.000, družina Bizjak (10) 15 tisoč, Ema Guštin (5) 2.000. družina Gulič (11) 12.000, Marko Škabar (18)
15.000,	Julija Guštin (21) 2.000, Radko Guštin (4) 10.000, Ivan Škabar (8) 20.000, Mara Guštin (12) 10.000, Franc Škabar (39) 5.000, Sonja Rebula (24) 10.000, Danila Ženič (54)
5.000,	Emil Guštin (29) 10.000, Ga-
stone Brugnera (49) 2.500, Primož Možina (48) 10.000, Vladimir Guštin (61)	10.000, Maks Guštin
(65) 5.000. Dragica Kavalič (58)
10.000,	Salvo Buscemi (53) 15.000, Ol-
ga Zenič (13) 3.000, Božo Jejčič (1) 30.000, Marija Stulle (40) 5,000, Marija Hrovatič (40) 2.000, Alfre-do Scarpctta (38)	1.500, Bogdan
Ravbar (23) 20.000, Janko Guštin in Silvij VcrgineDa (50) 50,000, Mario Maier (26) 5.000, Leopold Urbančič (34i 2.090. družina Terrile (63) 5 tisoč, N. N. 10.000.
Ivanka Pirc (Salež) 15,000 lir.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	šola in vzgoja
13.00	Aktualnosti dnevnika 1
13.25	Vremenska shka
13.30	DNEVNIK
14.00	Macario:
Zgodba komika
15.30	Šola in vzgoja
16.00	Shirab
16.20 Pisma dnevniku 1 Redakcija odgovarja
16.50	Danes v parlamentu
17.00	DNEVNIK 1 — Flash
17.05	Neposredni prenos...
17.10	Nils Holgersson, risanka
17.30	Diskoteka festival
18.50	Koga se vidi?
«Senza rete» glasb, oddaja
19.40	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.30	Politična tribuna
21.35	Pokhc: nevarnost!
Troppi incidenti: TV film
22.25	DNEVNIK
22.35	Srečanje v kinematografu
22.40	športna sreda Cucdago: Košarka Ford - Cibona Turin: Lahka atletika
Ob koncu DNEVNIK 1 — Zadnje vesti — Vremenska shka
in Milan: Kolesarstvo
Drugi kanal
12.30	Opoldanska
13.00	DNEVNIK 2 — Ob 13. uri
13.30	Šola in vzgoja
14.00	— 16.00 Tandem
14.05	V studiu
14.25	Paroliamo, 1. del
14.40	Risanka
14.50	Paroliamo, 2. del
15.00	čudno je: program o radovednosti
15.40	Risanka
15.55	Jutri
16.00	Šola in vzgoja
16.30	Planet
Programi celega sveta
17.30	DNEVNIK 2 - Flash
17.35	Iz parlamenta
17.40	Eureka
18.25	Programi pristopanja
18.40	DNEVNIK 2 — Šport
18.50	rDelitto di alta moda*
19.45	DNEVNIK 2 — Vesti
20.30	Mixer
22.00	DNEVNIK 2 — Večerne vesti
22.10	Delitto e castigo, TV nad. 2. del
23.15	Dalla nube aha resistenza, film
00.45 DNEVNIK 2 - Zadnje vesti
Tretji kanal
16.30	Milan: Kolesarstvo
17.30	Lo scatolone, varjetejski program
18.30	L'oreccliiocchio, glasbeni program
19.00	DNEVNIK 3
19.35	Milan 2000
20.05	šola in vzgoja
20.30	Panika v Needle, Parku,: film
22.15	DNEVNIK 3 - Set
23.00	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
9.25	TV v soh
1.7.25	Poročila
17.30	Predenjžep: Zgodba o go-skici Gagici
(7.40 Mladi virtuozi: Violina
17.55	Na a pesem 82:
Trije z goriškega
'8 25 Kočevski obzornik
18.40	Mostovi
19.10	Risanka
19.24 TV in radio nocoj 19.26 Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
19.55	Vreme
20.00	Film tedna: Nočni metulj Jan ima nočno radijsko oddajo za khce v sih. Po telefonu sprejema zaupne besede nespečih in nočnih delavcev, ki si želijo pomoči. Ten da moralna dolžnost je zanj prehuda in vodi ga v duševno stisko in v živčni zlom. Seveda se med Janom in njegovimi sogovorniki spletejo nenavadni odnosi. Jan ne daje več le nasvetov, temveč do neke mere prevzema njihove probleme. Seveda pa tudi on potrebuje te no čne pogovore in zgodi se, da se med njim in sogovornico razvije celo ljubezen. Vendar pa ga njegovo delo vodi v nenormalen način življenja. Ob pojavu dneva, ko zapušča studio in se mora lotiti vsakdanjih človeških opravil, se Jan ne znajde. Moti ga tudi ljubosumje kolegov, ki bi radi priljutr ljeno oddajo ukinili. Srečni konec filma lahko razumevamo kot nekoliko sarkastični happy end. Vsekakor je film treba ob čudovati zaradi enkratnega vzdušja, ki vlada v »nočnem* studiu. Tomasz Zy-gadlo je dokazal, da je spreten režiser, ki zna pričarati svet, v katerem se srečamo s svojevrstno psihologijo.
21.45	Kulturne diagonale
6, januarja letos so v televizijski oddaji Tednik predvajali prispevek novinarja Janeza Lombergarja o Bregi-nju. Omenjeni prispevek je bil v slovenskem prostoru zelo odmeven, o tem pričajo tudi kritike pisma bralcev in članki objavljeni v slovenskih časopisih. Med drugim je Svet za informiranje pri Občinski konferenci SZDL v Tolminu poslal najvišjim republiškim organom in televiziji svojo oceno oddaje, v kateri oddaji očita enostranskost, nepoznavanje dejstev, nedobronamernost.
Koper
13.30	Odprta meja
Danes bodo v okviru oddaje Odprta meja med drugim na sporedu tudi naslednje vesti:
TRST — Prešeniova proslava na učiteljišču
TRST — Stavka zdravnikov GORICA — Goriški alpinisti
16.30	Odprta meja (ponovitev)
17.00	Z nami pred kamero
17.05	TVD Novice 17 10 TV šola
18i00 Biathlon - Igman - 10 km (svetovuo prvenstvo)
20.15	Dublin — dok.
21.15	Turistični vodič
22.25	TVD danes
21.40	Serijski film
Zagreb
16.45	Videostrani
16.55	Biatlon
17.40	Poročila
17.45	Gusarji kapitana Kuka
18.25	Kronika občine Karlovac
18.45	Narodna glasba
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Soimenjaki; ime mi je Pre drag in Dragan
21.05	Glasbena dogajanja
21.50	TV DNEVNIK
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00,
19.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Almanah: Sprehodi po tržaških predmestjih. Pripravlja Lida Turk: 8.45 Glasbena matineja; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja, (11.00 - 11.15) Oddaja za prvo stopnjo o-snovne šole; 11.30 - 14.00 Poldnev-niški razgledi: Beležka, Pod Ma-tajurjan, posebnosti in omika Ne-diških dolin, Trst by night. Pripravlja Nadja Filipčič; 14.10 Roman v nadaljevankah: »Aiamut*;
14.55	Naš jezik; 15.00 Dijaška tribuna; 16.00 Almanah; Tri slovenske sestre; 16.35 Instrumentalni sohsti; 17.10 Mi in glasba: Mladi izvajalci: harmonikarji glasbene šole v Čedadu, ki jih vodi Anton Birtič: 18.00 Na goriškem valu; 18.30 Priljubljeni motivi.
KOPER
(S'ovenskl program)
6.00,	6.30, 13.00, 14.00 Poročila;
6.00	Glasba za dobro jutro, obvestila, objave in EP, filmski, radijski in TV spored; 7.00 Slovenski radijski program: Druga jutranja kronika: 7.15 Val 202; 13.00 Na valu radia Koper — Glasbena zavesa, objave: 14.10 Objave, glasbene želje poslušalcev po telefonu; 14.30 Z našimi glasbenimi u-metniki; 15.00 Slovenski radijski program: Dogodki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Primorski dnevnik; 16.15 Aktualna tema;
16.30	Objave in glasba; 16.35 Glasbeni kiosk; informativna oddaja časopisno - grafičnega podjetja Delo.
KOPER
(Italijanski program)
6.30,	7.30, 12.30, 16.30,' 18.30 Radijski dnevnik; 8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	13.30, 14.30, 15.30, 17.30 Poročila; 6.00 - 9.30 Jutranji spored; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba in besedilo; 10.10 Otroški kotiček; 11.00 Kirn; 11.32 Pesmi tedna; 12.05 Glasba po željah;
14.00	Iz Rima s simpatijo in zanimanjem; 15.00 Kje naj sc ustavimo; 15,32 Crash; 16.00 Znane in neznane besede; 16.55 Pismo iz...;
18.10	Glasba.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 13.00,
15.00.	18.00 Poročila; 6.00	8.45
Jutranji varjete; 9.02 Radio tudi jaz; 10.30 Pesmi v času; tl. 10 Top and roli; 11.34 Mozart: 12.03 Ul.
Asiago Tenda: 13.35 Master; 14.30 Radio cirkus 1; 16.00 II paginone;
18.00	Glasbene novosti; 18.30 Gl o-betrotter; 19.20 Prisluhni večeri se; 20.00 Radio 1 — predstave; 21.03 Radijska komedija; 22.48 Au dtobox; 23.10 Telefonski klic.
RADIO 2
7.30.	8.30. 9.30, 10.30. 12.30, 13.30,
15.30,	16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Pcr ročila; 6.00 - 8.30 Jutranji glasbeno - govorni program; 8.45 Corinne in Adolfo radijska priredba; 9.32 Pričevanja današnjega življenja: '0.30 Radio 2 — 3131; 13.48 Glas ba; 13.41 Sound - Track: 15.00 Radijska priredba; 15.42 Natečaj za radijske drame; 16.32 Radio 2: festival; 17.32 Ure glasbe; 18.32 Govoreči papir; 29.40 Nihče naj ne spi...; 21.30 Potovanje v noč...;
22.50	Radio 2 - 313'.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00	Poročila; 6.45 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.35 Prometne informacije;
7.45	Iz naših sporedov; 8.05 Pisan svet pravljic in zgodb; 8.30 Govorimo makedonsko in .srbohrvaške;
9.05	Glasbena matineja; 10.45 Rezervirano za...; 10.40 Lokalne r<a dijske postaje se vključujejo; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Veliki zabavni orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti:
12.40	Ob izvirih ljudske glasbene kulture; 13.00 Danes do 13.00 -Iz naših krajev Iz naših sporedov; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Naši poslušal ci čestitajo in pozdravljajo; 15.00 Dogodki in odmevi (prenaša tudi II. program); 15.30 Obvestila in zabavna glasba: 15 50 Radio da nes. radio jutri; 16.00 Vrtiljak;
16.45	Naš gost; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času; 18.15 S knjižnega trga; 18.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, o-troci!; 19.45 Minute z ansamblom Henčka Burkata; 20.00 Naj narodi pojo (11. oddaja); 20.35 Suita v slovenski komorni glasbi; 21.05 Ge-orges Bizet: Odlomki iz opere »Carmen*; 22.15 Informativna od da ja v nemščini in angleščini:
22.25	Iz naših sporedov; 22 30 Zimzelene melodije: 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za ljubitelje jazza.
KOŠARKA
V RAZNIH EVROPSKIH POKALIH
V znamenju kar treh derbijev med Jugoslovani in Italijani
Mal prvakov: Ford-Cibona; pokal pokalnih prvakov: Scavolini-Olimpija; pokal prvakinj: Zolu-Monting - V Koracevem pokalu pa Šibenka gostuje v Zadru
Najboljša evropska košarkarska aioštva se bodo drevi in jutri po-™arila v polfinalu Koračevega po-Kala in pokala pokalnih zmagoval-kar zadeva pokal državnih pr-akov pa je na sporedu drugo po-Vratno kolo. ki bo najbrž odločalo ® končni uvrstitvi na lestvici, se rav'' da bo najbrž moč ugotoviti, katera sta najresnejša kandidata za 'aalno srečanje. Izjema je le tek-, M pokal pokalnih prvakov med fancoskim ASVEL in nizozemsko Nashuo. ki so jo odigrali sinoči.
POKAL PRVAKOV
J Cantuju gostuje zagrebška Ci-”°aa, a derbi kola bo prav gotovo Ploskvi, kjer se bosta v četrtek ??®erili ekipi CSKA in milanskega 8lllyja.
Novoselova ekipa je v Italijo odrivala močno okrnjena. V Žagre-a so namreč ostali branilca Pe-“k>vič in Pavličevič in centra Kne->n čosič. Po drugi strani pa bo fa Por d spet nastopil poškodovani apetan italijanske državne repre ntance Marzorati. Povsem iasnc Je, da
je zahodnonemška dvojica Fritz -Hindelang spodrinila s prvega mesta Italijana Argentina in Belgijca Sercuja. ki sta zdrknila na četrto
____________,------------- — mesto z enim krogom zaostanka.
vjeti uveljaviti prednost domačega Druga sta Italijan Moser in Nizoze-
razigranim strelcem Šibenke Draženom Petrovičem.
Druga tekma med Dinamom (SZ) in Limogesom (Fra.) nima izrazitega favorita, čeprav bi morali So-
igrišča.
POKAL
POKALNIH PRVAKINJ
Tudi v ženski konkurenci bo prišlo do italijansko - jugoslovanskega derbija. Italijanske prvakinje Zolu ja se bodo srečale z zagrebškim Montingom. Zmagovalec se bo v finalu spoprijel s sovjetskimi prvakinjami Rige, ki bodo bržkone zlahka osvoji'e pokal.
KOLESARSTVO
Na «šestdnevni dirki« v vodstvu zahodna Nemca
MILAN — Po tretjem dnevu milanske kolesarske šestdnevne dirke
Povsem jasno so Zagrebčani docela brez "^osti za uspeh, saj bi najbrž za-ues,livo izgubili, tudi če bi nastopili P°Polni postava.
^ reči- ali igralcem tre-.arja Petersona uspelo iztrgati točil v Moskvi. Milančani so v SZ ““Potovali že včeraj, da bi se na frcanje čimboljše pripravili. Po-Kodbe jih ne pestijo, vsi so v od-J?1 formi, a tekma je za CSKA izločilna, saj si Moskovčani, bolj 1 Milančani, ne smejo privoščiti Poraza.
^ tretjem srečanju se bosta po-,,eri*a telavivski Makabi in madrid-sk' Real.
POKAL
POKALNIH PRVAKOV
^ Resaru vlada veliko zanima-,e drevišnje srečanje z ljubljan-c .Olimpijo. Itali.janski poznavalki košarke ocenjujejo, da so Lju-Jančani p>ovsem brez možnosti, j. Prav so Kičanovič in tovariši ne-jfPrPi favoriti, pa utegne po na-mnenju Drvaričeva ekipa zelo Jj .no presenetiti, še zlasti, če 'prala tako, kot na nekaterih eristvenih srečanjih.
KORAČEV POKAL
jugoslovanski derbi med Zadrom u^menko utegne biti prava košar-(^raka poslastica, šibenčani so v LT" prvenstvenih tekmah, torej (»aL y Zadru, zmagali (98:95 in . '”®). a obe srečanji sta Bili iže-
srečanji
končnici
dramatični.
in
Se tore-i na£ivse privlačen boj, rtasti med zadrsko obrambo in
mec Pijnen, tretja pa Italijan Bi-dinost in Švicar Freuler. Brez izgubljenega kroga sta le prvi dve dvojici.
Jaušovčeva izpadla že v prvem kolu
CHICAGO — Na mednarodnem ženskem teniškem turnirju v Chicagu je Mariborčanka že v prvem kolu zgubila proti Duriovi (VB). Nekaj pomembnejših izidov prvega kola: Jaeger (ZDA) - Tanvier (Fr.) 6:0, 6:1; M. Torres (ZDA) - Barker (VB) 6:3. o:4; Durie (VB) - Jaušovec (Jug.) 6:4, 7:5.
NOGOMET
OB 15.15 V MIRNU
Ljubljanska Olimpija danes proti romunskemu prvoligašu
V romunskem moštvu je kar osem reprezentantov
P0LET0VCI V TEŽAVAH
Primorska igrišča so v tem času postala izredno dragocena in iskana. Večina Slovenije je namreč pod visoko odejo snega in nemogoče je misliti na nogometne predstave.
Pravi nogometni »spektakel* pa se na mirenskem igrišču pri Štantu obeta danes, ko bo ljubljanski prvoligaš Olimpija gostil jesenskega prvaka Rumunije, moštvo Sportul Studentesc iz Bukarešte. Olimpiji sta preostala za priprave na spomladanski del prvenstva še dobra dva tedna (med drugim se je pripravljala v Lipici, gostovala pa je tudi v DR Nemčiji), tako da bi srečanje z Romuni, ki se ta čas mudijo v Jugoslaviji (igrali so na Reki in v Zagrebu), moralo dati že precej odgovorov o formi in možnostih Ljubljančanov v nadaljevanju prvenstva v jugoslovanski ligi. V Sportulu Studentesc igra namreč kar osem članov romunske reprezentance: Speriatu, Cucchiaroni, Ion Munteanu, Jorgulescu, Ionescu, Terhos, Sandu in Bucurescu.
Zanimanje za mednarodno nogometno tekmo je na Goriškem razumljivo veliko. Če bo vreme lepo, bo tudi obisk precejšen. Ob napovedi tekme pa lahko še nekaj zapišemo: v več kot 60-letni zgodovini mirenskega nogometa jo tekma med Olimpijo in Sportulom enkraten dogodek.
Začetek tekme je ob 15.16.
Peter Budin
V zadnjem kolu do napredovanja
moral pomeriti z Italijanom Lazza-rijem. Kačar pa bo moral sedaj še počakati.
MLADINSKE IGRE
Rekordna udeležba
RIM — Letošnje izvedbe mladinskih iger se je udeležilo 15 tisoč šol in preko 3 milijone 157 tisoč srednješolcev in osnovnošolcev. To je štiri odstotke več kot lani.
Tudi Majda Bratina na deželnem tekmovanju mladinskih iger
Pred dnevi so bile na Trbižu smučarske tekme v okviru mladinskih iger, na katerih so nastopili učenci in učenke goriških osnovnih šol. Prisotni so bili tudi predstavniki slovenske osnovne šole iz Gorice.
V slalomu za deklice je Majda Bratina zasedla drugo mesto in se bo tako 22. februarja, vedno na Trbižu, udeležila deželnega tekmovanja.
Za drugo šesterko Sloge, ki nastopa v D ligi, je bilo sobotno zadnje kolo prvega dela prvenstva odločilnega pomena. Kljub porazu v tekmi s Pierisom, so namreč slogašice napredovale v skupino boljših, ker je goriška Oljmpia Bertolini v nedeljo doživela visok poraz (3:1) z Italcantierijem.Tržačanke so tako iztrgale Goričan-kam tretje mesto zaradi boljšega količnika v setih. Na sliki: dekleta Sloge s trenerjem Brunom Miličem
NAMIZNI TENIS
V ITALIJANSKI ŽENSKI A LIGI
'V eriertTiiSjvažnejšflrsrečanj v boju za obstanek v promocijskem prvenstvu je Polet nerodno zgubil proti Libertasu in tako precej poslabšal svoj položaj. Naš posnetek je z derbija med Poletom in Borom Radensko, pri odbiti žogi pa vidimo Lorisa Zobca
.....................................................mm.........■■■..............................."""...............................,,u...
MED 85 TUJIMI ODBOJKARJI IN ODBOJKARICAMI
V kvalifikacijah za EP danes Španija - Nizozemska
SEVILLA — V Sevilli se bosta danes v okviru kvalifikacij za evropsko nogometno prvenstvo pomerili Špa-1 nija in Nizozemska. Nizozemci so dobro začeli turnir, saj so v treh tekmah zbrali pet točk. Španci pa so po hudem razočaranju na «mundialu* skoraj povsem spremenili ekipo. Od teh, ki so igrali na svetovnem prvenstvu, so ostali le Arconada. Camacho in Gordillo.
BOKS
Kačar še ne more med profesionalce
BEOGRAD — Kot poroča italijanska tiskovna agencija ANSA, ki povzema pisanje jugoslovanskega dnevnika «Sport», je jugoslovanska boksarska zveza zavrnila prošnjo Slobodana Kačarja, da bi sprejel i-talijansko licenco za prestop med profesionalce. Kačar, ki je osvojil zlato odličje v srednjetežki kategoriji na oteppH^t igrah v Moskvi, je
Konec meseca odločilni spopad Kras-Fiat Na repu lestvice že sedaj vse odločeno
Srečanje med prvouvrščenim Fiatom in drugouvrščenim Krasom bo v soboto, 26. t.m. v Repnu V moškem promocijskem prvenstvu bo prvo mesto domena med Krasom in Don Boscom
V predzadnjem kolu ženskega prvoligaškega namiznoteniškega prvenstva je padla končna odločitev glede repa lestvice, medtem ko ostaja še odprto vprašanje prvega mesta.
Krasova dekleta so na težkem gostovanju v S. Elpidiu, ki je povzročilo še dodatne preglavice zaradi obolelosti dveh igralk, igrala res odlično in so pospravila osmi prvenstveni par točk, ki jim dopušča še vse možnosti, da posežejo v borbo za prvo mesto. To pa je obenem bil usodni udarec za moštvo Walter-cass, ki je tako že kolo pred koncem matematično obsojeno, da skupno s Canottierijem izpade iz A lige. Odločilnega pomena je bila začetna odsotnost Mauriellove, -k* ja, bila.iz-
1.1 k.AMMn r.n J , lrrtll I	1 f rt A>rt f C*
nameraval j?estopiti medprofesi^-»ena za dve koli nalce in kariero nadaljevati v Ita- ,p	klnn'' rioma
liji, v «koloniji»- Umberta Branchi-nija. Že pred časom so tudi določili datum njegovega prvega srečanja, in sicer 18. t.m. v Pesaru, kjer bi se
ih'W3lte*T-ass je sedaj klonil doma celo proti Ca-nottieriju in pa Stetanu.
Novinec Vigor si je s predvideno zmago v Leccu zagotovil obstanek
v ligi, kar predstavlja za to mlado
ftiiiiiiimitiiniiiHiiiiii
SMucan.if
OD DANES DO NEDELJE
Vsi najboljši v borbi za italijanski naslov
Danes bo na vrsti ženski slalom, državno prvenstvo Pa se bo zaključilo v nedeljo z ženskim smukom
nemINT GREE DI VI0LA <Cu-škim ~~ ^ ženskim slalomom in mo-g . smukom se bo danes v kraju rr,'n.t, Gree di Viola med pokrajina-sl '“"neo in Savona začelo italijan-„ , državno smučarsko prvenstvo, fav terem Je med ženskami glavna htooltin->a Maria Rosa Quario, med klm> pa paolo De Chiesa.
Ptič t Sm° dejali, vlada največje (v ak?vanje za nastop Quariove in 80Sp tllese. Slednji je v zadnjem času v 8el nekaj pomembnih uvrstitev otovnem pokalu.
z^tiova pa je celo osvojila dve he 8' v svetovnem pokalu. Vendar hj |re Podcenjevati niti Daniele Zi-V5iPanske zmagovalke v slalomu in p!al°mu, Paolette Magoni, Wan-ch ‘eler, Lorene Frigo, Linde Roc-p 1 ter mlade Fulvie Stevenin. a°'° De Chiesa je glavni favorit
----------------------——
v slalomu, kjer bo nastopil tudi Pie-ro Gros. ki je sicer že lani opustil aktivno dejavnost, vendar se želi še enkrat sestati s svojimi nekdanjimi tovariši. Med najnevarnejšimi tekmeci bo De Chiesa imel Ivana Eda-linija, Marca Tonazzija, Roberta Er-lacherja, A!exa Giorgija, Oswalda Totscha, pa še Foppo, Camozzija in Mallyja.
Včeraj so že opravili poskusne spuste v moškem smuku, kjer je bil najhitrejši Carlo Garuti pred Mia-chaelom Mairom in Klausom Happa-cherjem. Kot smo dejali, bosta danes na vrsti ženski slalom in moški smuk, jutri ženski veleslalom, v petek in soboto bodo podelili naslova v moškem slalomu in veleslalomu, v nedeljo pa v ženskem smuku. Po zadnjih vesteh pa kaže, da bodo nedeljski ženski smuk iz organizacijskih razlogov preložili.
Tudi štirje Jugoslovani v Italiji
Aleksander Tasevski, ki nastopa pri Petrarca Americanino iz Padove, pa je še vedno član jugoslovanske državne reprezentance
Tudi italijanska odbojka ima vse bolj številno «tujsko legijo*. Letos nastopa v Italiji skupno 85 odbojkarjev in odbojkaric iz 15 različnih držav. V večini so to moški, teh je 51, žensk je nekoliko manj, in sicer 34. Zastopane države pa so naslednje: ZDA, Jugoslavija, Kanada, Južna Koreja, Argentina, Bolgarija, Poljska, Turčija, ČSSR, Indija, Peru, Iran, Paragvaj, ZRN in Francija.
Tujcev pa je v resnici več, še posebej tujk, ker ženske, ki poročijo Italijana dobijo avtomatično italijansko državljanstvo in potem jih ne prištevajo več tujce. Teh je kar precej. Med njimi je od lanskega poletja tudi našim odbojkarskim krogom dobro poznana Nada Zrilič, ki je dolgo let branila barve šesterke OK Rijeka. Dolgoletna jugoslovanska reprezentantka igra sedaj za Victor Village iz Barija, kjer nastopa tudi dolgoletna romunska reprezentantka Popa, ki ni na seznamu tujk, ker je s poroko dobila italijansko državljanstvo.
'"vem slovenskem derbiju povratnega dela v 3. AL na Goriškem sta se v Dobeidobu srečali Mladost in Uventlna. Gostje so prvi povedli, zato je bilo obleganje štandreške obrambe s strani domačinov razumljivo. Na sliki: eden izmed številnih prizorov pred itandreškimi vrati
Tuje zastopstvo pa je po državah naslednje: ZDA 17, Jugoslavija 4. Kanada 4, Južna Koreja 5, Argentina 4, Bolgarija 29, Poljska 10, Turčija 2, ČSSR 4, Indija 1, Peru 1, Iran 1, Paragvaj 1, ZRN 1 in Francija 1.
Jugoslovani v Italiji so naslednji: Aleksander Tasevski (Petrarca A-mericano Padova), Stive Vujasino-vič (Pallavolo Terni), Stojana Ga-vrilovič (Pallavolo Spinea) in Vlasta Pesaressi (Sokol Meblo - Na brežina). Med vsemi štirimi je samo Tasevski še član reprezentance in prav z njim smo imeli kratek razgovor.
Najprej smo prosili Tasevskega za nekaj osebnih podatkov.
«Prvič sem nastopil za jugoslovansko reprezentanco leta 1976 na velikem turnirju v Moskvi. Potem pa sem bil njen stalni član, razen na zadnjem evropskem prvenstvu v Bolgariji, ko sem služil vojaški rok. V modrem dresu sem odigral več kot 150 tekem, od lanskega leta pa sem tudi kapetan jugoslovanske izbrane vrste. Rojen pa sem leta 1953 in visok 194 cm.»
Obvezno vprašanje pa je bilo seveda to, kako se počuti v novem okolju v Padovi?
«Pri Petrarca Americaninu so me res odlično sprejeli in se počutim kot doma, še posebej sedaj, ko je že več kot dva meseca z menoj žena s petmesečnim sinčkom.*
«KaJco po je s športnimi uspehi z ekipo Petrarca Americanino?
«Po tretjem povratnem kolu m skupnih štirinajstih odigranih tekmah smo na 10. mestu in imamo samo šest točk. Za nami sta samo Cassa di Risparmio iz Ravenne ter Roma. To pomeni, da nismo še na varnem glede nazadovanja. Verjetno bomo morali igrati še dodatne tekme z ekipami iz A-2 lige, da se rešimo pred nazadovanjem. Pr«l prihodom v Padovo sem bil prepričan, da imajo boljšo ekipo in dobro tehnično - taktično pripravljene igralce. Odbojkarske šole sploh ni in pri vodstvu kluba nimajo kakšnih posebnih ambicij. Najboljši i-gralec je Tržačan Ciacchi, ki Pa ima stalne težave s poškodovanima kolenoma. S tako šesterko je izredno težko igrati in doseči kakšne boljše rezultate, saj praktično vse sloni na mojih ramenih.*
»Kakšna pa je razlika med italijansko in jugoslovansko odbojko?* cV Italiji je nekaj klubov res o-
dličnih. To so Santal, Panini, Kap-pa, Casio, Edilcuoghi in Riccadcn-na. že med temi pa je precejšnja kakovostna razlika. Ostali prvoligaši pa so precej slabši. V Jugoslaviji trenutno izstopajo Vojvodina, Mladost Monter in Partizan, a med o-stalimi pa ni takega prepada kot v Italiji.*
G. F.
po prvem polčasu celo vodila s petimi koši razlike (45:40). Trideset sekund pred koncem, pri izidu 82:81, je Sapori tudi imel priložnost, da prehiti goste, vendar je Visigalli netočno metal na koš.
moštvo lep uspeh. Umbrijsko moštvo je na začetku imelo malo sreče, nato pa je po -ključitvi Manniccijeve igralo vse bolje in si objektivno zaslužilo, da ostane v družbi najboljših.
FIAT je doma brez težav premagal tretjeuvrščeni Stetan in tako potrdil dobro formo pred odločilnim dvobojem. Tokrat je igrala tudi Eva Ferency, tako da ni bilo občutiti odsotnosti Strinove. Vendar pa FIAT na tak način precej tvega, saj bi v primeru pozitivne rešitve Krasovega priziva razveljavili vse tiste zmage, ki jih je FIAT dosegel s pomočjo romunske begunke.
IZIDI 9. KOLA
FIAT - Stetan 5:1, Waltercass -
Kras 2:5 in Canottferi *Vigor 3*tiUj*lw»8(kTBwiH.iska gora 70; Jezer-
vktt 55; Krvavec 60; Kalič 110; Za-
SNEŽNE
RAZMERE
Trbiž 80 - 150 cm; Ovčja vas 70; Žabnice 70; Pianeavallo 60 - 120; Nevejsko sedlo 88 - 210; Ravasclet-to 40; Zoneolan 80 . 100; Kanin 60 -310; Črni vrh nad Idrijo 80; Lokve nad Novo Gorico 70; Vogel 165; Po-
Poskus samomora bivšega predsednika Milana Buticchija
LERICI (La Spezia) — Bivši predsednik Milana, 57-letni industrijec Albino Buticchi, si je včeraj ponoči skušal vzeti življenje s tem, da se je ustrelil v glavo. Sprva so moža sprejeli v bolnico v La Spezii, a zaradi težkih poškodb so ga kmalu zatem prepeljali na nevrokirurški oddelek bolnice v Piši. Njegovo zdravstveno stan:e je nadvse resno. Ni znano, zakaj je Buticchi poskušal narediti samomor, a kaže, da se je otepal hude finančne krize.
NOGOMET
Maradona čez mesec dni ponovno na igrišču
BARCELONA — Argentinski nogometaš Diego Maradona. ki nastopa pri španski Barceloni in ki je pred dvema mesecema zbolel za hepatitisom, bo čez mesec dni lahko spet igral.
1. ŽENSKA DIVIZIJA Nuova pallavolo Trst - Breg A 3:0 (16:14, 15:7, 15:10)
BREG: Kofol, Canciani, šturman, Smotlak, Marsič. Boneta in Pečenik.
V nedeljo so Brežanke doživele pekoč poraz proti ekipi Nuova pallavolo Trst. Brežanke so prikazale zadovoljivo igro le na trenutke, kar so domačinke spretno izkoristile in nizale točke v svojo korist. Zamujenega pa «plave» niso utegnile nadoknaditi. tako da sta točki ostali doma. Od dolinskih deklet pa je bilo pričakovati nekoliko več zbranosti in volje do zmage. (Sab)
LESTVICA
FIAT Bari 18, Kras 16, Stetan. Neapelj 10. Vigor Terni 6, Walfer-' cass S. Elpidio 2, Canottieri Lecco 1. PRIHODNJE KOLO (26. in 27. t.m.)
Kras - FIAT, Vigor - Waltercass, Stetan - Canottieri.
MOŠKO
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Dve koli pred koncem moškega promocijskega prvenstva je že jasno, da bo prvo mesto domena med Krasom in Don Boscom. Obe ekipi sta tudi v 8. kolu zmagali in odločilno bo prihodnje kolo, ko bo na sporedu neposredni obračun.
Na težkem gostovanju v Križu si je Kras s sicer precejšnjo težavo zagotovil derbi z Mladino. Razmerje sil je bilo dokaj izenačeno, odločil pa je Edi Bole, ki je bil trikrat uspešen.
Pomembno zmago v gosteh je izbojeval tudi Don Bosco, ki je odpravil . evami Tennistavolo. Zmaga ekipe Ente Porto nrd šibko Opicino pa je bila le formalnost.
IZIDI 8. KOLA
Tennistavolo - Don Bosco 3:5. Mladina - Kras 3:5, Ente Porto - Opicina 5:0.
LESTVICA
Kras 14, Don Bosco 12. Ente Porto 10. Tennistavolo 8, Mladina 4, Opicina —1.
PRIHODNJE KOLO (26. in 27. t.m.)
Don Bosco - Kras, Tennistavolo -Ente Porto, Opicina - Mladina.
—bs—
Kubanci tesno
premagali Sapori
SIENA — V prijateljskem košarkarskem srečanju je kubanska državna reprezentanca tesno premagala peterko Sapori (84:81), ki je
plana - Ulovkji 75; Kope 40; Rogla 65;-htvek~ nad Kobaridom 65; Kobla 75 - 125; Velika planina 50 - 60; Za-trnik 75 - 85; Mariborsko Pohorje 55 - 65.
Beckenbauer odhaja
RIO DE JANEIRO - Kljub temu, da mu brazilski Botafogo in številne severnoameriške ekipe ponujajo sanjske pogodbe, je zahod-iKmemški as Franz Beckenbauer dokončno sklenil obesiti nogometne čevlje na klin. Pravi, da mu ni več do tega, da bi prenašal žrtve, ki jih zahteva intenzivno treniranje.
iiititiiiininiiMinMiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiimiiiiiiiiiiiiiminiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiuiiiiiMHiiiiiiiil
OBVESTILA
ZSŠDI
obvešča, da bo v petek, 18. februarja, ob 19. uri na sedežu ZSŠDI
seja odbojkarske komisije.
• * *
Predsedstvo teritorialnega odbora za Trst pri ZSŠDI
sklicuje nogometno komisijo. Sestanek bo jutri, 17. februarja, ob
19.30 na sedežu ZSŠDI v Trstu.
* * •
SK Devin
organizira avtobusni izlet v Forni di Sopra dne 20. februarja ob priliki «5. pokala Skdanc*. Vpisujeta v večernih urah Bruno Škrk - Praprot, telefon 200236 in Srečko Paulina Bazovica, telefon 226255 do vključno petka. 18. februarja.
• • •
ŠD Mladina -smučarski odsek
organizira v nedeljo, 20. februarja, ob priliki «5. pokala Skdanc* avtobusni izlet v Forni di Sopra. Vpisovanje v domu A. Sirk od 20. do 22. ure, v trgovini Pri kostanju in pri Tavčarju — telefon 212936. Odhod z Opčin ob 5.45 izpred Central Bara in iz Križa ob 6. uri.
• • *
Jadralni klub Čupa
iz Sesljana obvešča člane, da bo 11. redni občni zbor v petek, 25. februarja 1983, ob 20. uri v prvem
in ob 20.30 v drugem sklicanju V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Dnevni red: 1. otvoritev, 2. nagrajevanje, 3. sprememba statuta, 4. poročila predsednika, tajnika, blagajnika in gospodarja, 5. pozdravi gostov, 6. diskusija, 7. razrešnica odboru,
8. volitve novega odbora, 9. razno. Vabljen) vsi člani. Odbor.
SK Devin
obvešča, da se nadaljnje splošna telovadba v nabrežinski telovadnici ob četrtkih od 17.30 do 19. ure.
* • •
ŠD Polet
organizira v nedeljo, 20. februarja, ob priliki 5. pokala SKDANC avtobusni izlet v Forni di Sopra. Cena prevoza je 10.000 lir. Odhod ob 6.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vpisovanje pri Zavarovalni a-genciji Ita'ia v Ul. Cicerone in v trgovini obutve Malalan še danes, 16. t.m., za tekmovalce, za ostale do jutri, 17. februarja.
* * *
ŠD Mladina • baletni odsek
sporoča, da je spremenjen urnik treninga in sicer dvakrat tedensko ob torkih ob 17. uri za prvo in drugo skupino, ob 18.30 za tretjo skupino; ob petkih ob 16. uri za prvo in drugo ter ob 17.30 za tretjo skupino.


Ob robu naših nogometnih igrišč • Ob robu naših nogometnih igrišč
D. Žužič (Primorje); Poškodbe nas le preveč pestijo
Na nedeljskem derbiju Primorje-Zarja smo se odločili za razgovor s predsednikom proseškega kluba Danilom žužičem. Pred koncem derbija pa je žužič moral zapustiti igrišče, ker je z rešilcem spremil v bolnišnico poškodovanega vratarja Micorja. Zato smo žužiča obiskali naslednji dan in ga najprej vprašali, kako je z Micorjem.
»Takoj po sprejemu v tržaško bolnico so ga pregledali in na srečo ugotovili, da nima zlomljenih reber, kot smo se bali, temveč je dobil le močan udarec. Kot so nam zdravniki povedali, bodo vsekakor potrebni še drugi izvidi.*
*Prav gotovo pri Primorju nekaj ne gre, o čemer pričajo sledeči po datki: v prvih 13 nastopih je Primorje zbralo 20 točk, v zadnjih petih nastopih pa somo 2 točki. . .»
»Glavni vzrok dveh neuspešnih nastopov je treba v prvi vrsti pripisati številnim poškodbam. Pozabi-
ti ne smemo, da se je za oba branilca, Vasilija Pertota in Gabri ja Husuja letošnje prvenstvo že končalo. Če k temu dodamo še poškodbe Colje, Rustje in Valterja Pertota ter nato še sicer nepotrebne
Danilo Žužič
izključitve (tako da sploh ne vem, če smo letos igrali v popolni posta vi), imamo sliko popolno. Poleg tega pa ne morem mimo pripombe, da se trenutno vsi nogometaši morda ne potrudijo kot bi treba.*
*Kakšno pa je razpoloženje v ekipi?*
»Navijači niso bili optimisti niti v začetku prvenstva in niti naš položaj na lestvici (prvo mesto) jih ni navdušil. Priznati moram, da sem od navijačev letos več pričakoval. Kar pa se ekipe tiče, mislim, da je kljub zadnjim neuspehom razpoloženje še kar dobro.*
»Vsi govorijo, da je ekipa v krizi. Je to res?*
»Zdi se mi prenagljeno govoriti o krizi, ker sem prepričan, da bomo sedanjo situacijo kmalu prebrodili, čeprav se vsi zavedamo, da imamo že v nedeljo velike probleme s sestavo moštva.*
»Želim, da bi bil ta neugoden tre-
nutek res kmalu mimo in da bi ekipa ponovno zaigrala kot v začetku prvenstva. S tem bi vzdušje v taboru Primorja bilo spet na višku. Za to pa se morajo potruditi vsi — odborniki, trener in tudi navijači, podporo katerih ekipa zelo potrebuje v tem kočljivem trenutku.*
«Do konca prvenstva mora Primorje odigrati še 11 tekem. Priliko točk računaš, da bo ekipa osvojila?* »Mislim, da bomo v preostalem delu prvenstva zbrali od 8 do 10 točk in končali prvenstvo na šestem oz. sedmem mestu lestvice.*
»Kdo bo osvojil prvenstvo in koliko točk bo dovolj za obstanek?* »Med glavnimi favoriti je vsekakor Muggesana, ki bo imela v ekipi CGS solidnega tekmeca. Nato pa pride skupina petih-šestih ekip, ki so si enakovredne. Kar se tiče obstanka v ligi, mislim da bo potrebnih vsaj 26-27 točk.*
B. Rupel
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek
TRSI Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) TLX 460270
Podružnico Gorica, Drevored 24 maggio 1	Tel. (0481) 83382 (85723)
Naročnino
Mesečna 9 000 lir — celoletna 65.000 lir
V SFRJ številka 6.00 din. za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podietja mesečno 140,00 letno 1400,00 din.
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ
Oglasi
Postni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 StrOfl 6
16. februarja 1983
Žiro račun 50101-603-45361 ADI I — DZS 61000 L|ubliano Gradišče 10/11 nad., telefon 223023
Ob delovnikih: trgovski 1 modul Išir. 1 st., viš 43 rninl 39.000 lir Finančni 1 500. legalni 1.500. osmrtnice po formatu, sožalja 1.500 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi oUO lir be‘jec|°' Ob praznikih, povišek 20% IV* 18% Oglasi iz dežele Furlanije - Juli|Siv» krajine se naročaio pri oglasnem oddelku ali upravi iz vseh drugih de, v Italiji pri SPI.
i i	C Jan italiidnske Jj
!*d»i»W^ZTT	zve.:e časopisnih S
Odgovorni urednik Gorazd Vesel	in tisk»f ^ frst iaiozniko* fiEG
NA BRUCEM SREČANJU BENECANSKIH KULTURNIH DNEVOV
MED KRATKIM PREMOROM V PREDVOLILNI KAMPANJI
Vrednotenje teritorija in podjetnost Nemški mali človek je za pust osnova za razvoj Beneške Slovenije krepko ožigosal domače politike
Glavna tarča so bili Kohl, Strauss in Genscher - Demokristjansko vod
V Italiji se prvič v njeni zgodovini pojavlja priseljevanje iz manj razvitih držav
ŠPETER SLOVENOV - Izseljevanje je naraven pojav ali zavestna in načrtovana izbira političnih oblasti? Kakšne so značilnosti današnjih emigracijskih tokov? Kakšno pot je treba ubrati pri načrtovanju razvoja. ki bi preprečil izseljevanje in pospešil proces vračanja emigrantov? Kakšno Vlogo ima deželna u-prava v tem procesu? Do kakšne mere so se izseljenci vključili v politično in kulturno življenje držav, kamor so ‘emigrirali? Ali je bila emigracija, poteg vseh negativnih učinkov, titdi spodbudni!; politične iri kulturne rasti? .
Taka in podobna vprašanja so bila v središču pozornosti predavateljev, ki so se' udeležili drugega srečanja Bepeeanskih kulturnih dne vpv v, Špetru Sjovenov. Da je bilo izseljevanje načrtna in zavestna politična izbira italijanskih vlad, ki sp se zvrstile od povojnega časa do danes, dokazuje je dejal univerzitetni profesor Ugo Ascoli, odsotnost v naši državi vsakršne politike, ki bi težila k polnemu zaposlovanju.
Za ' politiko zaposlovanja v vsem tem obdobju sta značilna pasivnost in- podporriištvo. Pri vprašanju izse-ljenišfva je seveda treba natančneje - opredeliti tržišče delovne siie, saj gre za več tržišč, ki imajo posebne značilnosti.
Pojav, ki pa je povsod prisoten je, da danes na ; jugu mladi z ,viso ko ali višjo izobrazbo, na severu delavci v dopolnilni blagajni, niso. več pripravljeni sprejeti kakršnegakoli delovnega mesta. Zato dobiva vedno - večje razsežnosti v Italiji in. to prvič v njeni zgodovini, pojav priseljevanja in sicer iz držav se verne Afrike fn jpžne Evrope, torej poceni'delovna sila. v veliki meri ilegalna, za urejevanje katere nimamo nobene zakonodaje. Kaže se resno lotiti vprašanja politike dela. ki mera upoštevati razvoj industri-j palestinskega je. ustrezno izobraževanje, stvarno I (parlamenta) mobilnost delavcev, politiko zapo ' slovahja in tudi pospešitev povratka izseljencev. Na vprašanje izseljevanja iz Furlanije st je osredotočila raziskovalka Etena Saraceno. ki je analizirala pojav emigracije predvsem na osnovi želje posameznikov po socialni mobilnosti. Furlanski izseljenec je povečini začasno emi-griral s ciljem, da se čimprej vrne na rodna tla in da si tam ustvari boljše pogoje življenja. V veliki me-
ri je kmečkega izvora in po navadi se ni vključil v politično in kulturno življenje države, kamor je emigriral, pač pa je ohranil svoje tradicionalne vrednote. Stvari so se nekoliko spremenile v šestdeseti!) letih, ko ni šlo več za izseljevanje posameznikov, pač pa cele j družine. Visok je odstotek zaposle-' nih žensk, kar pomeni večji prihranek in istočasno potreba po socialnih uslugah, in torej spreminjanje načina življenja. Značilno pa je, da večja je izobrazba izseljenca, manjša je možnost socialnega napredka. Pri povratnikih opažamo, da se je večina vrnila v rojstno vas in se zato v nekaterih primerih, kot so Benečija. Karnija itd., pojavlja emi gracija znotraj dežele, proti bolj razvitim predelom.
O vlogi deželne uprave pri preprečevanju izseljevanja in pri načrtovanju gospodarskega razvoja, je spregovoril deželni tajnik CGIL, Giannino Padova«. Poudaril je med drugim, da pri načrtovanju razvoja
morajo imeti glavno vlogo krajevne uprave, ki na osnovi možnosti in značilnosti posameznih teritorjev in s sodelovanjem podjetnikov in sindikatov pripravljajo razvojne načrte. V Beneški Sloveniji je treba seveda upoštevati, je dejal, zaščito manjšine, sodelovanje z Jugoslavijo, turizem i« bogastvo teritorija. Sledil je poseg Furia Bednarza iz odborništva za izseljevanje, ki je predstavil zakonska sredstva in oblike podpore, ki jih dežela nudi povratnim izseljencem in poudaril vlogo, ki jo namerava imeti v spodbujanju zadružnih in drugih gospodarskih dejavnosti.
Vsi predavatelji so se vsekakor strinjali, da je vsak razvoj tudi odmaknjenih in zaostalih območij odvisen od človeškega potenciala, ki mora biti subjekt in vodja gospodarskega razvoja. Seveda je s tega zornega kota izrednega pomena tudi povratek mladih izseljencev, kar je še posebej važno v Benečiji.
J. N.
stvo pa je napadlo tisk in TV, češ da pačita sliko osebnosti iz CDU in CSU
Za ljubezen ni nikoli prezgodaj
(Dopisnik Dela za Primorski dnevnik)
BONN — Z «rožnim ponedeljkom* in pustnim torkom se je končalo e-no izmed najbolj bučnih in šumnih pustovanj ob Maini in Renu, ki je bilo letos zaradi bližnjih volitev 6. marca močno pohtično obarvano.
Pustni norci ali «Jecken», kot jim pravijo ob Renu, so preplavih velika mesta, kot so Koeln, Dusseldorf, Mainz, Wiesbadsn, Bonn in manjše kraje, in korakali v sprevodih skupaj s princi in princesami, mažoretka-mi, pruskimi vojaki, Tatari in Ta-tarikami, peš in na konjih, na vojaškem vozu in «lafetah», a tudi skupaj z velikimi liki iz lepenk vodilnih zahodnonemških pohtikov Kohla, Vogla, Genscherja, Strausha, Schmidta Na enem izmed vozov je v papirnati Helmut Kohl trepljal svojega «dra-gega, dragega Genscherja*. Poleg njiju je drugi Helmut (Schmidt) raz-
tegoval meh harmonike, iz katere je prihajala popevka «Ne moreš mi o-stati zvest*. «Omogledalce, ogledalce povej mi. ali sem lep?*, je kazalo vase zaljubljenega Kohla. Hans Dietrich Genscher je jezdil na visokem konju, ki pa se je izkazal kot gugalni konj. Znamenja politične o-barvanosti letošnjega pusta so bile tudi številne parole, ki jih mora ljudstvo poslušati cd politikov pred volitvami: varčujte varčujte, var-čujte. Nov gospodarski vzpon. De-montaža socialnega skrbstva. Lažnivci.
Recitatorji v dvoranah in na trgih so govorili o «malem človeku*, ki se ga politiki spominjajo o pustu in ga obdarijo s sliko vodilnih kandidatov. Toda ko minejo volitve, splahni tudi pomen «malega človeka*.
V resnici je letošnji pust prekinil kratko in čedalje bolj vročo pred-
................mn.....mm.....
iililllllllllllllllllllMIIUUIIMIUIIIIItlllllMIIIIIIIM
PO DRUGEM DNEVU ZASEDANJA PALESTINSKEGA PARLAMENTA V ALZIRU
Jaser Arafat je pozval vse arabske države v skupen boj za dosego palestinskih pravic
Kljub navidezni enotnosti je na zasedanju tudi precej razprtij med radikalno in zmerno strujo PLO-Odločen ne ((Reaganovemu načrtu»
je v
ALŽIR — V7 ponedeljek zvečer se Alžiru začete 16, zasedanje nacionalnega sveta na katerem bi se morali domeniti o nadaljnji strategiji za dosego končnih ciljev palestinskega naroda. Zasedanja se udeležuje 300 palestinskih delegatov in kakih 309 gostov iz 90 držav. Že na odprtju zasedanja je spregovoril tudi vodja PLO Jaser Arafat, kot smo na kratkp omenili že včeraj.
Arafat je v svojem polurnem izvajanju ponovil, da ne bo rešitve, stabilnosti in miru na Bližnjem
IH li	Mili rillllil
Nevzdržno pripeko v Riu občutijo tudi maske...
vzhodu, ako se negirajo pravice palestinskega ljudstva. Vodja PLO je ob tem pozval vse Arabce, da mobilizirajo vso svojo energijo, politični, vojaški in naredni potencial, da odgovorijo na izzive, s katerimi se stalno soočajo. Dejal je, da se Palestinci berijo za svobodo svoje zemlje in lastno dostojanstvo in zato odbija vse predloge, ki zanemarjajo pravice palestinskega naroda. «ZDA hočejo vso arabsko nacijo Vkrcati V Čamp David in jo spraviti na kolena pred cionističnim a-gfesdrjem,* je pribil Jaser Arafat. PLO si zato prizadeva za mir na Bližnjem vzhodu, osnova za ta mir pa mora biti priznanje pravic palestinskega naroda, da se vrne na svojo zemljo in ustanovi neodvisno državo.
V	imenu gostiteljev je spregovoril alžirski predsednik Bendžedid, ki je izrekel solidarnost Alžirije boju PLO in poudaril, da je palestinsko vprašanje stvar vseh Arabcev.
V	ponedeljek ponoči so tudi po novno izvolili Haleda Faliuma za predsednika palestinskega parla-
je V svojem nsi/nvnni!
na leo način izreči odločen ne na | še nekateri voditelji držav ali vlad. črtu ZDA. Ob vprašanju povezave | Ocenjujejo, da se bo na tokratnem Jordanijo oziroma glede ustano
vitve mešane pogajalne delegacije, je filosirsko krilo odločno proti, kajti meni, da morajo morebitno komisijo sestavljati izključno Palestinci.
Že 65 prijav za indijski vrh neuvrščenih držav
NEW DELHI — Do zdaj je 65 voditeljev držav ali vlad potrdilo udeležbo na 7. vrhu neuvrščenih, ki ga bo 7. marca slovesno odprla predsednica indijske vlade Indira Gandhi. Podatke so objavili na včerajšnji tiskovni konferenci, na kateri je generalni sekretar 7. vrha Natwar Sing novinarje obvestil o različnih podrobnostih v zvezi z do zdaj največjim in najpomembnejšim za ] mednarodnim srečanjem
srečanju neuvrščenih na vrhu zbralo rekordno število predsednikov, kraljev in drugih voditeljev držav oziroma vlad. (dd)
V Iranu nov pomor političnih jdnikov
PARIZ — Predstavniki opozicije sedanjega teheranskega režima so v Parizu sporočili, da so v Iranu v berem tednu dni (med 22. in 28. januarjem) usmrtili kar 1.860 političnih zapornikov. Justificijali naj bi jili v zaporu Evin. njihova trupla pa so skrivaj pokopali na pokopališču Behecht, katerega so /.a vse obiskovatee zaprli z» dva dni. čuvaji tega pokopališča so izjavili, da je imela večina trupel vidne znake hudega mučen,j nekaj tisah trupel, ki teli znakov niso imela, pa so «čuvarji revolucije* ponujal.
I sorodnikom, ki so se zbrali pred
v Indiji.
_	.	i V Delhiju pričakujejo, da bodo J pokopališčem, za ceno približno mi-
“uZuVieVo Sna *Sa“h“i«	”* * "'»» W*lw
Jn /Irtir/Ml.’ IT imnnit MO lOcf 111.
volilno kampanjo in zaprl sapo politiki. En teden je bilo javnosti prizaneseno s pravimi političnimi govori in «mali človek* je obilno prišel do besede.
S pepelično sredo se je v Zvezni republiki nadaljeval predvolilni boj z medsebojnimi očitki in obtožbami. Toda tik pred pustom je vodstvo Kohlove CDU napadlo nekaj sredstev množičnega obveščanja, zlasti dotečene televizijske novinarje, da že dolgo pačijo sliko vodilnih osebnosti CDU in CSU. Celo snemalci so bili deležni graje, češ da snemajo politike iz takega zornega kota, da so videti čim grški. Morda je na to merilo «ogledalce*, v katero se je gledal papirnati Helmut Kohl v pustnem sprevodu.
BOŽIDAR PAHOR
Francozi si želijo televizijski prenos Barbiejevega procesa
PARIZ — Velika večina Francozov bi želela, da bi proces proti nacističnemu vojnemu zločincu Klausu Barbieju prenašala televizija. To je rezultat ankete francoskega tednika «Tele 7 jours», ki je oljenem ugotovil, da je «lyonski krvnik* zelo znana osebnost med Francozi. Ker 99 odstotkov anketiranih je že slišalo njegovo ime, 63 odstotkov pa točno ve, kaj je zagrešil.
Glede neposrednega televizijskega prenosa pa si ga želi 70 odstotkov anketiranih, 23 odstotkov mu nasprotuje, medtem ko se ni 7 odstotkov izjasnilo. Vsekakor pa bo zelo težko, da bi lahko Francozi po televiziji sledili temu procesu, saj so 1956. sprejeli zakon, ki prepoveduje slikanje in snemanje med procesi. Kljub temu je pravosodni minister napovedal, da že proučujejo možnost revizije zakonika o kazenskem postopku.
Klausa Barbieja, ki ga je Bolivija pred časom izročila Franciji, dolžijo, da je med nemško okupacijo neposredno ali posredno kriv za 4000 umorov, za 1500 deportacij in za 15.000 aretacij. Po drugi svetovni vojni so ga v odsotnosti obsodili na smrt, z ukinitvijo smrtne kazni v Franciji, bo skoraj gotovo j obsojen na dosmrtno ječo.
Posojilo Indije Mauritiusu
Indija je odobrila
Mattheiv Williams in April Anthonv iz teksaške Pasadene imata sk“W' šele osem let, a sta vseeno sklenila primemo proslaviti dan sv. 'P' Mauritiusu posojilo v višini 10 milijo- J lentjna, praznik zaljubljencev: postavila sta se na križišče ulic Kome.
' in Julije, poljubček, fotoaparat je škljocuil in ljubki prizorček je o*' .
NEW DELHI
dolarjev. Tej državici pa je ponudila tudi izgradnjo bolnišnice.
ovekovečen
(Tetoiteto
ščena, da govori v imenu palestinskega naroda. Borba Palestine,e$ je sestavni del mednarodne borbe proti imperializmu. Palestinski narod teži k miru, socialni pravici in neuvrščenosti.
Kot kažejo uvodni pozdravi, je na zasedanju palestinskega sveta precej enotnosti. V ozadju pa se skrivajo pasti, napetost in razhajanje. To velja predvsem kar zadeva sestavo zaključnega dokumenta, saj je še mnogo nesoglasij med filosirsko strujo in Arafatovimi privrženci. To pripominjajo dobro obveščeni krogi, ki ob tem tudi zatrjujejo, da se radikalna struja za vzema, da bi čim bolj omejila manevrski prostor Arafata, predvsem kar zadeva »Reaganov načrt* in politične pobude v povezavi z Jordanijo. Vsi si prizadevajo za mis, ugotavljajo opazovalci, vendar položaj ni tako bleščeč kot je kazalo že pred nekaj dnevi. Zaključni dokument zasedanja sestav lja šest oseb, med katerimi sta tudi dva predstavnika radikalne struje, ki močno osporavata Arafatovi liniji. Tudi :.merne sile se zavedajo, da je »Reaganov načrt* za rešitev palestinskega vprašanja močno pomanjkljiv, vendar nočejo popolnoma pretrgati vezi z Američani. Skratka, vprašanje je v tem, kako
PRIMORSKE VESTI
Vrtnin, sadja in poljščin na Obali ne bo manjkalo
llilllllluillllllilllllllnmilllllllnilllillllilillilllllllllliiillilllllliiim*'»iiiiiiimHi«lilllllHilllHllMiluiHiiilllllllllllllllliuiiiilllllrllllMlllinnHllH,,i
PIRAN — Kakšne so pravzaprav potrebe po hrani v piranski občini in kako zagotoviti čimveč hrane za prebivalce, so se vprašali v sekciji za kmetijstvo pri občinski konferen-kcnipro- ci SZDL, vendar na ta vprašanja danes še niso imeli konkretnih odgovorov. Ugotovili so te, da kmetijstvo še zmeraj nima tiste veljave, ki bi mu omogočila večji razvoj. V tej občini si veliko obetajo od združitve v delovno organizacijo «Droga - A-grarija*, ki bo julija dokončno povezala kmetijstvo obale in Krasa. Šele ta združitev naj bi namreč o-mogočila skupno načrtovanje, povezovanje sil in dokončen spopad z vrsto težav, ki zdaj vse preveč ovira; večji pridelek hrane.
RIO DE JANEIRO — Ob nemogoči vročini, visokih cenali m veselju poteka najbolj znani svetovni karneval. Vsa Brazilija je v tel) dneh v neverjetni evforiji, ki pa bo kot vsako teto terjala tudi svoje žrtve. Rekli smo o vročini: v teh dneh je v Riu de Janeiro okrog 40 stopinj v senci, kar je še dodaten element k osvobajanju mask, če lahko ta ko rečemo. , »
V Brazilijo je prišlo veliko turistov, ki pa morajo tudi globoko se Či v žep. Ogled sprevodov mask stane na črni borzi že 150 tisoč lir, o svežujoča pijača 15 tisoč, francoski šampanjec 250 tisoč, krožnik rakcev 25 tisoč . . Kljub poostrenemu policijskemu nadzortsvu ne manjka niti običajnih izpadov. Umori, kraje, prometne nesreče se kar vrstijo in v akcijo so stopile tudi «eska drilje smrti*, ki «uničujejo* domnevne krimilnalce.
Na slikah (telefoto AP): Niti poziv škofa ne zaleže, saj je vročina taka, da se tudi koža »vročih* brazilskih deklet prelevi v masko, ko pa se že ne more razgaliti telesa, je treba obleči vsaj kaj zelo lahkega...


V	piranski občini kmetje koope ranti še zmeraj sklepajo kooperantske pogodbe, v katerih nimajo zajamčenih odkupnil) količin, pa tudi odkupnih cen ne. To je vsekakor slab ) iziiodišče za kakršnokoli resnejše načrtovanje pridelave hrane. Tako so v tej občini sklenili že 223 pogodi), v katerih so se podpisniki obvezali, da bodo pridelali 2.372 ton vrtnin in 312 ton sadja. Že zdaj pa razmišljajo, kaj naj naredijo s sadovnjaki v sečoveljski dolini, ki trenutno zavzemajo izredno kvalitetna zemljišča, na katerih bi lahko odlično uspevate vrtnine ali poljščine (krmila za živinorejo na primer). Upoštevajo tudi, da preskrba s sadjem ni tako problematična, kot na primer prav preskrba vrtnin in poljščin.
V	občini imajo sedaj največ dela 7. melioracijo in komasacijo zemljišč v dolini Drnicc. Z ustreznimi kanali naj bi tu poskrbeli za namakalni sistem, regulirali vodotok in hudournike, zgradili potrebne objekte (mostove, poti), zravnali zemljišča, itd. in pridobili 115 hektarov rodovitnih polj, namenjenih vrtninam in poljščinam. Melioracije pa pred videvajo še v Gorgu (za pridelovanje dišavnic), na desnem bregu Dragonje (sadjarstvo) in v Ravenski dolini (vrtnine in poljščine). Skupno gre za melioracijo 303 hektarov zemljišč, za kar bi potrebovali približno 60 milijonov dinarjev.
Vsi ti načrti obetajo, da vrtnin, sadja in poljščin na obali ne bo primanjkovalo. 'Odgovorne, ki škrbe za preskrbo pa veliko bolj skrbi meso. Na sekciji za kmetijstvo so danes sicer naštevali, katere živali bi lahko vse gojili v občini in na obali (od zajcev do ovc. prašičev, krav, itd.), kljub dolgemu teoretiziranju pa niso našli čudežne formule, ki bi prepričala kmetovalce,' da bi se j jim živinoreja izplačate.
I	BORIS ŠULIGOJ
" *— ms «r
Prevzem novih ribiških ladij je spremljal kup nevšečnosti
IZOLA — Običajnega zalučaja penečega vina v trupa novega para ladij, ki jih je ladjedelnica Greben drugo februarsko sredo izročila i-zolskim ribičem, tokrat ni bilo. Namesto tega so neprestano padate kletvice. »Kako tudi naj ne bi! Že 20. decembra so nam iz ladjedelnice sporočili, da sta ladji dokončani in danes, ko bi morali že odpluti, ju še vedno barvajo,* so drug čez drugega bentili delavci Droge, ki so v Velo Luko na Korčuli prišli prevzeti «Iris 1» in «Iris 2».
Res, pretirane delovne vneme v ladjedelnici Greben ni bilo opaziti. Ko je odbila 14. ura so že vsi čakali pred uto za žigosanje delovne
kartice. «Tu smo že tri tedne, z delavci Grebna pa smo vsak dan imeli pravo bitko, da so nam popravili ali dokončali to ali ono. Danes popoldne, ko je po dolgem času znova posijalo sonce, bi laliko končali z barvanjem. Kot vidite, pa til ni več nobenega. Raje bodo barvali jutri, ko bo spet deževalo,* se je jezil strojnik izolske ribe Grega Zidarič. Njegova napoved o barvanju v dežju se je naslednjega dne izkazala za pravilno. No, ni samo barvanje ostalo za zadnji dan. Ena od ladij je morala se na poskusno vožnjo, na kateri so testirali mehanski krmni mehanizem, obe pa je bilo potrebno oskrbeti z gorivom.
Vpis za družboslovje samo na koprski šoli
KOPER — Po sestanku najbolj odgovornih in prizadetih v zvezi z dokončnim oblikovanjem mreže šol na obali lahko zapišemo, da je sodelovanje. dogovarjanje in usklajevanje argumentov v tej regiji padlo na izpitu. Skupnega jezika nista našli niti obe šoli (piranska in koprska srednja družboslovna šola), niti njeni ustanoviteljici (skupščini občine), ne izobraževalni skupnosti. Nobena od predlaganih različic ni ustrezala obem šolam hkrati. Toda čez dober teden je že potrebno razpisati vpis in pri tem je pač treba napisati tudi kraj, kjer naj bi šola. oziroma usmeritev bila.
Kot kaže, bo imela v takem primeru zadnjo besedo posebna izobraževalna skupnost za družboslovno usmeritev, predstavniki katere so na sestanku v Kopru že dali vedeti, da bo vpis v prvi letnik usmerjenega izobraževanja družboslovja za teto 1983 84 samo na koprski družboslovni šoli. To so utemeljili z oceno, da ima koprska šola veliko boljše učne, prostorske in kadrovske razmere in predvsem to, da bo s pripojitvijo piranske šole h koprski pouk družboslovja tudi bistveno cenejši.
Z vsemi temi trditvami se v Piranu ne strinjajo. Predsednik skupščine občine Piran Drago Žerjal pa je celo povedal, da delegati občinske skupščine, ki so- že obravnavali problematiko združevanja, doslej niso imeli pri odločanju pred seboj vseh argumentov, ki bi jim olajšali .oziroma omogočili objektivno odločitev, (bi)
%
ali
Sreda je bila dan odhoda, traj se še. ni zagotovo vedelo, bo prišel tovornjak z gorivom ne. Končno se okoli 10. ure te P. pelje na pomol. Olajšanje in te, lje ob pogledu na tovornjak J®
a,]iiu. v/uiuii« —	n..e-
kalero bi pospesu^t"^
črpalke, s
takanje in tudi ne števca. — pokazal, koliko goriva je stekw _ rezervoarje ladij. Ni preostalo gega, kot pretakanje s pomočjo stega pada in na zaupanje, da
nrošb
cisterni zares polni.
Pretakanje s »črpalko na Pi, c pad* je trajalo dobre tri‘ ure. prej so napolnili rezervoar «Ir*s ,0. ki je nekaj po 12. uri odplul*1 P^„ tj Visu. Poldrugo uro za njo je plula tudi «Iris 2*.	. n;
»Adijo. Vela luka! Adi.io, Grebe Dvomimo, da se še kdaj vl“ ,.;o Ne, pri kupčiji, vredni okrogli*1 ' milijonov, se tako ne dela,* j® rečeno ob slovesu iz Vele h*ke. .
vso pt
veter. Kljub
Potovanje P^oti Izoli je spremljal dež in
sta »Iris 1» in »Iris 2» dobro t .g morski gladini. Prva P°„
po iiiorsui kižiucii. ri va r' nrO"
je bite Komi/a na Visu. kjer u . gini ribiški tozdi navezujejo PoSgl0, ne stike s tamkajšnjim Neptun\ . ki se tudi ukvarja z lovom delavo rib. Po odhodu iz Kol”, kjer so domačini izkazali Prist ng. gostoljubnost, je sledilo 14 ur prekinjene vožnje. Barki sta c. pristali v Novigradu, kjer ; P „ bivajo kapitana Bruno Šajn in 1 Ribarič, strojnik Umberto Citajr * Ob 16.15 sta ladji pristali v Pr kjer so ju čakali številni doma J Prihod »Iris 1 in Iris 2» P°n rj. sklenitev posodabljanja izoljk® ^ biške flote v okviru sanacijs* programa. Sam program P juhjt! va, da bo slovensko ribištvo, k temu. da smo ga polnih 20 tet , postavljali, še nanrej daleč uspešnejše na Jadranu.	’
IZTOK UME®