GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO UDOBEN IN TOPEL DOM Danes se v Kranju začenja 22. mednarodni sejem stanovanjske opreme, na katerem tokrat sodeluje okrog 200 razstavljalcev. V današnjem Gorenjskem glasu smo skupaj s prirediteljem in razstavljale! pripravili na osmih straneh v sredini posebno prilogo pod naslovom Udoben in topel dom. V njej boste našli marsikaj, kar vam bo olaj- šalo sprehod in odločanje za nakup na sejmu, ki bo odprt do 19. oktobra. Da pa bo vstopnica na sejem nekoliko cenejša, objavljamo na prvi strani BON ZA STARI MILIJON, ki ga lahko vnovči-te pri blagajni sejma. Za izrezani Bon je torej današnja številka Gorenjskega glasa (skoraj) zastonj. Temeljna banka Gorenjske /O ljubljanska banka GORENJC in BANKA FORMUUlTT*RIHRANKA lU^TjRI »Rehabilitacija« kolektivne pogodbe Podjetniškim razmeram in zakonodaji ustrezno bodo že prihodnje leto umerili tudi plačevanje dela. S kolektivno pogodbo, ki jo v domačih logih za zdaj poznamo le kot ureditev delovnih in ostalih razmerjih med zasebnimi obrtniki in njihovimi delavci, v zahodnem svetu pa tudi v javnih podjetjih, se nagrajevanje dela vrača v sindikalno domeno. Ta organizacija je sicer že zdaj v veliki meri uravnavala merila, ki so botrovala delavskim plačam, vendar vedno z vmešavanjem vladnih organov, kar naj bi v prihodnje opustili. Oblikovana bo generalna kolektivna pogodba, v kateri bosta sindikat in vlada pogajalska partnerja, v njej pa bodo vsebovana osnovna plača, merila za ugota-vUanje uspešnosti in delitev dobička, dodatke na delovne pogoje, nadomestila, sredstva skupne porabe... Če vzamemo le osnovne plače (zaenkrat je ■zdelan model osnovnih plač v osmih razredih od najenostavnejših do najzahtevnejših del), bodo niorale veljati najnižje iz generalne kolektivne pogodbe. Manj kot toliko delavci ne bodo smeli dobiti, več pa lahko, pač odvisno od kolektivnih pogodb na »drugi in tretji fronti«, v posameznih dejavnostih in podjetjih, kjer drugačno ravnanje na- rekuje tudi morebitna večja poslovna uspešnost. Bo s kolektivno pogodbo moč uveljaviti ekonomsko ceno dela, kakor so jo postavili v razvitem svetu, kjer delavci zaslužijo trikrat, štirikrat več kot pri nas? Bodo postavljena prava razmerja med plačami, da ne bodo uhajala v neupravičeno uravnilovko? V sindikatih, ki jim je kolektivna pogodba naložena kot bodoča metoda delitve plač in pogajanj o njih, v to verjamejo, saj so že prvi koraki, ki vsebujejo elemente kolektivne pogodbe, v tem smislu uspešni. Eden teh je sindikalna lista, drugi minimalni osebni dohodek, s katerim je sindikat omejil spodnjo mejo delavske plače; pod njo je po letu dni (kot zatrjujejo v slovenskem sindikalnem vrhu) še štiri odstotke slovenskih delavcev. Za pošteno delo pošteno plačilo je sindikalni slogan, ki morda zveni zastarelo socrealistično, ne pomeni pa nič drugega, kot da se tudi delu v prihajajoči družbi tržnih principov oceni ekonomska vrednost. Tako ga merijo v razvitih gospodarstvih, od koder si jemljemo razvojne vzore, zato je tudi prav, da je v enakem duhu rehabilitirana tudi kolektivna pogodba. D. Z. Žlebir Minimalna zamuda zimskega bazena pri gradnji kranjskega ta©§3©$ Konec januarja streha ranj, 10. oktobra - Kranjski zimski bazen naj bi bil zgrajen konec n°vembra leta 1991, naložba pa bo vredna od 13,5 do 14 milijonov ahodnonemških mark, pri čemer sodeluje tudi republiška telesno-Ku"urna skupnost. ^ Pred dobrim letom gradnja kranjskega letnega kopališča ni Ha več "sporna", urejena je bila vsa dokumentacija in splanira-, a gradnja na tri leta zato, da bi lahko vse stroške sproti krili rrez posojil. Denar prihaja iz prispevne stopnje za telesno kultu-^, v kranjski občini, gradnjo vodi in nadzira Rudis inženiring iz ^rbovelj, glavni izvajalec del pa je kranjski Gradbinec. Gradbe-ra, Zamuda je za tak objekt minimalna, komaj pičel mesec, uporna površina bazena pa je bila zmanjšana na 7000 kvadratnih etrov, predvsem na račun pomožnih prostorov. Troje nadstropij. Je končanih, zgrajeno bo še eno, konec januarja pa naj bi bil pDJekt pokrit. Cena: po besedah vodje kranjske ZTKO Boruta arčnika bo bazen stal od 13,5 do 14 milijonov zahodnonemških n» ' pr' čemer pomaga republiška TKS z denarjem od loterije arr>ensko za elektronsko opremo objekta. Športni park Stanka Mlakarja v Kranju bo z zgraditvijo bana dobil končni zasnovi podobno obliko. Manjkalo bo še ne-aJ objektov: popravilo starega letnega kopališča (širitev, nova nie . ter Pr*klop na naprave zimskega bazena), ureditev bliž-n Aa gozdička, preureditev sedanjega poslopja Jelovice oziroma do i Je Polete v motel, zgraditev še nekaj igrišč ter dolgoročno •eta 2000 teniške dvorane. J. Košnjek 3'' 1 Svobodnejše možnosti za uvoz Nedavno sprejeti zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju bo s 1. decembrom močno sprostil tudi možnosti v uvozu posameznikov. Tako bo sproščena možnost nakupa za devize v brezcarinskih prodajalnah, kjer so doslej lahko kupovali le delavci na začasnem delu v tujini. Razširile se bodo pravice do uvoza iz tujine, zlasti vseh osebnih predmetov in gospodinjskih pripomočkov. Lahko bomo uvažali tudi nove osebne avtomobile, kar doslej ni bilo mogoče. Pač pa bi pri uvozu veljala omejitev, da količina uvoženega blaga ne bo smela omogočati preprodaje. srla Jana " V prostorih Narodnega muzeja na Prešernovi cesti so v l^o zvečer odprli razstavo Slovenci v letu 1789, ki obsega čas, v seoi rem so nove ideJe francoske revolucije prepljusnile Evropo in s»e tudi na Slovensko. Reforme, uveljavljanje slovenskega jezika, Urnniki.kot so bili Zois, Vodnik, Linhart, vse to so značilnosti slov 0bdobJa. Razstava, za katero so predmete prispevali skoraj vsi yenski muzeji, bo odprta do 15. januarja prihodnjega leta, nato Pa b M^biskala še druge kraje in republike.. - L M. Vlak bratstva je odpeljal Kranj, 13. oktobra - To noč je malo pred polnočjo z Jesenic odpeljal vlak bratstva in s seboj v Srbijo popeljal več kot sto nekdanjih izseljencev z Gorenjske in predstavnikov gorenjskih občin. Skupno gre tokrat iz Slovenije več kot 1000 udeležencev vlaka. Tri polne dni bodo gostje svojih srbskih prijateljev. Velik sprejem jim pripravljajo v Beogradu na Topčideru danes dopoldne, vsaka občina pa ima pripravljen svoj program sprejema in bivanja svojih dragih gostov. Vlak se bo vrnil v Slovenijo v ponedeljek v zgodnjih jutranjih urah. Upajmo, da bo to srečanje pokazalo, kaj mislijo in čutijo ljudje, ne politiki, in se bo še enkrat potrdilo, da med našimi narodi obstajajo trdne vezi, ki jih nič ne more pretrgati. D. D \m KOM PAS JUGOSLAVIJA KOMPAS KRANJ Vaš turistični servis V GLOBUSU-II. nadstropje Tel.: 28-472, 28-473,21-892 SE PRIPOROČAMO! Jesen rumena, dobra žena... - Tako nekako se začenjajo prosti spisi, ki jih te dni pišejo osnovnošolci. Morda vpletejo vmes še kaj o tem, kaj pravijo starši, ko kupujejo jabolka za zimo, ko pregledujejo zalogo drv premoga in podobno. Toda jesen je kljub takim skrbem, ki jih prinašajo priprave na mrzlo zimo, vendarle lepa, vedno znova očara z barvami listja, vabi na sprehod po gozdu, mimo pospravljenih polj. V mestu pa zadiši po pečenih kostanjih... L M. • Foto: Franc Perdan Klub staršev za boljšo šolo Za enakovrednost, ne za enakost! Ljubljana, 12. oktobra - Ko je bil na pragu tega šolskega leta v Ljubljani mednarodni simpozij šolskih psihologov z vseh koncev sveta, se je pokazalo, da v nobeni deželi niso zadovoljni s svojo šolo; bistvena razlika, ki druge loči od nas, pa je ta, da se drugod bolj posvečajo iskanju rešitev problemov kot pri nas. Naša šola je, tako kot vsa družba, na prelomnici. Klub staršev za boljšo šolo, ki deluje v Ljubljani od pomladi kot neformalna, spontana skupina samopomoči in pritiska na javnost, je ena prvih, žal, preveč osamljenih, ki je pripravljena pomagati iskati nove poti. Nihče ne želi Šole, v kateri se otroci ne bi učili, pravijo v klubu. Želimo šolo, ki bo dala znanje, nikakor pa ne strah zbujajočo šolo. Zanimivo, da se za to ne zavzemajo le "klubaši", ki so pogosto v dvojni vlogi staršev in strokovnjakov (psihologi), ampak vse pogosteje trkajo na vrata kluba tudi učitelji, ki bi radi delali drugače, kot jim veleva šolska oblast, pa jim okolje pri tem pod-stavlja polena. Zato gibanje za boljšo lahko označimo tudi kot reakcijo na vsemogočnost papirnatih programov, na prakso, v kateri je najbolje preživel učitelj, ki je delal strogo po programih, isto pa je prenašal tudi na otroke. Klub staršev za boljšo šolo se zato še posebej zagreto zavzema za hude probleme, stiske otrok, ki so že skoraj na meji nečloveškega, preobremenjenosti, strahu, pretiranega osipa, zavzema se tudi za to, da se posebej dela z nadarjenimi, tudi v interesu prihodnosti celega naroda, zavzema se, skratka, za enakovrednost, ne za enakost v šoli! H. Jelovčan Pokojnine višje za četrtino Oktobra bodo slovenski upokojenci znova dobili višje l pokojnine, tokrat za 25 od-' stotkov. Prejeli jih bodo konec meseca, ko bodo deležni tudi razlike za devet mesecev. Pokojnine se tokrat povečujejo že osmič, letos pa so se povečale skupno za 694,68 odstotka. Upokojenci, ki prejemajo najnižjo pokojnino za polno pokojninsko dobo, bodo oktobra na primer dobili 10.050.500 dinarjev, upokolenci z najvišjo pokojnino za polno dobo pa 47.631.900 dinarjev. Enako kot pokojnine se bodo povečali tudi dodatka za pomoč in postrežbo (ki bosta prav tako izplačana "Konec meseca z razliko za nazaj), višje bodo tudi preživnine kmetov. Kmečka starostna ali družinska pokojnina, odmerjena po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, bo oktobra 1.794.700 dinarjev. S 1. oktobrom se povečujejo tudi denarna nadomestila za telesno.okvaro. Na odboru za plan in finance pri Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so sprejeli tudi začasne valori-zacijske količnike za preračun plač iz prejšnjih let na letošnjo raven. ©©rgUSM^lEJIGLAS 2. STRAN / NOVICE m DOGODKI JOŽE KOŠNJEK NOTRANJE POLITIČNI KOMENTAR Kongres je sklican Sporočilo z zadnje seje predsedstva centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, da ta organ predlaga centralnemu komiteju ZKJ med 20. in 22. januarjem sklic 14. izrednega kongresa in da bo osrednja tema družbena reforma in preobrazba ZKJ, je takšno, kakršnih smo s takšnih organov vajeni, stereotipno, brez pokazateljev globlje vsebine. Za kar precej kongresov nazaj je bil izpisan takšen moto, sicer oblikovan širše, z razvlečenej-šim besednjakom, sama sestankovanja pa so imela za ljudi utrujajoča vsebino, sicer pa obilo opaznega in dragega blišča. Tokratni partijski pogled na družbeno reformo in preobrazbo ZKJ pa poteka in bo potekal v povsem drugačnih domačih in zunanjih razmerah kot recimo pred štirimi ali osmimi leti. Že samo poimenovanje kongresa je najmanj razklalo jugoslovansko zvezo na manjšino, ki je zavračala izrednost in zagovarjala stvarnost, ter večino na strani izrednosti, nasilne pokorščine in enotnosti v smislu klasičnega arzenala boljševiške, razredne in vojaško organizirane zveze. Razlike v stališčih do ključnih vprašanj partije, domnevno njene države in družbe so se večale z vsako naslednjo sejo cekaja do zadnje, šestnajst ur trajajoče z dopolnili k slovenski ustavi na dnevnem redu. Prav veliko možnosti, da bi kaj kmalu postavili most umirjenega dialoga med obema bregovoma, za zdaj še ni videti, republiški in pokrajinski kongresi pred zveznim utegnejo okope na obeh straneh še utrditi in to je prvo dejstvo, ki bo vplivalo na 14. kongres z uradnim predznakom "izredni". Druga, po moje zelo verjetna posebnost kongresa bo srdit spopad agresivnih in pragmatičnih idej, ki nas bijejo z neposredne soseščine, z Madžarske, pa malo bolj oddaljene Poljske, kjer se je, v madžarskem primeru, klasična partija (vsaj uradno) transformirala v socialdemokratsko stranko in ukinila sama sebe. Na Poljskem pa je partija za ceno rešitve države in (predvsem) sebe pristala na partnerstvo z uradno opozicijo, z branitelji klasične K P, ki so voljni pristati le na lepotne korekcije, edini oblastnik pa bi partija ostala še naprej. Vsako napovedovanje je tvegano, vendar so pravoverni močnejši od reformatorjev. Tretji element bližnjega kongresa pa bo nedvomno obnašanje slovenske partije, ta hip še vedno več ali manj osamljene manjšine v jugoslovanski organizaciji, ki pa je na zadnjem cekaju le dobila nekoliko več somišljenikov. Od potez Zveze komunistov Slovenije bo v marsičem odvisen ustroj jugoslovanske zveze. Že tokrat se ZKS ni pokorila demokratičnemu centralizmu in ni spoštovala sklepa zveznega cekaja, ampak je bila zvesta čebinski zavezi slovenskemu narodu. Je v takšnem položaju še lahko del takšne ZKJ kot ta danes je? Kakorkoli se bodo stvari razvijale, je ZKS v okviru ZKJ vsaj za nekaj časa še obsojena na vlogo manjšine, ki bo stalno preglasovana, pravica do svojega stališča pa ji ne bo prisojena. Kako se bo ZKS kot del federalne organizacije sploh lahko vključevala v slovenski pluralistični politični prostor. ZKS se bo morala prav kmalu, najkasneje pa na svojem kongresu, odločiti in oceniti, kako dolg in kako hraber bo tokrat njen korak. CESTNO PODJETJE KRANJ, p. o. Kranj Jezerska cvesta 20. Po sklepu odbora za delovna razmerja objavljamo prosta dela in naloge: DELOVODJA PRI VGRAJEVANJU ASFALTA 1 delavec Pogoji: gradbeni delovodja, 3 leta delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih, 3-mesečno poskusno delo. Za objavljena dela in naloge bomo z delavci sklenili delovno razmerje za nedoločen Čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo.pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh na naslov: Cestno podjetje Kranj, Jezerska cesta 20. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sprejemu sklepa. 'cJMEUGLAS Ob 35—letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference S/DI, Jesenice, Kranja, Radovljice, Škofje Loke in Tržiča Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj, tisk ČGP Delo Ljubljana Predsednik časopisnega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan Žargi (glavni urednik in direktor), Leopoldina Bogataj (odgovorna urednica). Jože Košnjek (notranja politika, šport). Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj). Andrej Žalar (gorenjski kraji in ljudje, komunalne dejavnosti). Lea Mencinger (kultura), Helena Jelovčan (izobraževanje, iz šolskih klopi. Skgfja Loka), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, kronika, Radovljica), Darinka Sedej (razvedrilo. Jesenice). Danica Dolenc (tradicije NOB. naši kraji, za dom in družino), Stojan Saje (družbene organizacije in društva, SLO in DS, ekologija). Danica Zavrl - Žlebir (socialna politika. Tržič), Dušan Hu-mer(sp.»iu. Vine Bešter (mladina, kultura), Franc Perdan in Go-razd Sinik (fotografija). Igor Pokorn (oblikovanje), Mirjana Draksler in L'roš Bizjak (tehnično urejanje) in Marjeta Vozlič (lektoriranje). Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500 -603 - 31999 - Telefoni: direktor in glavni urednik 28—463, novinarji in odgovorna urednica 21—860 in 21—835, ekonomska propaganda 23—987, računovodstvo, naročnine 28—463, mali oglasi 27-960. Časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421 —1/72. Petek, 13. oktobra 1989 Položaj otrok v kranjski občini Socialne razlike med otroki se poglabljajo Kranj, 11. oktobra - Položaj otrok v kranjski občini in možnost za njihov zdrav telesni in duševni razvoj je imelo naslov posvetovanje, ki ga je sklicala Zveza prijateljev mladine v Kranju. Toda rdeča nit razprave se je pletla pretežno o tem, česa družba ni naredila za zaščito otroka. Ni treba le ekonomsko krizo kriviti, da otrokom ne damo najboljšega, kar premoremo, da se v praksi oddaljujemo od gesla »enake pogoje za vse«, tudi neprosvetlje-na družina nosi del krivde, pa institucionalna prisila od plenic dalje, nečloveški normativi v jaslih, vrtcih, šolah, ki po velikosti bolj spominjajo na kasarne, pa hipernaseljene spalne soseske, ujete v asfalt in beton. Organizatorji so k besedi povabili predstavnike šol, vrtcev, centra za socialno delo, otroškega in šolskega dispanzerja, zavoda za socialno medicino, uprave za notranje zadeve, zavoda za šolstvo, trgovske organizacije ter kar preširoko zajeli probleme otrok v Kranju. Začeli so s socialnim položajem družine in njenega najšibkejšega člana, se mudili pri koreninah mladoletnega prestopništva, opozorili na pomanjkljivo vzgojo družin, se ustavili ob kulturnih dobrinah, ki jih (ne) nudimo otrokom, obsežno razpravljali o hibah družbene vzgoje. Niti iz plenic še ne zleze otrok, že mora iz družine v jasli, kjer je 15 dojenčkom na voljo le četvero rok za hranjenje, negovanje, pestovanje. Normativi, ki že enoletne malčke silijo v tako številčne skupine, so nečloveški, pa naj mislimo pri tem na zdravstvene, čustvene ali kake druge posledice. Tudi v vrtcih in šolah Radovljiška obrt kasneje ni dosti drugače, zato so se prijatelji mladine temu ostro postavili po robu. To pa ni edina akcijska poteza, ki smo jim bili priča na tokratnem posvetu. Kaže, da v organizaciji ne mislijo več pe-stovati tožb o krivicah do otrok, temveč odločno ukrepati. Ko so na primer govorili o družini, ki naj normalno funkcionira, so priporočili v razmislek možnost, da bi imel eden od staršev možnost delati polovični delovnik, kar bi bilo v prid družinskemu življenju. Ko so govorili o poglabljanju socialnega brezna med otroki, so na ustanove, ki financirajo vrtce in šole, naslovili zahtevo po več sredstvih za dvig standarda otrok. Ob dobrih igračah, ki jih zaradi visokih cen privoščimo vse manj otrokom, so terjali ukinitev davkov, pač pa večje davčne obremenitve za proizvode, ki otrokom škodujejo (od videorekor-derjev do umetne hrane). Potegujejo se za zdravo prehrano tn ustrezne jedilnike v vrtcih in šolah, od pekarne pa želijo, da peče več črnega kruha. Od urbanistov i" planerjev prostora zahtevajo, naj ne poza-bijo na otroke: ne le parkirišča, tudi igrišča! Prijatelji mladine so se obvezali, da bodo poslej večkrat skupaj sedli za okroglo mizo, najprej pa ob tematiki, za katero je tokrat zmanjkalo časa: o kvaliteti vzgoj-noizobraževalnega dela, o položaju otroka v osnovni šoli, o škodljivosti izmenskega pouka, o trpinčenih otrokih in najbrž še o čem. Prehrana v osnovni šoli in podaljšano bivanje je bilo na začetku namenjeno otrokom iz slabše situiranih družin. Ker je za te dejavnosti v ustanovi zmanjkalo denarja in je večji finančni delež na ramenih staršev, so zdaj ravno socialno šibkejši otroci ostali brez tega. To je eden od izrazov vse večjih socialnih razlik med šolarji-K Pri kranjskem Centru za socialno delo imajo evidentiranih okoli 1800 otrok, ki s° kakorkoli ogroženi. 1200 jih je iz materila-no ogroženih družin. 1600 jih prejema preživnino, torej so iz razbitih ali nepopoj; nih družin. V občini pa se na leto rod) 1100 otrok. Več kot ena generacija je torej danes kakorkoli ogrožena. D. Z. Žlebir Nad povprečjem, vendar daleč od razcveta Radovljica, 10. oktobra - Drobno gospodarstvo radovljiške občine je po razvitosti nad republiškim povprečjem, vendar pa o kakšnem razcvetu, ki se kaže predvsem v večjih zaposlitvenih možnostih, v večjem deležu v celotnem gospodarstvu in v večji kapitalni krepitvi, ni mogoče govoriti. Spremenjeni obrtni zakon je odpravil precej omejitev, ki so veljale prej. Po novem je mogoče opravljati v obrti prav vse dejavnosti z izjemo tistih, ki jih prepovedujejo posebni zakoni. Obratovalnica ima lahko tudi več krajevno ločenih poslovnih prostorov (tudi v različnih občinah). Upravni organi morajo prosilcu izdati obrtno dovoljenje v najmanj petnajstih dneh od dne, koje vložil pravilno sestavljeno prošnjo. Novi pravilnik precej znižuje zahteve o strokovni usposobljenosti obrtnikov, ki želijo odpreti obrt gostinske dejavnosti, prodaje na drobno in prevozov potnikov z motornimi vozili... Po zadnjih podatkih je v radovljiški občini 792 rednih obrtnikov, ki zaposlujejo 567 delavcev, ter 649 obrtnikov, ki jim je obrt postranski poklic (mala ali popoldanska obrt). Število rednih obrtnikov se je v enem letu (od lanskega do letošnjega septembra) povečalo za devet od- Radovljiški komunisti stotkov, malih pa za osem, če ne upoštevamo oddajalcev sob, ki so z novim obrtnim zakonom postali mali obrtniki. -V prejšnjih dveh letih je število rednih obrtnikov poraslo vsako leto za 14 odstotkov, malih pa za 12 odstotkov. Čeprav število obratovalnic narašča, pa se je število zaposlenih na obratovalnico v enem letu znižalo z 0,84 na 0,76. Glavni razlog so veliki prispevki, ki jih morajo obrtniki plačevati za zaposlene, sicer pa tudi majhna skrb države za odpiranje novih delovnih mest, splošne gospodarske razmere, preveč administri-ranja pri zaposlovanju. V Obrtnem združenju Radovljica ugotavljajo, da je podatek o 9-odstotni rasti števila rednih obrtnikov sicer razveseljiv, vendar gre predvsem za povečevanje neproizvodnih obrti (intelektualne storitve in zasebna trgovina), medtem ko proizvodna obrt, ki ima največje možnosti zaposlovanja in tudi največ Obrtnike moti tudi načelna in v ustavi zapisana enakopravnost, ki pa se v praksi pokaže kot laž. Le kako naj si namreč drugače razlagajo razlikovanje med zasebnimi in družbenimi avtomobilskimi prevozniki. Zakon o obdavčenju blaga in storitev v prometu predpisuje posebni petodstotni prometni davek samo zasebnim avtoprevoznikom, družbenim pa ne. Zasebniki dobivajo z novo gospodarsko politiko povabilo, da naj vlagajo denar v razne dejavnosti in podjetja. V Radovljici se bojijo, da se državni oblastniki ne bi spet začeli dogovarjati o nacionalizaciji in se tudi sprašujejo, zakaj zakon o nacionalizaciji še ni odpravljen. prispeva v občinski proračun, nazaduje. Zasebništvo je prišlo do izraza v trgovini, kjer pa gre po mnenju obrtnega združenja za ponudbo, ki že presega možnosti domačega kupca, zato se bodo problemi pojavili šele v naslednjih letih. O pravetf podjetništvu še ni mogoče i0'. voriti, saj so obrtniki našli v tej obliki le pot za neposredno nabavo materialov brez posredo; vanja obrtnih zadrug. Plačil"1 pogoji so slabi, saj je treba "a plačilo, ki je obremenjeno še* stroški posrednika (od 5 do $ odstotkov), čakati tudi do tren mesecev. V času sodobnih telekomunikacij potuje plačilni nalog iz Ljubljane v Radovljic0 sedem do deset dni. Registracija računov je po mnenju obrtnega združenja nepotrebna-poseben problem pa je amortizacija in revalorizacija osnovnih in obratnih sredstev. Sarn° primer: stroj, ki je bil kupUef! pred dvema letoma, je zdaj knjižno vreden triinpolkrat ve& na trgu pa je dvajsetkrat več-Kje je logika, da so zvezni °r' gani z odredbo ukinili pronie'' ne davke le za obdeloval"* stroje, ne pa tudi za ostaj0 opremo, se sprašujejo radovu1' ški obrtniki, ki ne soglašajo.* trditvijo, da občine ne morej0 ničesar ukreniti. Nasproti0 menijo, da občinski organi * vse premalo z dokazi "pritisk'1 jo" na republiške in zvezne °f' gane. C. Zaplotnik Podpora Kučanu Radovljica, 10. oktobra - Približno tri četrtine osnovnih organizacij ZKS v radovljiški občini je izvedlo programsko-volilne seje, četrtina pa jih ni. Pri nekaterih je razlog neaktivnost, druge niso sklicale sej zato, ker čakajo na programske dokumente in na osnutek kandidatne liste za volitve v občinski organizaciji. Precejšnjo politično neaktivnost je čutiti zlasti v Bohinju in v Lipniški dolini, kar je po nekaterih ocenah mogoče povezati z nezadovoljstvom in nemočjo pri vplivanju v občinski skupščini in na drugih mestih odločanja. V radovljiški občini predlagajo, da naj bi slovensko ZK še naprej vodil Milan Kučan. Za člane CK ZKJ predlagajo Milana Kučana, Vlada Klemenči-ča, Janka Stuška, Zlatka Kavčiča in Uroša Aljančiča, za člane slovenskega CK pa Borisa Bavdka, Ferda Bema, Zlatka Kavčiča, Vlada Klemenčiča, uredništvo tel. 21860 Kot je povedal Janko Stušek, sekretar predsedstva občinskega komiteja ZKS Radovljica, bo občinski komite na seji v torek obravnaval programske dokumente za naslednje kongresno obdobje in tudi osnutek kandidatne liste; programsko-volilna seja pa bo 2. novembra na Bledu. Občinski komite naj bi v prihodnjem mandatu štel namesto 33 le 27 članov, za članstvo v komiteju pa je bilo evidentiranih 69 kandidatov. Predsedstvo občinskega komiteja in kadrovska komisija sta že pripravila osnutek kandidatne liste, na kateri je štirideset V radovljiški organizaciji ZK se je po zadnjih podatkih članstvo v enem letu zmanjšalo s 1596 na 1453. Vlada Kovača, Gvida Melinj;3; Mirana Odarja, Milana Ku^ na, Janeza Smoleta, Janka Sj ška, Bernarda Tonejca, Mar'J Zupančič-Vičar in Mitja Žaga Naj še enkrat ponovimo: H za osnutek kandidatne l'5^* jo bo v torek obravnaval obč' ski komite. .k C. Zapio'"'* kandidatov, največ z območij, ki so najbolj delavna, sicer pa prevladujejo izobraženci. Za predsednika občinskega komiteja ZKS Radovljica je izmed šestih evidentiranih predlagan Zdravko Silič iz Gozdnega gospodarstva Bled, za sekretarja ponovno Janko Stušek, za izvršnega sekretarja pa štirje -Brane Grohar, Marko Legat, Boris Poljšak in Liljana Leš. 0 prometni varnosti šolarjev Kranj, 12. oktobra - Zavod SR Slovenije za šolstvo - organiza' cijska enota Kranj in koordinacijski odbor občinskih svetov ^ preventivo in vzgojo v cestnem prometu sta danes, v četrte^ pripravila v osnovni šoli Matija Čopa na Planini posvet me"" torjev gorenjskih osnovnih šol o prometni varnosti otrok f šolske mladine. Osnova za razgovor je bil prispevek, ki gaje 1 poročil osnovnih šol o prizadevanjih za izboljšanje promet11 varnosti pripravila kranjska enota zavoda za šolstvo; na PoS^7 tu pa so sodelovali tudi predstavniki inšpektorata milice LJN^ Kranj. Na koncu posveta so mentorji prejeli tudi knjigo S k0' lesom v promet, za katero so na pobudo občinskih svetov fy preventivo in vzgojo v cestnem prometu zbrale denar gorelJ ske delovne organizacije. Petek, 13. oktobra 1989 NOVICE IN DOGODKI 3. STRAN ^p))^»jWI(OLAS Tudi borci bodo sedli za okroglo mizo Odprti do novih pobud Ljubljana, 10. oktobra - Predsedstvo republiškega odbora ZZB NOV Slovenije je v torek razpravljalo o predlogu poslovnika "Okrogle mize", za katero naj bi sedle družbenopolitične organizacije skupaj z vso alternativo in se dogovorile o volilni zakonodaji in zakonu o Političnem združevanju ter o vseh drugih vprašanjih, ki so pomembna za nadaljevanje demokratičnih reform v naši družbi po sprejemu ustavnih dopolnil. Borci so za dialog, vendar naj "Okrogla miza" pomeni le posvetovalno telo, so odločni, na sam poslovnik pa imajo vrsto pripomb. Podpredsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije Lado Pohar, ki je začel razpravo, je poudaril, da ima poslovnik vsaj štiri pomanjkljivosti, saj ne določa natančno udeležencev, ne opredeljuje njenega značaja in ciljev, ni pa jasno tudi vPrašanje načina odločanja in sprejemanja sklepov ter koliko so le-ti obvezujoči. Po njegovem je pri tem edini možni način sprejemanja sklepov soglasno, nikakor pa ne s preglasovanjem. Dr. France Hočevar je podvomil v 9. člen, kajti tam je zapisano, da posamezni udeleženci okrogle mize nimajo pravice Rajati lastnih interpretacij sporočila za javnost, po prvem stavku istega člena pa °krogla miza deluje javno. Vsekakor pa je Po njegovem treba natančneje definirati, kdo vse spada za okroglo mizo. Sveto Kobal je mnenja, da je morda °krogla miza danes paralelni organ, ki pa se bo začel krepiti in lahko pričakujemo. da bo segel po temeljni funkciji skupščine. Po njegovem se z ustanavljanjem okrogle mize skuša stvari prehiteti: o vsem tem bi se morali borci dogovoriti z bazo, kar pa bi predolgo trajalo. Ela Ulrih - Atena se je spraševala, ali je to trajna institucija ali le ad hoc delovno telo, ki bo razpuščeno, ko bo "problem" rešen. Po njenem je tovrstna okrogla miza lahko namenjena le dialogu, razčiščevanju vprašanj, nikakor pa ne more biti obvezujoča, ker bi sicer s tem minirali delegatski sistem. Po njenem je poslovnik pomanjkljiv tudi pri 21. členu, ki govori o prenehanju okrogle mize. Ima pa občutek, da gre tu za boj za oblast. Bogdan Osolnik je prepričan, da gre za globlje družbene spremembe. SZDL želi s tem urejati civiliziran dialog med različnimi političnimi interesi in s čim manjšimi pretresi popeljati družbo v pluralizem in parlamentarno demokracijo. Smo na Kamnolom Vrčica v Upniški dolini podobni prelomnici kot leta 1948 in tudi tokrat, ko se bomo morali spoprijemati z ostanki stalinizma, bo prihajalo do mnogih notranjih lomov v zavesti borcev. Zato je potrebno imenovati posebno skupino, ki bo delala na tem. Stane Markič se je spraševal o članih okrogle mize. Subjekti, ki bi sedali za mizo, bi morali biti zelo jasno opredeljeni. Na Zahodu se točno ve, katera stranka je katera, pri nas so pa to "podpisniki", kar pomeni, da je to lahko kdorkoli. Za take odločitve bi morali najprej imeti zakon o političnem združevanju. Pritegnila mu je tudi Jolanda Kos, ki je prepričana, da brez zakona o združevanju ne bo šlo, boji pa se tudi, da bodo morali borci sprejemati odločitve na hitro, pod pritiskom. Za vse zagotovo ne bo moč vprašati baze. Predlagala je, naj bi borci ustanovili telo, ki naj ga sestavljajo najbolj sposobni ljudje, ki bodo sposobni sproti vedeti, kakšen je impulz baze. Če je na "okrogli mizi" prostor za strpno dogovarjanje, so menili borci, potem je prostor tudi za borce. Poslali bodo za njo svoje predstavnike. Na dialog, ne na odločanje. Zahtevali pa bodo popravke poslovnika; predvsem naj bo bolj jasen in natančen. D. Dolenc Ekološka rana, vidna z radovljiške ravnine Radovljica, 10. oktobra - Radovljiški izvršni svet je na današnji seji obravnaval informacijo o stanju kamnolomov v Lipniški dolini. Andrej Golčman, direktor Zavoda za planiranje in urejanje prostora Radovljica, je že v začetku dejal, da predstavlja kamnolom Cestnega podjetja Kranj v dolini potoka Vrčica pri Kamni gorici enega najbolj spornih prostorskih posegov v Lipniški dolini. pri Ekološka rana, ki je nastala zaradi izkoriščanja keratofirja in dolomita in se zajeda v severovzhodno pobočje Jelovice, je vidna že z radovljiške ravnine; kamnolom pa je "sporen" tudi zaradi tega, ker doslej še vedno ni bilo povsem razčiščeno, kakšne obveznosti je do Lipniške doline in radovljiške občine sPrejelo Cestno podjetje Kranj °b izdaji lokacijskega dovoljena 1972. leta. Obveznosti so ?aPisane v pogodbi, ki jo je v 'nienu radovljiške občine pod-P'sal Stanko Kajdiž, v imenu cestnega podjetja pa Franc Rihtaršič. V njej med drugim Piše, da bo cestno podjetje na Podlagi programa občine Radovljice sodelovalo pri rekonstrukciji oz. modernizaciji posameznih cest, in sicer tako, da D° za te rekonstrukcije prednostno dajalo posojila v polovičnem ali celo večjem deležu, da bo sodelovalo pri rekonstrukciji oz. novogradnji Rožnice v Kamni gorici in b° občina Radovljica vsako ,v-to Predložila cestnemu podje- Drugi večji kamnolom v Lipniški dolini, kamnolom Brezovica, s katerim upravlja Vodnogospodarsko podjetje Kranj, zaradi lege in oddaljenosti od naselja ni toliko sporen kot kamnolom Vrčica. "Vodarji" pridobivajo v njem apnenec, dovoljenje imajo za 20 tisoč kubičnih metrov na leto, dejansko ga porabijo precej manj, sicer pa predlagajo, da bi območje izkoriščanja kamnin razširili še za dva hektara. obda tju do 31. marca program modernizacije lokalnih in po posebnem dogovoru tudi regionalnih cest. V radovljiškem Zavodu za planiranje in urejanje prostora ugotavljajo, da ima cestno podjetje vsa potrebna dovoljenja za izkoriščanje kamnoloma, razen načrta sanacije, ki ga predvideva zakon o rudarstvu (na to pomanjkljivost redno opo- zarja tudi rudarska inšpekcija). V urbanističnem inšpektoratu Uprave inšpekcijskih služb za Gorenjsko pa ugotavljajo drugače, namreč to, da je dovoljenje za izkoriščanje rudnin v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem - prvo daje dovoljenje za keratofir in za dolomit, drugo pa le za keratofir. Andrej Golčman je ob tem dejal, da se ne strinja s takšno razlago, ker je del lokacijskega dovoljenja vedno tudi lokacijska dokumentacija; v njej pa naj bi bilo natančno navedeno, da gre za izkoriščanje keratofirja in dolomita. V kamnolomu Vrčica so po oceni Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij izjemno kakovostne kamnine keratofirja, uporabne za vse vrste asfaltnih zmesi, medtem ko je dolomit uporaben le za prometno najbolj obremenjene ceste. Po rudarskem projektu bi zaloge keratofirja (316 tisoč kubičnih metrov) in dolomita (en milijon 557 tisoč kubičnih metrov) ob letni porabi 80 tisoč kubi- V Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju menijo, da se kamnolom ne sme več širiti navzgor (v vertikalni smeri); od republiškega rudarskega inšpektorata in gorenjskih inšpekcijskih služb pa zahtevajo, da predpišejo ureditev "razgaljenega" (izkoriščanega) območja. Marko Magister iz Cestnega podjetja Kranj je dejal, da sanacijo načrtujejo, pa tudi to, da bodo z urejanjem območja začeli tedaj, ko bodo dosegli najvišjo etažo. Ker gre za strmo pobočje (med platojem, kjer je strojna oprema in najvišjim robom posega, je kar 260 metrov višinske razlike), je oteženo sprotno urejanje opuščenih teras. čnih metrov zadoščale za 23 let. Ker pa je dejanska poraba precej manjša (največ 35 tisoč kubičnih metrov na leto), bodo zaloge zadostovale za precej daljše obdobje. C. Zaplotnik ^čeli bodo graditi most in avtocesto or in avtocesta do junija 1991 pšenice, 12. oktobra - Na seji jeseniškega izvršnega sveta so raz Dr T« OKioDra - rNa seji jeseni j ayljali o gradnji avtoceste, predora in objektov na mejnem plato-Če c pr'Pravo dokumentacije so zelo pohiteli, tako da se bo most *2 Savo v Mostah začel graditi še letos, prav tako tudi odseki av-c«ste na pobočju Mežakle. b Avtocesto od Hrušice do Vr-bodo gradili devetnajst me- *.Cev, viadukt preko Save v ---------- --■ 'ostah pa dvanajst mesecev, preko mostu. na seji jeseniškega izvršnega Vod" poudaril Jernej Ravnikar, pa nadzora za avtocesto pri . 'ovni organizaciji Cestni in-eniring h Ljubljane ne bi obremenjevali jeseniških cest. Ves material za dela na avtocesti bodo namreč vozili zb pr.'pravo dokumentacije in n V"anJem soglasij so tako zelo ^niteli, da so danes celo štiri ^esece pred planiranimi roki. oktobra bodo po licitacijam postopku izbrali izvajalce |. gradnjo mostu in takoj zače-n z deli. Most preko Save je D 'zahtevnejši objekt, najprej ™ ?a bodo začeli graditi pred-<£n^zato, da težki tovornjaki Trinajst kilometrov dolga avtocesta po pobočju Mežakle je doslej najbolj zahtevni avtocestni odsek v Sloveniji in po kilometru izgradnje tudi najdražji. Pobočje Mežakle je plazo-vito in hribovito, zato pričakujejo precej težav. Načrt izgradnje je tudi nekoliko spremenjen, saj bosta v Podmežakli dva viadukta in ne le eden, kot so prvotno načrtovali. Zaradi gradnje so morali odkupiti 400 zemljišč - na žirovnir škem območju so domala vsa že odkupljena, medtem ko so na Blejski Dobravi odkupili 25 hektarov. Zato, ker bodo z gradnjo tako mostu kot avtoceste začeli verjetno že letos, kmetje zemljišč ne bodo mogli več obdelovati. V karavanškem predoru potekajo dela po planu: položili so okoli tisoč metrov notranjega betona, prav tako podolžne-ga betona in kanalizacije. Polaganje izolacije poteka vzporedno pred betoniranjem notranjega oboka. Zaključena je licitacija za elektrbstrojno opremo, pridobili so soglasja Evropske investicijske banke, razpisali dela za nizko in visokonapetostno instalacijo in razsvetljavo. Sredstva za financiranje del so zagotovljena: devizna sredstva za prvo fazo v višini 4,5 milijona ecujev zadoščajo. Na mejnem platoju je končano projektiranje vseh objektov, razen tehtnice, kontrolne hale in avtocestne baze. Končali so z nasipavanjem vsega območja mejnega prehoda, s skupino špediterjev so sklenili pogodbo za gradnjo špediterskega objekta. Gradijo primerno komunalno omrežje od Jesenic do mejnega platoja, z izjemo ptt omrežja, saj se z investitorji še niso uspeli dogovoriti. Predor in avtocesta mimo Jesenic bosta tako zgrajena do junija leta 1991, saj same Jesenice ne bi mogle sprejeti prometa, ki ga pričakujejo na tem odseku avtoceste Bratstva in enotnosti. D. Sedej Ukinitvam sisov ob rob Armade brezposelnih? Ustavni zakon je pometel s samoupravnimi interesnimi skupnostmi, ki se bodo z novim letom stopile z upravnimi organi v republiki oziroma občinah. Kratkoročno gre zgolj za zamenjavo napisov na vratih, saj so vsebinske in organizacijske spremembe, povezane s centraliziranim zbiranjem in razporejanjem slovenskega družbenega proizvoda tudi za tako imenovane nacionalne programe družbenih dejavnosti, mogoče šele z novo zakonodajo, predvsem z zakonom o javni upravi, katerega uskladitev je napovedana za pomlad. Trenutno torej še mrgoli vseh mogočih neznank. V občinah največ sprašujejo o tem, kako naj se organizirajo, potem ko občina ne bo več mala država. S tem povezujejo tudi vprašanje morebitnih presežkov delavcev po ukinitvi sisov. Republiški sekretar za pravosodje in upravo je sicer previdno priznal, da presežki bodo, in to ne samo v strokovnih sisovskih službah, ampak tudi v državnih organih, vendar konkretnih številk (še) ni mogel (hotel?) izdati. Dejal je le, da nihče od zaposlenih ne bo vržen na cesto, v isti sapi pa tudi, da bodo pri selekciji veljali predvsem kriteriji strokovnosti, sposobnosti. Kaj se bo iz tega izcimilo, je težko reči. Največji pesimisti resda govorijo o armadah brezposelnih "birokratov" in s tem cikajo predvsem na sise, vendar se - vsaj kar zadeva občinske sise na Gorenjskem - zelo verjetno motijo. Zakaj? Nekdo bo delo "si-sologov" moral opraviti tudi potem, ko se bo preselilo pod streho javne uprave. Za Gorenjsko namreč lahko trdimo, da se strokovno delo v službah sisov in v občinskih upravnih organih ne podvaja, da tistega, kar delajo v sisih, "na občini" ne delajo. Zato se v sisih na vprašanje, kaj po novem letu, samo smehljajo. Toliko lažje zato, ker so v njihovih strokovnih službah - če že imamo v mislih kakršnokoli morebitno kadrovsko selekcijo - praviloma ljudje z večjo strokovnostjo kot v občinskih upravnih organih. In še to: v občinskih strokovnih sisovskih službah (na Gorenjskem!) je zaposlenih približno desetkrat manj ljudi kot "na občinah ". Ukinitev sisov in vzpostavitev nove, sodobne javne uprave torej v kadrovskem pogledu ne pomeni bistvene pocenitve, če sploh kakšno. Prihranek bo predvsem zaradi manj sisovske samouprave, manj sestankovanja, manj izgube delovnega časa delegatov, kar z drugimi besedami pomeni centralizacijo odločanja o zbiranju in delitvi denarja. H. Jelovčan lobodo hkČ€$Q $p vda Bog jim požegnaj Medtem ko so bili na že znameniti konferenci RK ZSMS I. februarja letos v Cankarjevem domu "druga stran" uradnemu krilu republiškega mladinskega vodstva člani MK ZSMS Ljubljana, potem je sedaj podobna vloga dodeljena UK ZSMS Ljubljana. Čeprav so v zadnjem sporočilu za javnost ob nedavnem sprejemu dveh amandmajev v Bohinju vsaj okvirno pristali na ponujeno vsebino kongresnih dokumentov, velja vsaj na kratko razjasniti nekaj dejstev. V svojih (tudi javnih) nastopih so predstavniki UK ZSMS predvsem poudarjali samostojnost študentske organizacije na eni strani ter realizacijo t. i. Janševega programa na drugi strani. (Gre za program Janeza Janše, ko je le-ta kandidiral za predsednika RK ZSMS in v svojih stališčih o mladinski organizaciji pristajal na zvezo zvez). V tem smislu gre tudi razumeti poseben dokument z naslovom "Mi nismo za", ki so ga člani UK ZSMS Ljubljana pred dnevi pošiljali po vsej Sloveniji. Eno največjih reakcij je doživel odstavek, ki pravi: "Nič nimamo proti, če si del mladinske nomenklature veseleč se pluralizma ustanavlja novo stranko. Bog jim požegnaj, ni pa nam všeč, da pri tem podjetju operirajo z imenom mladinske zveze in izrabljajo moralni kapital mladinskega gibanja slovenskih 80. let. Jasno je, za kaj gre: prehodno obdobje do novega volilnega zakona in pravil o financiranju političnih strank hoče nova stranka ZSMS izkoristiti, da bi požela koristi in prednosti, ki jih ima kot mladinska organizacija: ne le ugled, predvsem mladinski denar za lepe plače svojih voditeljev, aparat ter politično propagando, hkrati pa bi nova stranka podedovala nepremičnine in inventar sedanje mladinske organizacije." Zanimivo je bilo spremljati obrobne komentarje, ki so se ob tem pojavljali. Razlage so se raztezale od globalnega razpada ZSMS, preko lepotnih popravkov do konstruktivnih razhajanj. Prvi človek ZSMS Jože Školč je spodaj podpisanemu na tiskovni konferenci ob predstavitvi projekta tržnih komunikacij ob kongresu na vprašanje, kaj pravzaprav pomeni to razhajanje, odgovoril, da ga gre jemati izključno kot prispevek k iskanju nove identitete ZSMS. (Več o tem na torkovi Glasovi "mladinski strani".) Kontinuiteto predkongresnih dogodkov bi lahko iskali tudi na nedavnem jugoslovanskem mladinskem vrhu v Zagrebu, kjer so delegati ZSMS vnovič pojasnjevali svoja stališča o ZSMJ. Za konec pa vam tokrat sporočamo imena radovljiških potnikov v Portorož - Danilo Dvoršak, Urša Kavalar in Rafael Podlogar, ki so bili izvoljeni pred slabim mesecem dni na seji občinske konference ZSMS in hkrati najavljamo tudi poseben Festival radovljiške mladine, ki bo potekal 21. in 22. oktobra v Mladinskem domu v Bohinju in bo praktično v največji meri posvečen pripravam na portoroški dogodek. Vine Bešter VEČ KOT ČASOPIS GLAS 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE Petek, 13. oktobra 1989 L KRATKE GORENJSKE ? Alpinistični gorski reševalni tečaj za starešine JLA - V začetku tega meseca je bil končan 30-duevni alpinistični gorski reševalni tečaj, ki se ga je letos že petič v ostenju Mojstrovke in Prisojnika udeležilo 36 starešin JLA iz vse Jugoslavije. Pod vodstvom starešine Toma Andrejevića in inštruktorjev Gorske reševalne službe Antona Langerholca in Mitje Brajnika so tečajniki obdelali alpinistično reševalno tehniko in jo nazadnje preverili še z izpiti. Praktični preizkus znanja pa so uspešno opravili tik pred koncem tečaja, ko je v vzhodni steni Mojstrovke spodrsnilo avstrijskemu turistu. Tečajniki so poškodovanega turista sami rešili iz stene. Pri usposabljanju na tečaju je sodeloval tudi helikopter gazela. Ob zaklučkui tečaja pa so se tečajniki srečali tudi s predstavniki Planinskega društva Kranj (na sliki), kjer jih je predsednik društva Franci Ekar seznanil z organizacijsko zasnovo Planinskega društva in delovanjem Gorske reševalne službe. - A. Ž. - Foto: G. Šinik Jakob nad Preddvorom Kranj - Planinska sekcija Iskre, ki deluje v okviru Planinskega društva Kranj, je pred časom uredila planinsko zavetišče na Jakobu nad Preddvorom. Zdaj pa je izdala še lično informacijo, v kateri so predstavljena planinska izhodišča Zaplate in Storžiča, zgodovinski pregled, ki ga je pripravil Andrej Valič in zapis Marjana Krišlja o snarjenju (vlečenju sena v kopah z Zaplate in Potoške gore). Tako so s prizadevanjem sekcije in avtorjev oživeli etnografski zapisi. Poleg Kronike PD Kranj je to že druga edicija, ki je izšla ob praznovanju 90-letnice PD Kranj. Brošuro je natisnil Iskra Invest servis, izšla pa je v 4000 izvodih. Naprodaj je, po 80.000 dinarjev, v planinskih postojankah, knjigarni in v pisarni PD Kranj. A. Ž. Ob 35-letnici AMD Podnart - Upravni odbor Avtomoto društva Podnart je v začetku meseca sklenil, da bo svečana prireditev ob zaključku praznovanja 35-letnice društva v soboto, 18. novembra, v Domu kulture v Podnartu. Pred svečano prireditvijo, ki bo za vse člane in za njihove svojce, bodo imeli člani programsko volilno konferenco društva. Še pred to svečano prireditvijo pa bodo 28. oktobra organizirali članski izlet na Dolenjsko. Polovico stroškov izleta bo plačalo društvo, (cr) Dvajseto Kompasovo srečanje Kranj - V Poreču bo letos že 20. Kompasovo srečanje. Zvesti "Kompasovci" bodo tokrat skupaj od 29. novembra do 9. decembra. Program, kot piše Ivan Petrič iz Kranja-eden od zvestih Kompasovih prijateljev, bo zanimiv in zabave ne bo manjkalo. Če vas zanima, kako bo in kaj pripravljajo, se oglasite v Kompasovi poslovalnici v drugem nadstropju v Globusu v Kranju. Praznik v krajevni skupnosti Primskovo Janez Bečan / i V torek, 10. oktobra, smo se števil- ni Križani in okoličani na zadnji poti poslovili od pridnega, vestnega tajnika krajevne skupnosti Križe Janeza Bečana. Umrl je v 67. letu prav na dan (v nedeljo), ko bi na proslavi v Gozdu dobil priznanje OF, ki mu ga je podelila krajevna organizacija SZDL Križe. Janez Bečan se je rodil v Seničici pri Medvodah v delavski družini. Oče I je bil delavec na železnici, in tudi 'Janez je kasneje sledil očetovim stopinjam. Po osnovni in meščanski šoli se je zaposlil v Tekstilni tovarni v Medvodah, potem pa gaje pri sedemnajstih letih doletela prisilna mobilizacija v nemško vojsko. Moral je na rusko fronto, kjer so ga ujeli in je po vojni prišel domov. Zaposlil se je pri železnici in delal najprej v Ljubljani, potem v Tržiču in nazadnje v Kranju. Z družino je od 1955. leta živel v Križah, po upokojitvi 1984. leta pa seje lotil tajniških poslov v krajevni skupnosti Križe. dVsi, ki so ga poznali, vedo, kako delaven, požrtvovalen, pošten in kako dober prijatelj je bil Janez. Veder in nevsiljiv je bil povsod priljubljen. Bil je vzor poštenega in vernega Slovenca. Nenapisane bodo ostale strani intervjuja, za katerega sva se dogovorila. Janez seje namreč ukvarjal z različnimi stvarmi. Sodeloval je pri gledaliških poletnih igrah pri sv. Jožefu v Tržiču, ukvarjal se je s čebelarjenjem, liturgijo v cerkvenem bogoslužju, zanimalo ga je življenje preprostih in dobrih ljudi... S smrtjo Janeza Bečana je nastala vrzel v Križah. Krajevna skupnost in organizacija Rdečega križa sta namreč zgubili pridnega, zanesljivega in doslednega tajnika. Janez si je tudi zelo prizadeval pri izgradnji telefonskega omrežja v štirih krajevnih skupnostih pod Kriško goro. D. Papler ureja ANDREJ ZALAR Uresničen najtežji del programa Primskovo, 12. oktobra - "Kot vsako leto se bomo tudi letos 14. oktobra ob našem krajevnem prazniku spomnili na čas iz NOB, na herojska dejanja borcev - naših krajanov. Teh dejanj, ki so pred petinštiridesetimi leti krojila našo svobodo, našo prihodnost, se preneka-teri še živo spominjajo, mi pa jih vsako leto počastimo s praznikom naše krajevne skupnosti..." Tako so zapisali v praznični številki glasila Stiki v krajevni skupnopsti Primskovo v kranjski občini. Praznovanje letošnjega krajevnega \^ praznika se je začelo že sredi prejšnjega tedna, ko so gasilci hkrati proslavili 110-letnico organiziranega gasilstva v Kranju in se potem ta teden nadaljevalo z različnimi športnimi in kulturnimi prireditvami. Osrednja svečanost pa bo v soboto, 14. oktobra, ko bodo ob 17. uri v zadružnem domu odprli nove prostore krajevne skupnosti in na proslavi v dvorani ob kulturnem programu podelili plakete, priznanja in zahvale. Praznovanje pa bodo potem prihodnjo soboto, 21. oktobra, spet sklenili gasilci, ko bo na Primskovem srečanje članic gasilskih društev Gorenjske s tekmovanjem. "Letos, ko se izteka štiriletni mandat v krajevni samoupravi, smo si poleg redne dejavnosti v krajevni skupnosti oziroma v svetu zastavili predvsem dve nalogi: ureditev prostorov v zadružnem domu Tone Zupan jn ureditev okoli- ce zadružnega doma," je pred dnevi razlagal predsednik, sveta krajevne skupnosti Tone Zupan. "Prvo nalogo, ureditev prostorov krajevne skupnosti, smo z velikimi napori, prizadevanji, dobro voljo in seveda tudi z denarjem in pomočjo združenega dela na našem območju in ob pomoči drugih, uspešno končali. Tako je zdaj rešen problem, ki je pravzaprav star toliko časa, kot stoji zadružni dom. Druga, ureditev okolice doma, za katero naj bi poskrbela Kmetijska zadruga, pa še vedno čaka. V krajevni skupnosti smo torej obvezo, ki smo jo zapisali že veliko prej, celo že pred tem mandatom, izpolnili. Upam, da bomo v prihodnje uspeli uresničiti tudi ostalo, saj je pravzaprav celoten dom potreben temeljite prenove. To se je še posebno pokazalo prav ob letošnjem urejanju prostorov." Sicer pa v krajevni skunosti, kjer je že nekaj časa živahna dejavnost in aktivnost tudi na drugih področjih (v nekaterih društvih in organizacijah) pred iztekom tega srednjeročnega obdobja ugotavljajo, da po programu uresničujejo tudi druge dogovore. Pred začetkom gradnje je na primer trgovina, ki jo bo gradila Emona in bo njen največji center doslej. V zadnjih letih se je razvijala obrtna dejavnost, odprtih je bilo več manjših zasebnih prodajaln. V širšem programu pa je še ureditev Jezerske ceste in semaforskega križišča. K urejanju prometa je prav gotovo prispevala tudi dosedanja razprava v krajevni skupnosti o ureditvi ceste Staneta Žagarja. V vodstvu krajevne skupnosti ocenjujejo, da je prav ta razprava lahko pomoč načrtovalcem in projektantom. Predsednik skupščine krajevne j0^m>%, skupnosti Lojze Malovrh pa je takole ocenil letošnje delo in uresničevanje celotnega programa: "Otvoritev urejenih prostorov v zadružnem domu ob zaključku tega mandata pomeni LoJze Malovrh uresničitev programa, ki smo si ga kot eno glavnih nalog zastavili pred štirimi leti. Lahko rečem, da še nikdar doslej, pa po; znam to krajevno skupnost že vrsto let, ni bilo s prizadevnim delom in voljo toliko narejena. Imamo športni park, gasilci so dobili nov stolp, pred začetkom gradnje je trgovina... Mislim, da se redko kje lahko pohvalijo s tako usklajenim delom organov krajevne skupnosti in organizacij ter društev in s tako dosledno uresničenim in tudi funkcionalnim delegatskim sistemom. Pri tem pa moram poudariti, da ima veliko zaslug za to prav predsednik sveta Tone Zupan. Če ne bi bilo Toneta, potem ob letošnjem krajevnem prazniku najbrž ne bi odpirali novih prostorov krajevne skupnosti. Bilo je, skratka, opravljeno tolikšno delo, da se bo novo vodstvo v prihodnje lahko pohvalilo, če bo doseglo in naredilo toliko, kot je bilo narejenega v tem mandatu." A. Žalar Druga elektrarna v Kokri Nadomestilo za 60 ton premoga Franc Virnik Kokra, 12. oktobra - Prihodnji mesec bo minilo tri leta, odkar so v Kokri v kranjski občini pri Povšnarju odprli prvo malo vodno elektrarno. Že takrat so strokovnjaki razlagali, da so v Kokri še možnosti za izgradnjo takšnih elektrarn. Minuli torek so v skladu s programom razvoja krajevne skupnosti, kot je na priložnostni slo-vesnostni rekel predsednik sveta krajevne skupnosti Ciril Koder, odprli drugo. France Virnik iz Kokre 47 je že pred tremi leti razmišljal in skupaj z izvajalcem Alojzem Ribičem delal na tem, da reki Kokri v objektu nekdanje Hajnriharjeve žage iztrga nekaj kilovatov električne energije. Po devetih letih mu je z vztrajnim delom, čeprav ima že več kot 70 let, to uspelo. Malo vodno elektrarno je v torek odprl predsednik kranjske občinske skupščine Ivan Torkar. Izvajalec Alojz Ribič je na priložnostni slovesnosti, ki so se je udeležili predstavniki občine, Elektro Kranj in krajevne skupnosti povedal, da je v Kokri prostor za še najmanj 12 takšnih malih elektrarn in pri tem še posebej pohvalil veliko razumevanje in pripravljenost za pomoč za tovrstne odločitve v kranjski občini in tudi v Elektru. Pa vendar bi veljalo v prihodnje pri gradnji takšnih elektrarn razrešiti nekaj vprašanj. Veliko truda in denarja bi bilo prihranjenega, če bi v Sloveniji poskrbeli za tipizacijo nekaj turbin za takšne male elektrarne, urediti pa bi bilo treba tudi ceno, saj proizvajalec električne energije iz takšne elektrarne dobi zdaj za kilovatno uro 40 odstotkov manj, kolikor znaša cena, ki jo plača potrošnik. Mala vodna elektrarna pri Virniku bo oddajala v javno omrežje 20 do 30 kilovatov oziroma 180 tisoč kilova-tnih ur na leto. To je enakovredno približno 60 tonam premoga. Prednost za tako pridobljeno energijo pa je velika: odpadeta namreč prevoz in ekološka onesnaženost. Brez dela, okrog 2700 ur, je izgradnja elektrarne veljala blizu 280 milijonov dinarjev, če pa bi jo gradilo podjetje, bi bil ta znesek najmanj trikrat večji. A. Žalar Odbor Skupnosti borcev VII. SNOUB Franceta Prešerna krajevne skupnosti Črni vrh in organizacije ZZBNOV Polhov Gradec so se konec septembra srečali na Pasji ravni v Polho-grajskih Dolomitih. V spomin na september 1941, ko je Cankarjev bataljon bil težko bitko, 1944. pa Prešernova brigada, so tokrat Cankarjevcem in Prešernovcem odkrili spominsko ploščo na spomeniku. Na srečanju je spregovoril tudi takratni komandant brigade Karel Leskovec. — Foto: Marjan CigliČ Ob otvoritvi se je Alojz Ribič še posebej zahvalil za pomoč Janezu Gradišarju, ki je v izvršnem svetu kranjske občinske skupščine zadolžen za krajevne skupnosti. ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV te? Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti ZS Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. SKLEPANJE PREMOŽENJSKIH ZAVAROVANJ, ZBIRANJE PONUDB ZA SKLENITEV ŽIVLJENJSKIH ZAVAROVANJ IN INKASIRANJE PREMIJ V ZASTOPU - MAVČIČE — POLJANE (3. objava) (2 delavca) 2. ČIŠČENJE POSLOVNIH PROSTOROV Delovno razmerje bo sklenjeno pod tč. 1. za nedoločen čas s poskusnim delom do 60 dni in pod tč. 2. za določen čas (1 Je' to) s poskusnim delom do 30 dni. Za opravljanje navedenih del in nalog mora delavec poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod L: — da ima srednjo oz. najmanj poklicno šolo neopredeljene smeri, 1 leto delovnih izkušenj, starost najmanj 18 let, (moški) odslužen vojaški rok, veselje do terenskega dela in do dela z ljudmi ter da stanuje v zastopu oz. njegovi neposredni bližini pod 2.: — da ima končano osnovno šolo. Kandidati za opravljanje prostih del in nalog naj svoje prošnje, napisane lastnoročno pošljejo na naslov: Delovna skupnost Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj, Oldhamska 2, sektor za samoupravno org. in kadre. K prošnji je treba predložiti zadnje šolsko spričevalo, kratek življenjepis z navedbo dosedanje zaposlitve in druga dokazila, ki so potrebna za ugotavljanje izpolnjevanja zahtevanih pogojev. Rok za oddajo prošenj poteče 8. dan po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po izteku objav-nesa rok.a. __ Petek, 13. oktobra 1989 V kranjski Tekstilindus prihaja "reševalna" ekipa 5. stran (i?m:mmmMGLAS Pomagal bo ljubljanski Vis-a-vis Kranj, 11. oktobra - Na seji delavskega sveta Tekstilindusa so sprejeli pogodbo z ljubljansko svetovalno firmo Vis-a-vis, ki bo v Tekstilindus poslala dva svetovalca, da bosta skupaj z vodstvom poskušala tovarno rešiti pred stečajem. Kranjski izvršni svet pa je ocenil, da ukrepi družbenega varstva zdaj niso potrebni. V kranjskem Tekstilindusu se dogodki odvijajo z bliskovito naglico. V sredo, 11. oktobra, je delavski svet sprejel pogodbo z ljubljansko svetovalno organizacijo Viza-vi, ki se ukvarja z ekonomsko organizacijskimi in tehnološkimi vprašanji. V Tekstilindus bo najkasneje v ponedeljek, 16. oktobra, poslala dva svetovalca, Janez Ora-žem bo zadolžen za proizvodno področje, Brane Zakrajšek pa za ekonomsko, organizacijsko in splošno kadrovsko področje. Skupaj z vodstvom Tekstilindusa, ki je začasno, saj so pred kratkim vsi vodilni odstopili, hkrati pa postali vršilci dolžnosti, dotedanji sekretar Ivan Peternel pa vršilec dolžnosti direktorja, bodo tovarno skušali potegniti iz globoke krize, lahko rečemo kar pred stečajem. Ukrepi družbenega varstva trenutno niso potrebni Pogodbo je v sredo, 11. oktobra, obravnaval tudi kranjski izvršni svet, ki je ocenil, da ukrepi družbenega varstva, ki J'h je pred kratkim predlagal delavski svet Tekstilindusa, trenutno niso potrebni. Sanacijski program so namreč podpisali vsi vršilci dolžnosti in tako prevzeli osebno odgovornost za njegovo uresničitev, v pogodbi pa je določeno, da delavski svet in Reorganizacija kranjskih Živil direktor ne bodo mogli sprejeti odločitev, ki bodo v nasprotju z mnenji obeh svetovalcev. Zanimiva je seveda s pogodbo določena cena svetovanja, za enega svetovalca znaša, preračunana v nemške marke, 5.100 mark na mesec. Plača svetovalca ne bo tako visoka, znašala bo 1.700 mark, razliko pa predstavljajo materialni in drugi stroški. V zadnjem tednu veliko "ukazov" Na seji kranjskega izvršnega sveta je njegov predsednik Henrik Peternelj povedal, da je bilo v Tekstilindusu v zadnjem tednu potegnjenih toliko "ukazov" kot še nikoli poprej, o čemer jih vodstvo sproti obvešča. Vsi so resnično kratkoročni, saj je najdaljši rok mesec dni in kmalu naj bi se torej pokazalo, kako jih izpolnjujejo. Vsekakor so resnično potrebni, saj so septembra pri izdelkih dosegli le 74,3 odstotno kakovost, kar pomeni, da kar četrtina izdelkov ni bilo prve kakovosti. Nikakor pa ne gre zgolj za slabo delo, temveč bi bilo v Tekstilindusu potrebne tudi nekaj nove opreme, predvsem parilnik v oplemeni-tilnici, vprašljiva pa je tudi kakovost nekaterih surovin, kar večkrat slišimo tudi v drugih tekstilnih tovarnah. Vendar pa je Zanimiva je ocena dr. Rina Simonetija, dobrega poznavalca tekstilne industrije, ki zdaj vodi Združenje tekstilne industrije v Ljubljani. Pravi, da Teksti-lindusovim problemom 60 odstotno botrujejo zunanji in 40 odstotno notranji vzroki. Predvsem pri uvozu bombaža hi torej nekaj morala napraviti tudi slovenska vlada. trenutno odločitev o nakupu nove opreme resnično tvegana, v banki odlašajo, saj bi radi imeli zanesljivejši odgovor, kakšna bo usoda Tekstilindusa. 300 milijard dinarjev dejanske izgube S prodajo 188 stanovanj za 200 milijard dinarjev so v Tekstilindusu uspeli zelo znižati kratkoročno zadolženost, preračunano v nemške marke s 17,5 na 10 milijonov mark, breme obresti pa je manjše za 50 milijard dinarjev. Tekstilindus pa je postal spet kreditno sposoben. Učinek finančne injekcije bo seveda opazen šele novembra, saj bodo ta mesec v plačilo prispele septembrske obresti. Kako težak je položaj Tekstilindusa, pa pove ocena, da je imel po devetih mesecih 300 milijard dinarjev izgube, seveda je to ocena dejanske izgube, kako bo prikazana, pa je seveda drugo vprašanje, saj obračunski sistem še vedno omogoča skrivalnice. M. Volčjak S koncentracijo kapitala bo investicij več Kranj, 11. oktobra - Delavci kranjskih Živil bodo v torek, 17. oktobra, na referendumu odločali o preobrazbi v družbeno podjetje, s čimer naj bi se poslovili od sedanjih štirih tozdov. S koncentracijo kapitala bodo lahko zgradili več novih trgovin, seveda zlasti večjih, Kar je ob razcvetu zasebne trgovine toliko bolj pomembno. "Z zakonom o podjetjih je bil sprva predviden triletni rok 2a preoblikovanje, tudi v Živi- lih smo nameravali "hiteti počasi', ker pa je bil kasneje skrajšan, smo tudi pri nas pohiteli in se opredelili za družbeno podjetje. V tem trenutku imamo v bistvu na razpolago le dve možnosti preobrazbe - v eno ali v več družbenih podjetij. Predlagamo eno, saj vrsta razlogov, tudi povsem praktičnih, govori v prid takšne odločitve, tudi v javni razpravi bistvenih nasprotovanj ni bilo," je dejal Franc Pegam, direktor Živil. Delavci bodo na referendumu glasovali o dveh dokumentih in sicer o sporazumu o preoblikovanju in o spremembah statuta, s čimer naj bi se poslovili od dosedanjih štirih tozdov: Veleprodaja, Maloprodaja Kranj, Maloprodaja Bled in Gostinstvo. Z odpravo problemov medtozdovskega poslovanja bodo nedvomno največji učinki doseženi na komercialnem in Finančnem področju, kar je v razmerah visoke infla- cije toliko bolj pomembno, saj bodo lažje zagotavljali likvidnost in imeli na razpolago več sredstev za investicije. Za Živila so namreč investicije v času razcveta zasebne trgovine toliko bolj pomembne, po eni strani zaradi prometa, po drugi zaradi zaposlenosti. Živila so namreč že zaprla nekaj manjših prodajaln (Jezersko, Stražišče, Visoko, Primskovo...) in brez novih, seveda večjih, bi jim padel promet, delavcev pa bi bilo preveč. Trenutno gradijo novo prodajalno v Čirčah, ki naj bi bila zgrajena do konca leta, samo gradbena dela veljajo 16 milijard dinarjev. Ob skladiščih v Naklem pa servisne delavnice, ki naj bi bile nared prav tako do konca leta. Nato pa bo na vrsti izgradnja trgovine v novem naselju Drulovka. M. V. Pozabili na domačega gosta Vabijo nas na izlete in počitnice v tujino, doma pa so dobrodošli predvsem tuji gostje. Vsak gostilničar ve, kako so dragoceni stalni, domači gostje, mnogi imajo mizo, najbližjo točilnemu pultu, vselej rezervirano za domačine. Sploh pa se ugled gostilne ne meri le po dobri hrani in pijači, temveč tudi po tem, kdo stalno zahaja tja, kakšno je stalno omizje. Ta dobra navada, kije stara toliko kot gostilne, se je sicer pri nas v zadnjih desetletjih tako kot mnoge druge malce porazgubila, saj smo tako rekoč vse začenjali znova, toda pozabljena ni bila, ostalo je nenapisano pravilo o stalnih omizjih in gorje, če se je neznanec usedel tja, takoj so mu dali vedeti, kaj je napravil narobe. Vendar pa napisov nad njimi, ki jih najdemo v sleherni malo boljši gostilni čez mejo (Stammtisch), le ni. S to dobro in trdoživo navado želimo povedati, kako so za gostinstvo in turizem pomembni domači gostje. Preprosto zato, ker so najbolj zanesljivi. V našem turizmu pa so na to praktično pozabili. Turistične agencije nas vabijo na izlete in počitnice v tujino in imajo pri tem polne roke dela, celo sindikalni izleti so vse pogostejši čez mejo, zelo popularna (zaradi nakupov) je Čehoslo-vaška, nekateri pa si privoščijo dosti dražjo Grčijo, celo Švico, kakor da bi zaradi naših obupnih razmer radi videli red ali pa zapravili še zadnje tovarniške denarce. Po sprostitvi zasebne pobude je bilo letos ustanovljenih 50 zasebnih turističnih agencij, ki se v glavnem ne pritožujejo nad pomanjkanjem dela. Zelo malo pa je ponudb, ki bi nas vabile na počitnice v "moji deželi", zlasti v zadnjih treh letih. Če pa se človek že odloči in se sam kje pozanima, kaj kmalu dobi občutek, da čakajo predvsem tuje goste, če bodo odpovedali, pa se bo morda kaj našlo... Takšnega obnašanje si seveda ni moč razlagati s tem, češ da je pri nas življenjski standard tako padel, da se na domače goste ne splača računati, saj nas sicer tudi v tujino ne bi vabili. Odgovor ne skrit v besedi: devize. Našega ubogega dinarja tudi v turizmu nihče ni vesel, vsak ima raje marke, šilinge, lire, če jih ni, pride šele dinar na vrsto. Izlete in počitnice v tujini pa tako ali tako moramo v pretežnem delu plačati z devizami, za skromnejši dinarski delež pa turistične agencije tako ali tako že prostodušno napišejo DEMdin, čeprav marka pri nas uradno še ni vzporedna valuta. _^_ M.Volčjak IZ COSPOPARSKECA SVETA Dražja elektrika Zvezna vlada je popustila in elektrika se je podražila za 24,83 odstotka, podražitev pa velja od 5. oktobra dalje. Že od 1. oktobra pa so v veljavi zimske cene elektrike, ki so polovico višje od poletnih. Tako zdaj za gospodinjstva kilovatna ura pri enotarifnem merjenju stane 2.596 dinarjev, pri dvotarifnem merjenju v času višje tarife stane kilovatna ura 3.246 dinarjev, v času nižje tarife pa 1.623 dinarjev. Ponovimo, daje elektrika cenejša od 13. do 16. in od 22. do 7. ure zjutraj ter ob nedeljah, natančneje od 22. ure v soboto zvečer do 7. ure v ponedeljek zjutraj. Seveda pa to ne velja za praznike, kakor nekateri zmotno mislijo. Kranjski Engineering se bo težko izvlekel Ponovno na robu prepada Kranj, 11. oktobra - Kranjska delovna organizacija Astra Engineering, kjer je občinska skupščina pred kratkim uvedla ukrepe družbenega varstva, se je po zasilni rešitvi s prodajo zemljišča kaj kmalu spet znašla na robu stečaja. Nekaj reklamacij so sicer rešili in si s tem zagotovili plačila, toda novih poslov ni dovoli. Na področju galvanotehnike je namreč konkurenca močna, Engineering pa zahtevnejših poslov sploh ne more več prevzeti, saj so ga že številni delavci zapustili, ostalo jih je le 40. Nad njimi pa visi 2,8 milijard dinarjev dolga, saj niti obresti zanj ne morejo odplačati. Ciril Čop, vodja gradbišča: Slovenijales po novem P° skladiščih v Naklem Živila gradijo servisne delavnice, s čimer Pto uresničili desetletno željo kolektiva. Tam bodo lahko vzdrže-opremo, 50 tovornjakov, odprli mizarsko in druge delavnice. *°to: F. Perdan Med turisti manj Zahodnih Nemcev, več holdlllg kOFpOraCijfl v manj kot lani 0|ubljana, 11. oktobra - Naš turizem že tretje leto stagnira, kar Pfavičujemo s kopico izgovorov, dejstvo pa je, da je naš turistični ES?Vod zastarel in amortiziran, kar povedo tudi podatki o vzponu ^tnikovanja v Evropi, pri nas pa beležimo padec nočitev in deviz-Pr^a pr',iva< Je na časnikarski konferenci dejala Bogomila Mitič, "sednica republiškega komiteja za turizem in gostinstvo. tič ^va Podlagi podatkov za osem mesecev letošnjega leta prakso že lahko govorimo, kakšna je bila letošnja turistična sezo-bji'5ai .se kaj bistvenega običajno ne spremeni več. Kažejo, da je qj dvižni priliv manjši za 7 odstotkov, turistični promet pa za 5 t^^tkov, tujski je upadal za 2 odstotka, domači pa za 7 odsto- VeČino, od 95 do 98 odstotkov, pri nas predstavljajo evrop-Vj'gostje, zlasti zahodnonemški. Vendar pa je letos število njihova J?°čitev upadlo za 9 odstotkov, avstrijskih za 7 odstotkov, kar 30 odstotkov pa je narasel obisk gostov iz sosednje Italije, g 2a razliko od turističnih krajev v sosednji Avstriji, kjer so (jj, ski kraji beležili izrazit porast prometa, se pri nas to ni dogo-1*10°• V našin g°rskin krajih je bil celo 10 odstotkov manjši, ob le rJu Pa je padel za 5 odstotkov. S porastom se lahko pohvalijo ?a , ravilišča, kjer so imeli 6 odstotkov večjega, tujskega pa celo 3 odstotkov. Naša zdravilišča so se torej iz nekdanjih social-ustanov spremenila v turistična središča, ki znajo najbolje tr- Ljubljana, 11. oktobra - Mednarodno podjetje Slovenija bo s preoblikovanjem v holding korporacijo skušalo ostati eno od treh največjih trgovskih podjetij v Jugoslaviji, do konca leta pa naj bi njegov promet znašal 1.350 milijonov ameriških dolarjev. lih *iti M. V. Preoblikovanje po zakonu o podjetjih je v polnem zamahu, stare nadomeščajo nove oblike organiziranosti in najbolj zanimivi so ti procesi v prodornih podjetjih. Vodstvo Slovenijale-sa je na časnikarski konferenci spregovorilo o novi, sodobnejši organiziranosti, mednarodno podjetje Slovenijales postaja holding korporacija, ki jo sestavljajo tri področja. Matična organizacija nastopa na domačem in tujem tržišču, nastop pa bo enoten, ko enotnega tržišča ne bodo več ovirale državne meje. K njej spada inženiring oziroma postavljanje tovarn na ključ. Drugo področje predstavljajo predstavništva v tujini, ki matični organizaciji posredujejo informacije o tržišču, njihova mreža pa dodatno vlaga, saj deluje po principu dobička. Poleg tega pa korporacijo sestavljajo še konzorciji v tujini, podjetja v tujini in predstavništva doma. Cilj korporacije v letošnjem letu je 1.350 milijonov dolarjev prometa, ohraniti pa želi tretje mesto na lestvici največjih trgovskih podjetij v Jugoslaviji. Vodilni Slovenijalesa so se pritoževali zaradi izredno nestabilnih gospodarskih in političnih razmer, zlasti skokovite inflacije, saj ne zagotavljajo dolgoročnih možnosti za naložbe kapitala. Slovenijales je znan po zelo gibčni finančni službi, pripravljajo več novosti, omenili so delnice, spodbude za domače kupce, sovlaganja in ustanavljanje novih podjetij. M.V. Rok je kratek Kranj, oktobra - Trenutno največje kranjsko gradbišče je brez dvoma nova zgradba poleg Ljubljanske banke, kjer bodo dobili svoje prostore postaja kranjske milice, prometna milica in vse organizacijske enote Uprave za notranje zadeve Kranj. Gradnjo sta prevzela kranjski Gradbinec in ljubljanska SCT. Če bo ugodno vreme, bo gradnja zaključena prihodnjo pomlad. Da bi ujeli rok. na gradbišču vsak dan dela okrog 200 delavcev. Trenutno že postavljajo streho na objektu, ki bo po zunanjosti grajen podobno kot Ljubljanska banka in se bo lepo vklapljal v okolje. V ponedeljek bodo na strehi že začeli s kleparskimi deli. predelne stene že stojijo, z vodnimi instalacijami in instalacijami za centralno kurjavo so že v drugem nadstropju, klimatske naprave so urejene v kleteh in v pritličju, na sprednji strani pa so že začeli postavljati betonske fasadne elemente in polagali vmesno izolacijo. "Trudimo se. kolikor se najbolj moremo." pravi vodja gradbišča Ciril Čop iz kranjskega Gradbinca. "Z deli smo pričeli februarja po prvotnem planu pa naj bi bila dela dokončana drugo leto 15. aprila. Zaradi hude inflacije je bil rok skrajšan na konec februarja 1990. Rok je kratek, posebno še, ker se obeta huda zima. Do I. septembra smo delali v dveh izmenah, zdaj pa vsak dan po ves dan. od sedmih do sedmih. Moram priznati, da se delavci trudijo. Čuti se. da je danes v gradbeništvu manj dela in nadure niso problem. Delavci se ne obnašajo tako monopolno, kot so se takrat, ko smo gradili Ljubljansko banko. Težje je s tehničnim kadrom. Ta je za takšno odgovornost, kot jo imamo, in za tako kratek rok, preslabo plačan. Saj je res. da. kdor danes hitro gradi, ceneje gradi, toda ta naglica udari po nas. zahteva večjo koncentracijo vseh odgovornih, prihaja do neželenih konfliktnih situacij. Želimo si le, da bo vreme kolikor toliko v redu. da bomo lahko lovili postavljeni rok. sicer se bo gradnja vsaj za mesec dni zavlekla. En dan slabega vremena pomeni pozimi izgubo vsega tedna." D. Dolenc GLAS 6. STRAN TELEVIZIJA, OGLASI Petek, 13. oktobra 1989 WSPOMEb PETEK 13. oktobra 10.00 Video strani 10.10 Mozaik 12.20 Video strani 16.20 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev 18.10 EP Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade 19.00 Risanka 19.07 TVokno 19.17 Naše akcije 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Po stopinjah, angleška dokumentarna serija 21.00 Kriminalna zgodba, ameriška nadalj. 21.50 TV Dnevnik 3 22.00 Vreme 22.10 Mestece imenovano Hibi-skus, kitajski film 0.15 Video strani _2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi Videomeh, ponovitev TV dnevnik Žarišče G. Verdi: Ples v maskah, opera 20.50 Satelitski programi — poskusni prenosi Maraton japonskih TV programov 1. program TV Zagreb 19.00 19.30 20.00 20.30 23.15 8.20 TV Koledar 8.30 Otroški program 9.00 Šolski program 15.10 Poročila 15.15 Program plus, ponovitev 17.15 TV dnevnik 17.35 Oddaja za otroke 18.05 Številke in črke, kviz — polfinale 19.13 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20 00 12 ožigosanih, serijski film 20.55 Glasbena oddaja 21.55 TV Dnevnik 21.45 V petek, oddaja o kulturi 22.45 Informativna oddaja za goste iz tujine 22.50 Program plus 1.20 Poročila SOBOTA 14. oktobra 8.00 8.10 12.40 14.10 14.35 16.25 16.30 16.45 16.50 17.00 18.30 18.35 19.00 19.15 Video strani Otroška matineja Video strani Video strani Thomas in stari, nizozemski mladinski film EP, video strani TV Dnevnik 1 Poslovne informacije Risanka Beograd: DP v košarki (m) Partizan : Crvena zvezda, prenos EP, Video strani Na pragu 21 stoletja, av stralska dokumentarna serija Risanka TV okno 19.24 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Utrip 20.15 EPP 20.20 Žrebanje 3x3 20.30 Kolo sreče 21.05 TV dnevnik 22.20 Delo na črno, amer. nanizanka 22.55 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.10 Klub za srečanje, francoski film 1.50 Video strani _2. program TV Ljubljana 16.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.00 Kako biti skupaj, oddaja TV Novi Sad 18.30 Beograd: SPv judu 19.30 TV dnevnik 20.10 Filmske uspešnice 21.50 Udeleženec in priča: Zoran Gavrilovič, oddaja o kulturi 22.35 Športna sobota 22.55 Makfest89 posnetek festivala narodne glasbe _1. program TV Zagreb 8.50 9.00 14.30 16.00 16.45 17.00 17.30 18.30 19.15 19.30 20.15 21.50 22.20 2240 1.10 TV Koledar Izbor izobraževalnega programa Močan človek s Harrvjem Langdonom Sedem TV dni TV dnevnik Narodna glasba Retrospektiva Mira Kovača: Oče ali samota, TV drama Dokumentarni program Vreme TV Dnevnik Ceneje je, če jo obdržiš, ameriški film Izzivi dobre informatike, dokumentarna serija TV Dnevnik Program plus Poročila NEDELJA 15. oktobra 8.45 8.55 12.00 13.00 13.40 16.25 16.30 17.45 16.50 18.45 18.55 19.00 19.15 19.30 19.55 19.59 20.15 20.20 21.10 22.35 22.40 Video strani Otroška matineja Kmetijska oddaja J Binder: Huston — legenda Teksasa, ameriška nadaljevanka Uspešnice pop delavnice 89 Video strani TV Dnevnik 1 Poslovne informacije Najljubši učenec, ameriški film Risanka Ep, Video strani TV Mernik TV okno TV Dnevnik 2 Vreme Zrcalo tedna EPP M. Šečerović: Tovarišica ministrica, humoristična nadaljevanka Zdravo (vmes Poročila) Informativna oddaja za goste iz tujine Video strani_ _2. program TV Ljubljana 10.00 Danes za jutri in Vrnitev odpisanih, nadaljevanka TV Beograd 16.30 Športno popoldne 19.30 TV dnevnik 19 55 Zakaj bolijo noge. revmati- zem v nogah, 2. oddaja 20 25 Potovanja po velikih želez- nicah sveta, angleška dokumentarna serija 21.15 Dokumentarna oddaja 23.45 Športni pregled 23 30 Reportaža z nogometne tekme 23.50 Pokal evropskih prvakov v hokeju na ledu _1. program TV Zagreb 9.20 Poročila 9.20 Nedeljsko dopoldne za otroke 12.00 Kulturna dediščina, izobraževalna oddaja 14.50 Nedeljsko popoldne 16.50 Ćuprija, potopisna reportaža 17 20 Lili, ameriški film 18.45 Risana serija 19.10 TV sreča 19.30 TV Dnevnik 2000 Balkan ekspres, TV nadaljevanka 21.35 TV Dnevnik 23.00 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.05 Program plus 1.05 Poročila PONEDELJEK _16. oktobra 10.00 Video stani 10.10 TV mozaik 13.25 Video strani 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 TV mozaik 16.50 Utrip 17.05 Zrcalo tedna 17.20 Da ne bi bolelo 17.45 Oči kritike 18.15 Video strani 18.20 Spored za otroke in mlade 18.20 Radovedni Taček 19.00 Risanka 19.15 TVokno 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 J. Berger: Odmev, franc. TV drama 21.35 EPP 21.05 Propagandna oddaja 21.40 Osmi dan 22.20 TV Dnevnik 3 22.30 Vreme 22.35 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.10 Video strani _2. program TV Ljubljana 16.30 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.15 Svet športa 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Stiki 20.55 Televizija, angleška dokumentarna serija _1. program TV Zagreb 8.20 TV Koledar 8.30 Dositej Obradovič, serija za otroke 9.00 šolski program 15.10 Poročila 15.15 Program plus. ponovitev 17.15 TV dnevnik 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Dokumentarna oddaja 18.55 Mali koncert 19.10 Vreme 19.13 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.05 N. Pejič: Krivda, TV drama 22.10 TV Dnevnik 22.30 Informativna oddaja za goste iz tujine TOREK_ _17. oktobra 10.00 Video strani 10.10 Mozaik, šolska TV 11.35 Video strani 15.50 Video strani 16.00 Šolska TV 16.30 TV dnevnik 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, šolska TV, ponovitev 17.50 Video strani 17.55 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Propagandna oddaja 19 30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 Propagandna oddaja 20.05 S. de Beauvoir: Tuja kri, ameriška nadaljevanka 22.55 Propagandna oddaja 21.00 Omizje: Politika — Z oltarja na stojnico 22.40 TV Dnevnik 3 22.50 Vreme 22.55 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.00 Video strani _2. program TV Ljubljana 17.00 18.00 19.30 20.00 20.30 20.35 20.35 22.35 Satelitski programi — poskusni prenosi Beograjski TV program TV Dnevnik Žarišče Žrebanje lota Umetniški večer SP v športni gimnastiki (m ekipno), posnetek iz Stutt-garta Satelitski programi — poskusni prenosi _ 1. program TV Zagreb 8.20 TV koledar 8.30 Oddaja za otroke 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 15.10 Poročila 15.15 TV zloženka, oddaja za otroke 17.15 TV dnevnik 18.05 Številke in črke, kviz 18.25 Znanost 19.10 Vreme 19.13 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Žrebanje lota 20.05 Velemberg — Zgodba o heroju, 1. del ameriškega filma 21.45 TV dnevnik 22.05 Kontaktni magazin 23.35 Informativna oddaja za goste iz tujine 23.40 Za lahko noč SREDA_ _18. oktobra 10.00 Video strani 10.10 Mozaik 10.20 Osmi dan 16.40 Video strani 16.20 TV Dnevnik 1 /O ljubljanska banka 16.45 Poslovne informacije 16.50 Mozaik, ponovitev 16.50 Osmi dan 18.10 Video strani 18.15 Spored za otroke in mlade 19.05 Risanka 19.15 TVokno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Propagandna oddaja 19.30 TV Dnevnik 2 19.55 Vreme 19.59 EPP 20.05 Film tedna Ciklus sodobnega angle škega filma: Rad se te spominjam 21.25 Propagandna oddaja 21.50 TV Dnevnik 3 2210 Svet poroča 23.10 Video strani _2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 18 30 Regionalni programi TV Ljubljana 19.00 Pred izbiro poklica 19.30 TV dnevnik 20.00 Žarišče 22.00 SP v športni gimnastiki _1. program TV Zagreb 820 8.30 9.00 12.20 14.55 17.15 17.35 18.05 18.25 18.55 19.10 19.13 19.30 20.00 22.35 23.25 23 30 TV koledar Pika Nogavička, švedska nanizanka Šolski program Poročila Poročila TV dnevnik Pika Nogavička, švedska nanizanka Številke in črke, kviz ARS poetica Mali koncert Vreme Risanka TV Dnevnik Moderni časi, oddaja o filmu in Črni september, ameriški film TV dnevnik 2 Informativna oddaja za goste iz tujine Za lahko noč ČETRTEK 19. oktobra 10.00 10.10 16.20 16.30 16.45 16.50 19.00 19.15 19.30 20.05 21.20 22.20 22.20 0.35 Video strani Mozaik, Šolska TV Video strani TV dnevnik Poslovne informacije Mozaik, Šolska TV, ponovitev Risanka TV okno TV Dnevnik 2 D. Vasiliu: Sofija Kovalev-ska, sovjetska nadaljevanka Tednik TV Dnevnik 3 Retrospektiva komedije Video strani 2. program TV Ljubljana 17.00 Satelitski programi — poskusni prenosi 18.00 Regionalni program TV Iju-bljana 19.00 Čustva: Vloga in pomen čustev v našem življenju, izobraževalna oddaja 19.30 TV Dnevnik 19.55 Premor 20.00 Žarišče 20.30 Mali koncert 20.40 Oči kritike 21.10 Alpe Jadran __1. program TV Zagreb 8.20 TV koledar 8.30 Smogovci, otroška serija 9.00 Šolski program 10.30 Poročila 10.35 Šolski program 12.30 Poročila 12.40 Prezrli ste, poglejte 15.10 Za lahko noč, ponovitev 17.15 TV dnevnik 17.35 Smogovci, serija za otroke 18.05 Številke in črke, kviz 19.13 Risanka 19.30 TV Dnevnik 20.00 Politični magazin 21.05 Zabavna oddaja 22.00 TV Dnevnik 22.20 Informativna oddaja za goste iz tujine ALPETOUR SOZD ALPETOUR Skofja Loka TO/l) Potniški promet Kranj SOZD ALPETOUR Skofja Loka TOZD Potniški promet Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge: PLANER ANALITIK Pogoji: Višja šola ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj na sorodnih delih. Poskusno delo 3 mesece. Pisne vloge z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema 8 dni po objavi kadrovski sektor Skofja Loka, Titov trg 4b. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 60 dni po izteku prijavnega roka OKTOBER - MESEC VARČEVANJA - MESEC BREZ VRST V GORENJSKI BANKI SE ŽELIMO VRSTAM IZOGNITI! 3 Obkroženi dnevi so izplačilni in takrat so vrste v vseh bankah najdaljše. AH ni OStalih dni več? ZATO, POČAKAJMO DAN, DVA IN VRSTE PRED BANČNIMI OKENCI SE BODO PORAZDELILE. NAŠ ARGUMENT ZA TAKO PRIPOROČILO - OBRESTI! Predvideni povprečni OD v SR Sloveniji za oktober = 11.500.000 din čas dnevni faktor znesek (povp. OD) obresti 1 dan 1,00938831 11.500.000 din 108.000 din 2 dni 1,01886477 11.500.000 din (» ' 216.900 din^f PREPRIČANI SMO, DA SE ZA TAK ZNESEK SPLAČA PRIHRANITI ČAS IN ŽIVCE! PODALJŠAJMO »MESEC BREZ VRST« ČEZ CELO LETO! Temeljna banka Gorenjske Petek, 13. oktobra 1989 7. STRAN GLAS Razstava v Narodnem muzeju Ljubljana SLOVENCI V LETU 1789 Ljubljana - V sredo so v Narodnem muzeju v Ljubljani odprli zanimivo razstavo, ki sicer sodi v okvir letošnjega praznovanja ob obletnici francoske revolucije, prelomnim letom v človeški zgodovini. Gre za obdobje, ki je bilo nadvse pomembno tudi za Slovence: to je čas slovenskega narodnega prebujenja in obenem uveljavljanja slovenskega jezika. Obdobje, ki ga zajema razstava, doslej tako celovito še ni bilo predstavljeno. Gradivo za tak prikaz pa so prispevali domala vsi slovenski muzeji in nekatere druge institucije. Delo za razstavo Slovenci v letu 1789 se je začelo že pred tremi leti. Vrsto predmetov, ki so prišli iz muzejskih skladišč, je bilo namreč pred razstavo treba še restavrirati. To sicer ne velja za celoten izbor iz muzejske zakladnice - brez dvoma je izraz upravičen - saj so nekateri razstavljeni predmeti izredno ohranjeni. To velja na primer za slikovite stenske tapete, ki so tokrat prvič na ogled in še marsikaj drugega. Sestavljala razstave pod vodstvom avtorice, kustosinje Jasne Horvatove, so imeli brez dvoma težavno nalogo: na razmeroma majhnem prostoru štirih dvoranic Predstaviti tako pomembno obdobje Slovencev s pravilno izbranimi predmeti. Gradiva v s'o\enskih muzejih je namreč tudi za to obdobje obilo, z njim bi lahko napolnili celotno sto 'et staro stavbo Narodnega muzeja, pa še bi ostalo. To, da smo Slovenci zdaj vendarle prišli do takšne razstave, ki bo 'ahko potovala tudi v druge kraje in republike, skorajda odtehta nenehne prostorske težave naše osrednje muzejske ustanove. Rešuje pa seveda ne. Razstava je prikaz druge polovice 18. stoletja na Slovenskem, s poudarkom na obdobju od sedemdesetih let 18. stoletja do leta 1789. To je čas reformnih prizadevanj prosvet-•jenega absolutizma Marije Terezije in Jožefa II., ki so poskrbela za temeljito preosnovo države. Reforme so takrat posegle na vsa področja življenja -ukinjale so se predpravice plemstva, poskrbeti je bilo trebaza uveljavitev načel merkan-tilizma in fiziokratizma v gospodarstvu, olajšati kmečka bremena z davčno in urbarial-no regulacijo, razrahljati pod-ložniške spone in izboljšati posestne pravice podložnikov, okrepiti meščanstvo in postavi-t' na noge udarno vojsko in zanesljivo uradniško upravo, precediti šolstvo s splošno šolsko obveznostjo, sodstvo, zdravstvo, itd. Skozi zasnovo razsta- Konzolni svečnik, druga polovica 18. stoletja, pozlačeno in polihro-mirano železo, Narodni muzej Ljubljana zdravnika Hacquet in Scopoli po Slovenskem iščeta zanimivo rastlinje in rože ter o tem pišeta knjige, dosledno ob latinskem imenu uporabljata tudi slovenska imena. Sodniki izrekajo svojo prisego, da bodo sodili po pravici, tudi v slovenskem jeziku; ko Marija Terezija uveljavi splošno šolsko obveznost, je treba napisati učbenike za nižje razrede v slovenskem jeziku, itd. Hkrati s tem se začne uveljavljati tudi zavest, da so vsi Slovenci ne glede na pokrajinske meje med njimi sestavni del iste narodnostne celote. Razstava je zamišljena tako, da obiskovalca vodi od predstavitve takratne monarhije, posebej so predstavljene spremembe na podeželju in v mestu (obrt, cerkev, šolstvo, itd), zaključuje pa se s predmeti, ki so nekdaj bili namenjeni poči-vanju in razvedrilu. Vrsta predmetov na razstavi je prvikrat (po vojni) na ogled. Predmeti so večinoma iz Slovenskega etnografskega muzeja in Arhiva Slovenije, s posameznimi eksponati pa sodelujejo skoraj vsi ostali slovenski muzeji, med drugimi tudi Gorenjski muzej in Železarski muzej Jesenice. Servis za dve osebi, tretja tretjina ska manufaktura. Narodni muzej ve se prepletajo trije momenti -vpliv države na življenje v takratni monarhiji, značilnost tistega časa je gotovo poudarjanje razuma in končno gre tudi za kulturne spremembe na Slovenskem. Potrebo po izobrazbi in omiki so še kako dobro razumeli prosvetljenci tistega časa. 18. stoletja. Dunajska porcelan-Ljubljana kot so Žiga Zois, Pohlin, Japelj in drugi. V javnem življenju se je začel uveljavljati ljudski jezik, izobraženci so materinščino - slovenski jezik študirali in uporabljali pri pisanju poljudnoznanstvenih knjig, učbenikov, strokovnih in tudi leposlovnih del. Ko na primer V muzejskih prostorih pa se bo bo ves čas, kar bo razstava odprta, to je do 15. januarja 1990, dogajalo še marsikaj. Poleg občasnih predavanj o tem obdobju na Slovenskem, koncertov na starih glasbilih, med drugim na enem od redkih kla-vikordov v Evropi, bo muzej počastil še eno obletnico. Gre za dvestoletnico prve uprizoritve Linhartove Županove Micke. Decembra se bodo med obiskovalce razstave nekajkrat pomešali Anže, Micka in njen oče ter s kratkimi odlomki iz igre dodali še nekaj k plastični predstavitvi duha tistega časa. Lea Mencinger Šest knjig zbirke Vrba NOVO IZ SLOVENSKEGA PRIPOVEDNIŠTVA Kot 01 da sTov^Jl«XTb*P" Preiern.°V družbi ne ve,Ja, da so za slovensko književnost hudi časi: v zbirki, namenjeni predstavljanju izvirne ----S'°Venske knj.zevne ustvarjalnosti, je namreč izšlo letos že šest knjig, ki so jih ta teden predstavili na tiskovni konferenci Ni bilo načrtovano, da se letošnja bera zbirke Vrba predstavlja po avtorjih v izredno velikem generacijskem razponu, kot ga predstavljata na primer "^utrudljivi Anton Ingolič in mladi Feri Lainšček. Uredniški r°ki Andreje Kmeclove gre za-sluga, da je zbirka tudi žanrsko ^animiva in različna od klasi-^nega romana pa do najstni-skega romana. Vse knjige v z°>rki pa imajo prav gotovo jjkuprio lastnost, da so namreč merljive, da bodo spregovorile tako zahtevnejšemu bralcu kot tist-To ska k emu, ki išče zgolj razvedrilo. 1 Pa pomeni, da se je slovenja knjižna polica povečala za n°vih šest knjig, ki lahko nost-J° oznako, da so dobre. Roman Antona Ingoliča Postavljanje ima dvojen pomen. £° eni strani pisatelj v usodi polnega junaka, ki čaka na svo-\° smrt, razmišlja o takih člove-p'b stalnicah, kot so samota, 'Jubezen, obup. V dodatku k [°manu pa pisatelj pojasnjuje 'udi dvojni pomen naslova svo-i^ga romana. C e mu je namreč verjeti, je napisal svojo zadnjo knjigo. Toda na predstavitvi je pisatelj, ki z mladostno vnemo in občudovanja vredno energijo v visoki starosti piše knjigo za knjigo, zatrdil, da se mu življenje zdi en sam niz posla-vljanj. Zato ne bi bili presenečeni, če bi Anton Ingolič dodal svojemu poslavljanju od pisateljevanja že prihodnje leto še kako knjigo. Enciklopedija humorja je posebne vrste knjiga izpod peresa Žarka Petana. Ker humoristi radi svet postavljajo na glavo, tudi ta knjiga ni enciklopedija v dobesednem smislu, ima pa seveda od prve do zadnje strani polno mero humorja ujetega v različne oblike - od aforiz-mov, do groteske, humoreske, parodije, satirične pesmi, do vica in znanstvene fantastike. Enciklopedija humorja je povsem resen prikaz Petanovega dolgoletnega dela na področju humorja; skratka resno delo, ki se ga prebira z muzanjem in nasmehom in morda celo s kakšnim napadom krohota. Novo knjigo Pavleta Zidarja Telegram sestavljajo tri novele napisane v značilnem in vedno prepoznavnem pisateljevem slogu. V novelah se prepletajo ljubezen, smrt, družbenopolitična jeza, dogodki iz kriminalne kronike, občudovanje in obenem zaničevanje ženske, iskanje življenjskih prispodob, po Zidarjevem pisateljskem načinu prepletenih v novelah Tihožitje zgodnje jeseni. Les in Telegram. Med najbolj zanimive knjige v zbirki sodi prav gotovo nova knjiga Petra Štoparja Evina poštevanka. Prizorišče - re-stavriranje srednjeveških fresk v neki istrski cerkvici je le okvir za zapleteno razkrivanje -kot luščenje ometa s freske -nastanka in poteka pripovedo-valčevega življenja. Zanimivo in duhovito pisanje z nekaterimi značilnostmi, ki razkrivajo, da je pisatelj po profesiji arhitekt, razkriva dileme in dvome mladega intelektualca sedanjega časa. Janija Virka roman Rahela sodi med tisto slovensko prozo, ki se po svojih značilnostih vključuje tudi v sodobni evropski roman. Pisatelj knjigo začenja z junakovo smrtjo na začetku romana - po znanem izreku "potovanje je končano, pot se začenja". Roman, ki ima svoj konec na začetku, je pisan v slogu, ki po pisateljevih besedah ni za kosmata, pač pa za drugačna, tankočutnejša ušesa. Zbirko "poživlja" tudi edini mladinski roman Ferija Lainš-čka Ajša Najša. Ali gre za roman ali "le" za povest, je postranska stvar. Najpomembnejše je gotovo to, kar se je pri branju zdelo recenzentu knjige Branku Hoffmanu: da gre namreč od prve do zadnje strani v bistvu za ljubezen. V sproščeno doživljanje mladosti se neprisiljeno vpleta svet odraslih -knjiga na ta način postaja zanimiva in berljiva tudi za "odrasli svet", ki tako rad pozablja, da je prav tako šel skozi težavna in obenem čudovita najstniška leta. L. M. KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše razstavlja pet tirolskih kiparjev: prof. Erich Keber, Markus Florian, Erich de Ghezi, Peter Kuttler in Gerbert Ennemoser. V Stebriščni dvorani razstavlja slikar Adi Keber. V Prešernovi hiši je na ogled retrospektivna razstava del Izidorja Jalovca. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo Delavska ustvarjalnost 89. Ob tem bo krajši koncert vokalnega okteta DPD Svoboda France Prešeren Žirovnica. KROPA - V Kovaškem muzeju je odprta razstava o delu Jožeta Gašperšiča (1896 - 19641. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled Klubska razstava fotografij in diapozitivov foto - kino kluba Radovljica. BLED - V galeriji Mozaik, Almira Grad Grimšče, je odprta razstava slik akad. slikarja Štefa Potočnika. SKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan vsak dan,razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo fotografij Jara Miščeviča, člana Foto - kino kluba Tržič. DOMŽALE - V Likovnem razstavišču Domžale je na ogled razstava slik akad. slikarja Milana Butine. SKOFJA LOKA - Folklorna skupina Tehnik Skofja Loka sprejema nove plesalce in plesalke in instrumentaliste. V nedeljo, 15. oktobra, ob 20. uri bo v prostorih Krajevne skupnosti Pod-lubnik (Diskont) avdicija. Prijatelji folklore vabljeni. KONCERTI STARE GLASBE Ljubljana - Ansambel za staro glasbo 415 International bo v okviru svoje evropske turneje nastopil tudi v Ljubljani v Narodni galeriji. Ljubljanski koncert sodi v okvir evropske turneje tega ansambla, ki ga ob svojem prazniku sponzorira Inter-trade. Vodja Ansambla 415 International, Klemen Ramovš, je sestavil skupino iz samih vrhunskih glasbenikov iz več dežel: poleg flavtista Ramovša sodeluje še italijanski oboist in flavtist Paolo Faldi iz Genove, vzhodnonemški gambist in violončelist Thomas Fritzsch in izraelski čembalist Shalev Ad - El. Glasbeniki bodo nastopili tudi v Avstriji, Franciji, Belgiji in Nizozemski. V okviru koncertov, ki so načrtovani po Slovejniji v naslednjem letu, se bo avgusta priključil še zahodnonemški flavtist Andreas Kroper. Na koncertu v Ljubljani, ta bo v torek, 14. novembra, ob 19.30 v Narodni galeriji, bodo na sporedu dela G. Ph. Tele-manna, G. F. Handla, J. Duphlyja in A. Vivaldija. Ljubitelji stare glasbe pa bodo na svoj račun prišli že konec tega meseca, saj Klemen Ramovš pripravlja tri recitale japonske in slovenske glasbe za kljunasto flavto. Prvi koncert bo 27. oktobra na Ptuju, 30. oktobra na Bledu v Grand hotelu Toplice in 2. novembra v Ljubljani v Galeriji Equrna, vsakokrat ob 19.30. MOZ NA BEGU The Running Man Glavne vloge: Arnold Schwarzenegger, Maria Conchita Alonso Režija: Paul Michael Glaser Filmi, v katerih igra Arnold Schvvarzenegger, so praviloma (pod)žanr zase. Ni toliko pomembno, ali se film dogaja v fiktivni preteklosti, velemestnih ulicah ali v južnoameriški džungli, glavna in označujoča je naavzočnost oglatega Avstrijca Arnolda. Kot aktualna in prestižna zvezda osemdesetih, je Schvvar/enegger v dosedanji karieri že večkrat dokazal premoč nad edinim tekmecem v tovrstnem tipu filmov, Silvestrom »Rambo« Stallonejem. Stallone namreč igra vedno isti infantilno stupidni lik. spačenega Opičja-ka, ki je zmožen zgolj dveh skrajnih cmocij: od naivne in bebave naklonjenosti, kot zametke ljubezni, do razbojniškega besa. kjer tolče, strelja in masakrira na stotine nasprotnikov, večinoma Rusov. Schvvarzenegger je veliko subtilnejši, kompleksnejši in razno-vrstnejši v vlogah svojih super junakov. Briljantni, eksplozivni barbar v Milliusovem Conanu, negativec v Cameronovem Termi-natorju. ruski(!) oficir v Hillovi Rdeči vročici in. prvič v zgodovini tovrstnih filmov naleti na fizično močnejšega nasprotnika, katerega mora premagati z zvijačo in hinavščino (McTiernan. Predator). Seveda pa obstaja v Schvvarzeneggerjevi filmografiji tudi določen odstotek režijskega škarta, kot naprimer Conan 2 (Heischer). Commando (Lester). Surovi udarec (Irvin) in pa naš današnji film. Mož na begu. Žalostno je gledati, kako je uspelo režiserju P. M. Glaserju skozi cel film tako »zatreti« svojega glavnega igralca. V prvih petnajst minut film zgodba še intrigira, Schvvarzeneggerju je omogočeno sprostiti del svoje animalne energije, vendar kakor se film razvija, postaja vse čedalje bolj bledo, nezanimivo in dolgočasno. Zgodha. po zgledu na Orvvella (1984), je postavljena v naslednje stoletje, pod nekakšno vojaško totalitarno diktaturo, kjer oblasti pokorijo in kontrolirajo zavest množic s televizijo. Schvvar/enegger postane protagonist najbolj gledane oddaje, kjer pred IV ekrani gledalci spremljajo lov na človeka. Uspe mu znebiti se vseh nasprotnikov, se vrnili v TV studio, in ga spektakularno razsuti. Zavest ljudi je osvohojena; vojske, ki v začetni ekspoziciji pokriva celo državo, ni od nikoder. Novi ludizem 21. stoletja nad televizorji in kamerami, deluje brez napake. Nenaclahnjena režija, stereotipen scenarij, lena, a še gledljiva akcija, ironična distanca v formi groteskno prediz.ajniramh »lovcev«, malodane gledališka statičnost v fotografiji in minimum prostora za prirojeno ekspresivnost igralca, tvorijo glavne karakteristike tega zbeganega produkta. Ker je v filmu veliko nasilja, priporočljivo samo za mlajše od petnajst let. Ocena: 2 Zoran Smilja nič ureja LEA MENCINGER @®®ISSM©IESGLAS 8. STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 13. oktobra 1989 KOMPAS SMUČANJE 89/90 ŽE V PRODAJI Francija, Avstrija, Italija, ČSSR, Bolgarija 20% popust za gotovinska plačila POČITNICE 89' — DOMOVINA BLIŽJE SONCU - JESEN NA LOŠINJU * MALI LOŠINJ - hotel AURORA/VESPERA — 7 dni, polni penzion, odhodi vsako soboto 196 DEM v 1/2 sobi, 228 DEM, v 1/1 sobi, plačljivo v dinarjih. * VELI LOŠINJ - hotel PUNTA - 7 dni, polpenzion, odhodi vsako soboto Organiziran avtobusni prevoz Cena 37 DEM, plačljivo v dinarjih. * NOVO * * PRIPRAVLJAMO, PROGRAM MINI POČITNICE ZA DAN REPUBLIKE (28. 11.-3. 12. 1989). Podrobnejše informacije in prijave v vseh poslovalnicah KOMPAS-a. * 10-dnevni zdravstveni paket UMAG-hotel SIPAR 14 dni, polni penzion, oktober, november, december; * ZA DAN REPUBLIKE — KOMPASOVO SREČANJE — POREČ (H. Parentium), ANTENINA KARAVANA — ROGLA _ * ZELO UGODNO * * AŽURNA OBALA (Niča - Cannes) avtobus, 4 dni, odhodi vsak četrtek v oktobru in novembru, cena 99 USD (plačljivo v dinarjih) * PARIZ — 200 let po revoluciji avtobus, 5 dni, odhodi vsak četrtek v oktobru in novembru, cena 125 USD. (plačljivo v dinarjih) KATAMARAN »PRINCE OF VENICE« * Vikend v Istri z ogledom Benetk, 3 dni, 27.10., cena 138 DEM, plačljivo v dinarjih * Benetke, 1 dan, 21.10., cena 60 DEM, plačljiva v dinarjih S KOMPASOM NA KONCERT V MUNCHEN - JOE JACKSON, 1 dan, 18. 10., avtobus - SKUPINA »YES«, 1 dan, 13. 11., avtobus - SKUPINA »AEROSMITH« (predskupina THE CULT), 1 dan, 29. 10. avtobus * LEPOTE DOMOVINE — SINDIKALNI IZLETI * * Z LETALOM: Ohrid, Črna gora, Dubrovnik, Vis, Vojvodina * Z LETALOM, LADJO OZ. VLAKOM: — Dubrovnik in Črna gora, na Hvar in Vis * Z AVTOBUSOM: — Komati, Brioni, Plitvice, Vis, Medjugorje, Kopački Rit *NOVO * * S KOMPASOM IN REVIJO ANTENA na trgatev v Slovenske gorice, 1 dan, 14. 10. avtobus * ORGELSKO POPOTOVANJE, avtobus 1 dan, 19. 10. (ogled slovenskih cerkvenih orgel in obisk orgelskega koncerta v mariborski stolnici) * SIJAJ UKRAJINSKIH ZAKLADNIC — Zagreb, avtobus 1 dan, oktober, november * KOMPAS ZA OTROKE: MINIMUNDUS (svet v malem), avtobus, 1 )dan, oktober POTOVANJA V TUJINO PRIVOŠČITE SI SVET! * SONČNA SICILIJA, 4 dni, letalo 19. 10. * VEČNI RIM, 4 dni, avtobus/letalo; letalo/avtobus, 26. in 29. 11. 89 * BENETKE, avtobus, 1 dan, 14., 21. 10. * URBINO-SAN MARINO, avtobus, 29. 11. * PARIZ, 5 dni, 26. 10., letalo 15. in 29. 11. * LONDON, 4 dni, 14., 21. 10., letalo * DUNAJ, 2 in 3 dni avtobus, za zaključene skupine, oktober — 20. 10 * BUDIMPEŠTA, 3 dni, 6. 10., (zagotovljen odhod), 27. 10. * BRATISLAVA, 1 dan, 5. 10., 19. 10., 2. 11., 16. 11. * MOSKVA—LENINGRAD, 8 dni, 19. 10., 1.1. 1990 S POSEBNIMI LETALI V = * ŠPANIJO, PORTUGALSKO, NA MADEIRO, V TURČIJO IN EGIPT — Portugalska in Madeira, 15. 10., 12 dni — Lizbona — vikend, 2. 11., 4 dni — Carigrad in Mala Azija, 4 in 5 dni, 19., 22., 25., 29. 10 — Po širni dolini NILA, 8 dni, 19. 10., 6. in 26. 11., 2. 12. — Velika egiptovska tura, 12 dni, 13. 11. — Dežela faraonov, 5 dni, 23. 11., 8.12. — Baleari, 5 dni, 28. 11. Prijave sprejemajo naslednje Kompasove poslovalnice: Skofja Loka Nama — tel.: 621-957, Kranj — tel.. 28-473, Jesenice — tel.: 81-768, Bled — tel.: 77-245. Kranjska gora — tel.: 88-162 Kompasova poslovalnica v Kranju posluje v drugem nadstropju GLOBUSA. Tel.: 28-472, 28-473 GORENJSKI DNEVI PRI ŠPAROVCU od 1. do 31. oktobra 1989 POSEBNA PONUDBA izvozna cena 392,- ATS VELIKA IZBIRA KASETOFONOV IN AVTORADIEV TER ZVOČNIKOV Vsi, ki boste do 31. 10. 1989 pri blagajni marketa oddali izpolnjen kupon z odgovorom na zastavljeno vprašanje, boste sodelovali v nagradnem žrebanju, ki bo 3. novembra ob 12 uri v marketu. Nagrade so: 1. radio z dvojnim kasetofonom 2. avtoradio z nočno osvetlitvijo 3. par zvočnikov za avtoradio - 40 vat 4. 10 litrov jedilnega olja S PAR ® KUPON ŠPAROVEC Kako se imenuje kraj, v katerem je market ŠPAROVEC? Ime in priimek in naslov OBČINA KRANJ Sklad stavbnih zemljišč Sklad stavbnih zemljišč išče zazidljivo stavbno parcelo, stanovanjsko hišo v gradnji ali že zgrajeno stanovanjsko hišo v območju Primskovega, Britofa ali Predoselj. V zameno nudimo stavbno parcelo v Kranju (Planina II), na Visokem ali Golniku! Interesenti naj svoje ponudbe pošljejo na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Kranj, Trg revolucije l, Kranj. L0IBLKAUF POZNATE TEGA GOSPODA? ČE NE, POTEM GA MORATE ČIMHITREJE SPOZNATI! ON VAS PRIČAKUJE KOT NOVI poslovodja pri LciUkauj -u AVSTRIJA - KIRSCHENSTHEUER 48 (PRED MOSTOM ČEZ DRAVO DESNO) ZA VAS IMA MNOGO UGODNIH PONUDB IN VAS Z VESELJEM PRIČAKUJE! RIO ROST KAVA 1 kg 44,90 JEDILNO OLJE ioi 109,90 Ital. RIŽ 5 kg 4- VEDRO 49,90 ŽENSKE FINE HLAČNE NOGAVICE 5 KOSOV PAKET 25. MINAS SUROVA KAVA od 10 kg 35. RAMA 5 005g 13,50 MILKA ČOKOLADA VSEH VRST 300 g 21,90 »PETARDE« 100 kosov 79. ŠE CENEJŠE JE - ŠE VEČ IZBIRE Cvetličarna Dil.UA MINI TRŽNICA PLANINA. KRANJ NUDIMO VAM VSE VRSTE CVETJA, LONČNIC, ŠOPKOV, VENCE IN ARANŽMAJE. STORITVE PO NAROČILU. VSAK DAN OD 8. DO 12. IN OD 14. DO 19. URE, NEDELJA OD 8. DO 12. URE. BOGATA PONUDBA - UGODNE CENE KRANJ - mesto BOGATA PONUDBA - UGODNE CENE NOVO V KRANJU FITNESS CENTER Za koga? Za Vas po Vaši meri Nudimo Vam: - Body building Vadba je organizirana tako za začetnike, kot za tiste, ki se s tem športom že ukvarjajo. Vadba je organizirana za oba spola od trinajstega leta dalje. - Aerobika Vadba je organizirana glede na Vašo telesno pripravljenost. - Samoobramba V času vse večjega nasilja čutimo potrebo po samoobrambi. Priključite se nam in spoznajte osnove JUDA in KARATEJA. - Savna Zima prihaja! Povečajte Vašo odpornost proti prehladu, gripi in boleznim srca in ožilja Cene so močno konkurenčne. Ob plačilu desetih (10) obiskov nudimo popust 20 %. Za dijake in študente veljajo posebno nižje cene. Ponedeljek in sreda sta rezervirana samo za ženske. Čas je, da storite nekaj tudi za Vaše zdravje in Eočutje. Obiščite nas, ne o vam žal. Informacije: Fitness center, Prešernova 13, Kranj* (na koncu prehoda P" »Sadje-zelenjava« h odprto vsak dan od ponedeljka do sobote od 17. ure dalje. ZA TOPEL IN UDOBEN DOM Za mednarodni sejem stanovanjske opreme, ki se začenja danes in je že 22. po vrsti, odprl pa ga bo danes dopoldne v Savskem logu predsednik radovljiške občinske skupščine in hkrati predsednik skupščine gorenjskih občin inž- Marko Bezjak, bi v zvezi z rednimi sejemskimi prireditvami, ki so med letom v Savskem logu, lahko rekli, da se "ga drži" neke vrste smola. Bila so leta, ko so na tej prireditvi razstavljala in proizvajalci predstavljali različno opremo za urejanje bivalnega Prostora. Celo najnovejše dosežke na področju opreme in tehnologije so pripeljali v Kranj. Veliko strokovnih razprav in razlag o ekonomičnosti ogrevanja, o različnih ogrevalnih sistemih, o urejanju notranjih prostorov, okolice stanovanjskih objektov in podobno je bilo že na tem sej-Rftr. Pa se je dogajalo, da potem ni bilo obiskovalcev. Po-fem so, najbrž zaradi pestrosti ln zanimivosti prejšnje prireditve, prihajali v velikem številu obiskovalci, a zaradi (morda) slabega obiska na zadnji tovrstni prireditvi spet ni bilo nekdanjih razstavljal-cev. Nikdar se sicer ni zgodilo, da ne bi bilo ne enih, ne drugih in bi zato prireditev morali odpovedati. Vendar pa so bili trenutki in razmišlja- nja, ko so se tako prireditelji kot proizvjalci in razstavljala spraševali, kako in kaj s tem sejmom v prihodnje. Za letošnjega, ko smo se tudi v Gorenjskem glasu odločili skupaj s prirediteljem, da pripravimo posebno prilogo v našem časopisu in na enem mestu oziroma na osmih straneh združimo in predstavimo razstavljalce z njihovo ponudbo na sejmu, in na ta način morda spodbudimo, da bi ta prireditev v prihodnje zaživela tako, kot je bila že na začetku zamišljena, bi lahko rekli, da je tokrat sejem Stanovanjske opreme morda bolj bleda slika že uspešnejših pred leti, pa tudi boljši, kot nekateri v preteklih letih. Udoben in topel dom: s tem geslom, pod katerim smo pripravljali osem strani (kamor smo silom prilik uvrstili tudi razpis za stanovanja), smo najbrž povedali vse; tudi to, kakšna naj bi ta prireditev v prihodnje bila, da bi bila zanimiva za obiskovalce in poslovno uspešna tudi za razstavljalce in proizvajalce. Na novinarski konferenci v začetku tedna so prireditelji povedali, da jim žal ni uspelo dobiti nekaterih domačih, kranjskih proizvajalcev tkanin oziroma dekorativnih izdelkov, da so arhitekti, projektanti odpovedali, da je ostalo le pri idejah o svetovanju o malih živalih v stanovanju, o akustiki, o organiziranem otroškem varstvu, zavarovalništvu, gasilstvu oziroma požarni preventivi, itd. Vse to prav gotovo sodi tudi v Udoben in topel dom, v prijetno počutje in bivanje v stanovanju. Naj bo to iztočnica za jutri: za vse skupaj. _ . Poleg precej tradicionalnega programa pa je tokrat prav gotovo vsekakor spodbuden nastop Stanovanjske zadruge Kranj na sejmu s servisom za graditelje oziroma zadružnike. Pol tisočletja sejmarstva ni moč kar pozabiti Ves Savski log naj bo poslovno prireditveni prostor Ni naključje, da so se v dneh pred 22. mednarodnim sejmom stanovanjske opreme, ki bo od 13. do 19. oktobra na prireditvenem prostoru Gorenjskega sejma v Savskem logu v Kranju, izkristalizirala nekatera stališča in menja, kako in kaj v prihodnje. Ob bližajoči se 500-letnici sejmarstva v Kranju in pripravi dolgoročnih usmeritev glede na poltisočletja dolgo sejemsko tradicijo sta bili namreč še do nedavnega odprti dve vprašanji: ali s sejmi v Savskem logu nadaljevati, ali pa naj bi se Kranj v prihodnosti sejemskim prireditvam, in s tem tudi tovrstni tradiciji, odpovedal. Letos mineva deset let. odkar da se torej s tem nadaljuje petsto- je Savski log z novo večnamensko, halo in začetnim zunanjim urejanjem dobil današnjo podobo. Vsa dolžniško-upniška razmerja so zdaj poravnana, posojila plačana in urejene so bile tudi zahteve za ureditev obratovalnega dovoljenja. To pa je vsekakor tudi osnova za nadaljnje načrtovanje. V zadnjih desetih letih se je sejem z različnimi letnimi programi in prireditvami uveljavil oziroma nadaljeval sejmarsko tradicijo doma. vključil pa se je tudi (pač glede na možnosti, ki jih imajo naši sejmi nasploh) tudi v tujini: še posebej v prostoru Alpe-Jadran. Ob uspešnem desetletnem poslovnem obdobju pa se je v sami sejemski organizaciji iztekla tudi takrat opredeljena oblika organiziranosti. Pravno formalno gledano so se V delovni organizaciji Poslovno prireditveni center maja letos na referendumu odločili, da preidejo v družbeno podjetje, v katerega se vključuje tudi programski svet, ki naj bi skrbel za pospeševanje in napredek sejemskega marketinga in razširjanje dejavnosti ter predvsem opredelil prostor, na katerem je sejem. Odločilen s tem v zvezi, predvsem kar zadeva prostor, bo prav gotovo sestanek predsednikov gorenjskih občinskih skupščin in izvršnih svetov, ki bo v torek, 17. oktobra, na sejmu. Direktor Poslovno prireditvenega centra Gorenjski sejem Franci Ekar, pravi, da so osnov na izhodišča /a ra/pravo opredeljena. Pomenijo pa odločitev, da sejem v prihodnje v Kranju ostane. letna, tradicija, predvsem pa. da se opredeli najbolj dragocen prostor v Kranju. "Če so bila mnenja še do nedavnega različna, je zdaj razčiščeno, da sejemskega programa v prihodnje ne bi preusmerjali v tako imenovane profitne dejavnosti, kot so Franci Ekar na primer skladiščenje, trgovina, brezcarinske cone in podobne. Sejem torej ostaja sejem z razširjenimi programi, ki naj bi se odrazili v visoko strokovnih intelektualnih poslovnih servisih in storitvah. To pa narekuje tudi opredelitev, da se celotni Savski log nameni za poslovno prireditveno dejavnost. Tudi sedanji zimski bazen bi na ta način vključili v sejemsko dejavnost in sicer tako, da bi dobili nove dvorane za seminarje, kongrese, gostinstvo, apartmaje in podobno. Skratka, gre za tržno naravnano opredelitev v prostoru Alpe-Jadran. Poleg ureditve parkirišča, izgradnje oziroma ureditve ogrevalnih in prezračevalnih sistemov na celotnem področju, bi med obema sedanjima halama morali zgraditi nov objekt, za stalno informacijsko oziroma razstavno dejavnost, kjer bi se v prvem nad- stropju predstavljalo gorenjsko združeno delo. V tem programu so seveda tudi možnosti za ustanavljanje mešanih podjetij. V takšno prostorsko in programsko opredelitev bo potem treba vključiti in urediti promet, pri katerem bodo, glede na sedanje stanje, potrebne nekatere spremembe. Težiti bi morali k ureditvi za enostavnejši, funkcionalnejši in varnejši dostop oziroma povezavo s centrom mesta. S sodelovanjem Domplana in Projektivnega podjetja Kranj tovrstna izhodišča že dobivajo idejno zasnovo. Mislim pa, da bo prav sestanek, ki bo v torek s predstavniki gorenjskih občin, neke vrste prelomnica v dokončni odločitvi, da sejem v Kranju ostane, hkrati pa da se njegov razvoj morda opredeli na podlagi razmišljanj in v grobem že nakazanih osnovnih izhodiščih." <•/ ZZ. sejem stanovanjske opreme lMfl Zadovoljni boste z nakupom pohištva za opremo dnevnih sob jedilnic spalnic otroških sob mladinskega pohištva Gotovinski popusti dostava in montaža M}QJ)(plkrW Trgovina na drobno in debelo p. o. Lesce, Alpska cesta 62 Obiščite nas na 22. sejmu stanovanjske opreme v Kranju, od 13. do 19. oktobra 1989 Na sejmu bomo razstavljali in prodajali: % - belo tehniko, drobne gospodinjske aparate, posodo, akustiko - osebna vozila: R-4 CTL, R-5, R-19 - volno, metrski damast za posteljno perilo in brisače pakirane multipak - smučarske komplete in bunde - konce blaga na kg Ajdovščina in srajce - odeje, konce zaves, konfekcijsko posteljno perilo - sir hlebe, bohinjske suhe klobase Murka vas pričakuje Murtcavaspr^uie L! LOGATECJ GRADITE HISO, OBNAVLJATE STANOVANJE, SE ZANIMATE ZA NAKUP STAVBNEGA POHIŠTVA? ŽELITE PRVO KVALITETO, NASVET, MORDA ŠE KAJ? Obiščite nas na 22. sejmu stanovanjske opreme v Kranju, kjer razstavljamo in prodajamo naše izdelke PREPRIČANI SMO, DA BOMO LAHKO USTREGLI VAŠI ŽELJI, SAJ ŽE DESETLETJA OPREMLJAMO OBJEKTE S STAVBNIM POHIŠTVOM DOMA IN V TUJINI. Izdelujemo: — finalizirana okna, balkonska in panoramska vrata — vhodna in garažna vrata — okna po naročilu — okna in vrata opremljena z roletami, polkni ali žaluzijami Informacije: SLOVENIJALES KOMBINAT LESNE INDUSTRIJE LOGATEC 61370 LOGATEC, TELEFON (061) 741 -711 TELEKS 31656 YU KLI TELEFAKS 741 279 (M)m®Kyj©lE5IGLAS 12. STRAN ZA TOPEL IN UDOBEN DOM Petek, 13. oktobra 1989 RAZMIŠLJATE O NAK.UPU po HišTVA £ ...5* ^ ZEUTE OGLEDAT"!.. PortPATl OBIŠČITE NAS V SALONU POHIŠTVA NA DETELJICI PRI TRŽIČU. MOŽNOST NAKUPA PO PROIZVAJALČEVIH CENAH! SVETOVANJE ARHITEKTA OB SREDAH OD 10. DO 18. URE ALI PO PREDHODNEM DOGOVORU. ODPRTO PONEDELJEK - PETEK 8.30 DO 19. SOBOTA 8. DO 13. RAZSTAVLJAMO TUDI NA SEJMU STANOVANJSKE OPREME V KRANJU OD 13. DO 19. OKTOBRA SEJEMSKI POPUST! *? ZDRUŽENA LESNA INDUSTRIJA TRŽIČ Salon pohištva Deteljica, tel. 50-795 Zavarovalna skupnost Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj svetuje Udoben in topel - pa tudi brezskrben dom Jesen - predpriprava na zimo, na hladne dneve in noči... Še vedno imate čas, da pregledate različne ogrevalne naprave, da vas pozimi ne bo zeblo. Ste že pregledali električne, plinske peči, dimne tuljave za centralno ali klasično ogrevanje. Naj vas ne preseneti v stanovanju nenaden požar zaradi električnega stika, eksplozija zaradi slabega tesnila na plinski jeklenki, pokvarjena infra peč v kopalnici ali "sumljiv" oljni radiator. Udoben in topel dom naj bo tudi brezskrben... Ob še tako skrbnem in strokovnem ravnanju pa se lahko zgodi nesreča. Zato ne bi bilo napak, svetuje Zavarovalna skupnost Triglav-Gorenjska območna skupnost Kranj, da se še dodatno oziroma posebej zavarujete proti morebitnim neprijetnim presenečenjem. Imate torej urejeno stanovanjsko zavarovanje in zavarovanje stanovanjskega objekta oziroma hiše? Prepričajte se, za koliko ste se zavarovali, da vas nazadnje ne bi presenetila še inflacija. In nenazadnje, če šele gradite hišo ali jo posodabljate, se prav tako v okviru Stanovanjske zadruge ali kot zadružnik - graditelj sami lahko zavarujete pri Zavarovalni skupnosti Triglav. Na Gorenjskem je trenutno Stanovanjska zadruga Sora v Škofji Loki edina, ki ima za vse svoje člane oziroma zadružnike urejeno tovrstno gradbeno zavarovanje. V Stanovanjskih zadrugah, kjer tega ni, pa se lahko tudi sami odločite. Tako imenovano gradbeno zavarovanje se od ostalih, klasičnih vrst zavarovanja malce razlikuje. Poleg znanih požarnih škod Za gradbeno zavarovanje pa je značilna tudi neke vrste solidarnost, ki se kaže na ta način, da je premija tisto leto, ko nabavite in vgradite več materiala, nekoliko večja, kot takrat ko nabavite in vgradite manj materiala. Vendar je jamstvo med gradbeno zavarovanje vključuje tudi gradbene nezgode, vlom in tatvino. Do nezgode med gradnjo lahko kaj hitro pride. Zgodi se vam ali pa tistim, ki vam pri gradnji pomagajo. Tudi tatvine in vlomi so znane nevšečnosti, s katerimi se srečujejo graditelji. Če imate torej gradbeno barako (zaklenjeno), z gradbenim zavarovanjem lahko zavarujete tudi ves material in orodje, ki sta shranjena v njej. Zavarujete pa lahko tudi ves vgrajeni material. gradnjo vedno enako, preneha pa mesec dni po tem, ko se vselite v zgrajeno hišo oziroma stanovanje. Morda še to: tovrstno gradbeno zavarovanje je v primerjavi z ostalimi sorazmerno poceni. Zato razmislite. Če se boste odločili za takšno zavarovanje, se lahko obrnete na zastopnika Zavarovalne skupnosti Triglav na vašem območlju, ali kjer gradite, ali pa se oglasite v Zavarovalni skupnosti Triglav — Gorenjski območni skupnosti Kranj. ftfo lip bled »9 lesna industrija I 64260 bled, ljubljanska c.32 Obiščite nas na 22. sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 13. do 19. oktobra 1989 LIP Bled, eden od največjih naših izvoznikov, nudi široko izbiro in odlično kvaliteto iz izvoznega programa vseh vrst vrat masivnega pohištva oblog in ladijskega poda. NOVO IZ ALPLESA DNEVNA SOBA PREDSOBA SPALNICA A. AL AL alples industrija pohištva, Železniki, tel 064/67-121 Pohištvo razstavljamo na sejmu stanovanjske opreme v Kranju v času od 13. do 19. 10. 1989. Obiščite nas in izrabite ugodnosti nakupa po proizvajalčevih cenah. Iz programa TRIGLAV vam nudimo še zadnje elemente pohištva v fiksnih sestavih. Ogrevanje in Staro za novo Seznam razstavljalcev, ki se na sejmu predstavljajo z izdelki, ki sodijo v Udoben in topel dom ali z materiali za urejanje in novogradnjo, je precej dolg. Razdelimo jih lahko med razstavljalce oziroma proizvajalce s področja deko-rative (Sukno, Vezenine, Dekorativna, Ideja); notranje opreme oziroma pohištva (Novoles, Lesna industrija Idrija, Lip, Alples, Zlit, Lesni-na, Slovenijales); stavbnega pohištva (KLI, Lesna, Ovsenik Alojz); gradbenega in izolacijskih materialov (Krka, Izolirka, Murka, Lesnina) in peči ter kaminov (TVT, ITPP, Ferromoto, Za-vasnik in Merkur).Posebej naj vas opozorimo na Merkurjev pro- gram, ki bo imel na sejmu v ponedeljek, 16. oktobra, tudi svoj Dan. "Ob stavbnem pohištvu, gradbenih materialih, beli tehniki, domofonih in ugodni ceni italijanskih ploščic, smo se odločili še za poseben poudarek centralnemu ogrevanju. Iz tega dela programa Aleš Krumpestar bomo predstavili firme oziroma izdelke iz Ribnice, Ferromoto in Klockner. Odločili smo se, da bomo izdelke opremili s cenami, odobravali bomo različne popuste; tako za gotovinsko plačilo kot za nakupe na posojilo in še posebne popuste za večje nakupe. S tem v zvezi naj opozorim tudi na Stanovanjsko zadrugo Kranj in sodelovanje z njimi," je poudaril vodja tržnega komuniciranja v Merkurju Aleš Krumpestar. Posebnost, za katero ste najbrž že slišali, bolj temeljito pa se boste o vsem lahko pogovorili na sejmu, pa je tudi nakup pohištva na podlagi Staro za novo. Tovrstno prodajo ima že nekaj časa v Sloveniji Lesna industrija Idrija. Pravijo, da jim tovrstna prodaja dobro uspeva v Sloveniji in tudi v sosednji Hrvaški. Organizirano poteka ta prodaja preko njihovega salona ARK, v katerem se tudi po telefonu (06571-855, 71-267, 71-266) lahko dogovorite za prodajo po sistemu staro za novo in za obisk njihovega svetovalca oziroma cenilca na domu. Sicer pa se Lesna industrija Idrija tokrat predstavlja tudi s svojim proizvodnim programom za dnevne sobe, spalnice in druge stanovanjske prostore. kultura \udimo vam nakup kuhinj, otroških in dnemih sob ter ostalega tudi do 61) % nitjih cenah. Poleg tega ram nudimo ekskluiivno ponudbo motenih zares in rolet design vertikal in pli-sol v več kot M Korcih primernih :a vsak prostor. Izdelujemo tudi projekte in opremo za poslovne prostore, lokale in ostale prostore. OBIŠČITE MS M SEMU STANOVANJSKE OPREME I MANU VW BU.iSl - liDOi 0U\l BOSTE! AkROn 61000 Ljubljana )l Celoišb 27S tel, 061 'S74-2U fax 061348-732 MERCATOR TOZD PRESKRBA TRŽIČ Na sejmu stanovanjske opreme v Kranju od 13. do 19.10. 1989 v večnamenski dvorani razstavljamo in prodajamo: POHIŠTVO BELO TEHNIKO AKUSTIKO TALNE OBLOGE IN PREPROGE UGODNOSTI: 0prodaja na potrošniško posojilo^ 0 sejemski popusti 0brezplačna dostava do OBIŠČITE NAS! iz uvoz*. TV barvni sprejemniki EKRAN 42cm DALJINSKO UPRAVLJANJE Stereoradio Z DVOJNO KASETO IN LASERSKIM GRAMOFONOM DVOSTEZNI ZVOČNIKI Stereoradio Z URO!N VOKMANOM 2.315.489.- cena PRODAJNA MESTA. Elgo LESCE IN SU Union JESENICE tel. 74 067 tel. 81-895 mm KRANJ salon pohištva Primskovo na sejmu v Kranju od 13. do 19.10.1989 razstavlja in prodaja: -dnevne sobe, spalnice, otroške sobe, predsobe, kuhinje, sedežne garniture in ostalo stanovanjsko opremo ■obiščite nas tudi v salonu pohištva v Kranju na Primskovem in v specializiranem salonu kuhinjskega pohištva in bele tehnike na Titovem trgu v Kranju. Obiščite sejem stanovanjske opreme v Kranju, kjer razstavljamo naše izdelke. PROIZVAJAMO TKANINE IZ MIKANE IN ČESANE PREJE V VSEH MODNIH BARVAH IN VZORCIH IZDELUJEMO TUDI VOLNENE ODEJE IN DEKORATIVNE TKANINE ZA ZAVESE IN PRTE mimmvmmGiAs u- STRAN OBVESTILA, OGLASI Petek, 13. oktobra 1989 Na podlagi 41. člena Pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti (Uradni vest-nik Gorenjske št. 5/89) je odbor za solidarnost pri Samoupravni stanovanjski skupnosti Skofja Loka na svoji 33. seji dne 21.9. 1989 sprejel OSNUTEK PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA UPRAVIČENCEV DO SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ IN DRUŽBENO NAJEMNIH STANOVANJ, NAD KATERIMI IMA RAZPOLAGALNO PRAVICO SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST SKOFJA LOKA Prednostni vrstni red je oblikovan na podlagi pogojev razpisa objavljenega 12.5.1989 v Gorenjskem glasu in določil Pravilnika o pogojih in merilih za uporabo sredstev solidarnosti (UVG 5/89). Dokončno sprejeti prednostni vrstni red bo veljal predvidoma od 12. 1. 1990 do 12. 1. 1991, in se v času veljavnosti ne more spreminjati, razen v primerih, ko se prosilčevi pogoji, ki so bili pomembni za uvrstitev na prednostni vrstni red bistveno spremenijo. Po tem prednostnem vrstnem redu bomo dodeljevali predvsem stara izpraznjena solidarnostna in družbeno najemna stanovanja, s katerimi razpolaga SSS Skofja Loka, vsa prenovljena stanovanja s sredstvi solidarnosti in stanovanja pridobljena z nakupi stanovanj od občanov. Velikost in vrsta stanovanj se upravičencem dodeljuje po vrstnem redu uvrstitve na tem prednostnem vrstnem redu na podlagi števila članov gospodinjstva in sicer: — enemu članu — oziroma samskemu upravičencu — soba ali garsonjera največ 32 m:; — dvočlanski družini — garsonjera ali eno-sobno do največ 45 m: • — tročlanski družini — enosobno stanovanje do največ 58 m: — štiričlanski družini — dvosobno stanovanje do največ 70 m-: — petčlanski družini — dvosobno s kabinetom ali trosobno do največ 80 m: rih. Navedene površine so na podlagi določila 4. člena pravilnika maksimum, vendar lahko prosilec pridobi tudi manjše stanovanje, če je takšno na razpolago, koje upravičenec ria vrsti za dodelitev stanovanja. Vsak upravičenec je za pridobitev stanovanjske pravice do solidarnostnega ali družbeno najemnega stanovanja dolžan prispevati lastno udeležbo, pri čemer se upošteva: — vrednost stanovanja — socialno ekonomski položaj upravičenca in njegove družine; — zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine. Lastno udeležbo je upravičenec dolžan plačati pred vselitvijo v stanovanje in zato lahko uporabi tudi namensko posojilo banke. Podrobnejše je vplačilo lastne udeležbe opredeljeno v zgoraj navedenem pravilniku. Pripombe in pritožbe na ta osnutek prednostnega vrstnega reda lahko v pisni obliki podajo občani, delovne organizacije in prosilci in sicer v roku 15 dni od dneva objave v časopisu, to je najkasneje do 25. 10. 1989, na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost Skofja Loka, Spodnji trg 40, Zbor uporabnikov skupščine. Za več kot petčlansko družino je največji povr šinski standard 80 m:, razen v izjemnih prime ČAKAJOČI PROSILCI ZA STANOVANJA V ŠKOFJI LOKI Po preteku tega roka bo odbor za solidarnost oblikoval predlog prednostnega vrstnega reda in upravičencem izdal odločbe o uvrstitvi. Ime in priimek Naslov Zaposlitev Št. točk DRUŽINE - 6 članov 1. NIKOLA BOJIČ Stara Loka 69 Termo 454 DRUŽINE - 5 članov 1. MAJDA KOZAR Puštal 35 Gorenjska predilnica 495 2. AH MET HADŽIČ Frankovo 164 Tekstilindus 399 3. MILAN BOHINC Frankovo 59 LTH 381 4. IVO JURlC Podiubnik 154 LTH 352 DRUŽINE - 4 člani 1. MARTINA BOŽIČ Novi svet 9 ABC LOKA 520 2. JERNEJA DFM.ŠAR Frankovo 41 Dom učencev 456 3. NEVEN K A BOGATAJ Podiubnik 153 Iskra 451 4. MILE STOJANOV Cankarjev trg 6 Gorenjska predilnica 404 5. ALENKA KASTELEC Podiubnik 41 Alpetour 401 6. HASAN MALOVČIČ Novi svet 13 SGP Tehnik 399 7. RUMENKA STOJANOVIČ Frankovo 41 Gorenjska predilnica 381 8. VUKAŠIN JANJETOVIČ Frankovo 45 Limos 380 9. ZLATA IČANOVIC Novi svet 13 LTH 376 10. DARINKA MRAK Gabrška gora 6 ABC LOKA 373 11. IGOR MEZEK Godešič 100 LTH 369 12. NEVENKA BAJR1Č Frankovo 45 ABC LOKA 366 13. MOJCA SLABE Frankovo 43 Donit 365 14. EN ISA PORČ1Č Novi svet 13 LTH 365 15. BOJAN BERČIČ Frankovo 168 Gorenjska predilnica 363 16. MIRSADA ZADNIKAR Podiubnik 157 vvo 360 17. IVO VIDOVIČ Partizanska 12 invalid 355 18. NADA KOSTELEC Frankovo 42 Odeja 353 19. EMSA SEFIČ Frankovo 66 Kroj 344 20. ZORAN VAS1LJEVIČ Frankovo 183 LTH 340 21. LJUBO IVKO Frankovo 174 Nama 337 22. SENADA OMIČ Frankovo 163 ABC LOKA 336 23. MILORAD SOLDAT Frankovo 44 Limos 333 24. NADA MIKANOVIČ Partizanska 42 Gorenjska predilnica 326 25. MARA JOSIPOVIČ Partizanska 43 Gorenjska predilnica 323 26. DAVORIN ŠNUDERL Trnje 18, Železniki Termika 321 27. STOJA KEČA Sp. trg 4 Jelen 320 28. MARICA KRT Frankovo 43 ABC LOKA 289 29. MIK1CA MILIC Frankovo 69 LTH 278 30. VEHID KALTAK Partizanska 8 Alpetour 278 31. SNEŽANA PANDEVA Kidričeva 62 Alpetour 268 32. REFIJA SMAJIČ Partizanska 43 Nama 225 33. DRAGO ERIZ Frankovo 69 Sava 211 DRUŽINE - 3 člani 1. ALENKA BOBNAR Podiubnik 153 Alpetour 534 2. BRANKO BERNIK Partizanska 47 Limos 527 3. JUDITA SLABE Frankovo 12,0 študent 515 4. JADRANKA STOJKOVIČ Virmaše 16 Jelovica 512 5. MATEJA ERLAH Novi svet 7 Osnovna šola 510 6. STOJA TO MIC Stara Loka 69 Donit 494 7. ANTON DOGAR Novi svet 7 Alpetour 490 8. NADA KORDIŠ Novi svet 7 UKC 480 9. IZTOK SAJOVIC Novi svet 7 Domus 471 10. DAMJANA KOPLAN Podiubnik 158 Termo 458 11. DRAGICA RUPAR Kidričeva 85 Šešir 455 12. EDIN JUSIČ Kamnitnik 12 Iskra 442 13. IRENA POTOČNIK Podiubnik 140 Gorenjska predilnica 441 14. ROMAN LOGAR Novi svet 16 Donit 435 15. FRANČIŠKA ZAVRŠN1K Podiubnik 164 VVO Kr. 433 16. HELENA RANT Godešič 11 Gorenjska predilnica 433 17. DUŠAN DUDIČ Partizanska 43 Kopaš 406 18. SUZANA ZAVRŠNIK Pod Plevno 5 Jelovica 406 19. TATJANA KALTAK Partizanska 8 Gorenjska predilnica 405 20. ZEHRIDA KALTAK Partizanska 45 Gorenjska predilnica 402 21. ŠTEFKA MARIC Novi svet 10 Alpetour 397 22. IVICA OBLAK Frankovo 42 Elita 377 23. IGOR KOFLER Dolenja Dobrava 28 Alpetour 363 24. NADA BEGIČ Poljane 63 LTH 353 25. RUŽA PAVLOVIČ Frankovo 45 ^ LTH 344 26. SAVO TRI VUNO VIČ Novi svet 13 SGP Tehnik 340 27. STANKO VRŠČAJ Stara Loka 20 Lovšin R. 328 28. MAJDA KRŽIŠNIK Frankovo 41 Gorenjska predilnica 307 29. SEIDA MEHANI 30. BAJRO HODŽIČ 31. SMA1L KAMENČ1Č 32. IVANKA PRANIČ 33. DRAGO KREŠEVAC 34. DUŠAN SVJETLICA DRUŽINE - 2 člana Podiubnik 162 Iskra Koširjeva 3 EGP Gorenja vas 1, Reteče Iskra Podiubnik 162 Iskra Frankovo 173 Termo Reteče 72 Gradiš ČAKAJOČI PROSILCI ZA STANOVANJA V ŽIREH DRUŽINE - 4 člani 1. BOJAN BOBNAR Partizanska 13 DRUŽINE - 3 člani 1. VOJKO MLAKAR 2. BRIGITA STOŽINIČ 3. IRENA PUSTOVRH 4. BARBARA KRANJC 5. MARINKO BOŽIČ 6. DRAGAN GLIGOREVIČ DRUŽINE - 2 člana I.JANA ŠUL1GOJ SAMSKI OBČANI 1. BERNARDA F1LIPIČ 2. HELENA SEMIČ Polje 3 Sovodenj 32 Župančičeva 3 C. 31. div. 84 C. 31. div. 131 Partizanska 11 Pionirska pot 1 Stara Oselica 34 C. na Ledinico 14 ČAKAJOČI PROSILCI ZA STANOVANJA V ŽELEZNIKIH: DRUŽINE — 5 članov l.RAMOBAŠIČ Na Kresu 22 DRUŽINE - 4 člani 1. VERA PALINKAŠ DRUŽINE - 3 člani 1. MARTINA DIM1TR1JEVIČ 2. TOMAŽ VRHUNC 3. MARTIN PINTAR 4. MIRO BENEDIČIČ 5. JULIJ BENEDIČIČ 6. JOŽO PRATLJAČIČ 7. FRANJO PRATLJAČIČ 8. HALJILI GUTIČ 9. JANEZ JAUŠEVEC 10. MARKO GRG1Č DRUŽINE - 2 člana Na Kresu 22 Na Kresu 19 Na Kresu 22 Na Plavžu 66 Racovnik 10 Selca 21 Racovnik 8 Racovnik 35 Bukovica 33 Na Kresu 18 Racovnik 35 Petrol Kladivar Alpina Alpina Kladivar Alpina Alpina Pizerija Alpina Alpina LTH Iskra Iskra Niko Iskra Niko DO Šport LTH LTH Niko Iskra Niko 1. BRANKA NASTRAN 2. MARJETA BEŠTER 3. MARIJA ŽIBERT** 296 280 279 262 255 218 1. JANA JUSTIN Spodnji trg 9a Alpetour (invalid) 657 2. MARIJA STANON1K Vincarje 26 Manufaktura 572 3. BRANKA KOSTELEC Vešter 39 Gorenjska predilnica 547 4. ANA PEČELIN Demšarjeva 1 upokojena 540 5. SUZANA SLEJKO Novi svet 16 Sava 520 6. SONJA KUK Frankovo 74 LTH 472 7. VANJA TABUČIČ ** Novi svet 16 Iskra 470 8. OLGA VIDMAR Fužine 6 Kokra 466 9. JOŽICA HABJAN Novi svet 17 ABC LOKA 455 10. MATEJA KLEMENČIČ Volča 14 Gorenjska predilnica 430 11. RAMIZ BEČIČ Cankarjev trg 7 Alpetour 428 12. ANA JESENOVEC Partizanska 4 Iskra 418 13. ROMANA BERTONCELJ Novi svet 4 Sava 415 14. ŽELJKOČEH1Č Stara Loka 71 LTH 413 15. MARIJA KOPLAN Frankovo 45 Iskra 388 16. SONJA GOLAR Hafnerjevo 62 Gorenjska predilnica 383 17. FIKRETA JAŠARAGIČ Podiubnik 160 Iskra 363 18. JANJA ČUMURDŽIČ Groharjevo 4 invalid, upokojenec 320 19. BRANE KOS Frankovo 69 Jelovica 296 SAMSKI OBČANI 1. PAVEL PODOBNIK Hobovše 14 nezaposlen 454 2. JANEZSENIČAR Frankovo 157 SGP Tehnik 451 3. ALOJZ RAUTER Podiubnik 160 Novak F. 447 4. IZTOK DOBRAVEC Frankovo 74/a Termo 442 5. MARIJA ZRIMŠEK Suha 3 upokojena 420 6. MARJANA ČEPELN1K Podiubnik 162 ABC LOKA 377 7. IRENA RANT Hafnerjevo 5 Iskra 357 8. AGATA TROJAR Partizanska 7 Sava 330 9. IMRAM BERIŠA Groharjevo 11 Mali Joža 202 410 481 449 388 352 291 254 438 437 378 293 330 554 394 375 372 323 288 283 269 256 203 Studeno 14 Alples 552 Rudno 15 Osnovna šola 357 Na Kresu 19 Alples 309 ** ta znak pomeni, da prosilec oziroma prosilka ni prišel na podpis zapisnika o točkovanju, temveč je ogledu prisostvoval njegov sorodnik, ki pa ni imel pismenega pooblastila. Zato je odbor odločil, da prosilec ostane na osnutku liste pogojno. M—KŽK AGROMEHANIKA KRANJ - HRASTJE 52/a KMETOVALCI »koristite priložnost za nakup traktorjev IMT Beograd in TOMO VINKOVIČ Bjelovar še po starih cenah - količine so omejene -Pri nakupu škropilne tehnike lastne proizvodnje za gotovinsko plačilo popust do 40 %. -Za vse omenjene programe zagotovljen servis in rezervni deli Trgovina v Hrastjah posluje vsak dan od 7. do 15. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije: PSC Hrastje, tel.: 34-034, 34-035. MERKUR j KRANJ / Tradicionalna razstava gob Največja v Evropi Prireditelji so na sejmu tudi poskrbeli za gostinsko ponudbo. Obiskovalcem bodo na voljo slovenske narodne jedi, jedi na žaru in domača vina. Manjkalo ne bo suhomesnih izdelkov, medu, marmelad, vložene zelenjave. Tudi z ozimnico, so obljubili, se boste lahko oskrbeli. Na skrbi jo ima delovna organizacija Živila. Murka iz Lesc oziroma njen direktor Janez Magdič je v pogovoru z novinarji povedal, da bo Murka tudi na sejmu imela akcijsko prodajo uvoženih barvnih televizorjev in glasbenih stolpov po zelo ugodni ceni. Prizadevajo si tudi, da bi na sejmu predstavili domači R 5. Murkina tradicija na sejmu pa bo seveda tudi tokrat sir. France Žumer Sicer pa bo tudi letos za svojevrstno mikavnost prireditve poskrbela kranjska Gobarska družina. Njen predsednik France Žumer je zagotovil, da bo gobarska razstava v hali A kar se da bogata. "Letos bo to že najmanj 15. razstava na tej prireditvi. Čeprav rast gob do nedavnega ni bila najboljša, upam, da bomo na razstavi, ki je največja, zaradi dolžine trajanja, v Evropi, uspeli pokazati okrog 300 do 400 vrst različnih gob. Pomagajo nam domala vse gobarske družine v Sloveniji. Vsak dan bodo na sejmu naši člani in svetovno znani strokovnjaki oziroma razpoznavala (determinatorji) gob. Povabili smo, in udeležbo so tudi že potrdili, dr. Dušan Vrščaj, predsednik Zveze gobarskih družin Slovenije, inž. Štefan Erjavec, ki je sicer znani kmetijski strokov- JSfp , Mednarodno podjetje SLOVENIJALES TRGOVINA na Gorenjskem sajmu v Kranju BOGATA PONUDBA NAJBOU ZNANIH SVETOVNIH PROIZVAJALCEV Odprto: pon. ^-pet. 12-19 sob. 8-12 tel. 28-284 KONKURENČNE CENE njak, inž. Andrej Piltaver, ki je še posebej specialist za golobice in mlečnice, dr. Alojz Boh, strokovnjak za koprenke in Bogdan Tratnik, soavtor zadnje knjige o gobah." Ogled razstave seveda še posebej priporočamo šolski mladini. Zanje, v spremstvu učiteljev, bo vstop prost. Vabljeni pa so seveda tudi ljubitelji gob; posebej še prinašalci različnih gob, ki jih bodo strokovnjaki pomagali razpoznati in hkrati svetovali, kako se posamezne užitne gobe lahko pripravijo. Sicer pa kar zadeva pripravo gob nasploh, še vedno velja star izrek, da so gobe hrana beračev. Pa vendar so predstavniki Gobarske družine Kranj obljubili, da bodo danes (po otvoritvi sejma) postregli z gobjo juho, v prihodnjih dneh Na sejmu bodo vpisovali tudi pa bo poleg vloženih gob moč nove člane. Veseli pa bodo tudi v njihovem paviljonu dobiti vsakogar, ki bo prinesel gobe (od časa) tudi gobjo pašteto in in s tem obogatil razstavo, morda še kakšno specialiteto. SLOVENIJALES RADOMLJE Lesna in pohištvena industrija vas vabi, da obiščete naš razstavno - prodajni salon v Radomljah Nudimo vam: - stole in mize iz hrasta in bora - usnjene sedežne garniture - počivalnike tapecirane v usnju in blagu PRIDITE IN IZBERITE. CENE ZELO UGODNE. Salon je odprt vsak dan od 6. - 19., ob sobotah od 8.-12. ure Telefon: 061-721-922 vezenine bled TOVARNA ČIPK, VEZENIN IN KONFEKCIJE BLED, n. sol. o. Oglejte si naše proizvode na sejmu stanovanjske opreme v Kranju, od 13. do 19. oktobra PROIZVODNI PROGRAM: - strojno izdelovanje klekljanih čipk - strojno izdelovanje vezenin in vezenih zaves - izdelovanje ženske in otroške vezene konfekcije - izdelovanje dekorativnih izdelkov in tekstilne galanterije ZA OBNOVO IN OPREMO VAŠEGA DOMA talne in stenske obloge barve, laki .premazi, lepila izolacijski materiali plastične odtočne cevi z vsemi dodatki svetila v blagovnici ASTRA KRANJ poleg tega pa še najrazličnejši kuhinjski in gospodinjski aparati, pripomočki, pa še marsikaj! GLAS 16. STRAN ZA TOPEL IN UDOBEN DOM Petek, 13. oktobra 1989 Stanovanjska zadruga Kranj "Neresne"dobavitelje bomo izločili Svojevrstna zanimivost in posebnost letošnjega sejma stanovanjske opreme je prav gotovo nastop Stanovanjske zadruge Kranj, ki bo imela vsak dan popoldne, v soboto in nedeljo pa cel dan, na sejmu svoj Informativni center. Ker je kranjska stanovanjska zadruga ena največjih in najmočnejših v Sloveniji, saj ima okrog 8400 članov, bi ravno njeno sodelovanje na prireditvi lahko bilo velika spodbuda proizvajalcem in razstavljalcem gradbenih materialov in opreme za čimbolj celovite nastope na tem sejmu v prihodnje. Odločitev, da tokrat Stanovanjska zadruga s svojim Informativnim centrom .. nastopi na prireditvi, je, kot pravi upravnik zadruge Franci Teran, preprosta: "Ne gre za to, da bi se približali zadružnikom, saj nas ie-ti dobro poznajo. Seznaniti se želimo s proizvajalci oziroma dobavitelji in se dogovoriti z njimi za tesnejše sodelovanje v prihodnje. Naš cilj je, da bi zadružniki gradili čimceneje in čimiažje. Zato pričakujemo, da se bomo na sejmu z dobavitelji oziroma proizvajalci lahko dogovorili za določene ugodnosti pri nabavi materialov. Seveda pa bomo članom na sejmu izdajali tudi naročilnice, če se bodo le-ti odločili za nakup pri posameznem razsta-vljalcu." "Se res dogaja, da se zadnje čase posamezni dobavitelji nekako "nesramno" obnašajo?" "Res. Opažamo, da posamezni dobavitelji zadružnikom oziroma našim članom, ko se nanje obračajo po telefonu za določene materiale, razglašajo nižje cene, kot so potem izkazane na fakturah. To je, milo rečeno, zelo nekorektno zavajanje, ki člana oziroma zadružnika "pahne v minus". Čeprav smo že nekaj časa precej dobro računalniško opremljeni, bomo v kratkem dobili dodatno opremo in z njo še povečali tovrstno in drugo preglednost ter evidenco. Po tem, bomo s takšnimi dobavitelji oziroma proizvajalci prekinili. Preprosto povedano, zanje ne bomo več izdajali naročilnic, zadružnike pa usmerjali na druge, zanesljive dobavitelje. Zato se bomo tudi o tem, o sodelovanju in obnašanju na sejmu pogovorili z dobavitelji. Prepričan pa sem tudi, če bodo le razstavljala oziroma dobavitelji dovolj elastični, da bodo na sejmu z našimi člani oziroma z zadrugo lahko sklenili dobre posle. Naj dodam še to, da smo za člane nabavili vstopnice za sejem in da jih vsakdo lahko dobi v pisarni zadruge." Mizarstvo in profiliranje lesa OVSENIK ALOJZ Mmrl \Jy^k. Jezerska cesta 108/c lJJ Tel.: 064-35-770 • vhodna in garažna vrata • balkonske ograje • opazne deske za oblaganje sten in stropov, ladijski pod • kotne, zaključne in okrasne letve Vse iz masivnega lesa. Obiščite nas tudi na sejmu v Kranju. \ nas na GORENJSKEM od 13. do 19. oktobra 1989 v Kranju NOVO Obiščite Metalkin razstavno-prodajni prostor na Sejmu stanovanjske opreme v Kranju, od 13. -19. oktobra: - BLAGOVNICA Ljubljana nudi sejemske popuste pri plačilu z gotovino: 20 % za kopalniško pohištvo, ogledala, vodovodne armature, sanitarno keramiko in ploščice 30 % za drobno kopalniško opremo, PVC kopalniške zavese, brisače in kopalne plašče DISKONTNA prodaja čistil! - METALKIN SALON POHIŠTVA, Stritarjeva 7, Ljubljana, predstavlja novo, elegantno, unikatno, kosovno pohištvo MONOGRAM -lastno oblikovanje! -METALKA za ČLANE STANOVANJSKIH ZADRUG: Informacije o posebnih POPUSTIH, v Metalkinih trgovinah. © metalka Trgovina za ljudi s posebnimi merili. Lažja gradnja - članstvo v Stanovanjski zadrugi Kranj Ne gre le za oprostitev prometnega davka Razmišljate o gradnji hiše, a ne veste kje? Se pripravljate na prenovo stanovanja, hiše ali gradnjo prizidka in bi se radi posvetovali, kako se dela lotiti? Ste v zadregi, koliko in kakšnega materiala boste potrebovali? - Takšna in podobna vprašanja bi lahko zastavili vsakomur, ki si namerava urediti ali spremeniti stanovanje oziroma hišo. In vsakomur, ki bi lahko najprej svetovali, naj se včlani v Stanovanjsko zadrugo; če morda že ni njen član. Med največjimi Stanovanjskimi zadrugami v Sloveniji je danes prav gotovo Stanovanjska zadruga Kranj, saj ima kar 8400 članov, ki gradijo ali pa nameravajo graditi na območju kranjske in tržiške občine. njevanje ali ustanavljanje stanovanjskih zadrug pri nas, potem v kranjski zadrugi to že dolgo ni več tako. Oprostitev prometnega davka so zasenčile številne druge prednosti, ki jih ima danes zadružnik oziroma član zadruge. To so preskrba potrebne dokumentacije za začetek gradnje, marsikdo si le na ta način danes še lahko "najde" parcelo ali se vključi v organizirano stanovanjsko gradnjo. Članstvo v zadrugi torej pomeni lažjo pot v gradnji in manj preprek ali zastojev pri posameznih postopkih. Kranjski Stanovanjski zadrugi to uspeva tudi zato, ker zelo dobro sodeluje z obema skladoma stavbnih zemljišč (v kranj- Stanovanjska gradnja v Drulovki je doslej ena največjih in hkrati tudi najtežjih gradenj v okviru Stanovanjske zadruge Kranj. Zgrajenih bo 186 stanovanjskih objektov. Stanovanjska zadruga Kranj ni le ena največjih, marveč tudi ena prvih v Sloveniji. Njena predhodnica je bila leta nazaj Stanovanjska zadruga Černe-tov vrt. Kasneje sta se ji priključili tudi stanovanjski zadrugi Sava in Iskra, tako da danes kranjska stanovanjska zadruga pokriva območje dveh občin-kranjske in tržiške. Od 8400 članov, vsak teden pa se ta številka poveča za približno 40 do 50, jih povprečno na leto gradi okrog 4800. Ostali ali pavzirajo ali pa bodo z določenimi gradbenimi ali adaptacij-skimi deli nadaljevali čez leto ali več. Če je bil včasih prometni davek oziroma oprostitev le-tega eden glavnih razlogov za včla- V tržiški občini je primer organizirane gradnje v okviru Stanovanjske zadruge Kranj na Stagnah pri Kovorju, kjer je 23 stanovanjskih objektov. Pogoji za pristop in sodelovanje v Stanovanjski zadrugi Kranj V Stanovanjsko zadrugo Kranj se lahko včlani vsakdo, ki gradi stanovanjsko hišo, se odloča za adaptacijo, obnovo ali izdeluje prostore na podstrehi na območju občine Kranj ali Tržič. - Za članstvo je treba izpolniti pristopno izjavo z nekaterimi podatki, plačati potem članarino, ki znaša 4000 dinarjev in vpisnino 40.000 dinarjev. - Zadruga potem na podlagi želje člana skuša pridobiti zemljišče na določenem oziroma ustreznem zazidalnem območju ali pa predlaga članu lokacije, kijih je moč pridobiti. -S članom se vedno sklene tudi pogodba o premoženjskih obveznostih, ki med drugim določa, da je zadruga posredni investitor gradnje stanovanjske hiše, član pa sodeluje s svojim delom oziroma organizacijo pri nabavi materiala in s tem prispeva k znižanju stroškov. - Poleg oprostitve plačila prometnega davka je eno od določil tudi pogodba, da član, če je usposobljen za določena dela, lahko ta dela izvaja sam. - Omenimo še, da znašajo režijski stroški zadruge za gradbene storitve in nabavo materiala 5 odstotkov in da se članarina in vpisnina plača samo prvič oziroma prvo leto. Če vas zanima članstvo v Stanovanjski zadrugi Kranj, se vsak dan popoldne, v soboto in nedeljo pa od 9. do 18. ure, oglasite v Informativnem centru Stanovanjske zadruge Kranj na Gorenjskem sejmu. Med sejmom stanovanjske opreme vas bodo uslužbenci zadruge seznanili še z drugimi posebnostmi in podrobnostmi ter prednostmi člana zadruge. ski in tržiški občini), z delovno organizacijo Domplan Kranj in z obema komitejema za urejanje prostora v Kranju in v Tržiču. Različne prednosti, ki jih imajo člani zadruge so spoznali že mnogi; čeprav so seveda vedno tudi pripombe. Kateri graditelj jih pa nima?! Vendar na upravičenost in obstoj zadruge kaže nenazadnje že samo poslovanje. V kranjski stanovanjski zadrugi se je zadnje čase le-to tako povečalo, da si normalnega poslovanja ne morejo več zamisliti brez računal- niške podpore. Se,več, da bo poslovanje še boljše in hitrejše, da bodo lažje sledili in da bodo hkrati tudi kos razmeram na tržišču proizvodnje in dobave, bodo sedanjo računalniško podporo še razširili. Ob tem, ko je zadružnik tisti, ki nabavlja material in zadruga sodeluje z dobavitelji materialov in opreme na celotnem ju' goslovanskem tržišču, so P° eni strani prav gotovo prednosti za graditelja precejšnje, p° drugi strani pa se že nekaj časa ob sedanjem skokovitem naraščanju cen kažejo tudi likvidnostne težave. Zato so se v Stanovanjski zadrugi Kranj odločili, da vsak zadružnik-graditelj podpiše posebno izjavo, s kate^ ro se obvezuje, da bo zadrug1 poravnal dolg za kupljeni gradbeni material v desetih dneh po podpisu dobavnice za gradbeni material. Cilj Stanovanjske zadruge Kranj pa je: narediti vse, da bo zadružnik lažje in ceneje gradil. .C 1794^927 Petek, 13. oktobra 1989 RAZVE D RIL O i 17. stran wimsmmsiLAS Svet je vznemirila novica, ki vedno vznemiri: v parku v daljni Sovjetski zvezi so pristala bitja iz vesolja: trije vesoljci, kakšne tri metre visoki in s tremi očmi v majhni glavi, so izstopili iz svojega vesoljskega plovila, ki je bilo podobno banani. Malo so pogledali po okolici in jo tako jadrno, kot so pripluli, tudi odku-rili. Nevsakdanji prizor ni halucinacija očividcev, ki so se tedaj sprehajali po parku, pravi sporočilo; da bo zadeva ja še bolj skrivnostna, tudi uradne sovjetske obveščevalne službe konkretnega pojava NLP ne komentirajo. Torej - ali so vesoljci res pristali? Seveda so! Sploh ne razumem, čemu ta mučna ugibanja, dvomi in posmeh nejeverne svetovne javnosti, ko pa bi mi, Jugoslovani, na mah rešili zadevo. Svetovno znani smo po tem, da se v vse vtikamo in vse vemo in nam tudi marsovske zadev-ščine nikakor niso tuje: zadnjih štirideset let smo na krilih neuničljive ideologije, z našimi izvirnimi pluralistično - samoupravnimi idejami in družbenopolitičnimi pogruntacijami tako ali tako nenehno potovali od Marxa do Marsa in nazaj. Relacija Zemlja - Zrak in marsovska lokacija nam torej nikakor nista tuji, saj smo bili v mislih, dejanjih in nehanjih nenehno nekje tam zgoraj. Zanalašč pa se do tega NLP-eja ne bomo idejno opredelili, saj so se nam prijatelji iz neuvrščenega Marsa nekako izneverili. Le zakaj rinejo v SZ, kjer so vzbudili le humorna čustva in postali atrakcija? Na jugoslovanskih zemljepisnih dolžinah in širinah bi pristanek treh Marsovcev povzročil take reakcije, da bi se njihovi sotovariši in sotovarišice, delovni ljudje in občani Marsa, leto in dan lahko kraljevsko zabavali. Zastonj cirkus! Vzemimo, da bi se navižali v odcepitveno Slovenijo in locira- TEMA TEDNA Marsoslavija li svoje plovilo na Kardeljevi ploščadi v Ljubljani. Kristalno jasno, kam hudič taco moli! V ustavo, kam pa! Marsovska izvidnica naj bi nam prišla oznanit, da lahko mirne duše spokamo v soc. fed. republ. Marsoslavijo. Tam jim namreč kronično primanjkuje take prifliknjene delovne sile, ki bi se desetletja z veseljem odrekala polovici lastne akumulacije v korist manj razvitim. Tudi na Marsu padajo v finančne deficite, ker imajo mitingaške kanjone, v njih pa kujone, ki v rednem delovnem času najraje mar-širajo pod parolami »bolje rat nego rad«. Če bi Marsovčki pilotirali v Vojvodino, bi jih tam najprej vprašali, ali so v partiji in zakaj ne. Nato bi jih kot avtonomaše /diferencirali, pometali iz partije, jim zaprli vsa zaposlitvena vrata. Nezaposleni Marsovčki, žrtve protibirokratske revolucije, bi trpeli lakoto in obupano grizljali svoje antene. Nazadnje bi morali pojesti svoje plovilo, ki je tako kot banana. Na Kosovu bi jih kot separatiste, kontrarevolucionarje in velikoalbance izolirali. V ožji Srbiji bi bili impresionirani nad tremi očmi v marsovskih glavah. Kako pomenljivo: ena očka Vojvodina, druga očka Črna gora, tretja pa tista, ki vse vidi in vse ve! Pri priči bi jim na šipo vesoljskega plovila pripopali velikega vodjo, sliko, ki bi jo sneli s prvega avtobusa. Šofer pa v jok! V Črni gori bi prekopali njihove posmrtne ostanke, z antenami vred. Le oči bi balzamirali in kot relikvijo nosili po mitingih. V Kninu bi jih poslali na obvezen tečaj cirilice, v Zagrebu bi bili molčeči, a vljudni: oprostite, vesoljska gospoda, mi bi se najraje še naprej vzdržali. Iz gornjih faktov je de facto faktično, kaj bi bili pri nas Marsovci: separatisti, avtonomaši, lačni birokrati, separatisti II., kontrarevolucionarji, velikoalbanci, mitingaši, očke v glavi, prekopanci, balzamiranci... A zdaj vidite, kaj bi se zdravemu Marsovcu lahko zgodilo, če bi si izbral destinacijo Mars via Yugoslawien.... D. Sedej PRIJAZEN NASMEH SLOVENIJA, PRIJAZNA DEŽELA NA SONČNI STRANI ALP? NEVEDNO JULE PETROVIČ i>e pred letom dni. ko je bil v vojaški službi, bi Juleta Petroviča težko pripravili do besede v časo-P'su. Zdaj pa že dobrega pol leta uPrav|ja Počitniški dom Zveze s,ePin na Okroglem in je lažje °majati njegovo odločnost. 2e v Vojaški suknji se je zavedal dej-**Va, da je »on zaradi ljudi, ne 'Judje zaradi njega«, kakor radi recerno. zdaj se v občevanju s sle-Pimi tega zaveda tembolj. Maja je postal upravnik, čez poletje pa je doživel svojo prvo počitniško sezono na Okroglem, ko je bil dom ves čas do kraja zaseden. Že v običajnem turizmu velja, da je treba z ljudmi ravnali prijazno in tenkočutno, na Okroglem velja to še veliko bolj. Zadovoljstvo tamkajšnjih počitnikarjev na eni strani in maloštevilnega osebja (poleg Juleta delajo tu še trije ljudje) na drugi dokazuje, da je za upravnika izbran pravi človek. Živahen je. veder, komunikativen, ves čas obrnjen na smeh. To je dobro tudi za poslovno plat njegovega sedanjega »poklica«, saj je ubadanje z nakupi in vsak čas drugačnimi cenami, prej kot za smeh, razlog za slabo voljo. Najbrž ga ob vsakodnevnih nabavah kdaj popade jeza. Kdove. nam je ni pokazal, niti svojim gostom, saj bi bilo takšno vedenje v nasprotju z njegovimi načeli. Tudi s tistim, za katerega pravimo, kdo je zaradi koga na nekem de-lovnem mestu. /C! ljubljanska banka GORENJC FORMU RIHRANKA »TELEFONSKA NAKAZILA Na podlagi spremembe odloka SDK o določitvi zneska za nujno izvrševanje plačilnih nalogov, od 9. 10. 1989 dalje, velja limitni znesek 500 milijonov din. To pomeni, da SDK izvrši nujne naloge po teleprinterju in telefaksu le, če se glasijo na zneske 500 milijonov in več. Kot nadomestilo za stroške pri pošiljanju in ^dajanju telefonskih nalogov, pa Gorenjska banka zaračuna skupni znesek 148.000 din. Temeljna banka Gorenjske Cvek Nevarni poklic Posel, s katerim se ukvarja Kolumbijka Monica de Grieff, je verjetno eden izmed najbolj nevarnih na svetu: Monica je pravosodna ministrica v Kolumbiji, ki ima rekordnih 18.000 umorov letno. Kolumbijska mafija je objavila, da bo za smrt vsakega njenega člana ubitih po deset sodnikov. Pravosodna ministrica dobiva dnevno na stotine groženj, vendar je neustrašna in pravo nasprotje ostalih sodnikov v Kolumbiji. Več kot sto sodnikov je od strahu že zapustilo svoja delovna mesta. Računalnik se je zmotil Ko je nedavno britanska premierka Margaret Thatcher obiskala Japonsko, so ji ponosni gostitelji pokazali tudi najnovejši računalnik, ki govori več jezikov, med drugim tudi ANEKDOTA Še je možnost Dva boksarja sta v ringu. Slabšemu pohajajo moči in sapa, zato med rundama vpraša svojega trenerja: »Ali je še kaj možnosti za zmago?« Trener mu odgovori: »Kako da ne! Če boš še tako naprej krilil z rokami in opletal, nasprotnik lahko stakne pljučnico od prepiha!« angleščino. A groza - računal- da sem danes obiskala vašo Urnik je zatajil! Ko so ga namreč mo,« je zmedeno dejal nekako zaprosili, da bi prevedel premi- takole: »Tej firmi je častno, ker erkine besede: »V čast mi je, ima obisk..« NAGRADNA KRIŽANKA LJUBLJANSKE BANKE - TEMELJNE BANKE GORENJSKE Rešitev prejšnje križanke: strast, urarka, senzal, anketa, Anton, R, IV, Ava, M K, Zarnik, ILO, Irena, Dragovič, mešanec, ebonit, naoknice, Atal, Zalar, oj, AV, Sarin, Lotar, ep, FC, ČIN, FO, As-cona. Al L, govornik, Lim. Ljudevit Posavski, Takoradi, SA, stan. Izžrebali smo naslednje reševalce: 1. nagrada Marija Šali, Bavd-kova 37, Kranj, 2. nagrada David Anekrst, Brezje 3, tri tretje nagrade: Robi Premrov, Zgornje Bitnje 274, Žabnica, Roman Thaler, Bezje 10, Kranjska gora in Tone Intihar, Cankarjeva 29, Radovljica. Za današnjo križanko razpisujemo naslednje nagrade: 1. nagrada: 500.000 dinarjev 2. nagrada: 300.000 dinarjev Tri tretje nagrade po 200.000 dinarjev Rešitve pošljite do srede, 18. oktobra,na naslov: uredništvo Gorenjskega glasa, Moše Pijadeja I, 64000 Kranj ( za nagradno križanko). pismo . > foiaKko MERKUR KRANJ HIŠNA KOMUNIKACIJSKA NAPRAVA Hišna komunikacijska naprava (domofon) služi za komuniciranje v stanovanjskih hišah med vhodom in stanovanjem in med posameznimi stanovanji. AKCIJSKA PRODAJA od 13.-31. 10. 1989 v večini Merkurjevih trgovin z elektriko materialom. 30 % POPUSTA PRENAPETOSTNA ZAŠČITA prenapetostni filter prenapetostni TV filter prenapetostni filtri ščitijo vašo audio, video in računalniško opremo pred prenapetostnimi pojavi iz električnega omrežja in antenske napeljave. Diferencialna vtičnica in vtikač služita kot dodatna zaščita pred dotikom delov pod napetostjo; avtomatski izklop stikala vas rešuje pred nesrečo. DEMONSTRACIJA NA SEJMU X ^ STANOVANJSKE OPREME 13., 15. IN A,fr>. 16.10.1989 v paviljonu MERKUR KranJ//>yr SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KRANJ ODBOR ZA SOLIDARNOST Odbor za solidarnost na podlagi 29. člena pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in posojil (Uradni vestnik Gorenjske, št. 7/89) OBJAVLJA OSNUTEK prednostne liste prosilcev — upravičencev do solidarnostnih stanovanj Glede na planirana sredstva in razpoložljiva stanovanja je za dodelitev na razpolago 90 stanovanj: — dvosobno-t-2 kabineta 5 stanovanj — dvosobno + kabinet ali trosobno 23 stanovanj — dvosobno ali enosobno +kabinet 30 stanovanj — enosobno 20 stanovanj — garsonjere 12 stanovanj Število razpoložljivih stanovanj se bo delno povečalo z zamenjavami oziroma preureditvijo izpraznjenih stanovanj družbene lastnine. Velikost in vrsta stanovanj se dodeljujeta v skladu z 9. členom pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in posojil. Lastno udeležbo ob dodelitvi stanovanja plačajo upravičenci v skladu s pravilnikom o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj in posojil. Na osnutek prednostne liste imajo pravico dati utemeljene pripombe upravičenci, občani, organizacije združenega dela in ustanove. Rok za dostavo samo PISNIH pripomb je na naslov Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj, Cesta JLA I4/I., do 27. 10. 1989. Po preteku tega roka bo odbor za solidarnost oblikoval prednostno listo in upravičencem izdal odločbo o uvrstitvi; v tem primeru se ta osnutek prednostne liste tudi lahko spremeni. PROSILCI — UPRAVIČENCI, KI ŽELIJO RAZGOVOR S KOMISIJO OZ. ČLANI ODBORA ZA SOLIDARNOST, LAHKO TO OPRAVIJO V TOREK, DNE 17. 10. 1989 MED 12. in 15. URO. DRUŽINE — 5 ali več članov Priimek in ime Naslov Zaposlitev Štev. točk 1. DRAKSLER MARIJA Mavčiče 10 KŽK 280 2. ZAPLOTNIK SAŠA Kidričeva 29 VVO 243 3. PRATLJAČIČ MARA Kokra 75 G G Kranj 220 4. M1LOSAVLJEVIČ LJUBIŠA C. v Polico 7. Cerklje Aerodrom 215 5. SEJDAJ 1UAZ C. 1. maja 65 pri privatniku 215 6. STOJČOVSKI METOD Halnarjeva pot 2 a pri privatniku 210 7. VRHOVNIK CVETO Šutna 24 Iskra Kib. 203 8. MARJANOVIČ NADA Podbrezje 109 Planika 200 9. KONDIČ MILORAD Savska c. 3 Sava 200 10. GRABANICA GJEVALIN M. PETROVIČ MILORAD Planina 1 Sava 200 Tomšičeva 18 G radbinec 195 12. NIMANI AGIM Delavska 19 Tekstilindus 190 13. MULALIČ RASIM Golnik 46 Inštitut Golnik 190 14. KELEMAN ŽIVKO 15. SPAHIČ ISMETA Tavčarjeva 29 Živila 185 Trubarjev trg 2 G lasbena šola 185 16. ŠM1D ERANC Savska c. 54 pri privatniku 180 17. LADAN MIRJANA Trg Preš. brigade 8 Iskra Kib. 180 18. GRGIČ KATA Ljubljanska c. 6 Dom oskrb. Preddvor 175 19. PAVLIN MIRJANA Trg R i vol i 9 Sred. gradb. šola IJ 175 20. ROT ANTON Planina 1 Živila 175 21. KALAB1Č VAH1D V. Vlahoviča4 Planika 175 22. ČAV1Č DRAGICA V. Via ho viča 9 Iskra Kib. 168 mi 5IEJIGLAS 20. STRAN / OBVESTILA, OCIJfJSTjr Petek, 13. oktobra 1989 23. DEUANIN KADRIJA J. Puclja 3 Sava \m 113. NOVIC DRAGIŠA 24. KONDIČ BORO Jezerska c. 126 Sava 153 1 14. NEZIREVIČ SEAD 25. MANOJLOVIČ PETER Planina 1 Sava 150 1 15. PETEK JOŽI 26. DAŠIČ RAJKO Mlekarska 14 Sava 145 1 16. KOPAČ DRAGICA 27. DAVTOVIČ ČAMI L T. Vidmarja 2 Planika 140 117. KOL1Č ANITA 28. LEKOVIČ R A DIŠAV Savska c. 3 Alpetour 140 118. MUŠIČ BOŽICA 29. SEFERAJ ALIJA Zlato polje 2 a Pekarna 135 1 19. KRSTE VA DANICA 30. HOT FADILJA Valjavčeva 8 SO Kranj 135 120. ZEČEVIČ BRANISLAV 31. BUBANJA ZAGRA R. Papeža 32 Triglav konf. 130 121. KRIČKOVIČ MIRA 32. RADONČIČ ENVER C. 1. maja 69 KOG P 120 122. SELIMOVIČ MAZREKU 33. VLAD1Č MIRA Župančičeva 27 Tekstilindus 120 EMIRA II. DRUŽINE - 4 člani Priimek in ime Naslov Zaposlitev Stev. točk 1. MITROVSKA NEVENKA Sp. Brnik 1 Tekstilindus 245 2. KRSTIČ BORIS Kebetova I Iskra Kib. 245 3. SAVIČ NADA Šutna 35 Termika 240 4. KOVAČ ZLATKO Savska c. 60 Tekstilindus 240 5. RANT NATAŠA Ul. Mo.še Pij ade 3 Kokra 233 6. MARJANOVIČ IVO Šmidova 2 Delo 230 7. BIŠEVAC ZORAN Golnik 69 Sava 230 8. TODOROVIČ NEDELJKO Savska c. 56 Tekstilindus 230 9. MRAK VANJA Cesta na Rupo 5 Z D Kranj 228 10. PAUK VESNA Cegelnica 42, Naklo SO Kranj 220 11. MEŽNARIČ MARJAN Valjavčeva 13 Založba Borec 220 12. FEMIČ U U BOJE Mavčiče 9 pri privatniku 218 13. ŠTROMAJLR DRAGA Šorlijeva 4 Klinični center 218 14. POPOVIČ MILANKA Preddvor 1 Dom oskrbov. 215 15. STANIČ MILAN Savska c. 20 Sava 215 16. KREMENJAC SAVA Tomšičeva 47 Tekstilindus 210 17. GREGORČIČ LILIJANA Valjavčeva 3 Sava 208 18. ŠTULAR MIRAN Kokra 68 Gasilsko reš. služba 208 19. POLANČEC DUŠAN Golnik 47 pri privatniku 208 20. ČESEN SLAVKO Nazorjeva 12 Iskra Delta 208 21. DRINIČ NEVENKA Zg. Brnik 60 Aerodrom 205 22. ČELIČ MILANKA Kurirska pot 8, Cerklje Dom upokojencev 205 23. DŽAKOV1Č DUŠANKA Nikola Tesla 4 VVO Kranj 205 24. AL1Č INDIR Sp. Duplje 23 Varnost 205 25. KOG LAT FEHRET Valburga 33 Sava 205 26. VARDIČ ILIJA Škofjeloška 19 Tekstilindus 205 27. TODIČ DŽORDŽE Delavska 19 Tekstilindus 205 28. KOMLJENOVIČ LUKA Medetova 1 Sava 205 29. KRSTIČ BISERKA C. na Belo I Iskra Kib. 205 30. VIDIC OLGA Jezerska c. 44 Dom upokojencev 205 31. ANTOLIN LJUBICA Bobovac 11 Tekstilindus 203 32. GAJSER MILAN V. Vlahoviča 10 Sava 203 33. ADAMIČ JOŽI C. 1. maja 69 Sava 203 34. URH STANKO Nazorjeva 10 Sava 203 35. PODRAŠČANIN BORE Sp. Duplje 42 Tekstilindus 200 36. M1CEU DIMITRIJE Delavska 19 Gorenjski sejem 200 37. BEKTEŠEVIČ MENSUR Kokrški breg 6 Sava 200 37. GOGIČ BOŠKO Tomšičeva 18 Tekstilindus 200 38. ANDRIČ FILIP Koroška 51 Alpetour 200 39. ŠM1TRAN DUŠAN Struževo 2 c KOP 198 40. MRDŽA BOŽICA Šorlijeva 31 Tekstilindus 198 41. GAŠI ŠAČ1R Sp. Duplje 23 Vodovod 195 42. NIŠANDŽIČ BORISLAV Zg. Brnik 60 Sava 195 43. POPOVIČ JANJA M. Pijade 14 Tekstilindus 195 44. DUL1Č RASIM Pot na Jošta 51 Tekstilindus 195 45. ŠTANCAR JANA C. na Klanec 45 a Sava 195 46. GUSLA V VLADO Predoslje 61 Gradbinec 190 47. MARJANAC Ml LOMI R Vidmarjeva 12 Tekstilindus 190 48. KARAVLA MIRA Krajevna pot 4 OŠ L. Seljak 190 49. ŠEŠIČ MIRKO Zlato polje 3 Gradbinec 190 50. GRGIČ GORDANA Kranjska 29, Šenčur pri privatniku 190 51. MEHADŽIČ NAZIHA Sejmišče 7 Planika 190 52. IBRIŠIMOVIČ RUIF Pot na Jošta 51 Tekstilindus 190 53. HUSKIČ MATEJA Gorenjesavska 10 Živila 190 54. ČENG1JA ANICA Valjavčeva 3 Sava 188 55. KOVAČIČ BOJAN Tomažičeva 19 Iskra Kib. 188 56. SANKOVIČ SLAVKO Šempetrska 27 pri privatniku 185 57. POPOVIČ RADOMIR Savska c. 58 Tekstilindus 185 58. PIPAN FRANC St. Rozmana 1 Sava 185 59. MIKLAVŽIČ IVI Gradnikova 4 Planika 185 60. RAVNIKAR CIRIL Trg Preš. brigade 6 Iskra ero 185 61. KELEMAN MARIJA Kokrški breg 1 Tekstilindus 183 62. ANAN1JEV TODE Pipanova 41.Šenčur Planika 180 63. KRCIČ RASIM Preddvor 5 Sava 180 64. ČAVIČ RADMILA Gorenjska c. 8. Naklo Tekstilindus 180 65. KNEŽEVIČ MIODRAG Kokrški breg 5 Sava 180 66. SHABAN SAL1HU Žanova 10 Tekstilindus 180 67. DRINIČ ZORKA Bistrica 12 Alpetour 180 68. N1NIČ DRAGICA Kidričeva 2 Dom učencev 180 69. PIPERČEVIČ PERO Delavska 19 Tekstilindus 180 70. OBAD BRANKO Titov trg 25 Tobačna tovarna LJ 180 71. KAPETANOV1Č KADA 1. avgusta 1 Iskra Kib. 180 72. OSTOJIČ RANKO Ul. XXXI. divizije 48 Tekstilindus 180 73. ERZETIK KARMEN M. Pijade 48 PTT 178 74. LADI HA IGOR Šorlijeva 1 1 UNZ 178 75. RADOJEV1Č STANKA Cirilova 3 Tekstilindus 175 76. R ASI Ć ZVONKO Titov trg 14 Sava 175 77. HODŽIČ KUMRIJA Sp. Duplje 23 Planika 175 78 DOBRAŠ MILOVAN Savska c. 42 Gradbinec 175 79. MITROVIČ STANKA Delavska 19 Tekstilindus 175 80. RADOVANOVIČ MILOJE Žabnica 52 LTH Skofja Loka 175 81. RADOJEVIČ MILORAD Delavska 19 Tekstilindus 175 82. HADŽOVIČ KADRIJA Gorice 16 Tekstilindus 175 83. JERAM MARJAN J. Gabrovška 23 Alpetour 175 84. ČIČA RAJKO Sp. Besnica 63 Sava 173 85. NI NIČ ČEDO Jezerska c. 126 Sava 173 86. DIMITROVSKI RADE H rastje 50 KŽK 170 87. MAND1Č RADMILA Okroglo 17 Tekstilindus 170 88. KELEMAN NADA Delavska 19 Tekstilindus 170 89. GAJSER TATJANA V. Vlahoviča 4 VVO 170 90. MUJAGIČŠEFIK Dražgoška 5 Petrol 170 91. GODLER TATJANA Planina 22 pri privatniku 170 92. KOSI KATARINA R. Papeža 34 Tekstilindus 170 93. PINTAR GRETA Zlato polje 3 d Triglav konf. 170 94. KRIVIC ZEKIJA Kranjska 29. Šenčur KŽK 165 95. SUUANOV1Č FERIS Britof 241 Planika 165 96. ČULIČ IBRO Kokrški breg 3 a Sava 165 97. KONDIČ STANKO Savska c. 54 Sava 165 98. MUŠIČ JASMIN Vidmarjeva 12 C P Kranj 165 99. LULIČ NURA Delavska 19 Tekstilindus 165 100. BRKIČ FADILA Delavska 19 Tekstilindus 165 101. JOVIČ MOMIR Jezerska 94 Sava 165 102. KONDIČ RAJKO Savska c. 60 Tekstilindus 165 103. SEDLAREVEIČ MILKA Breg ob Savi 60 Jenkova 2 Tekstilindus 165 104. NIKOLIČ GOJKO Sava 165 105. AJDOVEC MOJCA Zasavska 40 Merkur 165 106. RIBNIKAR JANEZ L. Hrovata 7 KŽK 165 107. KRANČAN DRAGA Poženik 14. Cerklje Kokra 165 108. ČEMAN N U RIJ A Gorice 16 Tekstilindus 160 109. ERA K STOJA Delavska 19 Tekstilindus 160 110. K AR AN Fl LOVSKA STANA Delavska 19 Tekstilindus 160 111. BURZIČTEHVID Delavska 19 Tekstilindus 160 112. KRNITA MILENA J. Gabrovška 30 Planika 160 123. BOSANČ1Č RANKA 124. KRUNEŠIČ NAMKA 125. BLATNIK MILENA 126. URBANEC JANEZ 127. FEMIČ SAŠA 128. STOJNIC JELENA 129. GOGIČ SLOBODANKA 130. PAŠAGIČ FUAD 131. CVIJANOVIČ ILIJA 132. PRŠIČ HASIM 133. DŽUR1Č GOSPOVA 134. LEVIC REDŽEFA 135. DŽURIČ DUŠANKA 136. PAVLOV MILORAD 137. BEŠIČ MEHMED 138. STANAREVIČ BOŽIDAR 139. JADRIČ ZDRAVKO 140. MLADENOVIČ SVETISLAV 141. DUCANOVIČ BOŽO 142. FIJAMENGO LJUBICA 143. ALIJAGIČ VAHIDA 144. VRANJEŠ LJUBICA 145. KREIČ MIRO 146. JULEV1Č KEMAL 147. MITROVIČ LJUBIŠA 148. MILIC RODOLJUB 149. DŽUKANOV1Č ČEDO 150. MILADIČ MIOMIR 151. DEUANIN RAMO 152. SANDIČ MIRA 153. ATA N ASOV MILE 154. RADONČIČ STOJANKA 155. ŠAVIJA BOŠKO 156. DŽAKOVIČ MILAN 157. PEČANAC MILAN 158. KAPITANOVIČ DAMIR 159. DOŠENOVIČ DŽURO 160. JAKARA ANTONIJA III. DRUŽINE - 3 člani L. Hrovata 6 Sava 160 Planina 32 Adria 160 C. 1. maja 67 Sava 160 Ul. J. Puclja 1 Sava 160 V. Vlahoviča 4 KŽK 160 Titov trg 16 ABC Pomurka 155 Savska c. 56 Sava 155 Voklo 1 Sava 155 Delavska 19 Tekstilindus 155 J. Gabrovška 21 Iskra Ero 155 Sr. Bitnje 76 Sava 155 V. Vlahoviča 3 Planika 155 J. Puha rja 10 Z D Kranj 155 T. Vidmarja 4 Iskra Kib. 155 Trg Rivoli 5 BGP Kranj 155 Delavska 19 Tekstilindus 150 Delavska 19 Tekstilindus 150 Zlato polje 3 f Gradbinec 150 Delavska 19 Tekstilindus 150 C. 1. maja 61 Sava 150 T. Fajfarja 25. Cerklje Tekstilindus 150 Ljubljanska 1 a Hotel Jelen 145 Delavska 19 Tekstilindus 145 Zlato polje 3 e PTT 145 Sp. Besnica 56 Alpetour 143 Savska c. 18 Sava 140 Gradnikova 7 Planika 140 Planina 1 KŽK 140 Golnik 112 Inštitut Golnik 140 Planina 6 Inštitut Golnik 135 Šutna 5 ABC Pomurka 133 J. Gabrovška 23 Iskra Kib. 130 T. Vidmarja 4 Sava 130 Struževo 26 LTH 128 V. Vlahoviča 8 Sava 125 J. Puclja 7 Sava 125 R. Papeža 1 Planika 125 Stritarjeva 5 Tekstilindus 120 T. Dežmana 2 Sava 120 R. Papeža 30 Delo 120 Gubčeva 6 Sava 118 Zlato polje 2 b Tekstilindus 115 Koroška 5 1 Planika 110 C. 1. maja 69 KOG P 1 10 Trg Preš. brigade 10 Sava 105 Ljubljanska 1 a ABC Pomurka 100 Savska c. 38 Tekstilindus 100 Mlekarska 14 Sava 90 Priimek in ime 1. DEUANIN MUZAFER 2. ŠTUCELJ TATJANA 3. VE LOVA STOJ K A 4. STOJ A NOVIC SREČO 5. RISTIČ MOMIR 6. KALAN JANEZ 7. PIBERNIK-ZRIMŠEK VLADIMIRA 8. PIŠKUR MAJA 9. PEHADŽIČ ZUHDIJA 10. KRALJ-POŽAR PAVLA 11. BRZIN DUŠAN 12. KRIŽAJ MILENA 13. LEBAN DUŠAN 14. G ROS LJUDMILA 15. DUŠI DRITA 16. POLANC MARKO 17. MIKIČ RADMILA 18. ŠTIRN ZVONKA 19. MARKAČ MANDICA 20. DULC M1UANA 21. JOVANOVIČ SILVA 22. PRAŠNI KAR IGOR 23. BOŽOVIČ LILIJANA 24. JAKOVU EVIČ NOVKA 25. BEVC DUŠKO 26. PIRNAR BERNARDA 27. MIKAC IVAN 28. PRDAN JOŽICA 29. MEJIČ GOJKO 30. DOMAZET MILORAD 31. KOSI JURIJ 32. ATANASOV STANKO 33. ARH MARKO 34. SREČNI K BOJAN 35. MAJCEN ROMAN 36. KLEMENČIČ DRAGO 37. MARKUN SILVA 38. STRAKOŠ BOJANA 39. MARKEŠIČ ZLATA 40. KEROVEC VLADIMIR 41. KOLAR1Č NADA 42. KOŠLAKOVIČ BRANKO 43. MAJSTOROVIČ RADOJKA 44. BOŠKAN RADA 45. M1K1Č MLADEN 46. HRNČIČOLIVER 47. NADIŽAR DARKO 48. ŠKRLEP BOŠTJAN 49. ZALETEL ANA 50. DOBRŠEK VOJKO 51. RAD1NOVIČ NEDEUKO 52. MADŽGALJ LAZAR 53. TADIČ DRAGICA 54. ZEVN1K TOMISLAV 55. VIDAČKOVIČ RADOSAVA 56. KARAMAN SENADA 57. BOH NEC IVAN 58. NAPOKOJ ROMANA 59. ZUPAN NATAŠA 60. PETROVIČ MOMIR 61. KOVAČEVIČ BOŽIDAR 62. NAGLIC ROMAN 63. SUKUR RUŽA 64. PORŠ BRANKO 65. RISTIČ MILENA 66. DIMITR1Č DARJA 67. MERLAK MARIJA 68. FERENČAK SREČO 69. TAČI FADIL 70. HOT JASMINA 71. GOJO DINO 72. KOS RADENKO 73. IGNJIČ MOMIR 74. GLAMOČANIN NEBOJŠA Naslov Zaposlitev Golnik 19 Sava Planina 4 Iskra ERO Predoslje 61 VVO Golnik 46 Planika Huje 1 Sava Smledniška 1 KŽK Levstikova 6 Gorenjski tisk Šorlijeva 19 VVO Kranj Stara c. 7 Tekstilindus Nazorjeva 10 Iskra Kib. Britof'367 Intertrans Kr. Olševek 33 Iskra ERO Ljubljanska 5 Temeljno sodišče Gorice 39 Merkur Zg. Brnik 60 Triglav konfekc. Britof 74 Sava Kidričeva 2 Dijaški dom Kidričeva 27 Sava Zg. Brnik 60 Adria airvajs Čirče 19 ETP Škofjeloška 52 Iskra TIV Gradnikova 7 JAT Fr. Rozmana 4 pri zasebniku Lahovče 31 Petrol Mavčiče 57 Termika Šk. L. Sr. Bitnje 79 Planika Preddvor 35 KP Dob Sr. Vas 1 1 Iskra MKD Sp. Duplje 23 Gradbinec Si. Rozmana 5 Veriga Lesce Jenkova 10 Gorenjski tisk Golnik 46 Varnost C. 26. julija 36 Na k. Sava Gregorčičeva 18 Kokra Stritarjeva 8 SCT Lj. Prešernova 12 Alpetour Češnjevek 8 Iskra Kib. Bertoncljeva 37 Inštitut Golnik Delavska 19 Tekstilindus Golnik 46 Sava Sp. Besnica 79 Iskra Ero Planina 1 Tekstilindus Tavčarjeva 15 Živila Tomšičeva 18 Planika Tomšičeva 18 KOG P Golnik 46 Inštitut Golnik Smledniška 22 brez zaposlitve Jezerska 42 študent Mlakarjeva 7, Šenč. Planika Golnik 55 Planika Stara cesta 7 Tekstilindus Savska c. 58 Sava Ljubljanska 5 BGP Kranj Gorice 10 Iskra Kibernetika Delavska 19 Tekstilindus Ul. J. Gabrovška 21 Tekstilindus Ul. Gorenj, odr. 16 Merkur Gradnikova 7 Adria airvvavs Planina 19 Planika Drolčevo naselje 18 Sava Lahovče 31 Tekstilindus J. Puclja 9 Iskra JTS Stranska pot 8 Tekstilindus Oldhamska 1 Iskra Kibernetika Gradnikova 5 VVO Kr. Šorlijeva 31 Iskra Telemat. Fr. Rozmana 9 Kokra Vrečkova 3 Planika Likozarjeva 23 pri zasebniku Sp. Duplje 23 Sava Koroška 10 Merkur Golnik 48 a Tekstilindus Cankarjeva 14 KŽK Levstikova 1 Tekstilindus Štev. točk 245 240 235 235 230 230 228 228 225 225 225 225 225 223 220 220 220 "»18 215 215 213 213 213 210 210 208 208 208 205 205 205 205 203 203 203 203 03 03 00 00 98 98 95 95 95 95 93 93 93 93 90 90 90 90 88 88 88 88 8« 85 85 85 83 83 83 83 83 78 78 75 75 75 75 75 tek, 13. oktobra 1989 OBVESTILA, OGLASI 21. STRAN r . r • GLAS 7. i. >3. »4. >5. X, 06. 07. 08. 09. 10. II. 2. 13. 14. 15. DEJANOVIČ MOMIR . ČIKOJEV1Č STOJ KO . KOKALJ KARMEN . B()( i DANOVIČ SLAVKO . MkOLIČ R A DIŠAV . B1ŠEVAC RANKO .KOPAČ PAVEL KNEŽEVIČ OBRAD KOREN RAJKO DAMJANOVIČSEH1JA A IVI-OS M A NOV MATEJ KES K" BARBARA BAS I A MILAN KOČEVAR DRAGO KERIČ MILADIN KUČ ŠEEKO JOVČIČ KRISTINA DAJIČ SVETLANA ĐURIČ RAVENKO DURAČAK M EHO SAVIČ RADOJKA DUŠENOVIČ NADA »7. VI ( I NOVIC BORISI.A V K ZANKO ZORAN >9 ŠUČUR RADIVOJ K), KAŠI RUN MARIJA ». IV1ČIČ IVICA 2. BRANKOVIČ NEDELJ K A B. KOČAR MARIJA 04. KERT SONJA VODOP1VEC HERMINA GALE KATARINA CEJ NEVENKA KONDIČ RADENKO M1LINČ1Č DRAGICA VUKARA MILADIN KUAJIČ DUŠANKA BUZATDŽIJA MILOVAN LUKIČ MLADEN MIKIČ MILIVOJE OBLAK ALENKA 16. GAŠLJEVIČ LJUBICA 17. KONDIČ RADE 18. BENEDIK BORIS 19. LAZAR DARKO 20. PAVC VERONIKA 21. DARDIČ LILIJANA 22. KRANJČAN IVA 123. KONDIČ JELENA 124. KONDIČ SLAVKO 125. DOBRAŠ RADOJKA 26. FILIPOVIČ MILORAD '27. TASEVA CVETA •28. ČEP1N ANTON '29. OKORN IVANKA 130. DUL1ČŠEF1K 131. KOVAČEVIČ BOJ KO ČEPARKOVSKA DANA BOG DANOVIČ VLADO MAKARIČ VESEUKO '35. VOJSK BENO 136. ČESEN DAMJAN '37. SUŠNIK TANJA 138. Rl / AR T.IAŠA 139. Ml SlNOVlČ I N D1R A 140. VUKOVIČ DRAGICA 141. JUKIČ ŽEUKO 142. VANGELOV RADE 143. ČEKO MLADEN 144. M A RJ A NOVIC DRAGANA 145; ŽDRALOVIĆ DRAGICA '46. MARKI ŠH HILIvlO '47.STOJČIČ MILICA '48. CVETKOV1ČOGLICA '49. KONDIČ STOJANKA '50. M1LANOVIČ DOBR1VOJE l5' ŠAKOVIČ DRENA '52. BEZOVŠEK BOGDAN -s3. GOGIČ ZORICA [54. MLADENOV MILAN 55, HUSEINOVIČŠAČIR 5h LIDIČJUSO p. POPOVIČ RADOVAN 58. ZELENKO ZLATA l59. MAKARIČ VESELI KO NEŠIČ LIUANA MUHAREMOVIČ ZIJAD KOSTIČ VESNA MILOŠEVIČ ZONKA RUŽIČ JELA 65 PEAŠINOVIČ MILAN ^ PRERADOVIČ MILORAD j>7. JUR1ŠIČ JAKOB 6X- ŽIVKOVIČ SANJA ^9. ALAGIČ NAZIE ;°- DŽANANOVIČ SENAD 7|- IDŽANOVIČ KAJA PABIČ ZORA MRDA RADA ČAJIČ MILENKO PAVLOVIČ LIUANA VASILIČ BOGOLJUB 132. 33. 34. 160 161. 162 163. 164. 172. 173. '74. 175 J 76' ,V- DRUŽINE - 2 člana Priimek in ime 1 ŽALAR ANDREJA *• LUŽAR MILENA 3 1 OMBAR IVANKA 4 MILIC MILOJKA 5 ZAVRL ADRUANA * DOLAR KATARINA Mali zvonka *■ FENDE 3 Al J ANA ,J kOGEU MARIJA (' {tNŠTERLl MARKO ' -Stic, lic m ajda V^ELKOJANA 3 STUDEN MARIJA J ROGIČ PAVA 5-SMOLOVIČ ZORICA £■ MATOH MARTINA J 2EVN1K MARIJA f-MVH NEVENKA S KNEZ DOROTEJA 5? TEGELTHA DRAGICA SREDOJEV1Č BRANKO ** PLOHELJ MARIJA Delavska 19 C. na klanec 50 Tu pa liče 48 Predoslje 116 Pševska 9 Golnik 19 Gorenjskega odr. 10 Struževo 59 Srednje Bitnje 95 C. I. maja 61 Begunjska 6 Stošičeva 5 Luga Vidmarja 8 Likozarjeva 27 Preddvor 154 Velesovska 89 Tomažičeva 7 Golnik 7 Predoslje 129 Hafnarjeva pot 22 Lahovče 31 Delavska 19 Zg. Bitnje 206 Cirilova 3 T. Dežmana 10 C. na Belo 33 Savska 38 Žabnica 46 Ljubljanska 1 a Gorenjesavska 22 Dražgoška 5 Ul. Mladinskih bril KidriCcva 45 Predoslje 174 Kokrški breg 5 Velesovska 89 Zg. Bitnje 1 Pšenična polica 21 Smledniška 1 C. 1. maja 61 Golnik I" 12 Golniška 33 Struževo 59 Sp. Besnica 126 Zg. Besnica 102 Praše 30 C. 1. maja 61 R. Papeža 30 Delavska 19 Delavska 19 Delavska 19 Delavska 19 Delavska 19 V. Vlahoviča 9 Stritarjeva 8 T. Dežmana 2 Sr. Bitnje 49 Delavska 19 Predoslje I 16 Ljubljanska 6 Šorlijeva 8 Šorlijeva 23 Ul. J. Puharja 3 C. Talcev 25 a Trg Prešer. br. 7 Delavska 19 Kokrški breg 5 Savska 38 Kidričeva 15 Stara cesta 20 Delavska 19 Savska 54 Gorice 17 Planina 6 Koroška 49 Bele ha r jeva 26 St. Rozmana 11 C. II. grupe odr. 31. C C. J. Platiše 7 Velesovska 89 H rast je 50 Savska 58 Delavska 19 Ui. T. Dežmana 8 T. Dežmana 2 T. Vidmarja 8 Gorenjskega odreda Gradnikova 5 Ljubljanska 1 a Jaka Platiše 1 Gorenjesavska 61 Ljubljanska 3 Seljakovo naselje 12 Britof 19 Hrib 5 a. Predd. Stara cesta 27 a Ljubljanska 1 J.'Platiše 7 Mlekarska 14 Pot na kolodvor I R. Papeža 34 Planina 26 Planika KOG P Peko Gradbinec Sava Sava Servisno podj. Tekstilindus Merkur KŽK Vrtnarija Brdo Živila Iskra Telemat. Iskra JTS Gradbinec Gorenjski tisk Tekstilindus Tekstilindus Sava Iskra terminali Tekstilindus Tekstilindus Tekstilindus Jelovica Sava Planika Tekstilindus Planika ABC Pomurka VVO Kranj Kokra ld 9 Jelovica Peko Sava Tekstilindus Gradbinec Tekstilindus Servisno podj. KŽK Iskra Kibernetika pri zasebniku Alpetour Sava Iskra Kibernetika KOG P Planika Živila Glasbena šola Tekstilindus Sava Tekstilindus Tekstilindus Tekstilindus Gradbinec SO Kranj Gradbinec Sava Tekstilindus Gradbince Planika Iskra ERO Iskra Delta Iskra ERO Mladinska knjiga Gorenjski tisk Tekstilindus KŽK Tekstilindus LTH Tekstilindus Tekstilindus Varnost Tekstilindus Inštitut Golnik Planika Tekstilindus Tekstilindus Cerklje Kompas Don. oskrbovancev Predd Cestno podj. Kranj KŽK Tekstilindus Tekstilindus Merkur Gradbinec Ivo Lola Ribar Kranj Gradbinec VŠOD ABC Pomurka VZRI Lj. Tekstilindus Gradbinec Alpetour Alpetour Živila Sava ABC Pomurka Dom oskrb, Preddvor Sava Sava IBI Gradbinec 175 175 175 175 175 175 175 173 173 173 173 173 173 173 170 170 170 170 170 170 170 170 169 168 168 168 165 165 165 165 163 163 163 160 160 160 160 160 160 160 160 158 158 158 158 158 155 155 155 155 155 155 155 155 155 155 150 150 150 150 150 150 148 148 148 145 145 145 143 140 140 140 140 140 140 140 140 135 133 130 130 130 130 130 128 125 123 120 120 120 120 120 118 118 115 I 10 110 108 105 95 80 70 Naslov Zaposlitev C. na Klanec 46 H rastje 50 Jezerska c. 32 a Tupaličc 5 Planina I Stara c. 23 Golnik 48 a Ljubljanska 14 Drolčevo naselje 21 Stara c. 15 Koroška 10 Kebetova 15 Medetova 6 Benedikova 2 Titov trg 14 J. Bobnarja 12. Cerklje Britof 99 C.na Rupo 7 Si. Rozmana 7 Žanova 10 Voglarjeva I. Naklo Stošičeva 4 Temeljno sodišče Gorenjski tisk Planika Tekstilindus Tiskarna Lj. ZD Kranj Inštitut Golnik Tekstilindus Astra LJ Živila Iskra Telematika Iskra ERO Živila Dijaški dom Tekstilindus ČGP Delo Iskra Kib. Merkur KŽK Dom oskrbo v Alpetour UKC Ljubljana 23. VIDIC NIVES 24. MURŠECSONJA 25. KLANČNIK MOJCA 26. MUŠELIČ HASNIJA 27. GICEVA BLAŽKA 28. ŠOLAR GORDANA 29. BIDOVEC DARJA 30. SIRC MAJDA 31. LEŠI MILENA 32. SUUANOVIČ NAFIJA 33. JOK1Č NADA 34. MIŠANOVIČ DANICA 35. ROG1NA PAVLICA 36. PAVKOVIČ VESNA 37. MALEŠIČ MIRKO 38. EL1NG IRENA 39. DOLIČ LJUBICA 40. KRISTANI ( ROMANA 41. KOŽUH ROMANA . 42. VRHOVNIK MATEJA 43. CVENKEU MIRA 44. RO.IINA GITA 45. STRAH AR VESNA 46. AH LIN FAN1KA 47. GORENC MILICA 48. PIREC DARJA 49. DAV1DOV1Č MIRA 50. ZAPLOTNIK ZALKA 51. KAUKOVIČ RAMIZA 52. ADAMOVIČ SLOBODANKA 53. ŠLIVAR ZLATA 54. MATOV1NOVIČ NATAŠA 55. STOJANOVA LILA 56. KONDIČ RADANA 57. ČEVRIZ STANA 58. MUI GASI 11 59. GUŠIČ NOVKA 60. BURJAN MARIJA 61. BOŽIČ MARA 62. ŠENK OLGA V. SAMSKI OBČANI Ul. I. avgusta 5 J. Puharja 6 C. JLA 56 Prebačev o 34 Trboje 3 Jezerska 94 J. Gabrovška 23 Visoko 72 a Kidričeva 53 Golnik 46 Tavčarjeva 29 Ručigajeva 2 V. Vlahoviča 8 Kidričeva 18 Gubčeva 6 Zg. Bitnje 99 Luže 52 Vrečkova 4 V. Vlahoviča 7 Planina 16 Valjavčeva 1 I C. 1. maja 35 Partizanska 28. Šenč. Visoko 96 M. Pijade 46 Šorlijeva 19 Delavska 19 L. Hrovata 5 Delavska 19 Delavska 19 Delavska 19 Valjavčeva 14 Gorenj, odreda 18 C. 26. julija 10, Naklo Vidmarjeva 12 Trg Pr. brigade K) Planina 7 Savska loka 19 Gradnikova 2 C. 1. maja 63 Iskra Kib; Planika Iskra ITS Tekstilindus Dom oskrbov. Preddvor Alpetour Jugoreklam Iskra Telematika Dom učencev Tekstilindus Gorenjski tisk KŽK Planika Tekstilindus Iskra Tel. Iskra ERO pri privatniku IKOS Planika Merkur Planika Tekstilindus pri privatniku Merkur Živila l.B Kranj Tekstilindus OŠ Simon Jenko Tekstilindus Tekstilindus Tekstilindus BGP Kranj Tekstilindus Tekstilindus VVO pri privatniku Inštitut Golnik Iskra ERO Tekstilindus Iskra Telematika Priimek in ime Naslov Zaposlitev 193 193 193 190 190 190 190 188 185 185 185 185 185 183 178 178 175 175 173 173 170 168 165 160 160 175 155 153 150 140 135 133 130 125 125 120 115 105 Štev. točk ANŽIČ MARTIN POTOČNIK ANTON SVATOVŠEK FRANC ŽVOKELJ MAJDA TOMŠIČ VOJKO ZRIMŠEK MIROSLAV PERŠE DRAGICA RAMIČ DIJANA ŽUKEVIČ IGOR DŽUK1Č MIROSLAV K LAJ DE R BORIS LEKOVIČ TOMISLAV BOI KA BITKA KOLAR EDVARD PO RENTA DARJA IVI (VINKO KABIČ MILAN . PUŠAR EMIL ROZMAN IDA VARCi A VI R A 21. KRANC MIRJANA 22. Ž1BERT ANDREJA 23. CIGALE SREČO 24. Pl I Rl BOGDAN 25. PAVLIC BISERKA 26. ALIBABIČ A IDA 27. BUNJAKU ELVIRA 28. KERIČ ROMANA 29. ŠUŠTERŠ1Č SONJA 30. ANDŽELKOVIČSLAVICA 31. BORKOVIČ NEDELKA 32. KRŽOVSKI BORIS 33. GIACOMELLI MARKO 34. DOVŽAN VIR \ 35. KOREN MATJAŽ 36. MLADENOVSKA STOJ NA 37. KERIČ ATLAND 38. RADANOVIČ NENAD 39. DERVIŠEV1Č MENUN 40. RADOŠEVIČ VELINKA 41. ČESEN SONJA 42. KRSTEVA BLAGA 43. IVANOVTČ SLADŽANA 44. MURATAGIČ HAMIDA 45. MARKOVIČ MILIJA 46. O M EJ C BREDA 47. REDŽEMATOVIČ SAFET 48. MILANOVIČ PETKO 49. PERKOTILKA 50. BRKIČ EMISA 51. ČEKO RADMILA Cesta na Klanec 20 C. St. Žagarja 49/1. V. Vlahoviča 8 St. Rozmana 7 Gradnikova 7 Zg. Brnik 3 Bobovek 11 Planina 22 St. Rozmana 7 Pševska 18 V. Vlahoviča 7 Zasavska 6 Šmidova 14 Mlakarjeva 2. Šenčur Sr. Bitnje 89 Zasavska 32 H rastje 73 V oglje 32 T. Vidmarja 12 J. Gabrovška 32 Gosposvetska 17 Britof 164 Sejmišče 2 Šorlijeva 23 Kidričeva 26 J. Puharja 9 Planina 4 Valjavčeva 13 Zg. Bitnje 222 Nartnikova 5 Planina 74 Hafnerjeva pot 4 b Vrečkova 6 Šorlijeva 7 Valjavčeva 5 Delavska 19 J. Puherja 2 Delavska 19 Likozarjeva 25 J. Puharja 2 J. Puharja 2 Kokrški breg I a Jelenčev a 8 C. I. maja 69 Zasavska 6 Valjavčeva 7 T. Dežmana 10 Zlato polje 3 d Nazorjeva 6 Delavska 19 Kidričeva 15 pri privaniku Viator Ljubljana Gasilsko reš. služba Avtoprevoznik Gorenjski tisk študent Sava pri privatniku Tehtnica Alpetour Iskra ERO Lekarna Iskra Kib. KOGP prival Iskra Tel. Gorenjski tisk Iskra Tel. Iskra Ero Elektrotehna Ljubljana BG P Zveza radiamaterjev SRS Sava Iskra Kib. Iskra Kib. Iskra Tel. Alpetour Sava Iskra Kib. Tekstilindus Iskra Tel. Tekstilindus Iskra Kib. Tekstilindus Avtocommerce KŽK pri privat. VVO Planika Varnost Iskra Tel. Sava privat BPT Tržič Tekstilindus Triglav konfekcija Štev. točk Predd. 255 235 235 225 223 220 220 218 218 213 208 203 203 200 200 200 200 198 198 195 195 193 VI. UPOKOJENCI 2 ČLANA 1. MALI HELENA 1 ČLAN 1. LAMOVŠEK MARIJA 2. KAVČIČ SLAVKA 3. DOLINŠEK AMALIJA 4. KRIST ANC ANGELCA 5. LESJAK BARBARA 6. ZADNIKAR URŠKA 7. KOKALJ PAVLA VII. INVALIDI 2 ČLANA 1. PETEK-BERNOf VI RONIKA 1 ČLAN 1. ŽITNIK JANEZ 2. POTOČNIK ALOJZ 3. DRAGOJLOVIČ TOMISLAV 4. KOŠNIK ANA VIII. BORCI 2 ČLANA I. CIBAŠEK ANTON IX. IZPRAZNJENA STANOVANJA, 1. RUS MARIJA 2. VRHOVNIK MARIJA Golnik Golnik 46 Cankarjeva 19 T. Dežmana 2 Gasilska 5 Planina 20 Zg. Jezersko 96 C. L maja 59 Kidričeva 57 Šempeterska 50 L. Hrovata 5 M. Pijade 8 Vrečkova 9 Pševska 18 KUPLJENA IZ SREDSTEV SPIS Preddvor 21 (upokojenka) Dražgoška 4 (upokojenka) 250 228 216 215 213 210 203 195 191 185 183 181 176 176 171 171 170 170 168 168 168 168 166 166 166 161 160 158 158 153 153 150 148 148 146 145 138 135 133 133 131 128 128 128 126 123 1 18 118 108 105 96 188 223 205 188 175 168 168 165 178 253 248 233 196 200 238 220 @mmw®mi€*LAS 22. stran / MALI OGLASI, OCLflŠT Petek, 13. oktobra 1989 MALI OGLASI ^ 27-960 cesta JLA 16 APARATI STROJI Prodam barvni TV ei Niš, star 7 let, v brezhibnem stanju, « 78-780 _15005 Prodam temoakumulacijsko PEČ 2,5 kW, nerabljena, 10 odstotkov ceneje od nove. Urh, Stara Fužina 129, Bohinjsko jezero 15054 Ugodno prodam nov kombiniran BOJLER za centralno kurjavo, 100-litrski, obojestranski, obloga iz skaja. ® 632-066, med 16. in 19. uro_15072 Prodam VIDEOREKORDER fischer VHS, daljinsko upravljanje, možnost nastavitve 4 programov. Ul. Vide Sinkovčeve 8, Kranj 15090 Prodam NAKLADALEC gnoja težak 8, z vilami in lopato. Ažman, Suha 5, Kranj_15095 Prodam prenosljiv 20-litrski KOMPRESOR, 6 atmosfer, « 37-319 15100 Prodam pomivalno KORITO, dolži-ne 120 cm. g 45-638_15101 Prodam 360-litrsko zamrzovalno SKRINJO. Medetova 10, Kranj, g 25-541__15106 TV color azur, ekran 56, star 4 leta, prodam, g 83-761_15120 Prodam termoakumulacijsko PEČ,poceni. Zgornje Bitnje 105, Žabnica 15122 Prodam ČB TV jasna, ekran 46 cm. •g 631-728_15127 Poceni prodam VIDEOREKOR- DER. BI. Dobrava 79_15138 Barvni TV itt, ekran 66 cm, ugodno prodam. « 22-463 15141 Prodam hladilno « 66-284 OMARO. 15145 Barvni TV grundig prodam. Pivk, Cegelnica 30, Naklo 15158 Ugodno prodam starejši industrijski ŠIVALNI STROJ z elektromotorjem. « 48-160 15162 Prodam barvni TV iskra mediteran z daljinskim upravljanjem. ■g-633-261__15163 Prodam črno-bel TV. Škofjeloška 45, Kranj - Stražišče 15173 Ugodno prodam ohranjen barvni TV kerting, ekran 68 cm, daljinsko upravljanje, Cena 500 DEM. « 33-246_15182 Ugodno prodam nerabljen PRALNI STROJ gorenje. Štremfelj, Vrba 30, Žirovnica 15184 Barvni TV grundig, ekran 66 cm, prodam. Ul. XXXI. divizije 16, Kranj, g 23-613_15188 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika), ŠTEDILNIK kiperbusch in HLADILNIK. Golniška c. 15, Kranj -Kokrica 15194 Prodam nov barvni TV gorenje. Cena 1.300 DEM, v dinarski protivrednosti. «51-559 15206 Ugodno prodam 380-litrsko zamrzovalno SKRINJO. « 82-056 __15210 Mikrovalovno PEČICO in FRITEZO, oboje v garanciji ter VIDEOREKORDER orion, nov, ugodno prodam. ^ 34-184 15211 Prodam « 27-720 OLJNI GORILEC. 15216 Prodam barvni TV iskra CATV. ■g 632-886_15233 Ugodno prodam barvni TV iskra, še v garanciji. « 33-429 15237 Prodam barvni «39 225 TV toshiba. 15239 Prodam barvni TV gorenje orbiter, ekran 56 cm. Informacije na « 51 -735_15247 Ceneje prodam novo, še zapakirano 210-litrsko zamrzovalno SKRINJO gorenje ali zamenjam za HLADILNIK z zamrzovalnikom. Alpska 57, Lesce, g 74-130 15263 Prodam malo rabljen STROJ za izdelavo strešne opeke, dvojni folc, s 400 modeli ter stolicami in VLEČNO KLJUKO za R 18. Sv. Duh 75, Skofja Loka, « 632-265 15265 Prodam dve 3,5 kVV TERMOAKU-MULACIJSKE PEČI. « 37-950 Prodam ŠTEDILNIK kiperbusch, šir. 35 cm in kombiniran ŠTEDILNIK (2 elektrika, 4 plin).« 48-099 __15277 Ugodno prodam" PRALNI STROJ candy. Informacije na « 74-700 Prodam dva ČEVLJARSKA STRO-JA, cilinderici in dve PEČI kiperbusch ter ŠTEDILNIK. Alojz Avse-nik, Letališka 12, Lesce 15292 40 odstotkov ceneje od trgovinske cene prodam BOJLER - PEČ za ko-palnico. « 70-575, po 16. uri 15293 Prodam prenosni črno-bel TV. «•38-469 15311 Prodam SHARP. VIDEOREKORDER ■631-784 Prodam hladilno SKRINJO in vrtno KOSILNICO. Magajne, Hrastje 65, Kranj 15313 Prodam barvni TV iskra z daljinskim upravljanjem, star 5 let. g 40-313_15327 Ugodno prodam črno-bel TV ei Niš in barvni TV grundig. Planina 73, stan. 3 in 7, Kranj 15332 Prodam večji CEPILNIK drv. Vodi-ška 45, Vodice 15333 Ugodno prodam barvni TV gorenje. Informacije na «28-726, zve-čer_15335 Prodam barvni TV iskra montreal. Ivan Golenko, Kebetova 20, Kranj, « 28-778_15336 Prodam barvni TV gorenje kerting, star 6 let. C. na Jezerca 16, Radovljica 15338 MARKETING AGENCIJA CLM BLED VAM NUDI STROKOVNO POMOČ PRI PRODAJI IN NAKUPU HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, VIKENDOV IN KMETIJ NA GORENJSKEM ZA NAŠE STRANKE OPRAVLJAMO, POLEG POSREDOVANJA INFORMACIJ, VSE STORITVE POTREBNE ZA NAKUP, PRODAJO TER PRAVNI PRENOS NEPREMIČNIN. VSI ZAINTERESIRANI ZA NAKUP ALI PRODAJO NEPREMIČNIN NAS LAHKO OBIŠČETE VSAK DAN OD 8. -12. URE GRADBENI MATERIAL Ugodno prodam novo trajnožare-čo PEČ magma in dve vratni KRILI s podboji - lužen hrast, « 58-502, Štular 14974 Prodam betonski « 80-958 MEŠALEC. 15063 Prodam VALPLAS PLOŠČE, dim. 2,5 x 1 m. « 68-644_15074 Prodam OPAŽ in suha bukova DR-VA. g? 68-760_15084 Prodam 1 kub. m. brstovih PLOHOV. Tone Kos, Javorje 59, Poljane, «65-166 15104 Prodam PUNTE «24-838 BANKINE. 15112 Prodam LES za ostrešje. Cena ugodna, Naslov v oglasnem oddelkih_15135 Prodam malo rabljeno OKNO, dim. 130 x 145 cm, z roleto. «69-508_15144 Prodam dve OKNI ino, dim. 60 x 60 cm, desni. «58-084 15171 Prodam 60 kvad. m. GIPS PLOŠČ in 2 kub. m. TERVOLA za tlake. «633-599_15179 SONČNE KOLEKTORJE in granit-ne KOCKE, ugodno prodam. «22-298_15205 Prodam večjo količino ŽELEZA za predelavo različnih strojev. Žabni- ca 1_15230 Prodam kvalitetne smrekove DESKE. Cena ugodna. Informacije na «23-963 _15235 Prodam 600 kosov betonskih ZIDAKOV, 20 cm in 1.100 kosov MO-DULARCA. Sv. Duh 75, Skofja Loka «632-265_15266 PEČ za centralno ITPP Ribnica, z bojlerjem, na trda goriva in BETONSKI MEŠALEC, poceni prodam. «622-127_15283 Prodam rabljeno strešno OPEKO kikinda. Podbrezje 86, Duplje, «70-151_15317 STAN.OPREMA Ugodno prodam JEDILNI KOT z MIZO in STOLI, skoraj novo. «633-510_15209 Sobni MINIBAR s stolčki, prodam za 900 SM. Franc Godnov, Zeleni-(il 8 rržič, « 51 000 ir>228 Po polovični ceni prodam novo, še zapakirano, DNEVNO SOBO, forma nova Meblo, barva mahagonij. «78-259, do 18. ure 15251 Ugodno prodam POHIŠTVO za otroško sobo. « 78-643 15280 STANOVANJA 1-sobno STANOVANJE, 45 kvad. m., v zasebni hiši, v centru mesta, z lastnim vhodom, vrtom, etažno centralno, telefonom prodam ali zamenjam za večje, šifra; PRIJETEN DOM 15241 Dvema fantoma oddam dvopo-steljno SOBO. «38-129 15051 Zamenjam družbeno 2-sobno STANOVANJE v Valjavčevi ulici, za večje v Krajevni skupnosti Vodovodni stolp. « 26-554 15246 POSESTI_ Ugodno prodam visoko pritlično stanovanjsko HIŠO, 12 x 8 m, skladišče, 12 x 6 m in 5.000 kvad. m. ZEMLJIŠČA, ob glavni cesti Kranj - Naklo. Primerna za vsako obrt. Informacije na « 22-709, vsak dan od 7. do 9. ure in od 19. do 21. ure _15089 V okolici Krškega prodam na novo zgrajen VIKEND, primeren za bivanje, z vinogradom in travnikom « 0608/70-496 _151 Nova HIŠA, kompletna, z opremo in telefonom, v Rogaški Slatini, naprodaj. «063/812-242 15189 V najem vzamem manjšo HIŠO ali STANOVANJE, v Kranju ali širši okolici. «38-384 15238 Veliko HIŠO z vrtom, v Kranju, prodam ali zamenjam za manjšo, z doplačilom. «37-950 15273 GARAŽO, na Planini - pri kotlarni, vzamem v najem. « 37-858 15337 VOZILA_ Prodam Z 750, letnik 1982, dobro ohranjen. « 58-502, Štular 14973 Prodam VW 1200, letnik 1974. Voj-ko Mali, Gorice 49/b, Golnik 14990 Prodam dobro ohranjeno Z 750, starejši letnik. Lahovče 20, Cerklje _14992 Prodam FORD ESCORT 1.3 CL, 1. registracija marca 1988. Polica 4, Naklo, «35-120 15034 Poceni prodam KOMBI Z 850 AF, letnik 1981. «24-927_15053 Ugodno prodam Z 101, letnik 1978, registriran. Ličen, Pristavška 50, Pristava - Tržič 15059 Prodam BT 50 S in MZ ETZ, skoraj nova. Zupan Rok, Kropa 45, «79-783_15062 Prodam Z 101, 1.300 ccm, letnik 1981 in semensko PŠENICO "novosadska rana". « 70-055 15064 Prodam CITROEN GS break, letnik 1979, dobro ohranjen. « 631 -094 __15065 Prodam Z 101 konfort, letnik 1980. Struževo 85, Kranj__ 15068 Prodam GOLF JGLD diesel, letnik 1983. Informacije na «52-256, po 19. uri_15069 Prodam OPEL KADETT 1.3 S GLS, letnik 1987 in Z 750, letnik 1984. «68-644 _15073 Prodam Z 101 - Jugo 1.1 GX, letnik 1988, prevoženih 14.000 km. Kokra 23/a, Zg. Jezersko, «45-601 Prodam Z 750, letnik 1977, registrirana do 22. 9. 1990. Zelenko, T. Dežmana 8, Kranj 15078 Prodam JUGO 45 AX, star 2 leti, dobro ohranjen in garažiran. «632-486, po 15. uri 15079 Prodam Z 750 LC, letnik 1979, regi-strirana do maja 1990. Cena 1.300 DEM. «81-341, int. 28-53, dopoldne_15082 Prodam Z 128, letnik 1987, registrirana do septembra 1990. « 51 -758 _15086 FIAT UNO 60 S, letnik 1986, regi-striran do januarja 1990, prodam. «37 485 ali 23-405_15091 JUGO 55 A, moder, letnik junij 1986, odlično vzdrževan, 33.000 km, prodam 40 odstotkov ceneje. «40-546, zvečer_15092 Prodam JUGO 45, letnik november 1984, registriran do septembra 1990, prevoženih 66.000 km in VVARTBURG, letnik 1974, neregistriran, celega ali po delih. Sr. Bitnje 49, Žabnica 15097 GOLĐPFAND NAKUP VSEH vrstZLATA (kose zlata, prstane, verižice, ostanke zlata, itd...) plačamo vam z garancijo najboljšo ceno v avstriji! prodaja vseh vrst zlatih izdelkov po najnižjih cenah, tudi predelava iz kovancev je možna NA ŽELJO VAM POVRNEMO TUDI PROMETNI DAVEK. BELJAK NIKOLAIGASSE 25, Tel.: 9943-4242-26026, (NA SEVERNI STRANI DRAVE) ODPRTO: VSAK DAN od 9. -13. ure, OB PETKIH od 9. - 18. ure nama Akcijska prodaja od 10. do 20. oktobra 30% popust pri nakupu nad 3.000.000 din za izdelke sledečih proizvajalcev: Sukno Zapuže Ideja Kamnik Svilanit Kamnik Tekstilana Kočevje Tovarna volnenih odej Skofja Loka Odeja Skofja Loka BPT Tržič VELEBLAGOVNICA RGIIIG SKOFJA L0KA Popravilo ekspanzijskih posod vseh vrst. Montaža oljnih gorilcev in montaža centralnih kurjav. rulctr 64000 Krani Kuratova 54 (064) 24 728 Rutar Andrej VETROVKE GORATEKS - za jesen in zimo - pojem kvalitete v oblačilni industriji prodaja: trgovina SONČEK Cankarjeva 7. Kranj (nasproti Sveta knjige) Prodam Z 101, odlično ohranjena, letnik december 1979. Ogled popoldne. Zupan, Smokuč 52, Žirovnica 15098 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1984. Korbar, Glinje 4, Cerklje 15102 Ugodno prodam novo MASKO za tovorni avto TAM 5.000, trampus kabina. «45-158, popoldne 15103 Prodam R 10, vozen, celega ali po delih. « 723-355_15105 Prodam Z 101 Jugo, letnik 1987. «66-418_15108 Prodam LADO 1500, letnik 1976. «69-798_15109 Z 101 konfort, letnik 1980 in Z 850 -Fičo, letnik 1985, oba odlično ohranjena, ugodno prodam.« 35-876 ___15113 Ugodno prodam Z 750, letnik 1978. Matej Puc, Dvorska vas 1, Begunje Prodam GOLF bencinar, letnik 1981, prevoženih 67.000 kilometrov. « 35-285, po 14 uri 15115 GOLF diesel, 21 mesecev star, prodam. Fende, Britof 416, Kranj, «39-637__15118 Prodam Z 850, letnik 1985 in JUGO 1,1 GV, letnik 1987. «66-789 _15123 Prodam JUGO 45, letnik 1981, dobro ohranjen. Kondič, Struževo 59, Kranj_15125 Prodam Z 101 GTL, letnik november 1986 in VISO 2 super E, letnik 1982. «35-572, popoldan 15129 Prodam Z 101 GTL, letnik 1983, prevoženih 60.000 km. Ostojič Goj-ko, Cesta talcev 8/d, Jesenice _15131 Prodam Z 101, letnik 1981 in SURF dufour. «79-931_15133 Prodam FIAT UNO 45 S, letnik 1985. Turšič, Rateče 11, Planica _15136 ALFO 33/1.5, letnik september 1986, 29.000 km, prodam. « 22-463_15140 Z 128, letnik julija 1985, prodam. Špela Pirnat, Alpska 19, Bled TAM 2001 kasonar, vozen z B in C kategorijo, registriran do septembra 1990, prodam. Jerovšek, Lahovče 47, Cerklje 15151 Prodam obnovljeno ALFA sud in obnovljen KOMBI imv, letnik 1981. « 39-809_15152 Prodam 126 P, letnik 1979. Hafnar, Sr. Bitnje 59, Žabnica 15153 Prodam LADO riva, letnik 1987. Ogled v soboto in nedeljo popoldne. Blažič, Prešernova 16, Radovljica_15155 Prodam Z 101, letnik 1980, registrirana do julija 1990. Rogelj, Tomaži-čeva 8, Kranj, «26-976 15159 Prodam JUGO 45, letnik 1984. Ogled v soboto, od 14. ure dalje. Zlata šmid, Struževo 20/a, Kranj f Langerholc Aleš Cankarjeva 5 64000KRANJ td.064 234/4 LAN G O PRODAJA, POPRAVILO IN IZDELAVA VSEH USNJENIH IZDELKOV PRODAJAMO TORBICE, PASOVE, ČEVUE, USNJENE MODNE DODATKE POPRA VUAMO VSE VRSTE USNJENIH IZDELKOV, KRAJŠAMO PASOVE, MENJAMO ZADRGE, KRPAMO USNJENE IZDELKE DELOVNI ČAS: 9-12 16 - 19.30 VEDNO SMO VAM NA VOUO! Prodam LADO niva. « 83-730 Prodam GOLF diesel, letnik september 1987, 16.000 km. Guštin, Ročevnica 42, Tržič 15165 Prodam KOMBI trafic diesel, le-tnik 1982, registriran do julija 1990. « 723-345 15168 Prodam GOLF, starejši letnik, garažiran, dobro ohranjen. Podiubnik 51, Skofja Loka, «621-103 15169 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1983, s 3 vrati. «42-218_15178 Prodam Z 101 GX 1.1, letnik 1988. Andrej Nastran, Voglje 54, Šenčur Z 101, letnik 1978, ugodno prodam. « 78-353, od 19. do 20. ure 15183 Z 101, letnik 1977, ugodno prodam. «36-096 15185 Ugodno prodam JUGO 55 A, le-tnik 1988. « 632-789, dopoldne Prodam Z 750, letnik 1979. Cena po dogovoru. «82-734_15191 Ugodno prodam OPEL KADETT, letnik 1981 in 2 GUMI sava radial, dim. 155 x 15, z obroči, za VVV. Franci Ažman, Cankarjeva 44, stan. 7, Radovljica 15193 KOMBI 850, delno karamboliran, vozen, registriran, letnik 1981, prodam ali zamenjam za videorekor-der, avtomatik ali podobno. « 70-590_15195 Prodam JUGO 45, letnik oktober 1983. Škoda, BI. Dobrava 144/a, «81-960, dopoldne 15196 Prodam Z 101 konfort, letnik 1980. Mrda, Šorlijeva 31, Kranj 15197 Prodam GOLF, letnik 1977, dodat-no opremljen. « 26-739 15200 Prodam FIAT 126, letnik 1981, do-bro ohranjen, registriran do avgusta 1990. Ogled po 15. uri. Šošta-rič, Mošnje 6, Radovljica 15202 Prodam nov JUGO 45 ali zame njam za Golf JX diesel. Ribnikar, «51-559__15203 Prodam VVV 1200, letnik 1976, z dodatno opremo in PRIKOLICO. «633-260_15212 Prodam OPEL KADETT letnik 1969. «40-028_15220 Prodam Z 750, letnik 1983. «33-557_15221 Prodam 125 P, letnik 1980, 30.000 km. «42-313_15222 Prodam FIAT 850, letnik 1984. Zdravko Medja, Nemški rovt 25, Boh Bistrica 15224 Prodam Z 750, letnik 1979. Vilma Valjavec, Kovor 70/a, Tržič, «57-377___ 15229 Ugodno prodam JUGCH.I GX, le tnik 1987. «37-430__15231 Prodam LAVERDO 1200 TS, letnik 1982, z dodatno opremo. Cena 5.500 DEM. Možna zamenjava za osebni avto. Jože Gričar, Blaževa ul. 10, Skofja Loka__15232 Ugodno prodam Z 101 GTL 55, 1. registracija marca 1987, prevoženih 23.000 km, rdeče barve, z avto-radiem. «39-554_15234 Prodam izredno dobro ohranjeno Z 101, letnik 1980. Branka Tomič, Svetinova 23, Jesenice, « 83-651 Prodam VVARTBURG letnik 83. Huje 29, « 35-738_____ Prodam FIAT RITMO 60 DCL~di? sel, letnik 1983, po generalni, registriran in VW 1200, letnik 1973, obnovljen. Lancovo 22, Radovljica, «75-514, po 15. uri_15243 Prodam GOLF, letnik 1979. Lado Bukovnik, Trboje 129, Kranj 15245 Poceni prodam R 4, letnik 1976, registriran do maja 1990. « 57-262 _15248 BMW 1802, letnik 1973, prodam ali zamenjam za manjši avto. «73-852_15250 Prodam dve zimski GUMI, dim. 135 x 12. «39-005_15253 Prodam ŠKODO 110 L, letnik 1976" «24-628_1J5257 Prodam PEUGEOT 205 GTI,"lirne barve, letnik 1986. Cena ugodna. Ogled v soboto in nedeljo. Sp-Gorje 205_115259 Prodam dobro ohranjeno Z 101, letnik 1976, registrirana do avgusta 1990. Oven, Podreča 5, Mavčiče _15262 JUGO 45, letnik 1986, prodam « 79-721_1_5264 Z 101 GTL 55, letnik 1986, proda~rrT «51-650, popoldne_15267 VISO 11 RE, prodam po delih. «25-730_15268 Prodam R 4, letnik 1986. Kodrič, Trojarjeva 53, Kranj - Stražišče, «27-135_1_5269 Poceni prodam OPEL KADETT SL, letnik 1968, neregistriran. « 38-282_1527JI Prodam nov CTX, registriran in rezervne DELE za R 4 GTL. « 51 -267 _1_5272 Prodam 126 P, letnik 1978. Jože Klemenčič, Ravne 7, Tržič 15275 Ugodno prodam Z 101 GT 55, letnik oktober 1985, registrirana do oktobra 1990, prevoženih 29.300 km. « 51-326, od 14. do 19. ure _15276 Prodam JUGO 45 A, letnik 1981 «35-029_^5278 Ugodno prodam karambolirano Z 750. «51-125_15282 R 4, letnik april 1986, prodam. «27-324, od 15. do 18. ure 15285 GOLF JGL, letnik 1982, prodanr Ogled popoldne. Reševa 7, Kranj 15286 Nujno prodam Z 101 GTL 55, troje vrat, letnik december 1985. .gp 81-525 15288 Nujno prodam KOMBI Z 850, letnik 1981, neregistriran, FIČOTA, letnik 1976 in MOTOR ATX, star 1 leto. « 723-475, popoldne 15291 Prodam Z 101, letnik 1981, registrirana do 19. 9. 1990. Bergant, Pra- protno 14, Selca_15296 GOLF JX, bencin, letnik 1986, prodam. «48-147 15297 ikitta vtattia n Otvoritev 14. oktobra ob 8. uri Dobrodošli! NOVO IZ ALPINE VELIKA IZBIRA NAJNOVEJŠIH SVETOVNO ZNANIH MODELOV ŽENSKIH ČEVLJEV IZ JESENSKE KOLEKCIJE V RAZNIH BARVAH, VZORCIH IN VELIKOSTIH V PRODAJALNAH ALPINE 71 Petek, 13. oktobra 1989 MALI OGLASI, OSMRTNICE 23. stran