DanašnTa Številka stane Din 1*50 Posamezne Stevflket Navadne Din —^75, ob nedeljah Din 1*50. PoSfnlna plačana v gotovini. •TABOR* izhaja vaalr &a, *> oadelje hi pruTniVov, ob 1& datumom naslednjega dne tar slana «i»fžno po pošta’ D 101—, sa Im* ittnstvo D18*—, dostavljen na do« D 11*50. na hlcuniee D10*-mszrati po dogovor«. Naroča s« pri opravi »TABORA*, MARIBOR, Jar&e«va nltca žtav. 4. S. Posamezne Številke: § Navadne Din —*75r g ob nedeljah Din l*50l UREDNIŠTVO oa nahaja v Mari* bom, Jurčičeva «L St 4, L nad-stropi e. Teiafoa hiterurb- St 278, UPRAVA m nahaja v Jurčičevi olici St; A pritličja desno. Telo* it 24. — SHS postno" 1 * roču« Slav 11.787- Na naročila brca denarja aa a« aaira. — Rokopisi sa a« vračajo Leto: III. Maribor, nedelja 3. decembra 1922. Številka: 274. Polom negativne politike. Maribor, 1. decembra. Ko se jo s voj čas Soška delegacija 1» rečletni abstinenci vrnila v dunajski Sržavrai zbor, je zavladalo med Cehi ontono razpoloženje. Bi! je to ix>ra,z, in povratek na Dunaj je bil enak poti v -amoso. Toda n a. j večji zagovorniki abstinenčne politike so morali priznati, la v teh letih ni bilo doseženo nič. prav aič. češki interesi so bili nedvomno o-skodovani. Na eni strani se je sklepalo brez Čehov in proti Čehom, na drugi brani pa, so zaostale tekoče politične *«3eve. ki so bile v ozki zvozi s češkim narodnim in gospodarskim življenjem. Ko 30 bile uničene in pomendrane lopo oade v avstrijski federalizem, ko je bi* (O že vsem jasno, da Dunaj ne bo pri-®al historičnih pravic bivšo Lraljc-v’^nf Češke, je bilo treba začeti novo, Opzitivnejšo politiko. Ob eksodusu ni bilo ue mod masami ne med vodilnimi • Politiki razpoloženja za kaj drugega kot je bilo izraženo v češkem narodnem ^rograniu. Leta brezlplodne politiko so '^rines!a obilo grenkih, a — kot so je' Pozneje 1x3 kazni o — dragocenih poli-*lcnih izkušenj. Mase so se naveličale tfpirnatcga *u Ofteretne politike. jL.ry? Posledica je bila ločitev' metod , li je sledila ločitev načel. Nastali sta dv, 6 Politični skupini; mladočehi in ^ročelii. To'je bil povsem naraven j ^0S: najlopše ga jo .utemeljil in raz-te Pwf> Masarvk,' ki je nekako ob •ytem času nastopil pot znanstvenega a*iskovanja češke preteklosti in seda-dosti, Masaryk jo postavil tezo pozi-XVT>e politike, politike, ki vedno raču-f,V x obstoječimi razmerami in jih _ izpremeniti, zasukati v novo ?>« podlagi treznega in smotrenc- ^dla po določenem načrtu. Ta poli- U:____. . ,._____ &0, a> ki go jo pozneje nazvnli realir.tič- 0r| razčistila ozračje na Češkem in češkemu narodu povsem neva Zftčeia se je doba emancipacije in 'livnega ustvarjanja. Historicizem izl^v. Omikal. Iz zgodovine je Masaryk *n fT*®-!®1! samo to, kar je lahko iU0,!o sedanjosti; to so bi]a Mu sova n« ,la načela in Havličkovo politič-116 metode ka br vatska sopara!is! ična politi* ^®*a. na zgodovinski teoriji „ Pokrtk^^^i P^ebubsti Hrvatske in ile‘ ’ a k modernim klobukom narod-fcotj ^'^^pdločbe, se dahes nabaia na Vat,,v camoso. Zadnji dogodki v Jlr-df).!. . m w bloku so doka j, da hrvaipko ^ -CDo Pobbiko gloje.isti črv. ki t>lxt - £cško federalistično ttuj ^‘keiio. Hrvat ski kmet ne vidi sa- (ji^**hpak celo tipa jalovo sadove Ha. je Mi? 8eP®'ratisti8he taktike. Štiri le'a iram- 1 brv*a,t®ka kmečka stranka v šoli So °vskega separatizma. «u r. — Frankovci Vra^.pos*a^ svoje ljudi k zakletim so* ^Wn*Tv,°m nruS®ft'a narod«, in naše dr* vafsi- . ao Iiesr.a'n®p kupčevali s hr-interesi: n« Dunaju in v Bu-P1*! d.’Anmmziu na Roki in • 0 zaman. Jugoslovanska dr- 3T0™° Poredila med Sctlo in V ^odo *»,. vodm« ...---- *®r i® vedno bližja pristanu »o ^ 1? konsolidacije in obnove. Ko p„ r> •• U1 wnove. ivo bivr*a *n frai1kove.em pridružili h vl„ f. Uljevi ministri v Beogradu V - .®ni Zaiinmi.Vi v Zasn-ehn L-! ar, m bivš V zaupniki v Zagrebu, ki so se V fttr,rilflx>aia kratkem času prelevili ^Vat u 0 »repnblikanoe«, je dosegla ?aiLv a 13°litična opereta avon višek. MSeij. —.... M s«1;80,^Pževati smotuoraudumi«, da ^slpT trapk*>\asko-mdičev;*ko-zaiftin i- L t_ a,jKt.l'ueince napravil h tout, prix L^li ^ i\T>roibllern- Ko ko končno a^° n® gre in da je bila. f?pe-x ziuiaujirni sovražniki tako Mecena ^ zavožena, da se je oga- Položaj še ni razčiščen. Pašid pri kralju* Beograd, 2. dec. (Izv.) »Politika« poroča: V ministrskem svetu so se nadaljevala posvetovanja o izhodu iz sedanje ipolitiSne situacije. Miniar-ear za i«enačenje aaikonov je bil predvčerajšnjim pri miinisti^kem pi^edsedniku Pašiču. s katerim je dalje časa kbnfe-riral. Te dni se je v Beogradu zopet pojavil g. Stanojevič, ki. se ie nedavno umaknil iz aktivnega političnega živ- ljenja ter živel v Kajaževcu, svojem rojstnem kun ju. Stanojevič spada med jako vplivne osebnosti v radikalni stranki in. njegove izjave v klubu naj ‘bi baje obvarovale stranko pred razcepom. Obiskal je ministrskega predsednika Pašiča, Protiča ter ministra Pribrčeviča. Po njegovem obisku se je Pašič twdal na dvor, kjer je kralju referiral o političnem položaju. Slovesna četrta obletnica ujedinjenja v Beogradu. B e o g r a tT, 2. dec. (Izv.) Ob priliki proslave četrte obletnice narodnega u-jedinienja se je vršila ob 9. uri dopoldne svečana služba božja v rimsko-ka-toliški oerkvi, ob 10. uri p«, v saborni. cerkvi. Proslave ste‘se udeležila kralj in kraljica. Kralj je nosil generalsko uniformo, kraljica pa je imela kožuh in enal«* čepico. Proslavi so prisostvovali nadalje člani vlade, poslanci, generali-teta, razni diplomati in zastopniki raz-mih kornx>racij in društev. Po cerkve- nih' svečanostih so se člani vlade, poslanci, diiplomafje itd. vpisali v knjigo za čestitke pr.i dvoinem maršalu. Tokrat ste bili za to pripravljeni dve knjigi in sicer ena, za kralja, druga za kraljico. Zvečer se jo vršila na dvoru svečana večerja, katere so se udeležili Pa-šič, Pribičevič, Ti moti jev h'; in Markovič. Vse mesto je bilo v zastavah. Na večer se je vršila brkljada z vojaško godbo. S konference v Lausanni. čičorin dospel. ' : Lausanne, 1. dec, (lav.) Danes je vprr r-MijL na SateriK Je ftidi Češlžoslo-konferiral češkoslovaški znnanji mini- vaška zainteresirana* ster dr. JBoneš z Lord Curzonam, iran- Lausanne, 1. dec. (Izv.) Danes je oosikim poslaunkom, italijanskimi dole- dospel semkaj čičerin. Kolodvor je til gati in jugoslo venski mi zastopniki ter policijsko zaanrt. Tudi zastopniki časo-z generalnim tajnikom lausanuske pisja niso smoli na peron. Na Imlodvo-Ivanference glede pripustitve Ceškoslo- ru sta ga sprejeta Bakovski in Virov-vaške k lausainnski konferenci, v koli- ski. kor se posvetovanja in pogajanja tičejo —O— Obisk romunske kraljice v Beogradu, umetni/h gospodarskih zapornic med Beograd, 2. dec. (Izv.) ,Vreme« £v9trb« in nasledstvenimi državami. noreča, iz Bukarešte dne 30. novembra: Kmljica Mariju se poda jutri z eks- Bouair Lmv je izjavil, da priznava, da razdelitev podonavske monarhije ni presnim vlakom v Beograd, kjer bo l"la. ®a v poštev prihajajoče ostala teden dni. Iz dvomih krogov se Spjrainja^pa pri tam na to, da izvo, da bo dospela tudi printezinja v vseh teh malih naro- Ilea.ua. Vprašanje dvojne plače uradnikom ob Novem letu. Beograd, 2. dec. (Izv.) V mini- ______________ strskdm komiteju je prišlo v razpravo na govor delavskega voditelja Olinesa vprašanje dvojne uradniške plače ob je minister za delo izjavil, da je Angli-Novem letu. Ker je finančni jninister ja največja izvozna država, bodočnost dokazal, da je nemogoče izplačati tako njene trgovine pa je v veliki meri od- tri«rvl*A "Irt fflcI/VTl maIavaIm dih st.mmljenje po samoodločbi najmo' onejše. Kako težko bi bilo takrat vse te iniaic narode prepričati ter jih odvrniti od gospodarske neodvisnosti, to kaže najboljše primer Irske. London, 1. dec. (Izv.) V odgovor visoke svate, je komite sklonil poiskati vissna od mednarodnega položaja. Po vir, iz katerega hi se dal uradništvu z njegm-ean pret)>ričaiiju v Angliji brez- ozirom na sedanjo draginjo božični in poselnost stalno pojema, četudi se vrši novoletni prispevek. . ta proces zelo počasi, Upor v Zapadnl Traciji. BlarSal Pilsudskj kandidat poljske T 1 /t_ S ™ ljudske stranko za predsednika. London, 1. dec. (Izv.) Kaicar po- ^ n roča jo »Times« iz Carigrada, poste ja ^ . 4e°8- 5000.. Oropali so grčlca skladišča mu- T>ira,la kandidaturo maršala Pd.sudske ga za. predsednika reimblike. Sodeč po tem sklepu, je izvolitev Pilaudskega ?a ničijo in razpolagajo z zna/tnimi množinami orožja ter so opremljeni celo s ZrZZTZf1** Enojnimi miškami. Gibanje se širi po ^teed®l)ka Poroda goteva. vseh mestih, i>osebno p« v suieri proti Dedeagaču. Iz angleškega iiarlameuta. bila samemu Radiču, ki je bil skoraj štiri leta njen največji up — pa zače-nj-a-pokati tudi v Hrvatekem bloku. — Kot prv*a vidna posledica njegovega razkroja se pojavlja izključitev frarr kovoev, najnestrpnejših hujskačem proti sedanji državi. V dobi famoznega blokaškega memoranduma za genovsko konferenco, čigar stiiizator je bil sam Stjepae Radič, se je Hrv. -blok skrbno izogibal vsake tudi še tako pla-tonične Izjave za državo, ki že obstoja. Sedaj 60 pa vsa sredstva izčrpana in krivci te negativne politike že uvide-vajo, da so se celo zvesti pristaši naveličali brezplodne politične taktike, ki dopušča, da se je moglo vladati moti Hrvatem ali brez Hrvatov. Hrvatski blok so nagiblje S pozitiv-ni politiki, zato pa je nujna posledica, da se razkra ja v svojih sestavnih delih. Pnoees, ki kaže prve večje in vidne uspehe, se ne da zadržati. Političnemu realistu je docela umljiv. Z operetno, politiko se ne grade države; s samim časopisnim papirjem se ne more ugnati političnega nasprotnika, ki vodi trezno in realno politiko. Hrvatska republika — »čovecanska, mirotvorna, nevtralna itd.« — je danes mehurček iz mila, ki se razpoči pod pritiskom Te* alnih dejstev. Zagrebški blokaši so že precej blizu temu spoznanju, dasi se krčevito izogibljejo vseh nujnih in neizogibnih konsekvenc. Princip, da *© vračajo k parlamentarni politiki, j« samoobtožba in ostra kritika njihovih dosedanjih principov. Hrvatom je treba realizma, kakor ga imajo Srbi, ki so vajeni graditi državo im katerih demokracija ne sloni na Dušanovem zakoniku, marveč na realnih sodobnih potrebah im zahtevah. Če pride Hrv. blok v parlament —* kar je zaenkrat še negotovo — ne ho s tem veliko pomagamo ne državi in ne narodu, ako ne bo sprejel vseh. metod realne politike, ki računajo s tem, kai je. Kolikor poznamo njegove ljudi, smo upravičeni k resnemu dvomu, da bi si ž njimi država pridobila trezno, pozitivno, moralno močno parlamentarne opozicijo, ki je lahko istotako njene zaslomba, kaikor vladna desnice- Kat naj doprinesejo k ozdravljenju našega političnega življenja ljudje, ki so š« PT©d letom izdajali in predajali iste državo, katero sedaj priznavajo kol svo.i str ankarsk o -pol i+ioni objekt? Končna rešitev pač leži v čisto novih skupinah, ki se bodo že v doglednem časni izločile iz blbkaških političnih mas. Novi ljud je z novimi, pozni v-nejšimi ideologijami bodo nosilci hr vatske — reete jugoslovenske bodočnosti! — Balkanska zveza. Kdo bo prehranjevalni minister v Nemčiji? Essen,,1. dec. (Izv.) Na današnji seji mestnega odibona se je naznanilo, London, 1. dec. (Izv.) Dopolnilo K ^ te nadžupen dr. Luther sprejel po-prestrdnem govoru, ki gh je predloži- riv, da prevzame mesto preli ran jevaj-!a delavska stranka', je bil s 303 proti ^tega ministra. 172 glasovom odklonjen. BORZA. London, 1. dec. (Izv.) V debati o Čarih', S. decembra. (Izvirno. Pred-brezpaseLnoeti je govoril Asquith o go- borza). Pariz 37.80, Zagreb 1.93, London «ixxja^kem položaju v.^te^nji^STOTa' Berlin 0.0875, Praga 16.95,. Ita-ter pov-darjal, da bi se bilo moralo že lija' 2&.88, Newyork 538.50, Dunaj v miroamih pogodbah sprejeti posebne 0.0076, Budimpešta 0.23, Varšava 0.035, določbe, ki bi bilo preprečile nastanek Sofija 3^0. Bukarešta 3,30. Zsidnie dni se je po evropskem č» sopieju mnogo govorilo, da pride d« osnovanja nove balkanske zveze; nekateri listi so celo poročali, da se je 'a lca zveza že osnovala ter da bodo bal* kanske države nastenate pri orijentsk! konferenci v Lausanni skupno. Te ve sti so vzbudile polno komen*air:tev; o glasilo se je veliko glasov pro in con* tra. Za zvezo 60 ee osobito zavzemali Francozi, pa tudi Angleži so pozdrav1 Ijali to idejo, dočim je Italijane že pri sami pomisli na možnost take zvez« pretresel strah ter so v svojem časo pisdu odločno izjavljali, da Italija teg? ne bi mogla mirno dopustiti. Pri nat so bila mnenja različna, nekateri list so pozdravili snovanje zveze, drugi s« zavzeli napram njej rezervirano stali šče, bili pa so tudi taki, ki so bili proti Med tem pa ee je izkazalo, da na 'tel. stvari ni renioe, da so bile vse te vest in podobne vesti spravljene v javnost & strani neuradnih .krogov, ter da z di isssmtm M Mn •pikrmati niimajo nobene zveze 111 radi toga seveda tudi ne podlage. Prvh ki ae zamakal »veza, je bil bolgarski mini-trski predsednik Stambulijskij, ki je iadavil napram novinarjem, da ne ve ničesar o kaki zvezi ali o snovanju take zveze. Za njim se je oglasil nas zunanji minister dar. Nin Čič ter potrdil izjavo Stambulijskega s pripombo, da bi bil vsak poizkus osnovanja lake zveze zaenkrat še preuranjen. Balkansko zveze torej ni in je zaenkrat, kaikor kaže, tudi še ne bo, kljub temu pa je -zadeva tako važna, da lahko spregovorimo o njej par besed. Po vsaki vojni pride redno do preon j'Citacije v zunanji politiki držav; slare zveze se krčijo, večinoma radi tega,' ker izgube pravo podlago, katera .jim| jo bila z rezultati vojne odvzeta, pre- j osnujejo ee in čeeto sklene ta ali ona: država zvezo e državo, s katero jo bila v prejšnji vojni v vojnem stanju. Vojna navadno izbriše tablo ter jo napravi sposobno za nove načrte. Tako je j tudi svetovna vojna zbrisala ono, kar je bilo pred njo in nastala jc nova brezoblična situacija, kateri je troba šele dati nove oblike. Na ruševinah svetovnega potresa, ki je štiri leta ugonab-ljal svot, smo si zgradili Jugoslovani novo svobodno državo, ki ni več samo balkanska, ampak je pretežno srednjeevropska. Izbrisane so bile stare konture in začeti bi bilo treba z gradnjo nove diplomatične stavbe meddržavnih zvez. Do gotove mere so je to sicer tudi res zgodilo s tem, da so je sklenila zveza med našo državo in češkoslovaško ter Romunsko, ki je tako poklicala v življenje novo diplom atično tvorbo — Malo antanto.Treba pa je to zapo-četo stavbo še vse bolj zaokrožiti. Pred vsem pa Jc pri tem treba stati na stališču naših današnjih in ne bivših, ne več aktualnih potreb! . Naša današnja Jugoslavija nima več onih sovražnikov, katere je imela bivša balkanska Srbija in tudi če bi jih imela, bi ji ne mogli nikoli toliko škodovati kakor ji lahko koristijo, če so z njimi pobota To velja prod vsem m Bolgarijo in deloma tudi. za Albanijo. Bolgari so bili pred ustanovitvijo Jugoslavije precej enako močni kakor Srbi in zaito ni bilo čudmo, da so se spuščali ž njimi v razne vojne. Danes je drugače. Jugolavija je velika država z 13 milijoni prebivalci, Bolgarija pa jih ima komaj 3 milijone in pol. To Enači, da bi si stokrat premislila, pred-no bi se spustila v kak oborožen konflikt * nami; poleg tega pa imamo ob teku kot zaveznico še drugo veliko dT- j Žavo — Romunijo. Politika Bolgarije napram Jugoslaviji torej ne mor« biti | več ona, kakor je bila proti Srbiji, za-! to tudi politika Jugoslavije napram j Bolgariji ne sme in ne more biti ista, kakor je bila politika Srbije proti Bolgari?!. Naši dandanašnji sovražniki so pred vsem Italijani in Madžari in v tem smislu se moramo tudi ori jentira-ti. Vsa naša zunanja politika mora biti uravnana v obrambo proti tema dvema državama. Proti Madžarski obstoja že zveza v obliki Male antante, ki je sposobna, da drži v šahu to sicer malo in brezpomembno, toda zagrizono sovražnico današnjega srednjeevropskega reda.. Obstoja pa še^ vprašanje obrambe proti glavni naši sovražnici — proti Italiji! Današnja imperi-jallstična Italija je usmerila vse svojo stremljenje ravno na Balkan. V svoji prenapetosti si domišlja, da mora zavzeti na Balkanu ono tališče, katero je zavzemala nekoč pokojna Avf' oo.gr-ska. Vsa italijanska imperijaibnična stremljenja so naprejena proti Balkanu in zato mora biti tudi vsa naša obramba obrnjena proti tej državi. Pri tein nas niti najmanje ne sme ovirati dejstvo, da ie bila Italija še včeraj naša zaveznica. Vojna .ie spremenila situacijo. Kakor se jc nekoč mala in šibka Srbija branila uničujočih in škodoželjnih vplivov Avstroogrske, tako se mora danes Jugolavija braniti pred imperialističnimi težnjami Italije. Predvojna Subj a je bila glavno žarišče težnje, ki je dobivala izraza v geslu »Balkan Balkancem!« Ta težnia je bila pravilna in pri njej mora ostati tudi Jugoslavija, samo, da jo razširi v novo geslo: »Srednja Evropa Evropejcem!« Naša zunanja politika se mora zavedali svoje velike nalogo — obrambe in ohranitve ravnotežja v Srednji Evropi in na Balkanu, kateri istetako pripada tej skupini. Naša pozicija je velevažnn. Mi smo tisti, katerim je dana naloga, da rešimo vprašanje Balkana In Sred,njo Evrope. V tem okvirju se morajo sukati tudi vse naše meddržavne zveze. In šo nekaj! Po svetovni vojni ee je veliko bolj nego pred pokazalo, da veliki narodi zapostavljajo pomen malih. Wilson je sicer predlagal enakopravnost velikih in malih, njegove doktrine so propadle. Toda ne za vedno! To moramo imeti pred očmi. S svojim delovanjem moramo dokazati, da, smo enakovredni velikim in da. i-mamo radi tega ne le enake dolžnosti ampak tudi enake pravice. Končati mora enkrat za vselej diktatura privilegiranih velikih narodov in držav. Kako pa naj dosežemo to! Ključ imamo v lastnih rokah. Ako bomo slabiči, ki se dajo rediti od drugih in prepuščajo ureditev svoje usodo velikim, bomo vedno podrejeni in brezpomembni, ako pa se -bomo postavili na samostojno stališče in bomo skušali voditi krmila svoje usode sami. bomo pridobili na lastni notranji moči in tudi na zunanjem ugledu. No smo nas torej motiti, da, smo bili nekoč v vojnem stanju z balkanskimi državami. To je bilo nekoč. Danes je situacija drugačna, danes zahteva ta situacija, da pozabimo, kar je bilo. To velja tako glede Bolgarije kakor tudi glede PIVKO: čehoslovaško Sokolstvo v dobi 1862-1922. (Konceh 39. čehoslovaško Sokolstvo gloda ob BOletnici svojega vztrajnega dela svoje uspehe in zmage. Uspehi porriujejo resnico, da jc v smotrenem, vztrajnem delu, na temelju svobode, bratstva in enakosti podlaga krepke sedanjosti in mogočne bodočnosti. Tyrš je pokazal naroda pot, da se povzdigne. »Noben narod se ni povzdignil s tujo pomočjo, kakor tudi ni noben narod propadel po tuji krivdi-« Najlepši uspeh Sokolstva je v tem, da je usposobilo narod za popolno narodno in državno svobodo. čehoslovaško Sokolstvo šteje leta 1922. 53 žup, 3010 društev, 368.888 č'a-nov (364.524 mož, 108.364 žen), telovadcev 50.856, telovadk 33.700. Moškega naraščaja ima 44.797, ženskega 86.899, skupaj torej 618.150 sokolskih ljudi. Na čelu pprave Č. O. S. jo 20 člansko predsedstvo in odbor C. O. S., ki šteje 80 članov. Zupe pošiljajo v. odbor po 1 zastopnika od 5000 članov! V prerporodni dobi sta bila glavna voditelja oehoslovaškega Sokolstva dr. Josip Scheiner in dr. Jindra Vaničok, ki stojita do dandanes na sredi vsega slovanskega sokolskega gibanja. 40. Dr. Josip Scheiner, roj. 1861 v, iBemešavu, odvertpik, y Pragi, je bil Tyršov učenec. Ze 1884 je bil sprejet v vaditeljski zbor praškega Sokola. Po Tyršovi smrti jo prevzel uredništvo »Sokola« in izdal Tyrševe spise v priročni obliki. Sodeloval je pTi vseh sokolskih zletih (kot tajnik in predsednik zletnih zborov), pni ustanovitvi č. O. S. Slovanske Sokolsko Zvezo. Vnet organizator in večno mlad propagator sokolsko ideje deluje neumorno z živo in pisano besedo. Od leta 1904 vodi Sokolstvo s krepko roko in z jasno in z veselo mislijo kot starosta Č, O. S., od 1908. kott, starosta Slovansko Sokolske Zveze, od 1920 kot starosta Zveze češkoslovaškega - jugosjovenskega Sokolstva. 41. Dr. Jlndčlch Vaniček’ roj. 1862 v Pragi, jo posvetil vse svoje življenje Sokolstvu. Uspehi čehoslpvaškega Sokolstva na mednarodnih tekmah so v glavnem zasluga Vaničkova. Kot načelnik praškega Sokola in C. O. S. je krbel za vzgojo voditeljstva z mnogimi tečaji in strokovnima spisi. Kakor je skrbel Scheiner, da se po Tyrševi smrti ne pozabi vileka misel, ter jo tolmačil v govoru in s pereeam in jo varoval v prvotni čbrtoči, tako je Vaniček Tvršc-v naslednik v vodstvu praktičnega dela na telovadišču. S sodelovanjem svojega voditeljstva je razvijal in množil vodivo sokolskega sestava, pilil izvedbo, višal izurjenost, stopnjeval ličnost. Z veliiko pozornostjo sledi razvoju telovadbe pri drugih narodih in. si priza- Albanije. Če ee balkanska zveza zaen- ■ krat sedaj še ni osnovala, naj se osnu-' je v bodočnoti; toda to čimpro.ie! Kajti le ako bodo mali narodi složni med seboj, bodo lahko dosegli boljšo bodoč- j nost in enakopravnost z velikimi. Sva-, toplukove palice so tudi tu merilo. Naša država, ki jo ob onem balkanska m srednjeevropska, je v prvi vrsti poklicana, da postane vez, ki bo spajala Balkan s Sredn jo Evropo, vzhod \ zapadem, sever z jugom. Zvezi Jugosla- vije, Romunije in Češkoslovaške naUso pridruži ze zveza Bolgarije, Grčije, Albanije, Poljske in baltiških držav; stvori naj se mogočen jez sredtiieev-TOpkih narodov in držav od severa do juga, ki bo najboljša garancija miru. četudi se balkanska zveza oziroma pristop Bolgarije, Albanije in Grčite k Mali antanti zaenkrat še ni uresničil, naj so uresniči vsaj v bodočnosti. To jo naša iskrena želja in to mora biti tudi želja našo jugoslovanske diplomacije. Politično obzorje. Adrija in Solun. G. Mussolini jo Bo* pristni Italijan-' gostobeseden, tako je neroden kot diski livastač in spletkar obudil politiko plomat. Morda ga je prva lekcija loli-barona Sonnina ih markiza della To- ko izučila, da sedaj malce brzda svoje refcta, ki ata hotela preprečiti nastanek »simpatije« in »antipatije«, pravzaprav in razvoj velike jugoslovensko države svoje skomine po Roki, Hrv. Primorju s tem, da se Srbijo odsune od Adrije. in Dalmaciji. Čo se prilizuje z nasveti, Mussolini je nedavno govoril o Srbiji da naj se Jugoslavija orijentira neko-in Jugoslaviji, kakor da sta. dve državi j liko bolj preti vzhodu ter popušča ob tar naglasil separatistična stremljenja; Adriji, zasluži novo lekcijo iz modna-Hrvatav in Slovencev. Zadnje dni sku-; redno politike, ki jo bo — kakor vnaša sondirati toren za nekako novo re-j mo — dobil. Tudi če bi odločevali * !o šitev jadranskega, spora, ki bi obstaja-j srbski interesi —in nihče ne trdi, da la v tem, da bi naša država nekoliko j odločujejo — ima naša država vsa popustila ob Adriji, zato pa bi Italija. j pravico do vzhodne jadranske cbale, podpirala njeno težnje v Solunu in na j da si zaščiti Hercegbosno in Črnogo* egejskem obrežju sploh. i to- Jugoslavija uvideva važnost Solu- Konstaitirati moramo, da so ugledni »a za trgovino z Lovamtom, zaveda te in merodajni srbski listi odločno zavr- S 8® nG samo nacionalnih interesov, am-nili Mussolinijevo poseganje v našelPfk tudi ogromne političnem streti-notranje zadeve in ga podučili, da za: Siene važnosti jadranske obale, ki jo Italijo obstoja samo ena j u grelo venska; čuva in straži ne le za sobe, marveč država in samo en narod. Slično lekci-)fa _▼« Balkkn. ^Italija napravx_ jn jo so mu dali hrvatski separatisti, da ne govorimo o Slovencih, ki so popolnoma enotni napnam črnosrajčniku Mussoliniju. Najsi je krik naših plemenskih separatistov še tako glasen, najsi je spor med unitarističnimi in federalističnimi političnimi načeli še tako akuten, ni več nobenega dvoma, da se izvzemši peščico prodanih izvrž- , , . , , v. kov noten «-h, Hrvat ali Slovenec ne, duatrije m veleagraroev, oživlja v; la bi bilo treba popol- luanih sanjarije o Balkanu kot it®11, korak dalje v Dalmacijo, je ogrožena' vsa vzhodna jadranska obala, s tem Pa je zamajano tudi njeno široko balkansko in podonavsko zaledje. Italijo vodi na vzhodno stran Jadranskega morjai čisti imperij al izem, da bi se polasti taktirke v zboru balkanskih narod in plemen. Italijanski fašizem, ki jo< socialnem smislu eksponent težko i®* Ita- sanjiarije o Balkanu kot h- . i to* državo in ustva- jamski koloniji, ki maj enkrat za vselfl ! reši Italijo njene gospodarske 1. ede. K1 peca z m noma am riti samosiv,,,no plemenske državice. Bas politični dogodki zadnjih dninam . raste v obupnost, dokazujejo, da se je kričavi plemenski Zato je potrebno, da stoji za vpi"3* ekskiuzivizem Radiča in drugih derna- šaujem Dalmacije, Reke in drugih gogov zapletel v lastne mreže in dane lov našega Primorja ves jugoslov®*1'* najde druge poti kot so jo nastopile eki nared z vso svojo politično in Ž®* nekatere hrvaitske in vse slovenske ter j spodairsko močjo. V interesu BalkfltI.a’ srbske Iranke takoj po ujedi n j en j^u. ! kakor tudi v interesu evropskega Mussolini je dobil zadostno lekcijo in m je, da se strogo čuva ravnot®™ drugič naj bolj skriva grabežljive j med obrna obalama Adrije. Z rapad®’5® kremplje italijanskega imperija1!zrna, j pogodbo jo bila dana delna, za nas ^ saj jih je mogel opaziti vsak političen j radostma rešitev tega vprašanja; v6f; slepec. Mussolnijeve »simpatije« do Sr bije in Srbov so bile natančno preračunane, kakor je preračunana mržnja do Slovencev in Hrvatov. Ce bi bili naši kraji brez močnega srbskega zaledja, bi se madžarski in italijanski krokar kaj hitro gostila na skupni pojedini. Kakor je g. Mussolini hvastav in deva uvesti in spraviti v sklad s sokolskim sestavom vse, kar se dobrega (pojavlja v inozemstvu. 42. Sokolsko slovstvo se krasno množi. Časopis sokolskega naraščaja »Sokolske Besedy« je jel izhajati 1907 (kot. drugi letnik; pivi letnik (1906) je bil litografiran). Razen časopisa izhajajo: »ICnižice Besed Sokolskych«, »Čitanka B. S.« in »Ročenka dorastu Sokol-skeho«, ki izdatno podpirajo vzgojo naraščaja. Vzgoji sokolskih mas jo bil posvečen štirinajstdnevnik »Čin«, ki so ga dobivala (1913-14) vsa. društva zastonj in sicor po izvod na 2 člana. Mesečnik »Sokolice« (od 1913) je list za sokolsko vzgojo članic. V vojni dobi je vlada ustavila izdajanje »Vestnika Bok.«, »Sokolice« ih »Sok. Besed«. Tudi župni vestniki, ki šo so bili razvili in razširili pred voj bi Ica popustljivost v prid Italije pa „. rušila za silo vzpostavljeno ravnot0^ im bi marala izzvati dalekosežno cijo v balkanskem in podonav^®! zaledju. Tega se dobre zavedajo naši odgovorni činitelji, pa se ne bod dali zanieljati od Itaiiije na limanic® Če je Italija smela kljub svojim nim lukam okupirati sevrno mia* Leta 1922 izhaja v ČOS 47 listov ^ sicer 1 tednik, 44 mesečnilcov, 1 list ^ naraščaj in 1 za dijaštvo. število ^ ročnikov je 188.210. Poleg toga izbflJ ta dva posebna stroloovna časopis®’ • * * • nfl Sokojsko delo še ni dovršeno J11, v, no mai’e biti nikdar dovršeno. ® skim idealom se bliža Sokolstim fic ^ vidno, toda doseči jih ne more sedanjem redu, niti v prihodnjih ro fg vih, v katerih ima voljo storiti vse.^ telesno in nravstveno okrepil®^ 'reda, vraž" Literatura: Pamitnik Sokola j. ^ skelio. — Dr. Scheiner, D5jiny ^v ^ stva v prvem jeho pčtadvacetil vrffo J. Mauerhardt, Dčjiny Sokolstva — Dr. Jos. Barfcoš, Miroslav Tyrf ^ — Dr. Scheiner, Po prvnioh ® Sokol st vi. Sokol 1908, 1909, l9l4J »o i ten v uj. ul \\Jo ■ ui/jivim/ v i, -- _ y j no, so morali prenehati razen dvoh. —J — Pamiitnik Sokola Prnžskeho. 1 Sokolstvo so je združilo okreg lista Murnik, Pol stoletja češkega »o ^ »Sokol«, Začetkom 1918 je jol izhajati, stva. Slov'. Sokol IX. 1912, 9,JR, mesto »Vestnika Sok.« nov osrednji Dr. Jindrieh Vaničok. Slov. Sol^ list »Teloovičny Olizor«, »Sokolice« se 1912, 39, 47. — Dr. P. Pestotnik, D ^ jo pa prekrstila v »Sestre«. Tudi »So- letnici češko - slovanskega Soke kolske Bcserly« so jele zopet izhajati. ! Jorip Čobal, Poete nek Sokolstva. ► Leta 1919 in 1920 je izredno narastla sok. koledar 1912, VIL, str. 48-71. knjižnua zaloga. COS. Lastna knjigarna 1922 »Ob 601etnici Sokolstva. ih. založniška koncesija pospešuje šir-:voj češkoslovaškega Sokolstva-jenje sokolske literature. 1922. - FOgncrJeva stoletnica. Gen - »Sokolsky Sternih«, ki izhaja izza 1.' vaške Sokolice, Sokolski .vaditelj 1880., je vsled skrbno statistične vsobi-l . * ne verna Uka sokolskega razvoja, 1 V tam smislu se glase komentarji vseh naših — srbskih, hrvatskih in slovenskih ■— vodilnih listov, To naj si zapomnijo tudi ▼ Rimu! —us. -O- fvpsr,***.« Adrije, sme naša država ohraniti ne le svojo staro obalo, ampak si tudi poiskati izhod v Solunu, To je njena naravna, pravica, ki jo mora doseči s svojo balkansko politiko, nikakor pa o® po milosti g. Mussolinija. V Lausannl, Znani češki orijeutalist univ, j Nova Turčija more in mora bita o-prof. dr. Alois Musil objavlja v snovana na nacionalni podlagi, kalif »Prager Presse« zanimiv članek mora ostati mednaroden, če hoče čnva-o lausannskih pogajanjih in o ti resnične interese vseh mobamedaai-novi Turčiji, ki ga v naslednjem pkih narodov. Kalif kot turški vladar prinašamo: ' jo moral večkrat braniti interese tur- Boeodanja pogajanja ao pokapala žke nacionalno države proti inresom ^ dobrih uspehov. Največji rued «osedn,h držav dru^ narodnosti a aiimi je ta, da so se balkanske države ^hameda^ga_o^.ia, mda česar *opet srečale in da se odkritosrčno tru- so metali stevihu konflikta, ki so Mi dijo odstraniti obstoječa nasprotja ter J škodo ' inv*51* T* Postaviti medsebojne odnošaje na pod- ^ mm rnide dogodka v W n do mirnega in prospešnega razvoja. 1914 ™ temu dokler so bile ločene, eo na Balkanu 80 aral^ki nteto zahtev riipopoln tuje države vedrile in oblačile, kakor neodvisnost odTnjro Ne smemo y se jim je zljubilo. Lahko bi se bilo i »awiti. da prvi kalifi niso bili samodrz-fgodilo, da bi morala ob črnem morju marveč da govemn kžeča država prositi za izhod na široka emein, predsedniki mosl mskih obun Svetovna, pota to ati ono veliko državo, ' «» r«f™blik in dn so bili vedno izvo-ki leži daleč od Črnega morja. Balkan- i JaGI^- . . _ . A oW« «ke države morajo biti v svojih skle-f 4ur5ke »fS9 9fcups*V Mh docela neod vime in se mora jo ™ P*1 določitvi novega kalifav mar;si-^emgično zavzeti za rešitev vprašanja °®ni hPominja na. slične dogodke pri resorskih ožin. Jugoslavija potreba je; vnlitvi prvAga rednega kailifa. h ovoiz-^izogibno izhod na Egejsko mori© in yokam 101111 kakor nala.se na to Bolgarska mora zopet dobiti izgubljeni °“*®® ™*to- Abdul-medzid poteka iz &edeagač, če hočemo, da bo stara mr- uš® Osmanov, je 55 let star, zelo izo-teja pozabljena in da bo mogla mirno b“, pozna več jezikov slovi kot , ^veti s svojimi sosedi. Združene bal- : udarjen slikar in bi je pridobil zaradi kanske države so bodo najlažje spora- svojega. vzgledinega 2avl.1en.ja splosm Mmelo z mlado Turčijo in se bodo tudi u*letL N?^. mohamedanski pismouk JPterale sporazumeti, kor je Turčija nji- ™ ničesar proti njegovi re- hov sosed in sosedje so vedno navezani! ™ njepvi osebi. Če ga bo veJi- irug n.a, drugega. k)\ '™lTf sknpsema zadostno podpi- rj . ” .... . . .... ' rala, si utegne pridobiti znatno večji Zastopniki Turčije imajo antiko Uv ^ UŽWal možni Abdnl. ©poznavati v Lausanni dobro voljo an- ■ baanbj jj tant.mh držav. Vidijo, da se sedanja an-, Velike verake zveze mohamedancev igeška vlada zelo truda, da bi ko.ifcor! Afliki in y ^ ^ ^ izjavile v le mogoče ustregla njihovim upravi-’ M nov0mu kalifu in so soglasno ob-m) zahtevam m odstranila neza-f postopanje odstavljenega sulta- ££?*e,T5kl 8? ga- po!f.rocJe pr0Jsn-’Q na in kalifa, ki je zakrivil stvari, kot vlade. Pametna m edino mogoča po-1 -ih ne pozna. Devina moelimskih aa- ^stljivost Angl«© Je omogočila tudi ^ Sultan se ni dal od nikogar sve- S • cim0r. 1® | tovati iti je pošiljal verske funkcijo- g.znateoojačena Eutente cordiale.: ^ v E{fipt ial v lnd^ H ŽJri]i ^ss^jssr*LiS' r*- iwor-ki ve,,iki ^veznik ne vznemirja ponepotrebnom Pravoverni moshm svojih prijateljev in ne zahteva nemo-! “^ti n^govo delovanje proti ?0Čih stvari, ako ve, da. jo njihovo delo; j^instvu mosbimkega sveta. To pa 'tak zelo otežkočeno, i ,^na P08 00’ (la 80 bodo vsa moslim- .. j ska jdemena se tesneje oklenila novega Stališče turake delegacije z Izmet-: kalifa, poslala depuitaoije k njemiu in 'Pašom na čelu je bilo z zadnjimi sklepi1 v Angoro ter zagotovila svojo pomoč 'telike angorske narodne skupščine oja-1 turški delegaciji v Lansamni. °«no. Misel, ločiti lialifatsko čast od: Samo pameten sporazum, ne pa voj- Mltanove oblasti, je že stara in da jo na sila lahko zasigura mir na bližnjem •l0 velika narodna skupščina izvedita, vzhodu. 31 služi le v čast, islamskemu svetu pa ... —D— w korist. gornjo. Preporod nacijonalizma. (Prevod iz ruskega rokopisa.) Svetovni dogodki zadnjih dveh let moči narodnega jediristva, ki je povzro-r*111 nude celo vrsto primerov in doka- čila, da so Poljaki v uri nevarnosti poza-?°v* da se počasi, toda sigurno približa- bili na strankarske razlike, ki so jih ce-Mho preporodu nacionalne ideje, dobi pile in postali eno telo, ena volja. Kmalu arodne samoodločbe. so bile zopet izpopolnjene razredčene Naj omenimo za primer obnovljeno vrste na poljski fronti in na hitro roko se JPfisko državo in njene boje leta 1920. je izvršila pod vodstvom francoskega Pd vma in kokaina omamljeni komuni- . ^ni bataljoni Trockega-Bronšteina so h *namenju III. mternacijonale napadli ^ bsko. Organizirana je bila rdeča ar->■ ki so jo navdušili z demagoškimi fc or; 52ami o nujnosti — horribile dictu Mal^* domovino (glejte, ta internacijo-^tavjt*11!) in PravosIavno vero. (Pred- in pravoslavno vero. si za trenotek vse te Tročke ‘ generala Weilanda (bivšega štabnega načelnika prt maršalu Fochu) reorganizacija poljske armade. Ta prenovljena nacionalna armada je kmalu na to očistila poljsko deželo od komunističnih vsiljivcev, ki so se hoteli okoristiti s poljskim položajem na račun »internacijonalizma«, obenem pa je tako temeljito razbila rdečo vojsko, da se je morala v paničnem vojna in zmagovalci so lahko preustre- f jo vali sliko Evrope, kakor so hoteli. Nastale so razne mirovne pogodbe: versaillska, sevreska itd. Eno bo pa] prezrli kovači mirovnih pogodb: da se ■ moč narodnega duha, trdnost narodne' zavesti ne da. uničiti z nikakimj pogod-' bami in ne z zazorožonjem premaganih' narodov. Nasprotno, vsako nopremiš- ' ljeno ponižanje premaganih, vsaka ne- ‘ potrebna žalitev nacijonalnega ^ego«, se zarije globoko v narod, goji in napoja narodno samozavest ter neti narodno strast in sovraštvo. Zato se je antanta zelo presenetila, ko je pred dvema lotoma izbruhnil nacijonalni odpor premaganega in ponižanega turškega naroda. j Ta odpor pa ni izbruhnil v Carigradu — ki se je skoraj že preveč udal angleškim, francoskim in italijanskim stražnikom in varuhom — marveč v daljni Angori. Ali ni simptomatično,! da jo postal nositelj nacijonalne ideje bivši poštno-brzojavni uradnik Ivoma 1, človek, ki nosi isto ime kakor turški Tolstoj, veliki filozof in pesnik Namik — Komah čigar patriotična dela čita sedaj skoraj vsak Turek. »Domovina je v nevarnosti .. Mar lahko mimo sedite doma, ko ljubezen do domovine vse posvečuje... flujte, domovina, je v nevarnosti! Bog vas ja ustvaril, domovina vas je vzgojila, in Bog vas hrani radi domovino... Zato jo morate skušati, ko je v nevarnosti. Domovina, kateri ste dolžni vse, kliče po vaši pomoči...« Ta klic je najbolj razumel človek, ki se doslej ni dvigal nad druge ljudi; razumel ga je v uri, ko jo Turčiji pretila, nevarnost., da izgine z zemeljskega, površja. To je bil Kemal, nova duša nove države. Na svoj prapor ni zapisal bojnega gesla stare Turčije, ugreale v krvi in nasilju. Zapisal je to, kar mu je desetletja govoril pesnik — mislec Namik — Kemal: »V našem narodu so velike, toda skrite sposobnosti. V Islamu so zveličavna verska pravila. Nekoč je bila naša domovina šola znanosti in središče prosvete. Ne smemo dopustiti, da umre, marveč jo moramo pripraviti za vstajenje.« Desetletja je pisal v tem duhu filozof Kemal in njegovih idej se je navzel ter si prepojil z njimi ves svoj značaj tudi mlajši Kemal, danes vodja nove Turčije. Da je »umirajoča država« pokazala takšno moč, odbila in razbila grško armado, ki je šla v ogenj po navodilih antante — to je pripisati edinole čarobni moči in osvežujoči sili stare besede: narod. Politične vesti. , tensfejne in Zinovjeve-Apfelbaume kot i begu umikati v notranjost, če bi tako šlo '£anitelje pravoslavja!) Vsa moč mo-, naprej, bi kmalu odklenkalo boljševiške b ■m, dk ::a- pre- (vfdi. mladic, profesorji in gimnazijci! chonalnega preporoda. Wk.oSo,cl so bih že poprej pod puško), D5up primer nacuonal stičnega ^niki in delavci "in ‘celotne 7e "docela! Porodanam nude zadnji dogodki na bliž feSLahv!ieai invalidi ~ vse se je pridružilo i 2222L Vzhodu Končala je svetovna fla. BMCjm domovine, države in »aro-j *) Članek je spisan prod mudanrij^fO ou je to diven primer osvežujogei konferenco. (Op. uredi) ‘Minister dr. Žerjav je bil 30. t. m. sprejet, od kralja v avdijeneo in mu je poročal zlaeti o invalidskem in uradni škem vprašanju. *Tiho delo. Pretekli četrtek se je vršil v Colju zaupni sestanek kmečko-obrtniških naprednih zastopnikov zaradi ustanovitve društva za gospodarstvo in politiko v mariborski oblasti. Poročilo poslanca dir. Kukovca se je temeljito pretreslo in načelno sprejelo. V kratkem se ustanovi organizacija, ki bo imela v vsakem srezu podružnice. Kakor znamo, bode se tudi v mestih delo organiziralo v političnih društvih s posebnim ozirom na ustanovitev nemškega političnega društva. Tako se za mesto Maribor predvideva 3 politična društva, za I. in IV., 3a II. in IH., ter za V. okraj mesta. Temu primemo (se izvede organizacija, narodno-naprednega časopisnega dala, ki bodo z novim letom služilo tem organizacijam. * Radičevo pismo Davidoviču je bilo — kakor se je sedaj ugotovilo — čisto navadna časnikarska raoa nekoga zagrebškega lista, ki je hotel potegniti aH Radiča ali pa Tomljenoviča. Blo-toaški listi »o obstoj takega pisma takoj odločno demantirali in izkazalo se je, da je vest priproeta, izmišljotina. Razmejitev z Romunijo. Iz Subotice javljajo, da se razgovori med našo in romunsko razmejitveno delegacijo prekinjeni, ker ni prišlo do sporazuma slede severne meje v Banatu. Naša delegacija j© zahtevala od rumunske, da odstopi Modoš in nekaj popolnoma srbskih okoliških vasi, ki so pripadle Romuniji, kot rekompenzaeijo pa bi mi dali Rumuniji Žocm'boljo. Rumun- • ska delegacija na to ni pcrMala. Spor bo rešila o Božiču medzavezniška komisija v Temešva.ru. * Odmevi usmrčenja grških ministrov. Ameriški odpravnik poslov v Atenah je vložil v imenu svoje vlade oster protest proti usmrčenjiu obsojenih grških ministrov. — V Grški sami ogorčenje proti vladi neprestano nara- . šča. Vlada je ponudila svojo demisijo, ako Vemzeloe smatra, da je clermieijai , potrebna iz zumnjoipoJitičnih razlogov. Listi ne smejo o zadevi pisati, ker cenzura strogo potlači vsako vest. —< V francoskih polittič. krogih je usmir-čenje bivših grških ministrov izzvalo n«jveqj© razočaranje in splošno obsodbo. Enaiko tudi v političnih krogih v Beogradu. Angleški list »Times« odločno obsoja čin grške vlade. Prekinja« nje diplomatskih cdiruošajev naj bo tudi drugim državam, n. pr. Bolgarski, resen opomin za podobne slučaja. * Clčerip in balkanska federacija. Ruski komisar za zunanje zadeve Čičerki je imel na poti v Lausanno razgovor s urednikom »Vossische ZeiAungv in mu je med drugim izjavil, da je za razčišoenje in ustaljen je razmer na Balkanu potrebna federacija balkan-dtržav, a brez Turčije. * Asquith in Llojd George, — Med' vodstvi nacijonalne liberalne im neodvisne liberalne stranke v Angliji se, vrše pogajanja radi strnitve v enotno stranko. K temu koraku ste ee odločili vod&tvi radi nenavadnega ojačanja konservativne in delavske stranke. — Tako bi bil definitivno odstranjen en« tagoninam, ki obstoji že od 1.1916 medi Aequithom in Uoyd Georgem. Dnevna kronika. ~ O naši novi devizni In valutni politiki je pamooniik fin. mimistra Plavšič izjavil, da bo novi pravilnik objavljen koncem tega tedna. V glavnem predvideva sledeče spremembe: Namesto dotndajnega odbora pri Narodni banki se ustanovi mešana komisija iz predstavnikov trgovske in obrtne zbartnice ter ostalih gospodarskih zavodov (konzultotiven organ). Razdeljevanje deviz in valut vrši posebna komisija, zastopnikov gospodarskih kragQy, ki bo delovala v Zagrebu in Beogradu, krmitrolo nad vsemi posli pa vrši centralni, urad v finančnem ministrstvu. Regulacijo prometa vodi posebna komisija, v kateri bodo zastopali® ys©_ goepoda/rske korporacije in odbori, ki bodo obenem forma w proučevanje^ vprašanja harmonične ureditve izvoza, in uvoza. Izšla bo naredba ta obširna navodila bankam, uvoanioatrjem, izvoznioatrjem in občin-, sfcvn o pravicah in dolžnostih onih, ki; poelnjejo a devizami in valutami. — Iriete na Kozjak je popolnoma po-»ttril omeniti planine (kakor sploh vsi toarihareki planinci), ki opisuje m po- zna samo pohorske lepote. Če se po pelje do Št. Lovrenca ter gre po Čre menici, vodijo od tam razna namarki rana, a tudi markirana pota skoz krasne jesankozimske gozdove do naš najsevernejše postojanke Sv. Duh n: Ostrem vrhu. Hotelsko oskrbovane re stavracije sicer tam gori ni, pač pa m dobi v vseh tamošnjili gostilnah dobrj jed in pijača, torej vse, kar zahtev* planine v hribih. Pa tudi krasen raz. gled se nudi očesu. Povrne se lahki skozi Šturmov graben na Falo, ali če: Boč v Selnico-Ruše, ali čez Sv. Križ ix Sv. Urban v Maribor, za kar zadostu je izkaznica polic, komisarijata ali plai društva. Pri lipi je spominska kn jigi plan. društva in pečat, pa tudi razgJed nioe se gori dobijo. Torej zasluži tud nas Kozjak , da ga malo bolj up oš te vi in se ga ne smatra kot nekako planin sko pastorko. Prid* na Kozjak, če lju bis sveži zrak! -r Doline. — Železnica Ormož—M. Sobota. \ kratkem se prične z gradbo barak ir naagacinov. »Inžinersko jiodjetje v Ma riboru« postavi barako in skladišč« orodja v Ormožu, barako v Ivanjko* BtasV 'MarffojrT 3. decembra 1922f cih Sn skladišče v Ljutomeru. Varijan-ta prekmurskega dela mirna Beltineo ■več a« pride v poštev, ker "bi jo država gradila v slučaju, da dobi potrebno zemljišče hueoiplačino. Imteraeirani krogi Prekmurja eo se pa izjavili za pt-voitud načrt, ki je predvideval progo v precej ravni črti iz Ljutomera y ^ M. Soboto v precejšnji oddaljenosti od Beltince. Za gradnjo železnice je ministrstvo saobračaja dobilo prvi obrok v znesku 1 milijona dinarjev. — Gornja Radgona* Po večletnem službovanju v Ragani in Gornji Radgoni je bil premeščen v Colje tukajšnji postni kontrolor g* Jernej Vengust, poveljnik požarne brambe in odbornik Jugoelov. Matice. — Uradniško vprašanje bo — kakor videti — vendarle v kratkem vsaj pri-lično ugodno rešeno. Zakonodajni odbor z vnemo nadaljuje razpravo o pragmatiki in je do četrtka sprejel prvih 8 poglavij. Tudi vprašanje povišanja draginjkih doklad je vsled odločno in tervenctje naših demokratskih po slancev, zlasti posl. Reisnorja, v najugodnejšem študiju. Fin, minister Ku-manudi je pristni, da se zvišajo: osebne dragonjske doklade uradnikom za 8, pod uradnikom za 5, slugam za 4 Din na dan; gradiča draginjakih doklad pri nižjih uslužbencih se zviša in sicer poduradnikom v I. in II. drag. razredu za 200 din., v ostalih drag. razredih za 250 din. na mesec; vsem vpbkojeneem in vdovam se povišajo osebne drag. doklade za 4 din. dnevno (po čl. 17a in 17c zakona o drag. doki.) 3 din. (po čl. 176 in 17e drag. zak.) dnevno; vpoko-jenccm z manj ko 25 službenimi leti se 1000 din. kat dovoljena postranski zaslužek zviša na 2000 din.; podoficirjem se drag. doklade zvišajo za 2 Din. dnevno; min. saobmčaja ima izdelati predlog za povišanje drag. doklad vsemu železničarskemu osobju. Za te poviške bo treba letnih 405 milijonov dinarjev, potrebni kredit se naj krije s povišanjem taks in trošarine na alkoholne pijače. Zvišanje bi naj veljalo od 1. dec., čemu se fin* minister pač še upira, vendar je demokratski klub sklenit, da se m to zavzame. — Koliko imamo državnih nameščencev? Glasom najnovejše statistiko je v naši državni službi 112.575 ne-ufcaznega jn 68.168 ukazu ega osobja, skupno torej 180.743. — Novi invalidski zakon je min. dr. Žerjav predložil narodni skupščini. — istočasno je predložil novelo k stano-rvandskemu zakonu. — Glede izvoznih carin se je v fin, ekonomskem komiteju ministrov sklenil načelni sporazum, da se carina za težke svinje znatno poviša, za prašiče šibkejših pasem se določi zmernejša carino, enako od zaklanih svinj, katere izvažajo klavnice in mesarski obrti, iki so stalno nadzorovani, za mast se pa vpelje visoka carino. — Na prometni konferenci v Osjekn Se prišlo med Jugoslavijo in Madžarsko te dni do sporazuma. Od 1. febr. 1923 se vzpostavi brzovozni promet med Osijekom in Budimpešto preko Pe čuja in Belega Manastira. Konferenca bo nadaljevala delo v Virovitici, kjer se bo razpravljalo vprašanje prometne zvezo z Madžarsko iz Viroviitioe preko Barea. — Eskomunikacija. Papež Pij XI. Je m svečan način po Sv. Ofiotju izključil iz rimsko-katoliške cerkve po-ikirebnike gibanja za katoliško narodno cerkev na Hrvntekem dr. Vidušiča, Ante Demikoviča in Ivana Oerovskega. — Po nedeljah in praznikih prepovedana vožnja z avtomobili. Dunajski samiltajmi odbor je sklenil staviti avstrijski vladi predlog, da prepove ob nedeljah im praznikih vožnje z avtomobilom, ki so se v zadnjem času zelo razpasle. Svoj predlog utemeljuje s tem, da povzročajo avtomobili s svojo naglico mnogo prahu, ki je škodljiv človeškemu zdravju, posebno pa otrokom. Sličen zakon že obstoja v Švici, kjer so nahranjene avtomobilske vožnjo ob popoldnevih v nedeljah ali praznikih. —- Plače trgovskih nastavljetieev v Avstrijk Glasom kolektivne pogodbe, sklonjene med trgovskimi nastavljen ci te trgovskim gremijem v Gradcu, dobivajo trgovski pomočniki v prvem letu 650.000 K mesečne plače, ki se stopanje po 121etnem službovanju na. mo-sečoiih 1,500.000 K. Tako je Avstrija res dežela milijonarjev, če že trgovski pomočniki služijo milijone, kaj še le trgovci sami. — Poštne pristojbine v Nemčiji bodo najbrže v kratkem zopet zvišane za 100 odstotkov. —■ Nov list na Nunaju. Na Dunaju prične z novim lotom izhajati nov list pod imenom »Der Tag«. List bo baje zastopal politiko Malo antanto. — Ratifikacija irske ustave. V petek 29. novembra je bil v angleški spodnji zbornici sprejet zakon, s katerim se ratificira irska ustava. — Najmočnejša delavska organizacija na svetu. Podeželn-' delavska organizacija, zveza delavskih zadrug in zadruga mestnih nastavljen cev v Angliji, so se zdiužile v skupno organizacijo, ki je postala tako najmočnejša delavska organizacija na svetu. — Trije bratje — duhovniki. Srečna mati treh duhovnikov je v Budimpešti neka Benetianer. Rodila jo tri sine in vBi trije so se posvetili duhovniškemu poklicu- Nepriliika samo ta, da je postal vsak duhovnik druge vere. Prvi jo židovski rabiner, drugi je reformist, tretji pa katoliški duhovnik. Srečna mati se upravičeno vprašnjo, kateri izmed njenih treh sinov-duhov-niikov ji bo izprosil nebesa. — Italijanske konzulate hoče očistiti novi italijanski diktator Mussolini. S 1. januarjem je odpovedal službo vsem konzulom, ki niso italijanskega pokolenja. Na njih mesta hoče pristaviti svoje zasluženo ljudi, seveda v prvi vrsti fašiste, Iti so se bojevali za njega in pod njegovim praporom. — Zvišanje premogovnih cen v Nemčiji, Vsled zvišanja mezd in po draženja surovin in drugih potrebščin se v Nemčiji s 1. decembrom ponovno zvišajo cene premogu. — Avstrija izda ropot zlatnike. Avstrijski parlament je sprejel zakon za izdajo zlatnikov po 10, 20 in 100 K — Baron Sidney Sonnino. Kakor smo že poročali, je te dni od kapi zadet umrl bivši italijanski zunanji minister baron Sidney Sonnino, ki je posebno kot član pariških mirovnih konferenc bil eden mnogih* krojilcev tudi naše urote. Sonnino te bil rojen leta 1848. v Florenci iz židovske rodbine, a je pozneje postal protestant. V ieiu 1865. je stopil v diplomatsko službo in je služboval v Madridu, na Dunaju, Berlinu ter v Versaillesu. Leta 1871. ie zapustil diplomatsko službo ter se je posvetil političnemu življenju. Objavil je večje delo o sicilijanskih kmetih. Leta 1880. je bil prvič izvoljen v parlament, kjer se je takoj pričel bavitis finančnimi in gospodarskimi vprašanji. Kmalu je postal državni podtajnik, a v drugi Crispijevi vladi je bil od leta 1893. do 1896. finančni minister in začasno minister zaklada, V letih 1905.-1910. je bil za kratko dobo ministrski predsednik. Po smrti ministra za zunanje stvari di San Ginliauo je postal 1. 1914 v ministrstvu Salandra zunanji minister. V nasprotstvu s svojina predsednikom je pripravljal vojno proti Avstriji in je — da zagotovi Italiji vojno pridobitev — sklenil vrsto pogodb, katerim pa so se zavezniki po koncu vojne večinoma izneverili. Ko je v letu 1918. v Versaillesu to iaprevi-del, je z Orlandom, tedanjim ministrskim predsednikom ogorčeno odpotoval, bajti njegova politika se je popolnoma ponesrečile. Odigral je bil svojo vlogo. Napram nam Jugoslovenom je zastopal stališče londonskega pakta in ni hotel popustiti niti za las, čeprav se pa glede Reke, ki bi po tem paktu morala pripasti nam, ni držal pogodbe. — Instalacija novega kalifa. V petek dne 24. novembra se je vršila v Carigradu na najslovesnejši način instalacija novega muslimanskega kalifa Abdula Medžida. —■ D’Annunzijeva literarna produk* cfla. Neki potrpežljivi Italijan je izračuni!, da je znani italijanski pesnik in bivši uzurpaior Reke, Gabriele D’Annun-zio, napisal doslej 21,300.000 vrstic v prozi in v vezani besedi, ali 1000 vrstic na dan celili 40 let, da sc vse to napiše na papir je treba 200.000 pol pfcarniške-gg papirja Ko bi kdo razporedil te pa-'pirje drugega poleg drugega po dolgem, ! bi znašala njihova dolžina 4000 km, se* ' gala bi torej od Madrida oa Sirskem • do Kazanja h Rusiji, --— Dopisi. Slov. Bistrica. V sobote, 9a tečem -bra in v nedeljo 10. decembra piri rede diletantje iz Šmartna na Pohorju v gedališki dvorani hotela »Beograd« v Slov. Bistrici dve predstavi: »Poštna skrivnost«, burka v dveh dejanjih in »Lažnjiva Milena«, mladinski igrokaz v 2 dejanjih. Med odmori igra godba. Ker je čisti dobiček namenjen šolskemu odru in šolski knjižnici v Šmartno na Pohorju, zato se vsi prijatelji Pohorcev vljudno vabijo. Začetek v soboto ob 1^20. uri in v nedeljo ob 15. uri Zidanimost. V pondeljek jo tukajšnje orožništvo aretiralo nekega Slavka Kašaja, ki je pod imenom Zaaarič, gostilničar in trgovec, več dni tukaj popival ter izvabil od natakarice Polane Stušek 18.025 kron. češ, da jo bo poročil. Dotičnik je oženjen delavec v Hrastniku ter tudi osumljen tatvine. — V sredo so je vračal delavce j. žel. Anton Peklar vinjen domu proti Suhadolu. V svoji pijanosti je hotel prenočiti v nekem kozolcu; ko je lezel po lestvi navzgor, jo izgubil ravnotežje ter padel tako nesrečno, da je bil takoj mrtev. Loka. Za, naš gasilni dom je nabral g. Franjo Pribik 69 dinarjev, za kar mu izreka gasilno društvo iskreno hvalo. Celjske vesti. f Okrajni sodnik dr. Franc Lipša. Celje, 2. decembra. (Izvirno.) Danes je na posledicah pljučnice umrl tukaj v 40. letu starosti okrajni sodnik g. Franc Lipša* Pred vojno je služboval dlje časa v Novem Mestu, po osvobajanju pa v Celju, kjer je vsled svoje marljivosti in narodne tor napredno zavednosti užival simpatije vseh, tudi najširših krogov, ~D~ Gostovanje mariborskega slov. na, rodnega gledališča v Celiu. Na povabilo celjskega Dramatičnega društva je vprizoril ansambel mariborskega gledališča v sredo, dne 29. nov. na eoljskem mestnem odru Gogoljevega »Revizorja«. Gledališče je bilo nabito polno. Užitek nudi ta igra zlasti onemu delu občinstva, ki pozna ruske državne razmere, rusko dušo in življenje. Le tedaj ne dolgočasijo vse dolgovezne podrobnosti, alko jih more gledalec zasledovati tudi z razumevanjem. Da jo občinstvo uživalo, dokazujejo salve smeli a in buren aplavz ob koncu posameznih prizorov. Mariborčani so kreirali nekatere tipe naravnost izborno ter zadeli v splošnem vsebini primeren tempo. Ako se jo v poedinih scenah pretiravalo, preveč kričalo in govorilo nerazločno, to ni izbrisalo celotnega zelo povofjnega utira. Prvovrsten je bil gotovo sluga Osip (Janko), prav dobri nadalje uradnik iz Peterburga (g. Bratina) Andrejeva (ga Bukšekova), Filipovič (g. Grom) Botbčimskij ter Dob-činskij (gg. Kovič in Kosič). Imponi-rala je točnost predstave in precej kratki odmori med posameznimi scenami. Mariborski igralci so se upeljali z igro dobro in bodo Celjanom vedno dobrodošli. Upravno sodišče v Celjn. V sredo, dne 29. novembra se je mudil v Celju g. inšpektor dr. Ingolič kot zastopnik ministrstva pravde, da uredi z lokalnimi faktorji vprašanje nastanitve u-pravnega sodišča. Zdo laskavo se je izrazil o pripravljenih prostorih v poslopju Mestne hranilnice. Mesto Celje bo šlo tudi novoimenovanim uradnikom upravnega sodišča v stanovanjskih zadevah kar najbolj na roko. Nova trgovina. V Gosposki ulici v prostorih i ejšnje gostilno Chrobat atvori novo trgovino s steklarskimi izdelki g. J. Godeš. Iz ustanovnega občnega zbora društva lesnih trgovcev v Celju. Vršil se je v Celju dne 27. novembra ob prav lepi udeležbi lesnih trgovoov iz Savinjske doline. Zborovanje je uvedel o-brtnjazadružni komisar Založnik, ki je pogasim! cilje ustanovljenega društvo. Povod ustanovitvi jo dalo na eni strani odklanjajoče stališče obrtnih oblasti glede ustanavljanja strokovnih zadrug, za posamezno kategorijo trgovstva, na drugi strani pomanjkanje vsa-toega smisla y obstoječih trgovskih gnemijih in zadrugah, v kateub so • -ni trgovci včlanjeni, za težnje te s to ke. Društvo hoče organizirati vse po Šterne lesno trgovce proti m negotovi nim šuŠmarjem. Svoj delokrog, ki 0 sega zaenkrat v Colje gravitirajoč okraje, namerava pozneje razširiti n colo Spod. Štajersko in P rek mu i to Glavno delo društva bo, da omogoči izvoz, ščiti domačo lesno trgovino m v a ruje njen ugled. Za predsednika društva jo izvoljen g. Vinko Kukovec n® Lavi pri Celju. ME POZABITI! V SOBOTO, DNE 2. DEC. 0 20. (8.) URI SE IGRA V soKO SKEM DOMU V STUDENCIH KOMEDIJA _ ..ZMEŠNJAVA NA ZMEŠNJAV Mariborske vesti- Maribor S. decembra 10^ • m Proslava praznika ujedlhJ®^ Včerajšnja proslava četrte obletni jedlimjenja je bila skromnejša kot P srnja lota, vendar pa dostojna srčna. V mesitu jo plapolalo mnosP ^ žavnih in narodnih trobojnic. Ob J-so je vršila v stolnici pontifikaifl® * ša, ki jo je služil ob običajni a.,slSLgpi stolni prošt in škofov namestnik Matek. Maši so prisostvovali: C®.( A ni oficirski zbor, predstojniki m. oblasti, šolskih zavodov itd. ter • ^ no občinstvo. Glasbena Matica ra^-V/v _______ i—_*___\ •____ zbor z orkestrom) jo proizvajal® gl zairtovo mašo C. Proizvajanje te ne kompozicije je napravilo vg vtis. Čez dan je bilo v mestu ^ in veselo. Trgovine so bile zaprt0 1 ,.{■ obratih se na delalo. Zvečer se j® ? ga v Gotzovi dvorani elitni ples, to. je priredil okrajni glavar g. dr. šič. Ples so obilno poselili pov®“tijjh gostje iz najuglednejših krogov. Ob 18. ua-i zvečer se je razvila povorka z godbo in ^. vje4 Navdušeni Mici kralju, državi i® ^ d in jen ju so zaključili letošnji di'z‘ praznik. m K »Straži« so se pričeli 7® ^ TOi nemškutarji kar po vrsti h* jih' — morda zaradi kakšnih uP°T.0 v ol>Č. voilitve? — seveda pridno j®B'^ !_•!_______________ J__ ~rrj}0 **** ^1® 1 zaščito, kakor smo to že ponovn0. ^ tovili. V zadnjem času so je kleparja Ussarja. Ta je »Straži* ^ dromno po voli i zato, ker menda » ^ njenem uredništvu — kakor Vrl ^ dih — oetentativno in izzivalno ^ samo nemški, dosi zna prav dobr° venski. ./mal m Glas o JabolkaH. »Nova piše na ovitku: Sirota AvstriJfl kljub vsej svoji revni valuti v^ tolče in sicer — z našimi lastite^ ^ b olikami. Ko so vračate iz D’^^gj'5 Jugoslavijo, dolbite na avstrijski osem dobrih slovenskih jabolk avstrijskih kron, četrt ure P01 na naši strani v Mariboru, P® ponujajo ista jabolka — morda ^ iz istega drevesa — tri za dinnr, ®* 1000 avstrijskih kron. o ti* m Poilpomikom MGA in na. V zadn jem času je več podi b ^ trgovcev, ki imajo smisal z» v, .f^i ljarbjo ali lij hočejo direktno P00'111 (n* gradl>eno akcijo, svoje pri^^bf stamovnino itd.) vložiilo pri ^,vit namili zavodih. Kor t.i vložki (}r pfi-Marilborska gradbena akcija n,s^ jo nesli nobenih dbreeti, naspJ^^jplke, bilo pri dvigu še treba plačati k-pjo naj se v bodočo talki zneski na ^ "■ 13. D*-. na poštno-čekovni račun št. jo čekovni račun Mariborske ne adccije, prispevki za Mar-": se lahko izročj tudi naravnost sami, Rotovški trg 1. ufatte** m Poverjenik »Slovenske - v za Maribor naj so blagovoli -1*1 pia-»Talbom«, da vemo, kam ima1® čati članarino. — Več MattearJ ‘ uh’ m Japonska noč. Danes v .^jni 'A6, uiri zvečer so vrši v m®1’ vgeh posvetovalnici običajni eestan .|ftVjli, tlom in gospodov, ki so s« kite da sodelujejo pri »Japonski ba »Grobar« dno 20. jaiouai-ja --njciga lota, m Ženski odsek Glasbeno Matico uri. Vabimo vse ravedno Mariborčan©, f ra carinsko-tehnična vprašanja in vA P odrih teden, v p on cbd jek in da se v nedeljo potrudijo na našo pri- urediti zadeve, ki so v zvezi z dr-rte,c ob navadni uri pevske vaje. reditev. Preskrbljeno je za dobna jedi- žavno mejo. Treba pa je bilo odpraviti n '^T .?e'° Pristopiti in sodelovati la in vino iz lastne prleške kleti. j tudi razne težkoče, ki so nastalo pri n etosnjih koncertih, moro samo še m Opozarjamo na današnji inserat praktičnem izvajanju sklenjenega spo- clen vstopiti. Odbor. ^ tvrdke A. Traun, trgovino s čevlji, razuma, V mesecu septembru se je se- —___________________________..... m vr-,m Vajeniški dom jo daroval g. Grajski trg št. 1, kjor so dobi vsako-, stala posebna komisija, ki je obhodila, žetve prekoračijo mejo tudi izven tega .Ti:'!'0-««-htair, Jcnpgovez v GosposjU vrstno čevlje v najelegantnojši obliki' cinrt Ct^rATOinci ■n/vw\iie 1» iraA /\1\ Aneo .8 __ . _ hoditi. Posebno izjemo tvorijo juri tem obrtniki. Meje se lahko prekoračijo samo od solnčnega izhoda do solnčnega zahoda' ter se mora to vodno navesti v urah. Dvolastniki lahko oh času setve in nhci 1000 K. Obrtniki, spominjajte se po najnižjih dnevnih cenah, vsaki priliki te velepomembne na-; m Velika kavarna. Najmodernejša ave, ki naj zagotovi našemu nara- kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu ^aju boljšo bodočnost in večji napre- in inozemski listi. Eleganten Bar. — * ter posnemajte ta zgled. Darove, Dnevno koncertu ^Prejema Slov. obrtno društvo, 5 Narodno gledališke. Pepertoire: Sobota, 2, dec. Satan v ženski C m m Mariborski koledar. Slovensko5 trgovce, obrtnike, industrijaloe, zdrav-Pike in sploh vse gospodarske kroge,! ■ki hočejo priti v seznam koledarja, o-, P°zarjamo, da se oglasijo do 8. decembra pri tajniku, uredniku Ozimu (u- kuponi tedništvo »Tabora«), ali pa pri Slov.! Nedeljo, 3. decembra. Nečak, trgovskem društvu. Da se izognemo abon. Nesporazumlj.enju, povdarjamo, da je Pondeljek, 4. dec. Zaiprto. akcija izključno narodnogospodarska, — Namenjena torej vsem Jugoslovanom ’ gledališke pisarne. Danes, dne 2. v Mariboru brez razlike strankarske- d©©- se vprizori »Satan v ženski« za ah, prepričanja. V seznam se bodo spre- c “l ne »Običan čovek« kakor je bilo 3cja tudi industrijska podjetja iz m a- pomotoma naznačeno, fmorsko okolice ter eventuelno obrti, 111 trgovine iz okoliških občin Maribora važno zlasti za izletniške gostilne. kakor smo svoj čas poročali, vso ob- časa, vendar pa morajo to prej nazna- mejno črto od Monoštra do Pece na niti pristojni oblasti. Sezonski delavci Koroškem ter se je na licu mesta pre- smejo svoj zaslužek v naturalijah brez pričala o obmejnih razmerah. Tako je pristojbin nesti preko meje. Pronaša-bila vsem prebivalcem v obmejnem pa- nje blaga vkupčijske svrhe je najstroi-su dana prilika, da izjavijo svojo rone- je zabranjeno in se opozarja obmejno nije in sporoče svoje želi«. Koncem ok-j prebivalstvo, naj se v la«tnom interesu tobra se je komisija sestala v Gradcu k strogo drži predpisov, kar hi lahko zaključni seji, in po 14dnevncm pogaja-1 vsako kršenje določb imelo za posledi-nju se je prvotni sporazum izpopolnil °° ukinjenje tega obmejnega prometa, in izboljšal. j Po novih določilih smejo obmejne . Sprejete so bile sledečo izpopolnit-; J*"15« uporabljatii pripadniki obeh Izven ■ vo; Obmejni pas se je na -obeh straneh! d©vaijeno. Sokolstvo. ni Izredni občni zbor kreditnega oruštva mestne hranilnice v Mariboru vrši v soboto, dno 16. decembra cb v - uri v uradnih prostorih mestne anilnioe. Dnevni red: odobritev 8Prem ©njenih pravil in slučajnosti ut Česky klui, v Mariboru priredi svojo člane v nedeljo dne 3. decem ' ra ob 15. uri v rest v raciji Narodnega ~?uia Miklavževo žaltavo z obdarova-•J®111 .otrok. Darila se sprejemajo v ^ueljo istotam od 14. ure naprej, m Prva slovenska parna pekarn« "■ Strausgtl dediči v Mariboru, na-"Nunja, slav. občinstvu, da jo sedaj pojavljena in preurejena stara parna I 60 ter je cenj. odjemalcem na razpo-ago večkrat na dan sveži kruh in fi-0 Pecivo. Natančnejše v današnjem Oglasu. vm »Zarja« v Pobrežju je "mola presto110 soboto svoj prvi redni občni .oir. Veliko zanimanje za društvo se j,..,?'°“ta'2al° tudi ta dan, ker drušlve-ki so na,polnili društveno sobo do ^bnjega kotiča. Udeležili so se občega zbora tudi ustanovniki g. Kater, ■*■ isolier, Kum ere in Papež. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da sc jo aru št v o v prvem lotu obstanka kljub hujskanju od gotove strani prav lepo ^uvijnlo. Danes šteje 51 rednih, 4 u-®ta*novne in 43 podpornih članov, '"tem tem jo društvo po pravilih dolž-jj© častno spremstvo v slučaju smrti, “•udi v gmotnem oziru se je dosegel lep j^Peh. Zanimivo pa jo bilo tajnikovo ,°fočilo glede stališča »Zarje« nap ram regini društvom v Pobrežju. Obsto-v gasilno društvo hoče »Zarja« vsak to8 Podpirati, ko ono spozna, da smo mi j^Jtostojno društvo in ne njih privesek. im^ar ^^pnega Pa društvo ne mara ^^i z nepotrebnim političnim društev ii^1* w1:lo™° zavrača napade v bikasti turne«, ker se ne damo zvabiti brin,??*' flitičnega blata, hujskarij in nestrpnosti. Hujskači naj o-it| ejo m.od s°hoj! Komur pa so ljubi med njo, prosta mu pot. »Zarja« ob-PtoDi m bo obstala. _____ jjj,-111 .T'^zn°. Pevsko društvo »Zvon« lilcrT* -1 nedeb'o, dne 3. decembra ve-g. Mi' ese.'i°° v gostilniških prostorih pL lmajer na Tržaški cesti nasproti bg^i Tlp~.u vodovoda. Na vsporedu jo je j. Kakšen gospod, tak sluga, pet-°®kega in mešanega zbora, srečo-M 8 krasnimi dobitki (usnjem, podle] a j strd, buteljke itd.) ter prihod Mi-jnžK28, ™ obdarovanje. Svira tambu-^ - godba »Drava«. Začetek ob 15. o Odbor Sokolskega društva v Mariboru poziva vse članstvo, ki je še v ras tanku s članarino, naj jo poravna do 15. decembra. Ivdor do tega roka ne vplača, so ga smatra v smislu pravil iz društva izslopivšoga. Uradne ure v nedeljah od 10.—11. ure predpoldne v drustv. sobi. Članstvu se naznanja tuli, da so prispeli savezni koledarji in se dobe istotam proti plačilu 7 din. Spori. Stanko^d0li>5ifiPomšS. S S”™! ***?* “j ***« ***• vnski strani obsega obmejna cona s,e-iniar* skupino spadajo carinska deče občine: Murska Sobota, Sv. Jurij i E° ? p!rve®!’ razreda: Gornja Radgona-^ ob Ščavnici, Sv. Benedikt, Negova'; ^ ,01,n?1,^murek-Cmurok, Sv, ReČina, Gasteraj, Sv. Jakob, Vukovski Dj—bpilje, tor železniški progi Sv. Il> dol, Jarenina, Pesnica, Lajtersnerk, * v®®™ ^adgjcma^Radgona, Karčovina, Kamnica, Ruše, itd. Mari-JNa teh t/Kjkah ne drivoliefn bor ne spada več v obmejno cono. Glede množine carine prostega blaga so je sklenilo, da je dovoljena za prosti promet samo ona množina v sporazumu določenega blaga, t. j. večinoma poljedelski pridelki, ki jo po-trebujo dotični prebivalec obmejnega pasu za svojo lastno uporabo. Tako na I Na teh točkah je ddvoljetn promet. V drugo skupimo spadajo prehodi; Sv. Ana—Sinnersdotrf, Jako var—Zel-timg, brodi Purkila—Schdmdorf (tl), Sizijski vrh—Weitonsfeld in Selnici—, Leichendorf. Na teh mestih prekoračil jo imjo obmejni prebivalci ki dvolastniki z dovoljenim blagom. V tretjo skupino spadajo brodi Gob- pr. lahko izvozi preko meje toliko drv, dorf—Rosshof, Lichenhof, Loitersdorf, kolikor jih porabi v enem letu. Istota- Volersdorf, kaJtorih pa ee smejo poslu-Im toliko sena, slame, itd., kolikor rabi že vati samo dvolastniki. Četrta skupit za svoje gospodarstvo. Mesa je dovode- na prehodov v tem delu ne prid© v poti o nesti preko meje dnevno 2 (dva) kg, štev. ’ moke dtoevno 5 (pet) kg. Dvolastniki Sočasno z ureditvijo obmejne«« in 0^ U., 44, m 16. poclsaveznih piavil, red- o ,. . ,. - »»uvuiav, un wwmt,ju uetintvene zaoevn no glavno skupščino, ki se vrši v ne- „>nvra^ ^ ‘tom-aev, aivshujski ur-; do končne ureditve in reŽitve tega Jeljo, dne 17. decembra ob pol 10. uri 'Z ?‘ \ Pa, vsaikokmat do 200.040 aK. vprašanja neizpremenjene Prebival-doipoldne v TJubliani. Lokal se pravo- °. ]™ajo obmejni prebivalci opravke abv,^ spada pod župnijo’p(reikto meto časno objavi. V slučaju, da bi bila J” ng^oveMfah oblasteh v Ljute-. se ne smTStSSS skupščina ob določenem času. nesle!ep-,} ^ podteST^fim ^ ' sv°iih ™rskih obredov in dolžnosti. To ena, se vrši pel ure kasneje ^ . Mja pr^dvBeai m ***** S! ohi^ skupsema, ki je sklepčna ne glede na k j kmn;lzda P«J©{? navad- službe božje v cerfavah oostnm nteje. število udeleženih kjuliov. Dnevni red: , rmacije carinska oblast še po- Vodne zadeve se rešijo po medseboi- 1. Poročilo tajnika, blagajnika in re-. *>«<"* vidi- ^ sporanumu prizStS vmisislMfir« od,bora. ter podelitev abso- ^ ©blast sosedne države Te legitima- Obmenul promet ,bo nadaorav-lb lutorija upravnemu in revizijskemu, C1?.e s? ve javne P° eno ^ odboru. 2. Valitev novega upravnega j ^ora“ bne.^.', kav obeHS kf^S^vX^f in raviziiškega odbom c Pro-ltotvl ... I godnositi, kalior zdravniki, duhovniki, ’ r1 . ree6vala oravnega ^boii^te^^o^^ai ^ed-j**% ”, ^ 'ogi podsaveznih klubov. Slednji mo-! ® S katfimi lahk.°lr% . - ^ n ZTT.------. rajo biti najmanje 3 dni nred glavno - . .® Pre‘v°racijo me,io brez ixipre.i- Pnnnil*2)lfA lllfl lltlflPA I -kupščino i^f sp3e ^ na dovoljenih ^. rOOpirajie JUP, HiailCO!' izjemoma pa smejo klubi staviti samo '.ojne predlogo neposredno na sami ; glavni skupščini, ako dovoli to skup-sciina.. Glavni skupščini imajo pravico prisostvovati; po 2 delegata klubov, ki so redni člani podsaveza, zastopnik JNS. Delegati klubov morajo pred o-tvoritvijo glavne skupščine predati podsaveznemu tajniku pravilno podpisane poverilnice svojih klubov, v katerih mora biti označeno, kateri o-beh delegatov ima glasovalno pravico. Tajnik I. Gospodarstvo. Ureditev obmejnega prometa. Sporazum, ki je bil sklenjen spomladi letošnjega leta med našo avstrijsko vlado glede obmejnega prometa,, vsebuje nekatere splošne določbe, glede katerih jo bilo treba določi,i še podrobnosti Tako na primer niso b:’i določc ni prehodi, čas prehoda, tor količina blaga, ki se lahko brez carine prenese j.; enega obmejnega pasu v drugi. -Končno je bilo treba rešiti še nekate- Hm akaimiji koncertom in plesom sodelujejo g. in gdč. Pečnik, gg. Winterhalter, R. Kastelitz. Miklavž,. Mefisto itd. url prihod Miklavža, delitev daril med goste. Program j Ples Koncert (WlnterhaKei) Bosanska Saloma Foxtrot 0’nesteep Shimy-boston Solo-steep 2306 Sedeži v ložah se lahko ob 22. 1. Rapsodija (Liszt) Ela Kastelitz 2. Menuet (Beethoven) 3. Gavotte (Rameatt) 4. Reverie(Wiesentamp) rezervira jo. NAZNANILO Naznanjam canj. občinstvu, da sem orevzel na svoj račun gostilno % °d S- VICLER, Vojašniška ul. 10. Točijo se pristna štajerska in dalma- Cvina ter prvovrstna kuhinja. Za obilen obisk se priporoča ALBIN ZLAKAR. Vojašniška ul. 10. 2302 Vse vrste perila za gospode In — dame, kakor - L srajce, ■ perilo, kom- »late ■ blnadle IM. opr.n.e"'™ | veslo, otroiko || , cmk ludmlla llackner MARIBOR, Korolka cesta it. 31. I ■"■. "";v\ Josip 8€©stša3 ZlvanovK« generalni ravnatelj L hrvatske sveopče kreditne banke v Zagrebu, naznanja v svojem, kakor v imenu svojcev, da je njegov iskreno ljubljeni sin PRVA SLOVENSKA PARNA PEKARNA H. STRHUSGITL dediče H R I B 0 R Naznanja cenj. meščanom in okoličanom, da jr preuredila in popravila staro parno peč po najmodernejšem s;stemu z novimi strokovriisžko preizkušenimi osmimi aparati, tako, da lahko posluži cenj. odjemalce vs>,ki čas z naio usnejšira in Hajbol šim rženim, belim in mlečnim kruhom, ter nsifinej-šim pecivom zn kavo, čsj itd. Spreims dnevno testo v pačenje. GLAVNI TRG STEV. 9 Bernhard Kellermann: PREDOR pŠ&šŠIm Roman. ! •, j mUmW0:r (DaijeJ ' (95) Generalna stavka ne bo mogla trajati niti že tri tedne ne, ker so delavke mpožlce na tem, da pomro od gladu, denar pride nazaj, krize bo na spomlad konec. Treba bi bilo nekoliko žrtvovati. Veleupniki bi morali dati odloga, založiti z denarji. A delničarjem in imetnikom sharesov • je treba dne 2. januarja obresti izplačati do zadnjega - bora. sicer nastane v drugo panika. Lloyd sam je prvi požrtvoval mnogo. Tako je uspel, sindikat obdržati. Posvetovanje je bilo tajno. Novine so naslednjega dne naznanile, da je za sanacijo sindikata poskrbljeno i» da b6 družba dne 2. januarja kakor vsekdar zadostila svojim dolžnostim do delničarjev in imetnikov Sharesov. Bližal se je znameniti 2. januar. Dne 1. januarja so po Newyorku običajno vsa gledališča, vse koncertne dvorane, vsi restaurauti prenapolnjeni A tokrat je bil 1. januar mrtev. Le v nekaterih velikih hotelih je bilo živo kakor po navadi. Pocestne železnice niso vozile. Po višinskih progah in po sub-wayskih tirih so brzeli le posamni vlaki, katere so vo-ctai inženjerii. Po pristanišču so ležali zapuščeni oceanski velikani s pogašenimi ognji v ladjenicah zaviti ' ,V meglo in led. Ceste so bile na večer temotne, gorela je le vsaka tretja svetiljka, in reklamne slike, ki so sicer zablisketavale redno kakor tripavi ogenj na stolpu, sploh niso žarele. , . Ze o polnoči se je pred smdikatskim poslopjem trlo ljudi, pripravljenih, da noč prebede. Sleherni je hotel oteti svojih pet. deset, dvajset, sto dolarjev obresti Raznesla se je govorica, da bo sindikat 3. januarja vrata zaprl,# pa ni bil nihče voljan,riskrrati svoj denar. Prihajalo jih je zmeraj več. Noč je bila zelo mrzla, dvanajst stopinj Celzija pod ničlo. S črnega neba, v katero so višja nadstropja nebotičnikov ginevala, je padal sneg tako droban kakor presejana bela sipa. Prezebajoč m z zobmi šklepetajoč so sc čakajoči stiskali, da bi se ogreli, in so edeu drugega razdraževali z bojaznimi, domnevami. Uti govoricami o sindikatu, delnicah in sharesih. Stali; so tako na tesnem, da bi prav lehko spali stoje, todai hihče ni zatisnil očesa. Uplašenost jim ni dala zaspati.; Sindikatska vrata bi uavsezadnje le utegnila ostati za-; prta! Potem bi bili njihovi sharesi brez obene vred- j »osti! Pričakovali so_svoje usode z obrazi, od pre-: zehanja višnjevkasthni, bledečimi, z očtni polnimi bo-! Jasini in skrbi. Denar! Denar! Denar! Trud njihovega življenja, znoj, napor, ponižbe, »oči brez spanja, osiveli lasje, razdejana duša! Še več: njih starčevanje. nekoliko let počitka do smrti! Če izgube, bo uničeno vse, bo dvajset let zavrženih, pride noč, beda, povaljanost in revščina . . . Uplašenost in razburjenost je bila iz minute v minuto večja. Ce izgube svoje prihranke, bodo Maca AHana, tega prvaka vseh sleparjev, linčali. Proti jutru so se zgrinjale večje in večje množi. Vrstili so se prav gori do Warrenstreete. Tako se je storil sivi dan. Ob osmih je množico nenadoma izpreletelo, da »e je zazibala: v molčečem, z mraznico zameglenein syndicate-buildmgu so zasijale prve žarnice! Koj 'je odbilo devet, so se v sindikatskem poslopju odprla težka cerkvena vrata. Množica je zaplala v razkošni vestibul in odtod v bleščavo svetle blagajniške prostore. Za pomičnimi okenci v pregradah je vrvela armada čilo umitih, prespanih uradnikov. Izplačevanje kuponov se je vršilo bliskoma. Pri vseh okencih so listale urne roke na marmorno ploščo dolarske bankovce in je cvenkal drobiž. Vse se je vršilo mirno. Kdor je opravil, tega je potiskajoča množica samogibno iztiščala skoz izhod. Nekoliko po desetih pa je Izplačevanje zastalo, i Tri okenca so se zaprla obenem, ker jim je pošel menjavni denar. Občinstva se je polastila vznemirjc--nost in v uradnike pri ostalih okencih je začelo tiščati „ deset in dvajset nepotrpliivcev hkratu. Blagajniški načelnik je dal naznaniti, da bodo okenca za pet minut zaprli. Gospoda naj pripravi drobiž, ker se drugač iz-, plačevanje preveč zavleče. Okenca so se zaprla. ■•■"H1" «■" — • Otavo! »rednik: Rad!vol Rehar. Odgovorni »rednih: Rndott Ozira. v soboto, dne 2. decembra ob 8. uri z), nepričakovano preminul. Truplo predragega pokojnika se prepelje v pondeljek, dne 4. t. m. ob 15. uri iz mrtvašnice starega mestnega pokopališča na tukajšnji glavni kolodvor. ,> : ■ -.v ;■ v,", . t'. . ... - - Tvrdka Hmeiak & Co s naznanja pretužno vest, da je njezin sodrug, gospod v soboto, dne 2. decembra ob 8. uri zjutraj nepričakovano preminul Truplo predragega pokojnika se prepelje v pondeljek, dne 4. t. m. ob 15. uri popoldan iz mrtvašnice starega mestnega pokopališča na tukajšnji glavni kolodvor. ARKO COGNAC MEDICINA!, BREZ VIDAKOVIČEVE SPECIJALNE ZASTORE! r.'Vr.li'TilP»W Nosile SB-naSl nj ihovihvelilSli f ednosli ki ii strele 11 illelnujileso vsake vrste, s tečaji na k roglje (Kugellager) razpošilja takoj iz jugoslov. skladišča prvovrstne kakovosti in po najnižjih tovarniških cenah. Tovarna strojev 10-1 2305 Welkur-Werke "len Km,,, BreltenseesIraOe S6 Usnjate sukale kožuhe, površnike, črne zimske suknje, plašče, dežne Ptašče, moške in otročje obleke, pletene jopce vseh Ve!ikosti, vseh vrst perila in nogavic, v veliki izbiri, in po znižani ceni priporoča ■L VEZJAK, krojaška obrt in konfekcija, Maribor, Vetrinjska ul. 17. 234* 3—2 Najnižie cene! maaufakturnemu blagu za obleke, perilu *--2 in krojaškim potrebščinam so pri tvrdki 2393 Feldin jski trg št 1 IVsSfibor Vetrinjska ulica TROŠARINE IMA VEDNO V ZALOGI Zamenlam stanovanle t Sodni ulici, obitoj«č« iz dr e h l.ph čednih soh, kehiaje in vsemi pritiklinami, z električno razsvetljavo, za večje od treh do Štirih sob z električno razsvetljavo, kjerkoli si hodi v mest« na levem brega Drave. Naslov se Izve v aeravi. • Ne pozabi naročnino! Lhsm p@M*tao Žttao poMStvo Tapeta, pohištvo Pisarn, pohištvo Postoljna oprava Zavesa m Slapozapof^tv® Posteljno perje izTfiBredna sizks ms t nhgi poteUm MM ITIarlbcr i Gosposka adlos it, M 1 maammSBmm CFvnt*OI IIfW*p80C3SlwW in sitimi podružnica MARIBOR, Gosposka uL SL 24 Telefon ravnatelja 317 Telefon menjrtnlca 30 USTANOVLJENA LETA 1844 K 200.000.000w Bezam! nUU K 130.000000*— VLOGE: K 2„500.000.000’- Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S, Celje, Crfkvetuca Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo, Gjurgjevac, Dok, Karlovac, Kra« ljevica, Križevci, Maribor, Mitroviča, Nova Gradiška, Ogulin, Osijek Gor. grad, Pakrac, Požega, Rijeka, Senj, Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaždin, Velika Gorica, Vinkovd, Virovitica, Vukovar, Zagreb Iliča 117, Zemun. — Eksposfture: Osijek Dol. grad, Vinica kod Varaždhra* Menjalnica: Zagreb, Iliča 5. — <*•> — —• -g . i _ iji,* ^ Prevzema vloge na vložne knjižice in na tekoče račune. Eskomptira menice in devize. Prevzema v inkaso tu- in inozemske menice. Izdaja 4 */» •/« založnice, koje imajo pupilarnost, varnost in jara-čevno sposobnost Izdaja uverenja čekov in kreditna pisma ter izvršuje izplačila na podlagi akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Izvršuje borzne naloge vestno in kulantno. — mm,, mm ... . t Vzdržuje zvezo z vsemi prvorazrednimi bankami v Parizu, Londonu, Zflrichu, Berlinu, Dunaju, Budimpešti, Bukarešti, Pragi Ltd. ter v Ameriki. —- — — — — <—• Brzojavni naslov: PRASTEDIONA Najprimernejša S499|OHsllzli£lgLepa,krasnallGjlim Miklavževa darila Miklavževa darila s® deb® piri slaščičarju se dobe pri slaščičarju - MILANU KOSER,Maribor EMANU ILICH, Maribor Slovenska ulica 2 | Slovenska ulica S »Kreditnega društva Mestne hranilnice v Mariboru" kateri se vrši v soboto, dne 16. decembra 1922 ob 18. ari (6. »več«) v »rodnA prostorih Mestne hranilnice. ." • DNEVNI RED: 1. Odobritev spremenjenih pravti. 2. Slučajnosti V smislu paragrafa 26 društvenih pravil se vrši v slučaju nesklepnosti prvega, eno uro pozneje ponovni občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. Odbor« iala oznanila Učenec, IS lat star, iiče narta It trgovini z mtianim blagom (stanoTanje in hrane). Naslov t upravi lista pod „U4anoc\ S397 Gospodi« so vzamejo na hrano. Korotka ««sta 18. 2404 Hiša, nova, za vsako obrt, s ▼itom ia travnikom, v blitini Maribora, glavna cesta, se ta koj proda. Stanovanje 4 sob in kuhinje itd. takoi prosto Ponudbe pod „ftt. 556* na upravo. 2396 3—1 Pozor! Miklavževa In božična darila: Lepa spalna soba, salonska garnitura, omara ra knjige, steki, emara, ure, vaze.: izboren glasovir, gosli, različni inst-nmenti. preproge pregrinjala za postelje, pokrivala ze konje, stena za predsobo, madraei, kadilna mizica, stolček za glasevir, podobe, kožuhovine, podloga /a kožuhovino, usnji.ta »bloka, salonska obleka. razL obleke za gospode, dame ia otroke, površnik, oficirska suknja, kostume, klebuke, čevlje, doko-leniee, sanke, perilo, namizni prti. posteljno perilo, usnjati kovčki, rasni okraski, knjige, note, krožniki it cinka, ročna dela, otročje igrače in drnge razne stvari. J. Schmidi, Komika cesta 1S-L 2410 Hlgfjnnlčna brivnica «« vsem priporoča. Prvovrstna postrežba. Vjekeslav Gjurin, Jurčičeva uliea 9. 116» Popolnem a nova nerabljena spalnica iz trdega lesa se po ceni proda. Vpraša se od 14.—16. ure Vrazova uliea 3, III. ndstr. ‘2378 3—S j Brivnica Frana Novaka na; Aleksandrovi cesti it, 33 se priporoča. 3; Tovarna pohištva Kemika cesta 46, Hochnegger in drogovi, ima v zalegi spalne in jedilne sobe kakor Uidi kuhinj-ke oprave po tvornilkih cenah. Sprejme tudi vsake mizarsko delo. 2346 10—6 Prodala »verno »mu zm /mo OD ZOBNE PA/TE fcu Z4«JJ|M3T£ efSMie OVV MARKU Dobre kranjske klobase Velika izbira konjaka in likerjev Dnevno sveže pitane goske Lepa Miklavževa darila Mar tndi drogo Špecerijsko So delikatesno blago mdi po oajnižjih dnevnih cenah tvrdka Vračarič & Šorn Jurčičeva ulica 11. 2409 DOBU E m JMGD7E Stojnfna na Železnici povišana B0T za Din 10'— na uro! Za brzo prevažanje dospelih pošiljk se priporoča Zamenjava stanovanja. — Snežno stanovsnje v Sodni ulici z eao sobo is kuhinjo se zamenja s stanovanjem s dvema sobama in kuhiu(o, evont. tudi v okolici. Naslov pove sprava, • 5—6 pral REITINGERJEV naslednik. PISARNA MELJSKA CESTA 1 - TELEFON ST. 35. Največje m najstarejše podjetje za prevažanje v mestu. 33 vozov, 5 pohištv. vozov, 2 tov. avtomobila. 230010.7 Aleksandrova cesta štev. 11 (preje Jugoslovanska Union-Banka, oziroma Mariborska eskomptna banka.) Zagreb Ljubljana Beograd Bjelovar, Brod n/S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Monoštor (Baranja), Murska Sobota, Osijek, Sombor, Sušak, Sabac, Šibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac. Agencija: Buenos Aires (Argentina). AFILIACI JE: Budapest: Balkan Bank r. t Spili: Jugoslovanska Industrijska banka. 1933 Wlen: Bankhaus Milan Robert Alexander. ne, slamo, drva, pramog, Silo, krompir, sadlo in drugo dalolaa prldalko kupuje in prodaja A N O R ■ J O S ST, Maribor, Aleksandrova cesta št 37. Telefon št. *S. 1328 | Preoroge 1 Zavese i Odeje 234910“4 I Pregrinjala | Kožuhi 1 Podobe | Lesene svetlljke $ kristalni kozarci I Umetni porcelan I Pohištvo Največja izbira Znižane cene Trgovin« pohištva KAROL PREIt MARIBOR Gosposka ul 80 Delniška glavnica in rezerve ca. K 200,000.000*— Izvršuje vse banine posle najkulantneje Ceniki zastonj Ogled prost Komisijska zaloga pri Betki Lešnika Gosposka ul. 14 varstvena znamk® lastnega izdelka