I
Ameri$k/i Domovina
NO. 54
fyr/' ' Got/ ic y -
- °0k yn 00(i aGc \
- }n> I\j y
^	SPIRIT
». - /OUA®« om$
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MARCH 18, 1969
MORWIHO N€WSPAPfi»
STEV. LXVII — VOL. LXVU
Vietnamsko bojevanje D»ava “Anguilla” ima
nave težave z Anglijo
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Uprava ZN se zastopnikov “države” Anguille že dolgo otepa.
dalje po sedanji poti
spanje na večji umik ameriških čet iz Vietnama letos je propadlo. Vojaški vodni-ši ne vidijo nohtne nove izbire.
W A S H I NGTON, D.C. — O-brambni tajnik M. W. Laird je Po vrnitvi iz Južnega Vietnama, kamor je šel proučevat položaj, sporočil predsedniku Nixonu, da kak večji umik ameriških čet Južnega Vietnama v letošnjem letu ni mogoče računati. Se po začetku sedanje rdeče o-lenzive so vojaški vodniki in
^ela hiša upali, da bo mogoče ie v njene notranje zadeve.
Mislila je, da je ta problem ne bo več moril. Angleška vlada je namreč poslala na Anguillo svojega podsekretarja za zunanje zadeve Withlocka z nalogo, da napravi red. “Vlada” v Anguilli je Withlocka lepo sprejela, ker je mislila, da prinaša pomoč.
Angleški diplomat je imel za njo le lepe besede in koristne nauke. Zato ga je “vlada” naložila na njegovo letalo in poslala z otoka. Obenem se je pritožila pri ZN proti vmešavanju Angli-
Peiping svari Moskvo: Nori psi bodo uničeni!
še
Sredi letošnjega leta začeti z u-^ikom ameriškega vojaštva iz Južnega Vietnama v večjem ob-Sf?gu.
Letos so mislili, da bo mogoče Pmakniti okoli 100,000 mož, prihodnje leto pa celo več. Tako naJ M koncem leta 1971 ostalo Južnem Vietnamu le še kakih ;,J’°00 ameriških vojakov kot svetovalcev”, prišli naj bi torej ju, kjer smo bili v času predsed-nika J.F. Kennedyja, le da bi do-hoača južnovietnamska oborože-lla, sba bila močnejša in sposob-l!ejša braniti meje republike bred napadom od zunaj in pred Poskusi prevrata na znotraj
. °brambni tajnik M. W. Laird jp v razgovoru z gen. C. Abram Sorn njegovim štabom, pa tudi ^ razgovorih z vodniki Južnega iotnama samega prišel do za-v j Učka, da na kak večji ame-^ ] umik ni računati v tekočem ■Mu, četudi bi rdeča ofenziva ^Plahnela. Gen. Abrams misli, a bi bilo kvečjemu možno u-hiakniti proti koncu leta kakih u,000 ameriških vojakov. Pred-Sednik J. Vietnama pristaja na 'ib 100,000 ameriških vojakov koncu leta, toda pri tem naj i ostalo za daljšo bodočnost. s-]JUk vVsemu naporu oborožene n Južnega Vietnama hišo spo-obM same braniti dežele ne na UnaJ ne na
j ^a§el
v^f.ne§a Vietnama bi imel slab ^ lv tudi na položaj v Laosu, na
Riškem,
Angleška vlada je kratko odgovorila, da je otok prišel sedaj v roke pustolovcev in gangsterjev, ki bi radi ustanovili svoj Kazino — igralnico, kakor hitro bi dobili interesente. Anguillska “vlada” je na to odgovorila, da se je morala odločiti, da Withlocka prežene s silo, ker jo je nameraval prekucniti. Administracija ZN skuša vso zadevo pokopati v aktih.
znotraj.
umik ameriških čet iz
Mal
v Kambodži, Burmi,
p,,. Indoneziji in celo na pr lplnih. Tako ga je treba, če-c av s težkim srcem, odložiti. H.
Pra 0Ci§e b° skušal med tem pri-staiVltl Hanoi do tega, da bo pri-iz ^ sPoreden istočasen umik oj ll^ Vietnama. Proučeval-zu .° °za.ia v Hanoiu in v Pari-ko je,Tlu naPoru ne obetajo veli-Wa^.tUdi ne naglega uspeha. V hovo ln^onu ne vidijo nobene za P°L, nobene nove rešitve Za '°nčanje vietnamske vojne. slarien^ra^ bodo vozili kar po
^‘bivišja in najnižja točka
M ^LAND’ Calif- ~ Naj višja sta jni2Ja točka v naši deželi Inili	od druge komaj 60
I4,496	Whitney se dviga
smrti cevljev visoko, Dolina hiŽjem^i6, Spusti v sv°iem naj-
^ glalo276 ČeVlie'’ P°d
Vremenski prerok pravi:
terPperat m t0pl°- N a j v i š J a nperatura blizu 60.
Castro se huduje nad svojimi tovariši
MIAMI, Ela. — Castro je imel na univerzi v Havani dolg govor pred študenti, ki je v njem zlil nanje vso svojo jezo. Očital jim je, da se ne učijo, da slabo napredujejo, da jim ni za resno delo itd. Castro je tudi hudo kritiziral javno upravo, ki skrbi veliko premalo za osebno varnost kubanskih delovnih ljudi. Zato se izredno hitro množi število zločinov. Zločine policija že še odkrije, ne pa zločincev.
Castru niso tudi
Rdeča Kitajska označuje v svoji propagandi proti Sovjetski zvezi sedanje vodnike ZSSR “nore pse”, bodo uničeni, če bodo . dalje kršili kitajsko mejo.
MOSKVA, ZSSR. — V soboto so Kitajci napadli s celim polkom pehote ob podpori topništva in metalcev min Damansky otok v reki Usuri, ki tvori mejo med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Ruske mejne straže so “junaško” zadržale kitajski pritisk, četudi je kitajska pehota napadla ponovno “v valovih”.
V boj je poseglo sovjetsko topništvo, ki je ustvarilo močno topovsko zaporo pred kitajskimi napadalci. Pomožne čete, ki so prihitele branilcem otoka Damansky na pomoč, so potem v protinapadu pognale Kitajce z o-toka. Boj je trajal 7 ur in obe strani sta imeli večje izgube, čeprav še ni nobena izdala nobenih številk.
Kitajci so v Peipingu v soboto najprej slavii “zmago”. Peipin-ški radio je označil sovjetsko vodstvo za “stekle pse”, ki bodo uničeni, če bodo šli dalje po sedanji poti in kršili kitajsko mejo. “Kopljejo sami sebi grobove,” jih je svaril Peiping, pa jih nato zmerjal s “papirnatimi tigri, ki se ponašajo kot krvoločne divje zveri”.
“Pravda” je včeraj znova ostro prijela kitajsko vlado zaradi napada na ozemlje Sovjetske zveze in poudarila odločno, da bo branila svoje meje. Med tem so kirji sodijo, študentje in delavci začeli zno-1 sodeloval z
'Tank bodočnosti’ utegne postati žrtev varčevanja
WASHINGTON, D.C. — Združene države in Zahodna Nemčija gradita od leta 196:1 nov “tank bodočnosti”, uradno imenovan MBT-70. Novi tank, ki naj bi bil
ki gotov za vključitev v ameriške in nemške oborožene sile leta 1970, naj bi bil najboljši, kar je doslej znanih, kos najnovejšim ruskim.
Nemci imajo v gradnji tankov odlične skušnje iz druge svetovne vojne, te so bile povezane s skušnjami ameriških oboroženih sil iz druge svetovne vojne, iz Koreje in iz Vietnama, četudi novi tank ni namenjen za uporabo v “narodno-osvobodilnih vojnah”. Pri gradnji so kljub vsem skušnjam nastale težave, največ menda zato, kar gradijo Nemci svoje dele v metrskem sistemu. Amerikanci pa v palcih in yardih.
Cena tanka se je tako zelo povišala, saj računajo, da bo posamezen “tank bodočnosti” stal od 750,000 do milijona dolarjev. Predvidoma bi jih naj ZDA naročile 1,500, Zahodna Nemčija pa 500. Ko Domov odbor za oborožene sile proučuje vprašanje novega tanka, računajo nekateri tudi z možnostjo, da se odloči proti njemu v znaku varčevanja in predloži armadi, da ohrani v rabi sedanji M-60 še za naslednje desetletje.
------o------
De Gaulle bo pritisnil zopet na dolar, ce bo seveda rešil frank
BREZNJEV IN KOSYGIN V BUDIMPEŠTI POGORELA!
Sovjetsko zvezo sta zastopala na posvetu Varšavske zveze včeraj v Budimpešti glavni tajnik Komunistične partije L. Brežnjev in predsednik vlade A. Kosygin. Z njima sta bila še vojni minister Grečko in zunanji minister A. Groznike. Seja je trajala le dobri dve uri. Ruski predlogi so ob odporu Romunov propadli.
BUDIMPEŠTA, Mad. — Po skoraj enem letu so se zbrali včeraj tu vodniki držav članic Varšavske obrambne zveze. Sovjetsko zastopstvo Leonid Brežnjev, Aleksij Kosygin, maršal Grečko in A. Gromiko se je pripeljalo z vlakom že v nedeljo. Njemu so sledili vodniki vseh ostalih držav članic, Vzhodne Nemčije, Poljske, Češkoslovaške, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Zastopniki ČSR so bili navzoči, čeprav je njihova država še vedno zasedena po sovjetskih četah. Konferenca se je začela s peturno zamudo in je trajala le dve uri. Poročilo o njej je zelo skromno, saj poziva le vse evropske države h krepitvi naporov za mir in ohranitev varnosti.	*=	..-----
BASEL, Sv. — Evropski banda bo De Gaulle
--- --------- „ ZDA v denarnih , .	. ,
va demonstrirati proti Kitajski.1 vprašanjih, dokler se bo čutil rdeC0 KltaIsko-
-- ---- gospodarski Protikitajska propaganda se je v šibkega. Če se mu posreči frank
voditelji všeč. So namreč preža- zadnjih dneh povečala tako po utrditi znova in doseči kak pre-nikrno organizirali pospravlja- časopisju kot po radiu.	| višek v dolarjih, bo pa zopet Moskve,
nje sladkornega trsa. Zato so	------o-----	skušal pritisniti na ameriško zla-
sladkorne tovarne dobile prema-(Skupni narodni dohodek to zal°go, kot je to delal do lan-
Konferenca Varšavske zveze je bila sklicana, da okrepi notranjo povezavo članic, ki jo je zasedbo ČSR v lanskem avgustu oslabila. Na zunaj naj bi pokazala trdnost “socialističnega bloka” nasproti NATO, ki ga je še: nedavno krepit in oživljat v Evropo ameriški predsednik R. M. Nixon. V Moskvi so se že dalj časa trudili, da bi spravili vse oborožene sile zveze pod skupno poveljstvo, ki naj bi tudi prevzelo odgovornost za skupno varnost vseh članic in seveda tudi pravico voditi vojaške vaje po celotnem ozemlju članic zveze. Poleg tega so vodniki Sovjetske zveze hoteli dobiti na tej konferenci podporo za svoje stališče v zadnjem sporu in spopadih z
lo surovin in so morale prezgodaj končati proizvodno kampanjo. Na koncu svojega govora je Castro zagrozil, da bo za nekatere zločine zopet vpeljal smrtno kazen.
Študentje se radi njegovega govora niso razburjali, so podobne že velikokrat slišali.
WASHINGTON, D.C. — Po se ne dokončnih računih je znašal skupni narodni dohodek v ZDA lani 861 bilijonov dolarjev, v Sovjetski zvezi 400 bilijonov, v Japonski 136 bilijonov in v Zahodni Nemčiji 132 bilijonov.
Lani je Japonska prehitela V! s k u p n em narodnem produktu
ske krize.
Na Nixonov uspeh pri razgovorih z De Gaullom evropski bankirji ne dajo dosti.
Zahodno Nemčijo in se povzpela na drugo mesto na gospodarskem področju svobodnega sveta, na tretje na vsem svetu.
V Budimpešti so bili zbrani vodniki vseh držav članic iz Varšave, Pankowa, Prage, Bukarešte in Sofije. To naj bi dalo konferenci posebni pomen in poudarek njenim sklepom. Brežnjev in Kosygin sta v družbi maršala Grečka in zunanjega ministra A. Gromika napravila dolgo pot po vsem sodeč čisto zastonj. Predsednik Romunije N. Ceausescu se je odločno uprl vsem ruskim predlogom. Poskus spraviti vse oborožene
KARACHI, Pak. — Privid da bo Pakistan vendarle dobil politično svobodo, je toliko premotil osem opozicijskih strank, da so se 26. februarja začele pogajati s sedanjim predsednikom Ayubom Kha-nom. Že na prvem sestanku so se pokazale take razlike, da nihče ni mislil, da bo prišlo do drugega sestanka. Nobene poti do sporazuma ni mogel odkriti Ayub Khan, ni pa bilo nobene sloge tudi med opozicijskimi strankami. Po sestanku so se strasti unesle in A-yub Khan je pretekli teden sklical nov sestanek z opozicijo.
Sestanek je trajal 4 dni, u-deležilo se ga je zopet osem o-pozicijskih strank, z njimi vred pa tudi dva vidna politična voditelja, ki pa zaenkrat še nimata strank, sta jih pa nekdaj imela. Temna stran sestanka je bila v tem, da je nekaj politikov bojkotiralo seje, poslali so na nje kar svoje zastopnike. Med njimi je bil tudi znani pakistanski levičarski politik, bivši zunanji minister Ali Bhutto.
Na sestanku so največ go-
V Pakistanu se Ayub Khan pogaja z opozicijo
vsaj načelen sporazum, da bodi Pakistan demokratično u-rejena država z voljenim parlamentom. Dalj niso prišli. So imeli preveč opravka z debato o Ayubovi ustavi iz 1. 1962, ki predvideva indirektne volitve nekako po vzorcu ameriških volivnih mož. Volivci najpreje izvolijo 80,000 volivnih mož, ti pa predsednika in 10-članski parlament. Sedaj se bodo volitve vršile neposredno brez volivnih mož.
Sporazum je bil dosežen tudi v tem, da Pakistan ne more biti centralistično urejena država, mora poznati lokalne avtonomije. Tu se je vse zataknilo, kajti butnil je na dan stari spor med vzhodnim ih zahodnim Pakistanom.
V vzhodnem Pakistanu živi 55 % prebivalstva, čeprav ima komaj eno osmino celotne površine Pakistana. Okoli 70 milijonov ljudi na ozemlju, nekaj večjem od države Ohio. Živi tam živahen narod, ki ima veliko smisla za politiko, zato pa malo smisla za disciplino. Ker ima zahodni Pakistan vlado v rokah, je vzhodni Pakistan prepričan, da ga
vorili o novi ustavi. Dosegli so jaki v zahodnem Pakistanu
nemarno izkoriščajo. Zato zahteva nekaj več kot navadno avtonomijo.
Zahodni Pakistan je dosti redko naseljen, njegovo prebivalstvo ima smisel za disciplino, ni preveč vneto za politična tveganja, še manj pa za gospodarska. Zato je tudi tam velik prepad med bogatimi in revnimi sloji, vendar pa revni sloji niso tako bojevito razpoloženi kot v vzhodnem Pakistanu. Človek bi torej lahko rekel, da je Pakistan dežela z dvema značajema, z dvema dušama. Kako najti ravnovesje med obema deloma dežele, je prava umetnost.
Vsega tega se je tudi zavedala sedanja konferenca Ayu-ba Khana z opozicijo. Ayub Khan pozna težave, zato je predlagal, naj se opozicija najpreje sporazume o upravni in ustavni strukturi dežele, potem bo pa sklical nov sestanek.
Politični opazovalci se bojijo, da se opozicijske stranke ne bodo mogle hitro sporazumeti o načelnih problemih in da se prihodnji njihov sestanek z Ayubom Khanom ne bo vršil tako hitro.
Morda se pa bo? Pakistanski politiki so namreč postali nestrpni in hočejo čim preje na volitve. Skušali bodo predsednika Ayuba pregovoriti, naj ne stavi pretrdih pogojev za sporazum. Ali jim bo Ayub tudi ugodil? Ayub bi najpreje radi videl, da prehod na demokracijo ne bi ogrožal obstoja države. To se prav lahko zgodi, kajti vzhodni Pakistan ne bi imel ničesar proti neodvisnosti. Mnogi opazovalci mislijo, da je pravilno le Ayubo-vo stališče: nobene reforme, ki bi ogrožala obstoj Pakistana.
Pakistanu se bliža najprej nevarna doba ustavnih bojev, potem šele doba svobodne demokracije. To pa je dolga — in za deželo verjetno — tudi nevarna pot. Veliko vprašanje je, če bo Pakistan preskušnjo prestal. Oba dela veže dejansko samo vera, rasno, jezikovno, kulturno in gospodarsko pa sta popolnoma različna. Kdo bi se torej mogel čuditi, če rineta vsak v svojo stran, če hoče Vzhodni Pakistan postati vsaj federativna enota, če že ne popolnoma samostojna država!
sile pod poveljstvo ruskega maršala Jakubovskega je zavrnil, ker romunska ustava to prepoveduje. Prav tako prepoveduje tudi vstop vseh tujih oboroženih sil na romunska tla brez zadevnega sklepa romunske narodne skupščine. Romun se dobro zaveda, da bi pristanek na moskovske predloge pomenil konec romunske neodvisnosti.
Romunija je edina od držav sovjetskega bloka, ki vzdržuje dobre zveze z rdečo Kitajsko tudi po njenem sporu z Moskvo. Tako Ceausescu ni hotel pristati na obsodbo Kitajske zaradi spopada na reki Usuri med Kitajci in Rusi. Bil je voljan le obžalovati ta spopad, pa nič omeniti, kdo je zanj odgovoren. To seveda ni bilo po volji sovjetskim vodnikom in so vso reč rajše sploh izpustili v poročilu o konferenci. To obsega v glavnem le poziv evropslim državam k povečanemu naporu za ohranitev miru in mednarodne varnosti. Moskovski napor za okrepitev Varšavske zveze in seveda sovjetskega nadzora nad oboroženimi silami njenih članic je tako ob odporu Romunov, verjetno s tiho podporo Madžarov in Čehoslovaškov, propadel. Brežnjev in Kosygin sta šla zastonj na tako dolgo pot.
Zadnje vesti
SAIGON, J. Viet. — Okoli 10,000 ameriških vojakov se je danes lotilo čiščenja severozahodne okolice Saigona, kjer naj bi bilo okoli 7500 rdečih pripravljenih za napad na glavno mesto Južnega Vietnama. — Posianik ZDA E. Bunker se bo koncem tedna prvič po enem letu podal v Washington na posvet z vlado.
KAIRO, ZAR. — Izraelsko topništvo je streljalo preko prekopa v Suez. Topovsko streljanje preko Sueškega prekopa se vrši s presledki že tretji teden. Po poročilih ZN so večino topovskih bojev začeli Egipčani.
KAIRO, ZAR. — Jordanijski kraj Husein je pred odletom od tu v glavno mesto Savdske Arabije Riad dejal, da so oborožene sile Jordanije, Sirije in Iraka pod skupnim poveljstvom za obrambo pred Izraelom. Po razgovoru z Naserjem je odletel Husein na razgovore s savdskim kraljem Feisalom, ki edini poleg Huseina med arabskimi vodniki drži z Zahodom.
ŽENEVA, Šv. — Tu se je danes zbrala na ponovno zasedanja
Iz Clevelando in okolict j
Rojstni dan—
Danes praznuje 82-letnico rojstva upokojeni pionirski slovenski zdravnik dr. Frank Kern, 124 E. 201 St., Euclid, Ohio. Dr. Kern ima veliko prijateljev in svojih nekdanjih pacientov, ki se ga še vedno radi spominjajo, poznan pa je tudi po svojem slovitem dr. Kernovem slovarju in Berilu ter po svojih “Spominih”. Zaslužnemu slovenskemu zdravniku k rojstnemu dnevu iskreno čestitamo in mu želimo še dolgo zadovoljno življenje!
K molitvi—
Člani Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ so vabljeni nocoj ob osmih v Grdinov pogrebni zavod na Lake Shore Blvd. k molitvi za pok. Matewa Dresslerja. Nova knjiga—-
V Slov. pisarni v Baragovem domu imajo naprodaj dr. F. Žaklja delo o škofu Baragi kot Marijinem častilcu “Marija in Baraga”. Knjiga stane $2.50. V Slov. pisarni imajo tudi sicer lepo izbor o slovenskih knjig, lepih daril za praznike.
Irci so uživali—
Včeraj, na dan sv. Patrika, je prijazno sijalo sonce v veselje vseh Ircev, ko so se pripravljali na svoje slavje. Parade v mestu se je po cenitvah policije udeležilo okoli 100,000 ljudi. Bil pa je tudi res krasen topel dan. Saj se je živo srebro dvignilo na 60 stopinj F.
V Collimvoodu mir—
Zastopniki Collinwood High, beli in črni, so imeli včeraj sestanke s šolskim upraviteljem Smithom in z glavnim šolskim nadzornikom P. Briggsom. Razgovori so bili mirni in vse kaže, ia bo nemir, ki je pretekli teden povzročil motnjo v pouku, skoro končan. Včeraj je bil pouk reden.
škrob glavni del
škrob je glavna hranilna vse-
una krompirja. V belem krompirju ga je od 11 do 21%.
mednarodna razorožitvena konferenca ZN.
BEOGRAD, SFRJ. — V nedeljo je 9. kongres jugoslovanskih komunistov končal svoje delo. Sprejel je predloge o reorga’ nizaciji vodstva Zveze komunistov Jugoslavije. Na njenem čelu je sedaj 15-članska “izvršna pisarna”, v kateri i m a vsaka republika po dva zastopnika, avtonomni ozemlji Kos-met in Vojvodina pa vsaka po enega. Za predsednika “izvršne pisarne” je bil izvoljen Josip Bros Tito. Od okoli 1200 delegatov je glasoval proti njemu le S. Kavčič, predsednik republiške vlade v Ljubljani, nekaj pa se jih je glasovanja vzdržalo, da bi tako volitve dobile bolj “demokratičen” obraz.
BEOGRAD, SFRJ. — Na predlog Socialistične zveze delovnega ljudstva je bil izbran za novega predsednika zvezne vlade Mitja Ribičič, dosedanji notranji minister republiške vlade v Ljubljani. V času revolucije je bil politkomisar, kasneje pa je bil med vodniki “notranje varnosti”. Kljub temu ga smatrajo za “progresivnega” komunista. Mika Spil jaka, Hrvata na čelu zvezne vlade, bo zamenjal predvidoma v maju.
Ameriška Domovina
-/»■ivmr	o rvt it-

till? St. Clair Ave. — HEnderson 1-0G28 — Cleveland, Oblo 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
_ ___________ _____
£a Združene države:
\	$16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece
Za Kanado in dežele izven Združenih držav: k $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Petkova izdaja $5.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO_________
83	No. 54 Tuesday, March 18, 1969
Pred novo krizo na trgih za zlato?
Cene za zlato in razpoloženje med mladino morajo imeti nekaj skupnega. Kakor hitro se bliža pomlad, postane nemirna mladina, pa tudi cene za zlato se splašijo. To se dogaja že par let.
Tudi letos smo dočakali ta trenutek. Nismo pa mislili, da bo nastopil ravno sedaj. Položaj na trgih za zlato se je namreč od lani v tehničnem pogledu precej spremenil. Preje smo imeli le en trg za zlato, ki je na njem vladala stalna cena 35 dolarjev za unčo. Lani so se vodilne emisijske banke sporazumele med seboj, da bodo standardno ceno $35 vpoštevale le v medsebojnem obračunavanju, ne bodo se pa udeleževale prometa z zlatom na prostih trgih. Tam naj se cena za zlato ravna po ponudbi in povpraševanju.
Nova praksa se je hitro uveljavila, pri tem ni bilo posebnih težav. Še manj jih je bilo, ko je bil med emisijskimi bankami in Južno Afriko dosežen sporazum, da emisijske banke tudi na svobodnem trgu ne bodo ne kupovale ne prodajale zlata pod dogovorjeno uradno ceno $35 za unčo. Oba trga sta živela v “mirnem sožitju’, nista nič vplivala drug na drugega.
Poslovni svet se je seveda brigal le za cene na svobodnem trgu. Tam je namreč vsakdo lahko kupoval in prodajal zlato, ovire ni bilo nobene. Seveda so dnevne cene nihale gori in doli, gibale so se normalno le med $37 in $43 za unčo. Te skrajne meje so le redko preskočile. Čeprav je bilo nihanje zmerno in počasno, je bilo vendarle opozorilo, da na svobodnem trgu ni nobenega jamstva proti presenečenjem.
Prvič se je to pokazalo v lanski krizi evropskih valut, potem v krizi francoskega franka. Solidarni nastop vseh velikih emisijskih bank je preprečil, da bi se krizi spremenili v devizne potrese. Deloma je k temu pripomogla tudi trmoglavost generala De Gaulla, ki ni dopustil devalvacije franka. Njegovo stališče so mnogi finančni krogi kritizirali, drugi so ga pa odobravali, med tem je pa zavladal mir na borzah za zlato in za valute.
Mir je res vladal na borzah, toda zavesti, da je trajen, je manjkalo. Francija je res prvo svojo krizo kar dobro prebolela, toda jo je tudi drago plačala. Vlada je morala dovoliti toliko koncesij delavstvu, da jih gospodarstvo ni moglo prevzeti in nositi brez višjih cen. Tako so v Franciji začele rasti cene, naraščanje cen je dobilo svojo oporo tudi v inflaciji. Francoski bančni sistem je moral dajati podjetjem velike kredite, da so podjetja mogla zmagovati nove proizvajalne stroške. Naraščanje cen je prisililo delavske unije, da so zahtevale nove višje mezde. Podjetja seveda niso hotela na to pristati, grozili so štrajki.
‘Francoski varčevalec — in takih je v Franciji na milijone, — je na vse gledal z vedno večjim nezaupanjem in zaskrbljenostjo. Zbal se je novih gospodarskih potresov, začel je svoje prihranke spreminjati v zlato.
Tu pa se je zgodilo nekaj, kar je dalo poseben značaj zadnji denarni krizi. Da obvaruje frank pred devalvacijo, je francoska vlada že lani vpeljala hudo kontrolo nad deviznim prometom. Vsak izvoz frankov je bil stavljen pod kontrolo, pod kontrolo je prišel tudi izvoz kapitala v drugih oblikah. To je tradicijonalno francosko nezaupljivost le še poglobilo. Varčevalci so se začeli bati in spreminjati svoje premoženje v zlato. Ker dotok zlata na notranji francoski trg ni bil velik, je zlata kmalu začelo primanjkovati in cene zanj so na svobodnem notranjem francoskem trgu začele hitrejše rasti kot na svobodnih zunanjih trgih. Tako smo preko noči dobili poleg dveh trgov za zlato — uradnega po $35 in mednarodno svobodnega — še poseben francoski trg, kjer je bila cena za zlato takoj nekaj višja od cene zunaj Francije. Razlika je hitro rastla. Dočim je bila cena za unčo zlata zunaj Francije med $43 in $44, je cena v Franciji skočila v bližino $47. Razlika med cenama je tupatam znašala 6-8' ,. To se pravi, frank je — merjen v obeh cenah za zlato bil razvrednoten za razliko med obema cenama. To je seveda nagnalo kupce, da so na vse načine, zakonite in nezakonite, skušali kupovati zlato na trgih zunaj Francije, da izkoristijo razlike v cenah.
Vse to je vodilo do pričakovanja, da bo De Gaulle moral devalvirati frank, saj je njegova vrednost že itak devalvirana v obliki cen za zlato znotranj in zunaj Francije. To velik del Francije tudi pričakuje, saj je na primer obrestna mera za trimesečna posojila že poskočila na 12%. To je očiten znak, da obstojajo glede bodoče vrednosti francoskega franka precejšnji dvomi.
Spričo vseh teh dogajanj so postale nemirne tudi druge velike evropske borze, vendar pa preplašenosti še ni bilo opaziti vsaj do zadnjih dni.
Dogodki s francoskim frankom so vplivali tudi na a-meriške borze. Pri nas se dejansko ni gospodarsko stanje zadnje tedne nič spremenilo, pa vendar vlada tudi na naših fcorzah nemir. Tečaji so padli za svojih 6-8%, pa še ni pra-
vega znaka, da bi se začeli trajno popravljati. Gospodarski krogi se trenutno ne bojijo, da bi Nixonov režim hitro za--jezil inflacijo in draginjo, toda pazijo, kaj se dogaja v Evropi. Tudi naše gospodarsko življenje je postalo občutljivejše, odkar se je začelo uveljavljati mnenje, da se bližamo prvim poskusom boja proti inflaciji. Kdor je občutljiv, nehote in nevede gleda tudi na daljavo, ali se morda tam ne skriva kakšna nevarnost.
Zdi se nam, da nevarnosti še ni nikjer, toda previdnost je pa dvakrat na mestu.	I. A.
BESEDA IZ NARODA
Petričevemu Johnu v spomin
EUCLID, O. — Težko mi je napisati te misli ob strašnem dogodku, ki je zadel spoštovano družino Petričevih, s 451 E. 156 St. Njih ljubljeni John, major,
ra toliko mladih življenj se žrtvovati? Živimo v težkih časih, ko se izoblikuje usoda sveta. V gigantski boj, ki bo prej ali slej odločen, bomo zmagali ali podlegli, pa na obeh straneh padajo žrtve. Navsezadnje ne za domovino (v toliko le, da odstranimo nevarnost), pač pa za ‘dok-
je padel 2. marca 1969 v Vietna- trino’, ki bo od nje odvisna bo-
mu. Ko je bilo naj prvo o njem sporočeno, da je pogrešan, smo upali, da je še med živimi; pa težke slutnje so postale dejstvo — domov so pripeljali mrtvega.
Onemel sem ob tej novici. . . začutil sem tisto bol, ki je prizadete objela, tudi meni so. solze zalile oči. ..
Ni mi treba seznanjati Petričeve, saj jih nas toliko pozna'. Premnogi jih poznamo, da so vedno pripravljeni, brivec John, kot Mary, njegova soproga — o-tirati solze in blažiti bolečino potrebnim. V tej težki uri ne dvomim, da bi premnogi izmed nas radi storili vse, da bi s svojim sočustvovanjem mogli mi u-blažiti njih bol in otreti solze z oči.
V mal okvir življenja pokojnega povem, da ga poznam že od 1. 1947. Ko sem se seznanil s Petričevo družino (bilo je na potovanju romanja 1. 1947 v Lemont, 111.), sem od takrat imel večkrat srečanje z njimi. Bil je zelo brihten in prikupen, da si ga zljubil in bil vesel srečanja z njim. Takrat je bil priden raznašalec Ameriške Domovine, (ki menda še danes Petričevi ta posel za list opravljajo). Starši so mu preskrbeli od osnovne šole pri Mariji Vnebovzeti skozi St. Joseph High School in kolegij v Dayto-nu, Ohio, katoliško vzgojo. Po u-spešnem študiranju se je odločil za vojaški stan. Poročil se je, v zakonu so se mu rodili trije otroci. Skoro 10-letno bivanje pri vojakih mu je dalo, da se je povzpel do majorja. Ne dvomim, če bi živel, da bi dosegel še višje Čine. V Vietnamu je bil že drugič, v maju bi se vrnil domov. Smrt mu je tam končala zemsko pot.
Sprašujem se, zakaj, zakaj je moral pri niti 32 letih življenja umreti?! Skrivnost, ki jo človeški um ne reši. Po človeško tuh tamo in ugibljemo. Obdaja nas tema, ne vidimo načrtov, ki jih je Previdnost slednjemu določila. V 138. psalmu stoje zapisane besede:
“Moja dela so že videla Tvoje oči,
že so v Tvoji knjigi vpisana vsa;
določeni ,so bili že dnevi, predno je prvi napočil.
Kako težko so umljivi meni Tvoji načrti, o Bog,
kako so vsi skupaj ogromni.
Vemo vsi, prej ali slej se slednjemu izteče zemska pot, določeno nam je vsem, da umremo. Za vernega kristjana smrti ni. Po božjem Razodetju verujemo, da je samo prehod iz časnega v večno življenje. S svojim življenjem odločimo svojo večno usodo. Naravno je, da se z eno ali drugo boleznijo konča naše življenje. Dvakrat težko je, če se življenje nasilno konča, kot se je zgodilo, da je v cvetu življenja strto to nade polno življenje pokojnemu Johnu.
Vojna, to strašno zlo, po človeško mišljeno, kako bi se izognili temu zlu, ki mu ne vidimo konca. Smo včasih slišali navdušene govore, da se borimo za domovino. Če bi primerjal tako od nas oddaljeni Vietnam, bi dejal, da to ni res. Zakaj mo-
Kar meč, kar strel jih je pomoril,
v tem enem sem odlikoval; ta zadnji manj kot jaz ni storil,
več kot mi vsi je žrtvoval.
«?
Večna slava Tvojemu spominu! Vsem prizadetim — moje sožalje!	M. T.
Akademija Slovenske telovadne zveze
dočnost sveta.
Na vietnamska tla je preneše-na borba, ki bo odločila, ali ostanemo v pojmovanju to, kar uživamo v naši ustavi, da smo bitja obdarovana z umom in prosto voljo rr- ljudje, ki jim ne sme nihče kratiti duhovne svobode, ali pa brezosebna bitja, samb številke, ki se ne ločijo od živali. Bistvo komunistične “vete” je, da v resnici obstoji le snov, materija, s svojimi slepimi silami. Rastlina, žival, človek so se čisto slučajno razvili iz materijalnega. V komunističnem nauku ni prostora za Boga, ni razlike med duhom in materijo, ne med dušo in telesom, zato seveda tudi ne pozna posmrtnega življenja. Uči komunizem, da človek povsem izhaja iz živali: duh, telo, morala. Materijalistični filozof Freud mu je pokazal, da človek ni svoboden, ker ni oseba, ampak je vsa njegova duša le velika kolobocija slepih gonov: pač laskava dognanja.
Po vseh deželah, kjer se je u-veljavil komunizem, dosledno u-veljavlja t& nauk. Kaj vse store, da spodmaknejo podstat človeškega d o s t o janstva. Uničenje krščanskega pojmovanja človeške osebe je cilj in namen tistega boja, za katerega se komunizem vojskuje. Daleč je od nas Vietnam; toda če tam zmaga, približa nam prej ali slej, da bo tudi naša duhovna svoboda v tej deželi odvzeta, da ne bomo več oseba, pač pa samo številka, ki se poljubno množi, deli, odšteva ali pa tudi ukine!
V borbi za to dobrino si svoje mlado življenje žrtvoval, da bi mi iz Tvoje smrti živeli! Da bi si ohranili to duhovno svobodo, ki je temelj sestavi Združenih držav. Težka bol nas navdaja, vemo, kaj so Tvoja draga žena, o-troci, starši, brata, sestre in z njimi mi — zgubili. Pa verujemo, da nisi mrtev, da živiš in u-živaš plačilo za svoje delo. Zapisano je v svetem pismu: “Pravičnih duše pa so v božji roki in trpljenje jih-ne zadene. Očem nespametnim so se zdeli mrtvi, njih odhod je veljal za nesrečo in ločitev od nas za uničenje, oni pa so v miru. Kajti, čeprav so po sodbi ljudi bili mučeni, je njih upanje polno neumrljivosti; in po kratkem trpljenju dobe velike dobrote. Zakaj Bog jih je preizkusil in našel, da so Njega vredni.”
(Iz knjige Modrosti, 3, 1-5.) Naš lirični poet Simon Gregorčič je nam v pesmi “Odlikovanje” zgostil te verze, ki naj veljajo tudi Tebi. V koncu se glase tako:
Pripel že vrsti je vojakov Vladar poguma častni znak; čemu pa znamenja junakov ti braniš borcev se prvak?
Nevreden nisem pač odlike, a dosti vrednejših poznam; to znameje časti in dike dovoli kralj, da tistim dam.
Pomigne kralj, — junak pa stopi,
kjer mož pri možu v krvi spi, najbližnjemu mrliču v tropi pripne na prsi znak časti.
CLEVELAND, O. — Pomlad prihaja v deželo in z njo čas mladinskih prireditev. Iz seznama koledarja kulturnih prireditev je razvidno, da se mladina pridno celo zimo pripravlja za nastop. Šolska mladina, pevski zbori, plesna skupina, športniki, harmonikarji in Telovadna zveza. Vsi ti se vsak v svoji panogi uče in vadijo sebi v znanje, narodu v ponos in doprinos, zabavo in veselje.
Prva od imenovanih bo prireditev Slovenske telovadne zveze v soboto, 22. marca, zvečer' v dvorani pri Sv. Vidu ppd skrbnim vodstvom staroste STZ g, Janeza Varška. Na sporedu bodo nove simbolične vaje naraščaja, rajanje mladenk, gimnastične vaje mladcev ter vaje na drogu, bradlji in gredi. V odmoru in po končanem sporedu bodo za prijetno družbo preskrbljena o-krepčila.
Umetnost je napraviti mladini veselje do dela. Ali bo ta mladina še v naprej delala z veseljem v narodov napredek? Vsi smo soodgovorni in poklicani, da ji veselje ohranimo. Z obiskom prireditve ji boste dali priznanje, veselje in moči ne samo za ohranjevanje, ampak za napredek v kulturnem delovanju.
Zato vsi lepo vabljeni — mladina vas pričakuje!
Zalka Zupan, tajnica STZ
BLAGOSLOVITEV VOGELNEGA KAMNA SL0VENIKA
RIM, It. — Slovenik postaja do prišla v temeljni kamen tu-resničnost. Začetek gradnje se di imena vseh tistih, ki bodo svoj je približal. V majniku — Mari- dar poslali pred blagoslovitvijo jinem mesecu — bo blagoslov- temeljnega kamna — najkasneje Ijen vogelni kamen. Temeljni do 1. maja.
kamen Slovenika bo nekaj po- Okrog vogelnega kamna iz sebnega, edinstvenega med za- groba sv. Petra bodo vzidane v vodi v Rimu.	temelj Slovenika tudi opeke iz
Že papež Pij XII. je začel z,vseh za Slovence najpomemb-raziskavanjem prostorov pod da- nejših cerkva: Brezje, Sveta Go-
našnjo baziliko sv. Petra v Rimu. Staro izročilo namreč pravi, da je dal cesar Konstantin postaviti cerkev na grobu prvaka a-postolov sv. Petra. Po večletnem izkopavanju pod baziliko so znanstveniki zares našli točno pod glavnim oltarjem grob apostola Petra.
ra, Ptujska Gora, Svete Višarje, ljubljanska stolnica, mariborska stolnica, koperska stolnica, cerkev sv. Vida v Clevelandu, ki je naj večja slovenska župnija v A-meriki, in še od drugod. V temelj bo vzidana tudi opeka iz slovenske cerkve v Bridgeportu, Conn. Ko so morali zaradi nove
Po posebnem privilegiju bomo avto-ceste cerkveno posest skupaj s cerkvijo prodati, so s škofovim dovoljenjem darovali 10,000 dolarjev za Slovenik. Ko bo opeka iz porušene bridgeport-ske cerkve postala del vogelnega kamna Slovenika, bomo lahko rekli, da stoji Slovenik tudi na žuljih slovenskih naseljencev v Bridgeportu in po njih na žuljih vseh Slovencev v Ameriki. Tako bo simbolično “smrt” ene slovenske ustanove izven domovine pomagala k življenju nove slovenske ustanove.
, c' - * M. J.
za vogelni kamen Slovenika dobili kamen iz bližine groba sv. Petra. Po blagoslovitvi tega kamna, ki bo verjetno v baziliki sv. Petra, bo kamen prepeljan na zemljišče Slovenika, kjer bo slovesno vzidan v temelje. V ta kamen bo vdelana posebna skrinjica, v kateri bo listina o blagoslovitvi in listina z imeni vseh dobrotnikov. Vsi tisti namreč/ki’ so do sedaj že darovali za Slovenik, so pravzaprav njegovi vogelni kamen. Brez njih ne bi bilp zemljišča, ne načrtov in ne začetka gradnje. Veliko ljudi bo še darovalo za Slovenik, vendar pa se za njegov temelj ematrajo dosedanji dobrotniki. Zato je prav, da bodo njihova imena vzidana v temeljni kamen. Prav tako bd-
Amerikance seznanja s Slovenijo in Slovenci
NEW ORLEANS, La. — V A-meriški Domovini z dne 26. februarja sem z veseljem bral duhovit prispevek dopisnika B. C. iz Washingtona. V njem pripoveduje, kako se je pridružil mladim demonstrantom, ko je izvedel, da zahtevajo, naj bi postali tudi slovenska zgodovina in kultura predmet univerzitetnih predavanj. Njemu in vsem, ki se zavedajo, da je “naši deželi” potrebno več kulturne odprtosti in manj kulta uravnilovke, bodo, upam, všeč naslednje vrstice.
V svojem profersorskem poklicu študentom in kolegom vedno nudim priliko, da se seznanijo s slovensko kulturo. Vsak semester posvetim vsaj eno ali dve predavanji razlagi posebnosti slovenskega gospodarstva in seznanjam slušatelje s slovenskimi izkušnjami v zadružništvu, samoupravljanju in sploh s slovensko kulturno zgodovino. Ta predavanja so vedno zelo priljubljena, zlasti, ker so združena s projeciranjem diapozitivov. Lepota slovenskih gora in morja, snažnost in urejenost mest ter bogastvo umetnostnih spomenikov, vse to napravi močan vtis.
Pred štirimi leti sem imel tako predavanje tudi v državi New York, kjer sem takrat poučeval. Pred par tedni sem dobil od tam pismo, v katerem mi sporočajo, da so se nekdanji študenti odločili za skupinski obisk Slovenije. Junija bodo potovali z letalom na Dunaj, od tam pa z avtobusom v Maribor, Ljubljano in Postojno. Pravijo, da žele od blizu videti kraje, ki sem jim jih svoj čas kazal na platnu.
“Zrno do zrna pogača ...”
Dr. Toussaint Hočevar, profesor ekonomije na Louisiana State University
— Okoli 65% prebivalstva For-moze zna čitati in pisati.
Priporočamo - čitajte!
TORONTO, Ont. — Pred nekaj dnevi mi je poslal Rev. dr. Franc Blatnik 5 malih “Rakov-niških knjižic in sicer tri, ki so bile pred kratkim izdane na Rakovniku v Ljubljani, dve izdani v Trstu, Nova pratika — za te-
Vesti iz Slovenije
Tito in Nixon se bosta sestala
Še predno je Nixon prevzel posle predsednika ZDA, je v o-sebnem sporočilu predsedniku SFRJ Titu izrazil upanje na krepitev sodelovanja med obema deželama. Izjavil je svojo pripravljenosti na odkrito in neposredno izmenjavo misli potom poslanic, pa tudi potom neposrednega razgovora. Tito je na to sporočilo odgovoril, da bi se
koče leto, izdana pri Mohorjevi j rad srečal z Nixonom. Titov od-v Celovcu, ter stenski koledar v govor je izročil državnemu taj-slovenščini. Prav čedna zbirka,lniku W. Rogersu jugoslovanski kajne. Vse te knjižice so dovolj j poslanik v Washingtonu Bogdan zanimive in bi jih s premislekom Crnobrnja pretekli mesec, še prebral. Saj je vsaka zase taka,'predno je Nixon odšel na svojo da jo težko odložiš, dokler ji ne|p0t v Evropo. V Belgradu so ne-prečitaš do konca. Zlasti se z i kaj časa upali, da bo Nixon spre' zanimanjem in začudenjem bere rnenil svoj potni načrt tako, da ona z naslovom “Narava pripo-| bo omogočil srečanje s Titom, veduje”, ki jo je spisal dr. Janez Bili so nekaj razočarani, ko do Jenko, SBD. V njej pisatelj pri-%ega ni prišlo. Zadnji ponedeljek poveduje na preprost in razum-'je ameriški poslanik Elbrick Ijiv način, kako čudovito je ure-1 sporočil Titu, da je Nixon pova-jeno ozračje naše zemlje, da mo- bilo za obisk sprejel. Cas bo do-remo na njej živeti, dihati in se ločen kasneje.
Nixonu se vsaj trenutno kak sestanek s Titom ne mudi-Se še prav lahko spomni, kak -sitnoti je imel zaradi Titovega povabila v ZDA pokojni precl' sodnik J. F. Kennedy. Razgovor Nixona s Titom ne bi bil v sedanjem času nič kaj všeč Moskvi’ s katero bi Nixon rad v bližnj1 bodočnosti začel razgovore o °' mejitvi oboroževanja in na katero upa pri reševanju krize na Srednjem vzhodu in pri napo1--za končanje vojskovanja v Viet
preživljati; kako smo povezani z Luno in Soncem, o vodi in morjih, o življenju nekaterih živali in njihovi spretnosti itd. Iz vseh knjižic veje naravnost blesteča razlaga, tako iz onih iz Ljubljane kot onih iz Trsta.
Posebej naj še omenim pratiko, brez katere včasih skoraj ni bilo hiše. Pred vojsko je bila doma, na deželi vsaj, vsaki hiši nepogrešljiva. Polna je zanimivosti vseh vrst za vsakega posameznega, za družino, gospodarja, gospodinjo in tudi za otroke. Nikjer drugje ne dobite toliko različnih, praktičnih in koristnih nasvetov na tako malem prostoru kot v pratiki.
Preskrbite si to lepo zbirko in jo pazno preberite in vse boste v drugačni in lepši luči gledali. In
namu. Tito v sedanjem trenub' za Washington ni posebno zam miv in ne pomemben.
st«1
Tujski promet lani pora
Predsednik Jugoslovanske ristične zveze Albert Jakopic J
___a_________r______ 0______ _ govoril o možnosti, da bi Ju£°
življenje vam bo potekalo v lju- slavija zaslužila letos s tujsK bežni in hvaležnosti, za kar je'prometom 30% več, kot je lan današnja doba toliko prikrajša- Lani je prebilo v Jugosla na.. . Pišite na naslov: Rev. dr. svoje počitnice blizu 4 mih.l° Franc Blatnik, S.D.B., 202 Union tujcev, 17 milijonov tujcev Pa ^ Ave., Paterson, N.J. 0752, U.S.A. v Jugoslaviji vsaj enkrat Prer% Priložite kak dolor ali ček z ne- čilo. To je za 7% več kot v L kaj dolarji in vam bo poslal. S 1967.	^	.
tem boste podprli duhovski na-j Največ tujcev je prišlo ^ raščaj v Sloveniji, kjer je na Zvezne republike Nemčije, na priprošnjo tisočerih slovenskih iz Italije, Avstrije, ČSR, Frar% mučenikov položil Bog v srca .ie, Velike Britanije, Holandb mnogih mladeničev kal duhov-'ZDA in nato iz Madžarske, niškega poklica tako, da je danes' Preko jugoslovanske meje^ Slovenija v tem med prvimi na'vozilo 13.2 milijonov tujih „ svetu. Vsak, ki bo po gornjem tomobilov s skupno okoli ^ nasvetu to storil, bo koristil sebi milijonov potnikov. Večina ^ z lepo zbirko koristnega branja je le potovala skozi Jugoslav ^ ter podprl številni naraščaj bo-j Znana tujskoprometna sre lS^ dočih, v ognju komunizma pre- Slovenije in severnega Ja ’■ v kaljenih, slovenskih duhovnikov 50 imela lani po nekaj sto 1 ^ doma v Sloveniji.	gostov iz Italije in Avstrije
Lojze Ambrožič, st. vsak konec tedna.
KANADSKA DOMOVINA
Iz slovenskega Toronta
mere po dr. Brumnovi razpravi ' ‘Naše občestvo’, Vrednote 1968.)
Mladina, postavi se pokonci!
Naš novi rod rojen v novih;	Misijonarka
deželah, bi se rad zakoreninil v j	...	.	i j*
novo okolje, ki ga obdaja. To Pa v imsijonskem zaledju je nemogoče, ker tla še niso pri-! V petek, 7. marca, je priletela pravljena. Narodi, med katere iz Philadelphije v Toronto sestra smo prišli še sami, niso tako pri-;dr. Terezija žužek, zdravnica, ki pravljeni in dozoreli, kakor so; kot misijonarka deluje v Pakistan evropski narodi. V Kanadi stanu. V 1 oronto jo je povabil prav zadnja leta doživljamo,Baragov Misijonski krožek. Srč-stvari, ki kažejo, da smo še da-
leč od kanadskega naroda. Kar nada je še mlada in še vedno išče svojo podobo. Zakaj bi torej tisti, ki smo prišli iz Evrope in prinesli s seboj neko podobo, to zavračali in opuščali in se oprijemali nečesa, kar je šele v nastanku? Zakaj ne bi s tem, kar smo prinesli s seboj, pomagali Ustvarjati pravo kanadsko podobo?	** iHi'
Priče smo razpravljanju o dvojni kanadski kulturi, o kanadski dvojezičnosti in o dveh narodih, ki da sestavljata to Kanado. Erancozi se potegujejo za francosko podobo, Angleži pa hočejo obdržati angleško. Eden in drugi pa bi rada vsej Kanadi vtisnila svojo podobo. Pa je vendar skoraj tretjina Kanadčanov ne-angleškega in ne-francoskega izvora, ki pa kljub znanju angleščine ali francoščine niso pripravljeni sprejeti ne ene ne druge podobe. Pripravljeni pa so pomagati, da se izkristalizira nova kanadska podoba, ki bo različna od angleške in različna od francoske. Za pravo zakoreninjenje našega mladega rodu v to “novo”, v katerem je bil rojen in se v njem šola, še ni pravih tal. Podane so samo možnosti za sodelovanje pri gradnji Kanade in kanadskega naroda, katerega podoba bo nekaj drugega, kot je a-meriška, bo drugačna, kot je angleška, ki niso izkoreninjenci iz stare kulture in ki ne zametava-jo podobe svojih roditeljev.
Drugi rod je torej iztrgan iz starega obližja, iz okolice, v kateri so njegovi starši rastli in se Šolali. Ta okolica je odmaknjena. Novi rod se oddaljuje od starega zaradi spora med rodovi in pa, ker zavrača vse staro. V novo o-kolico se pa zopet ne more za-korenititi, ker je to težko in je potrebno dosti časa in pa ker kanadskega naroda še ni; Kanada sama šele išče svojo podobo.
Zato je najboljše, kar moremo storiti, da mlajšim pomagamo,
no rada se je odzvala vabilu, kljub kratko odmerjenemu času. Misijonski krožek je za petek zvečer po maši pripravil sestanek za slovensko publiko. Odziv je bil nad vse pričakovanje lep. Sestanek je začel s pozdravom predsednik krožka g. Janez Marentič. Besedo je takoj prevzela misijonarka sestra dr. T. žužek. Najprej je predstavila družbo “zdravniških sester”, ki je bila ustanovljena v W a s h i ngtonu, D.C. Povedala je, kakšno delo o-pravlja družba, daje zgled lepega krščanskega življenja in nudi zdravstveno pomoč iz krščanske ljubezni vsem, ki so v potrebi. Nato je ob skioptičnih slikah kazala okolje svojega delovanja, bolnice v Pakistanu, življenjske razmere ljudi, med katerimi te bolnice delujejo, težave, s katerimi se morajo boriti, miselnost daljnega vzhoda, v kateri je več duhovnosti kot v zapadni civilizaciji. Po enournem razlaganju slik je misijonarko pozdravil župnik fare Marije Pomagaj g. Andrej Prebil CM. in nato še član krožka. Drugi del sestanka pa je bil razgovor. Poslušalci so stavljali vprašanja in misijonarka je z odgovori tako še dopolnjevala in razširila svoja izvajanja. Ko pa je bil sestanek pozno v noč zaključen, se je začel tretji del: prihajali so znanci in znanke iz šolskih let, prihajali so celo daljni sorodniki in aktivni člani Misijonskega krož k a. Vsakdo je hotel misijonarki seči v roke in jo pozdraviti. Navzoči so bili tudi vsi trije dušni pastirji.
V soboto dopoldne pa je župnik pri Brezmadežni s čudodelno svetinjo g. J. Kopač C.M. napolnil dvorano s šolsko mladino in s starši. Misijonarka je ob skioptičnih slikah zopet razlagala svoje misijonsko delovanje na Daljnem vzhodu. Naslednjo nedeljo je imela še en sestanek v isti dvorani in sicer so jo povabili možje in fantje — bila je njihova nedelja —; želeli so tudi
z Bogom po misijonskih potih, Ti žele prijatelji iz slovenskega Toronta!
Cerkvene vesti
Dne 23. marca bo v torontski nadškofiji nedelja d ar o v anja. Vse župnije pripravljajo veliko vsakoletno nabirko za semenišče. Lani je nadškof posebno priporočil to nabirko, ker je skoraj polovico od nje namenil za reveže sveta. Tudi letos bo tako. Nadškof pravi, da za vzdrževanje semenišča in za odplačevanje dolga na njem potrebuje $250,000. Ostalo bo pa podaril v fond za reveže sveta. Semenišče torontske nadškofije ima še $1,278,000 dolga. Za odplačevanje glavnice, za obresti in za tekoče stroške pri vzgoji duhovniškega naraščaja v semenišču sv. Avguština potrebujejo četrt milijona dolarjev. Nadškof priporoča svojim vernikom, da bi letos zbrali pol milijona dolarjev. Nabiralci bodo šli na tiho nedeljo od hiše do hiše; tako bo vsak vernik imel priliko darovati.
Zveza katoliških mož v župniji pri Mariji Pomagaj je imela v nedeljo, 9. marca, svoj redni mesečni sestanek in sicer po tretji sv. maši. To pot je predaval dr. Mirko Krapež in sicer o zmogljivosti človeškega sluha. Sestanek je bil lepo obiskan. Nanj so bili povabljeni tudi nečlani, ker je bila tema predavanja takega značaja, da je vsakdo lahko slišal nekaj zanimivega.
Nedelja, 9. marca, je bila v župniji Marije Pomagaj skavtska nedelja. Dopoldne sp skavti stregli ljudem, ki so prihajali k mašam z dobrotami za želodec. Popoldne so pa v dvorani kazali, kaj znajo: kratka igra, pesem in film o taborjenju.
Do sedaj so .že dvakrat delili v cerkvi letake, ki ljudi poučujejo o problemih katoliškega šolstva. Letaki so zelo poučne vsebine. Navajajo zakonodajo, ki daje katoličanom pravico do lastnega šolstva in odločbe, ki urejajo financiranje tega šolstva. Trenutno se katoličani potegujejo za to, da bi tudi 11., 12. in 13. razred srednjih šol prejemali vladno denarno podporo. Je to politična odločitev, ki jo bo vlada podvzela, če bodo katoličani dovolj zavedni in bodo to strnjeno zahtevali preko svojih predstavnikov v parlamentu.
Por.
da se vsaj v naše zakoreninijo, ■ spšati misijonsko besedo in kolikor jim je to sploh mogoče,]^ ^ usj. rojakinje. Misijonarka
ter da potem taki vsaj delno v bečem zakoreninjeni, pomagajo tudi svojemu novemu občestvu, da požene globje korenine. Izkoreninjena in plitva mladina he bo mogla doprinesti deleža hovi domovini, ki bi ga morala. Iz vsega tega lahko vidimo, kakšen pomen ima naše občestvo za hašo mladino.
Še vprašanje glede učenja slovenskega jezika. Naša kultura je tako vezana na naš jezik, da je haš jezik živec naše kulture. Ni baogoče ohranjati naše kulture šive brez znanja našega jezika. 2e naši predniki so vedeli povedati, da kolikor jezikov znaš, toliko mož veljaš. Zakaj torej ne bi naše mladine naučili slovenščine? O d m e tavamo kulturno bogastvo, ko zanemarjamo zna-hje slovenščine pri naši mladini. Malo verjetno je, da nam bo Mladina za to (Sestavljeno
je obiskala tudi sestre v isti župniji. Nekaj rojakov jo je obiskalo tudi na stanovanju, tako da je dva dni popolnoma darovala drugim. Iz njenega zadržanja je odsevala sama ljubeznjivost in sama pripravljenost ustreči vsakemu. V razgovoru je pokazala izredno razgledanost in stvarno presojo. Vsakdo, ki je prišel njp v stik, jo je rad imel. Njene besede ob odhodu v nedeljo popoldne so bile: “Čeprav se mi zdi, da bi umrla, če bi me pred-stojništvo ne poslalo več nazaj v misijone, pa vendar povsod, od koder koli se poslavljam, puščam košček srca.”
Obisk misijonarke zdravnice med nami je pokazal, da delo misijonarjev ni samo v misijonih, da je tudi v zaledju. Brez zavednega in delovnega zaledja
Veseloigra “Varh”
TORONTO, Ont. — “Sloven- leto je petnajsta obletnica “Slovenskega gledališča”. Naj bo letošnji premor znamenje prihodnjih oderskih doživetij.
Anica Resnik
Viharji današnjih dni
Marsikdo se sprašuje, od kod izhajajo viharji današnjih dni, od kod vse te nevihte med ljudmi? Tudi v Cerkvi je prepih. Koliko uporništva, koliko svojeglavosti! Celo sv. očeta zasramujejo in se upirajo njegovim očetovskim navodilom. Kje so pravi vzroki vsemu temu? Paul Hal-lett je v Registerju zapisal: “Ker vera peša, ker ljudje zgubljajo vero. Brez vere ni obnove.”
delo v misijonih ne more napre-kasneje hvaležna, dovati. Bog plačaj sestri Terezi-za kanadske raz- ji dr. žužek za njen obisk! Hodi
POSLUŠAJTE SLOTEME PLOŠČE
VSAKO SOBOTO OB 2 POPOLDNE NA CHIN-FM 101, TORONTO. ODDAJO “ŽELELI STE-POSLUŠAJTE” VAM PRINAŠA CENTRAL NEWS, NAJVEČJI DISTRIBUTOR ZA PLOŠČE, KNJIGE IN ČASOPISE V KANADI. Za informacije pišite na
CENTRAL NEWS & VARIETY 250 Augusta Avenue
Toronto 2B, Canala Telefon: 924-5370
Kaj je pravi mir?
Papež Pavel VI. pravi, da pravega miru ni mogoče ločiti od pravičnosti. Pravično postopanje z narodi gre pred mirom, kakor gre tudi svoboda za vse državljane in narode pred mirom. Torej tudi od Južnih Vietnamcev ne more nihče zahtevati, da sprejmejo mir za vsako ceno, niti od Amerikancev, da odpokličejo svojo vojsko iz Vietnama za vsako ceno. Popuščanje napadalcu je dejanje slabičev in ni krepost mirotvorcev. Ko je nekdo v vojni, ki so mu jo vsilili komunisti, potem je njegova dolžnost voditi vojno na način, da se čim prej pride do zmage nad napadalcem. (Po T.C. napisal D. L.)
— Združene države uporabljajo jajca v prahu v glavnem iz Švedske.
sko gledališča1* je v nedeljo, 2. marca, vprizorilo na odru cerkvene dvorane Marije Pomagaj v Torontu komedijo v dveh dejanjih “Varh”, ki je delo angleškega pisatelja Davida Garricka.
V slovenščino jo je prevedel Prešernov prijatelj Andrej Smole.
“Varh“ je romantična komedija iz začetka 19. stoletja, kar o-pazimo po zgodbi, poteku, hitrosti in jezikovnem slogu. Dejanje se razpleta lagodno, brez velikega hrupa, naivno in preprosto, kar je vsekakor izven današnjega hitrega tira. Smoletov prevod slišimo v slovenščini Prešernovega časa, približno 120 let v preteklosti. To mlajšemu rodu gotovo ni šlo gladko v ušesa. Starejši smo se kar vživeli v romantiko davnih dni, ki prinaša na dan zakopane čare in oživlja staro kulturo v noši, govorici in vedenju.
Komedija “Varh” je odlomek iz star omeščanskega življenja. Gospod Serče je pravni varuh sirote, gospodične Malike. Njegov prijatelj Korel Ropotec bi mu rad vrinil za zeta svojega strič-nika Jurija Ropotca. Hišna Neži-ka meša štrene in si nagnjenje gospodične Malike po svoje razlaga. Neumni Jurij Ropotec je prepričan v Malikino ljubezen in vsa znamenja za dobro vzame. Nastanejo komični zapleti, ker ima Malika od teh treh možakov resnično enega rada. V svoji sramežljivosti ne upa z besedo na dan. Končno se ob branju pisma, ki ga je sam po narekovanju Malike pisal, gospodu Berčetu posveti, da je on tisti, kateremu je gospodična Malika namenila srce dati. Oba Ropotca se morata z iznajdo sprijazniti. Nežiki je tudi prav. Zaenkrat še ne bo šla od hiše, kakor je preje grozila. Gospod Serče obljubi, da bo odslej še skrbneje varoval Maliko. Mladi Ropotec se poda z bučnimi muzikanti druga dekleta snubit.
G. Vilko Čekuta je vodil igro in v splošno zadovoljstvo temeljito odigral vlogo starega Ropotca. Dejanju je osnoval prijetno sceno meščanske dobe v toplih rjavih in oranžnih barvah in oblekel igralce v nošo 19. stoletja. Preprosti igri je ohranil preprosto staro govorico. V počasni tempo igre je dodal fineso besedne igre in izdelal različne značaje igralcev tako, da so nastopali komično v svojih bistvenih lastnostih in dali življenje malo razgibani zgodbi. Aleksander Koželj je dobrovoljni gospod Serče, uravnovešen meščan, ki ga se nova ljubezen preveč ne razkadi. Zvesto mu streže služabnik, Miha Podreberšček, ki bi ga po originalnosti nastopa in obleke lahko postavili na Sha-kespearjev oder v Stratfordu. Začetniki naj se ob njem uče igrati neme vloge. Teža igre leži na obeh Ropotcih. G. Čekuta, stari Ropotec, je s svojim revmatizmom in krivim hrbtom, sivo glavo in namazanim jezikom vseskozi zabaval občinstvo, Darko Medved se je v vlogi mladega Ropotca pokazal pravega gizdalina. V prebrisanosti je nekoliko zaostajal za starim Ropotcem, pa to se z leti že navadi. Gospodična Malika, ki jo je igrala Milena Čekuta, je bila prava podoba nerodne sramežljivosti. Ko~ rajžo ji je dajala hišna Nežika (Minka Gruntar jeva), ki je v besedi in nastopu bila topot pravi original. Kot skrbna služkinja je izzvala od občinstva glasen a-plavz, kar pri nas precej pomeni.
“Slovensko gledališče” je s to predstavo nadaljevalo svoje kulturno delo. Včasih je progrgm bolj skromen, vendar smo prepričani, da ima igralska-skupina vse pogoje za obstoj. Prihodnje
“Olasbeni biseri”
TORONTO, Ont. — V soboto,
1. marca, so naši mladi glasbeniki nudili poslušalcem v cerkveni dvorani v New Torontu zanimiv kulturni večer. V dveurnem programu je nastopal koncertni orkester Slovenske glasbene šole, ki jo vodi g. Matija Lebar, solisti bratje Lebar, Bob Ferdinande, sestre Babičeve in Ovčjako-ve, kvartet “Sava” in orkester “Veseli vandrovci”. Imeli smo priliko poslušati 21 harmonik, pet kitar, dve skupini bobnov, trobento, klarinet in čelo. Nastopalo je 34 instrumentalistov, ki jih že par let pripravlja za glasbene nastope g. Matija Lebar, lastnik “Lebar Music Studios”, učenec pok. Kazimirja Fojsa, ki je slovenski mladini v Torontu zbudil čut za glasbeno umetnost. Tako se z rednimi letnimi nastopi ohranja slovenska glasbena tradicija in mladino navaja k vztrajnemu delu in modri uporabi prostega časa. Glasba je — kot pesem — govor duše, čustev.
S študijem glasbe se vzgaja značaj in razvijajo popolnejše, višje lastnosti mladega človeka. Z igranjem v orkestrih in zborih se razvije čut za red, disciplino, pravilno vpoštevanje bližnjega in želja po popolnosti lastnega izražanja. Glas bena izobrazba daje poedincu visoko kulturno spričevalo in plemenito osebnost.
Lepo število poslušalcev — predvsem starši in prijatelji nastopajočih, mladih a obeh slovenskih župnij — je vlilo poguma igralcem, da je večer izzvenel v pravem umetniškem razpoloženju, kakršnega ni mogoče ustvariti slednji čas. V okviru raznolikih kulturnih dejavnosti smo res popolni ljudje, znamo po slovensko čutiti in govoriti. Dobro znamenje je, da take prireditve zbirajo še vedno dokajšnje občinstvo. Dejali bi, da pri ha j a nova kulturna pomlad.
“Glasbeni biseri” so zablesteli v nepričakovanem sijaju. Koncertni orkester Slovenske glasbene šole, ki obstoja iz 18 članov višjega oddelka (harmonike), je v prvem delu programa izpeljal tri skladbe: overture “Balet za mlade Amerikance”, melodije iz filma “Sound of Music” in Of fenbachovo skladbo “Barkarol” Najbliže ušesom in dinamično podana je bila priljubljena glasba iz “Sound of Music1’. V na-daljnih točkah izstopajo solisti s harmoniko: Matija Lebar, Marija Babič, Silvija Ovčjak, sek-stet in kvartet najstarejših članov orkestra. Zaigrali so par klasičnih koncertnih komadov pravcatimi čarovniškimi prsti Slovenske melodije se prelivajo v Tomaža Faganela skladbi “Fantazija,”. Prvi del koncerta zaključi Ivanka Kumelj z ameriško moderno “Those were the days”. Solopetje spremljajo ki tara (Vlado Nuk) in cimbale (Marjan Resnik). Vidimo, da vlada slovenska generacija pri s vaj a kulturno bogastvo domačih slovenskih in modernih ameriških elementov, kar je zanje naravni razvoj in dvojna korist, Po odmoru, kavi in pecivu imamo v drugem delu večera priliko poslušati originalna izvajanja moderne glasbe. Kvartet “Sava” (Marjan Resnik, Drago Malinar, Vlado Nuk, Edi Lenarčič) napolni vso okolico s psihi delično svetlobo in novim ritmom (“hard rock”, “blues”, “jaz”), da smo si zakrivali oči in ušesa. Za prehod iz šumnih, deročih valov novih akordov in v tolažbo starejšim zaigrajo še par
domačih polk. Potem prevzamejo mesto kitare: Darko Lebar, Bob Ferdinande, Lojzka Babič in Anica Ovčjak. V solih in duetih prisluhnemo brenkajočim melodijam: Bossa Nova Medley, Prelude, Yesterday. Silvija Ovčjak poje slovenske pesmi ob spremljavi Lebarjevega kvarteta. Še eno presenečenje smo doživeli. “Veseli vandrovci” so se predstavili z lepo uglašenim orkestrom. Bratje Pušiči in Joško Ovčjak (bobni) stopajo na pozo-rišče t o r o n tskega družabnega življenja. Spet en zgled več, kje vzgajati svoje talente in pravilno uravnavati prekipevajočo e-nergijo. Za mehko plesno melodijo jih je občinstvo nagradilo z obilnim ploskanjem.
Koncertni orkester zaključi program s klasičnimi skladbami: “Lara’s Theme” iz filma “Dr. Zhivago”, “Mademoiselle de Paris” (klarinet solo igra Drago Malinar), “Spanish Eyes”, “Persian Market”, ki je poln orientalskih motivov in “Bali Hai” (melodije iz filma “South Pacific”). Interpertacija slednjih del pokaže vsestranski napredek Slovenske glasbene šole, neko zrelost, razgibano notranjo in zunanjo dinamiko podajanja in glasbenega doživetja, ki prihaja na dan zlasti v “Laras Theme” in “Persian Market”. Glasba in pesem blaži srce in umiri duha, odpira okna kamrice svetlim žarkom prostosti in svežemu zraku dobrih misli in besedi. Vodi nas v svet lepote in duhovnega razvedrila, ki ga dandanes v hitrosti časa tako zelo potrebujemo, da moremo vsakdanje dolžnosti pravilno in z veseljem vršiti.
G. Matija zasluži podporo in zahvalo vse slovenske skupnosti v tem koristnem delu za našo mladino, ki se sčasoma lahko u-vrsti med poklicne glasbenike in umetnike in ponese slovensko ime, misel in pesem v novo kanadsko kulturo. Za letošnjimi Glasbenimi biseri” pa pričakujemo še vrsto umetnosti polnih trenutkov, kakor smo jih doživeli preteklo soboto v New Torontu.	Anica	Resnik
pregnala z oblasti. Tako se je zgodilo, da je moral Costa e Silva ravno zadnje čase kar 94 poslancem odvzeti poslanske pravice. Vsi so bili obtoženi, da se udeležujejo “podtalnega rovarjenja” proti sedanjemu režimu. Ker se bo marsikdo med njimi zbal zaporov, bo odrinil čez mejo in pomnožil že itak veliko število političnih beguncev.
------o------
CLEVELAND, O.
Moški dobijo delo
Delo dobi
Moški za vrtno delo; dobra plača za dobrega delavca. Kličite 486-5493.	(57)
SESTAVLJACI
Izkušeni sestavljavci lahke trgovske električne opreme. Morajo govoriti angleško. Prosimo, kličite Mr. Žare za sestanek: 361-7811.
CERTIFIED CHEMICAL AND EQUIPMENT CO.
5366 St. Clair Ave.
(54:
MALI OGLASI
V najem
5-sobno stanovanje s kopalnico, na novo dekorirano, plinski furnez, na 1051 E. 68 St.
-(55)
Lastnijk prodaja hišo
6-sobno enodružinsko, dvojna garaža, se lahko takoj vselite, v Grovewood okolici, cena pod $16.000. Kličite 944-5478.
Ill -
Vojaška diktatura v Braziliji postaja vedno bolj “totalitarna”
RIO DE JANEIRO, Brazil.— Vojaška diktatura še ni popolna, je pustila opoziciji vsaj tu pa tam nekaj besede na političnem, gospodarskem in socijalnem po-ju. Prejšnji diktator Castello Branco je hotel veljati za zmernega politika, zato opozicije ni čisto zadušil. Podobno željo ima tudi sedanji diktator Costa e Silva, pa nima v vojaških krogih dosti zaslombe. Generali so namreč razcepljeni v dve skupini prva želi diktaturo, toda ne preveč objestno, druga je pa za “čim močnejšo roko”.
Druga skupina je močnejša in pritiska na predsednika, naj bo nepopustljiv. Costa e Silva, ki vlada šele od 13. decembra lani se ji na ne upa upreti, ker se bo-boji, da bi ga ta skupina s silo
CLEVELAND, O.
Zenske dobijo delo
DISHWASHER
For Mondays, Tuesdays and Wednesdays. From 3 to 8:30 p.m
SOKN’S RESTAURANT 6036 S* Clair Ave. EN 1-5214
(56)
Družabnico išče Starejša slovenska vdova išče družabnico. Nudi ji lastno sobo in popolno uporabo kuhinje. Blizu Sv. Vida. Kličite 391-7562.
(18,21 mar)
POZOR
Kadar nameravate kupiti ai prodati vašo hišo, lot, prazne zemljo ali farmo, kličite nas Točna postrežba
JOHN KNIFIC REALTY 481-9980	820 E. 185 St.
(Tues.x;
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja eno-družinsko hišo v svetovidski okolici na Bonna Ave. Za ogled pokličite 486-3233.
(18,20 21 mar)
Da se uredi zapuščina
se proda 10-sobna enodružinska hiša, 5 sob spodaj, 5 zgoraj. Se lahko rabi za 2 družini. V celoti podkletena, plinski furnez, ena in pol garaže, lep cvetlični vrt. Privatni vhod za zgoraj. Med 74 St. in 79 St. Cena samo $5.000. Kličite po 4. pop. 432-2833.
-(56)
Stanovanje oddajo
Štirisobno stanovanje oddaje na 7004 Hecker Avenue mirnemu paru. Kličite tel. 481-4659.
(54)
Hišo delo
Iščemo pomočnico za splošno hišno delo po enkrat na teden, četrtek ali petek, na Fairmount Blvd. $15 na dan. Kličite 371-3553.	(55)
LEPO PROSIMO:
Poravnajte zapadlo naročnine že ob prvem obvestilu. Prihranite nam delo in nepotrebne stroške.
Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj.
Hvala!
V BLAG SPOMIN
ENAJSTE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENEGA OČETA
Joseph Yartz
ki je umrl v Gospodu 18. marca 1958
V večnem miru zdaj počivaj pri Epgu, dobrem stvarniku večno srečo duša uživaj in slavo poj zveličarju.
Žalujoči:
ŠTIRI HČERE IN ŠTIRJE SINOVI Cleveland, O. 18. marca 1969.
KAREL MAUSER:
ROTI JA
Zunaj je snežilo neprenehoma. Sicer nista slišali usedanja snežink, toda po miru, ki je ležal okrog bajte^ sta tako sklepali. Jutri bo vse belo. Smreke bodo bele, jasa bo izginila in na strehi bo sneg. Nikjer ne bo poti ne gazi, čez in čez bo^ sama belina. Ptiči se bodo pomaknili v dolino proti hišam, kjer bodo dobili vsaj nekaj zrnja. Na Martinčku bodo v snegu samo zajčji skoki in stopinje srn, ki jim bo čuvaj pripravil sena.
V bajti je čudovito tiho. Samo budilka tiktaka na mizi in fosforni kazalci se bleščijo skoz temo.	'
Marička in Rotija se skušata, katera bolje vidi. Od pograda do mize je vendarle precej daleč.
Prva vselej zaspi Marička. Saj lahko, ko nima nobene skrbi. Rotija mora pred spanjem še to in ono premisliti. Največkrat se ji misli ustavijo pri Jerneju in otroku, nikdar pri Tinetu. Za Rotijo Tineta ni več. Tudi v spominu nima več prostora. Le počemu?
Jernej, da, Jernej je vse nekaj drugega. Trezen, pameten in delaven, kakor da misli večno živeti.
Ko bi ne bilo otroka. Z Jernejem bi si upala živeti. Nič bi ji ne bilo hudega. V malih nebesih bi bila. Toda zdaj, ko čaka na otroka, Rotija Jerneju res ne more ustreči. Zadnjič, ko je prinesel jabolka, je videla, kako bi
CHICAGO. ILL.
HOUSEHOLD HELP
HOUSEKEEPER. 1 day each week 6 hrs. a day $3.00 per hour plus $2.00 transportation. Must have own ear. Phone Northbrook 498-1075.
(54)
MATURE WOMAN for child care in exchange for room, board and small salary. Own Room.
338-5071
PALOS HEIGHTS — BY OWNER 3 bdrm., 2 story Cape Cod. Att. gar. on '/} ac. Scrnd. por., big trees, formal ding, rm., crptg., stove, refrig. Mid $20’s.	Ph. 448-2506
(55)
3 BDRM. HOME
IM cer. baths, crptg. drapes, fam. rm. laundry rm. with sub bsmt. Central A/C. 2 car gar. Immaculate. Good location. $35,900. Ph. 544-0780
(56)
BUSINESS OPPORTUNITY
TAVERN — By owner.
Long Established.
21 stools — 20 chairs.
Priced for quick sale.
Before 1 p.m. call TR 3-0792 After 1 p.m. 487-9865.
(56)
CONFECTIONERY STORE Across from Tuley High and Schiller grade school. 5 Room apt. above. $1,700 PH. 384-9007
(56)
REAL ESTATE FOR SALE
OAK PARK. Lovely 3-bdrm. home. Old world elegance thruout. 2 enclosed porches, full bsmt. Low $20s. By owner. Immed. occup.
GL 3-1586 & EU 6-2095
(55)
BY OWNER. 112th and State—Brk. 2 sty. S apts. plus cozy 2 bdrm. cottage; oil heat. $250 taxes, must sell. Asking $29,500. $408.00 mo. in.
474-1747 and 785-0234 [	(54)
se rad spustil v pogovor in kako čaka, da bi prišla s pravo besedo na dan. Toda zdaj še ne more. Tudi danes ni še čas zato, da bi mogla vse natančno premisliti. Morda pozneje, ko bo že vse V snegu in bo za misli več tišine. Saj Jernej bo gotovo večkrat prišel.
Rotija sama sebi ni verjela, da ima Jerneja tako rada. V začetku res ni mislila velikokrat nanj. Komaj včasih, kadar se je odpravljala na Prtovč po hrano. Zdaj pa, ko je Tine zginil nekam daleč in ga je njeno srce popolnoma izvrglo, zda] ji je Jernej vedno bliže. Nič manj kakor včasih Tine. Kadar pride, ga je vesela. Nedelje v njegovi druščini šo krajše in še Marički je všeč, da pride. To in ono pove. Zdaj ga najbrž ne bo koj, ko bo veliko snega. Malo se mora uleči. Do pasu ga ne bo šel gazit. In do pasu ga bo najbrž, če bo kacal vso noč in še jutri.
Rotiji se misli medejo. N i č prav jih ne more več razposta-vljati. Kako je prišel Jernej v njeno kajžo? Saj hodi po njej kakor gospodar. Seveda, saj ima Rotija na roki zlat, poročni prstan. Kdaj sta se pa vzela? Moj Bog in proti Marjetini volji!
Rotija se obrača na pogradu. Njene sanje so kot živa resnica.
Jutro je bilo začuda svetlo. Svetloba se je odbijala od snežene odeje, da je bilo v bajti od sile svetlo. S praznih pogradov je dišalo po razsušenih storžih, ki so se že razpeli. Skoraj je dišalo po jesenski gmajni. Rotiji je vonj prijetno del in kar pila ga je.
Po zajtrku sta z Maričko stopili na prag. Skoraj do vrat je ležal sneg ih še je padla kakšna snežinka. Pa menda ne iz zraka. Sapa jo je morala prinesti od zasneženih smrek. Saj se je skušalo sonce pokazati, toda belega
CHICAGO, ILL
ovoja mlečnih megla še ni moglo prodreti. Kazno pa je bilo, da bo popoldne lepo in sončno.
Prijeten hlad je vel od rahlega snega, ki je bil kar puhast.
“Veliko ga je”, so sc Rotiji svetile oči. Najraje bi planila vanj in ga gazila.
“Zdaj sva zapahnjeni”, je bilo Marički pristujeno. “Dolgo nc-bova mogli na Prtovč. Na Jamnik še misliti ne smem.”
“Ne bova nikamor hodili. Hrane imava dovolj, dolgčas nama pa tudi ne bo. Ko bo šel Jernej na Prtovč, nama bo prinesel še kakšne knjige in nekaj smrdljivca, da ne bova zvečer v temi.”
Rotiji še na misel ni hodilo, da bi se kazala zvedavim očem prtovških babnic. Morda bi tudi Marjeti ne bilo všeč, če bi prišla.
Čuvaj je stal pred kočo in jima vpil v pozdrav. Potlej je stisnil kepo in jo vrgel proti bajti. Malo manj, da ni zadel Rotije. Umaknila se je in kepa je švist-nila v sneg.
“Slabo merite”, se je na glas smejala Marička, vendar se je stisnila k vratom, ko je videla, da čuvaj že stiska drugo kepo. Rotija pa je z očmi sledila njeno pot.
Čuvaj je otepel z rokami in se smejal.
“Bolje je, da sem te zgrešil”, je vpil.
Rotija je zardela in se umaknila k Marički.
“Gozdar mu je povedal.” Marička se je nasmehnila. “Nemara mu je kaj nai’očil, da bi poskrbel, če te bo bolj prijelo. Jože ni slab. Z ženo je tako dober, da se mu nekateri smejejo.” Rotiji se je zdelo, da znova živi. Zimski dan s svojo belo tišino jo je.opljuskaval, smrekova gmajna z upognjenimi vejami je bila podobna velikanski katedrali, kjer leseni svetniki molčijo in prepajajo molk z neko nadzemsko mirnostjo.
Počasi se je sivina vzdigovala. Sonce je dobivalo moč in kmalu pogledalo skoz prve reže.
Sneg se je zableščal, da je vid jemalo. Marička je stopila po metlo in odpihala sneg od vrat. Potlej se je pa zapodila do studenca. Po celem ne bosta hodili po vodo. Korito je bilo pogreznjeno globoko v bel puh in voda je bila modrikasto zelena in čista kakor kristal. Vsak kamenček je bilo videti na dnu. Neslišno je odvišna voda zginevala v snegu, kakor da se boji vznemirjati tišino gozdov in pobeljene jase.	•
Bajti in koča so bile pod snegom videti kar manjši. Rjavkaste stene so se temno odražale od beline, ki je bila deviška kakor mirtino cvetje.
(Dalje prihodnjič)
in F. Kastigar, reditelja P. Trpin in F. Stanonik, knjižničar F. Jenko, nadzorniki V. Vrhovnik, P. Omahen in F. Urankar. Seje vsak 1. ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob osmih zvečer.
Imenik raznih društev
MALE HELP
SHIPPING CLERK Must be experienced in picking and packing orders. Also in U.P.S. and Parcel post. Top wages up to $150 wk.	PH. 267-6570
(55)
General Foods Corp. Offers Challenging Opportunity To Men PACKAGING MECHANICS
Candidates should be high school graduates, and willing to learn. Prior background in packaging not necessary since company conducts its own training program for persons of above average mechanical aptitude. If you don’t have top wages and the opportunity to advance in your present job, and want a chance to earn, while you learn, we will give you the opportunity. These positions are permanent year round employment and security.
For Information Call
J. Carter, 826-7006 General Foods Corp.
4100 W. Filmorc Chicago, 111.
An Equal Opportunity Employer '	___________________ (56)
Immediate Openings
PRINTING OFFSET TRAINEES
If you are a high school graduate, draft exempt, seeking an unusual opportunity to learn a high paying trade, are willing to start at the bottom, and want to work with a company that will promote you, we can offer you an outstanding chance to learn and grow. Merit raises and steady year round employment.
Call Dick Lavenka For Interview
DE 2-5540
Oltarna društva
OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Msgr. Louis B. Baznik; predsednica Mary Marinko, podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Anna Marinček. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu cb 1:30 popoldne v šoli sv. Vida.
OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE
Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Veronica Gerich; podpreds. Dorothy Curk; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani.
podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Josephine Mišic, 1111 E. 72 St, HE 1-1837, blagajničarka Miss J o An n Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Miss Marie Albu, Mrs. Mollie Frank, namestnik Mrs. Eileen Ivančič. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mrs. Olga Klancher. Mojster odra John Ference vic. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2.
DR. SV. REŠN.TEGA TELESA
Ustanovitelj Rt. Rev. Msgr. John J. Oman, duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Josephine Hočevar; nadzornice:	Mrs. Mary
Grden, Mrs. Helen M i r t e 1 in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs. Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v med seču pri maši ob 7:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po potrebi.
Društva Najsv. Imena
DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA
Duhovni vodja Reverend Arthur Zanutič, predsednik John Hočevar, ml. podpredsednik Charles Winter, ml. slov. podpredsednik John Škra-bec, zapisnikar Edward Arhar slov. zapisnikar Rudolf Kolarič, ml. tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Road, blagajnik Anton Oblak.
—	Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši.
—	Seja se vrši po sv. maši v cerkveni dvorani.
PEVSKI ZBOR SLOVAN
Predsednik Joseph Durjava, podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Stanley Pockar, 22380 Edgecliff Dr., 732-8662; zapisnikar Rudolf Ivančič. Nadzor, odbor: John Poznik Jr., John Globokar, John Turek. Arhivar Joseph Penko. Pevovodja Frank Vauter. — Pevske vaje so vsak torek ob 8 zvečer v Domu na Rechet Ave. Pevski zbor Slovan apelira na vse rojake, ki jih veseli petje, da se pridružijo zboru. Seje se vršijo vsake 3 mesece na drugi ponedeljek v mesecu.
mar, Franc Sleme, Vinko Rožman, Anton Meglič, Ferdinand Sečnik, Tony škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 ali 432-0142.
DRAMSKO DRUŠTVO .“NAŠA ZVEZDA”
Uradniki za leto 1968-69
Vinko Zgonik, predsednik, Frank Kokal, podpredsednik, Mary Ulyan, tajnica, 736 Radford Dr., Richmond i Heights, O. 44124, tel. 442-1346.
Josie Mihalič, blagajničarka, John Evatz, zapisnikar, Frances Modic, Louis Stavanja, Edward Leskovec, nadzorniki.
Društvo ima svoje r edne seje vsak drugi četrtek v mesecu v Slovenskem društvenem domu. 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKA PRISTAVA
Predsednik Milan Dolinar; I. podpredsednik Mate Resman, II. podpredsednik Feliks Breznikar, III. podpredsednik Frank Urankar; taj-
nik Milko Pust, 18724 Neff Rd., Cleveland, O. 44119, tel. 486-7033; blagajničarka Berta Lobe. Odborniki: Frank Kastigar, Janez Skubic, Andrej Kozjek, Frank Lovšin, Elmer Kuhar, Louis Petelin, Matt Novak, Lojze Mohar. Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Branko Pfeifer, Vili Zadnikar. Razsodišče:	John Kovačič,
Edward Ljubi, John Oster. Duhovni vodja: č. g. Rajko Hobart.
Slovenski domovi
FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik Harry Blatnik, blagajnik John Taucher, finančni tajnik Stanley Pockar, zapisnikar Joseph Fortuna, dopisovalni tajnik Mickey Dancull, 13390 Settlement Acres Dr., tel. 884-8217, nadzorni odbor: Albert Marn, Anton Zak, Joseph Trebeč. Seje so vsaki drugi mesec.
SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE.
Predsed. Tony Zak, podpredsed. John Centa, taj. Frank Bavec, blag. Josephine Stwan, zapis. Julia Pirc; Nadzorni odbor 5 članov, Frances Tavčar predsednica, Gospodarski odbor 5 članov, Eddy Kenik predsednik, Prosvetni odbor 6 članov, Dr. F. J. Kern in Janko N. Rogelj, častna predsednika, Frank Wirant, častni direktor. Seje vsak drugi torek v mesecu ob 8 uri zvečer, v sobi štev 1 staro poslopje.
KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE.
Predsednik Lou Sajovic, podpredsednik Ray Bradač; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glenbrook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Edward Leskovec; nadzorni odbor: Frank Kozlevčar, Joe Klopovic, Frank Zigman. Seje za 1. 1968 prvi prvi ponedeljek v mesecu: 3 feb. 7. apr. 2 jun. 4. avg. 6. okt. 1. dec., v American. Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309.
KLUB LJUBLJANA
Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vidovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd., GL 1-1876; blagajnik Frank Mihelčič; zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Molly Legat, Josie Škabar, Frances Julylia. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. v AJC na Recher Avenue.
PEVSKI ZBOR KOROTAN
Predsednik Franc Kovačič, podpredsednica Slavka Žitnik, tajnica Mary Sekne, 1144 Norwood Rd., blagajnik Frank Lovšin. Odborniki: Rudi Lekšan, Mary Blatnik, Tone Adamič, Mira Kosem. Nadzornika: Franc Sever in Lojze Mohar. Pevovodja ing. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Avfe., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1144 Norwood Rd., Cleveland, Ohio 44103.
DRUŠTVO NAJSV. IMENA PRI MARIJI VNEBOVZETI
Duhovni vodja:	Rev. Victor
Tomc; predsednik Jack Šimenc, 799 E. 159 St.; 1. podpredsednik Frank Žnidar, 2. podpredsednik Zdravko Novak, koresp. tajnik Frank Hudak, 16405 Trafalgar Ave., tel. 481-3104, zapisnikar Louis Koenig, blagajnik Michael Turpack, 2351 Green Road, maršali Joseph Sajevic in Rocco La Penta, načelnik programov John Petrič, načelnik bolniške oskrbe Frank Sluga, 1192 E. 176 St, tel.: KE 1-8622; mladinski načel. Frank Žnidar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri osmi maši; po maši seja v šolski dvorani.
(55)
Pevska društva
GLASBENA MATICA
Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Miss Ivanka Majer, druga
PEVSKI ZBOR JADRAN
Predsednik Leo Wolf, podpreds. Lou Smrdel, tajnik-blagajnik F. J Bittenc, 2004 Nelowood Rd., East Cleveland 12, O., LI 1-2102. Zapis-nikaricaMary Rose Tomsik. Nadzorni odbor: Betty Rotar, Mary Dolšak, Clarence Rupar. Glasbeni odbor: Angie Žabjek, Pete Tomšič, Tony Primc. Arhivarki: Mary Pečjak, Dolores Kaferle. Veselični odbor:	Stefi Tolar, Angie Žabjek,
Jennie Primc, Mary Dolšak, Tony Kolenc. Pevevodji: Reginald Resnik, Vlad. Malečkar. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd.
PEVSKI ZBOR TRIGLAV
Predsednik Jack Jesenko, podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanicb in John Culkar, zastopnica za Slovenski Dom na Denison. Ave. Tončka Verbič. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji.
Dramatska društva
DRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA
Predsednik August Dragar, podpredsednik Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave. Tel. 531-6196, blagajničarka Urška Štepec, zapisnikar Anton Medved, I. Hauptman, Z. Zakrajšek, S. Ger-din in S. Gaser, oderski mojster Slavko Štepec, arhivar S. Gaser, kuhinja P. Stanonik, bara L. Mohar
DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE.
Predsednik Joseph Trebeč, pod, predsednik Edward Leskovec, tajnik Stanley Pockar, 732-8662; blagajnik William Frank; zapisnikarica Mary Kobal; nadzorni odsek; Louis Sajovic, John Hrovat, Jos G. Brod nik; gospodarski odsek:S. J. Kasunic predsednik, John Evatz, Ray Bra dac, Joseph F. Petrič Jr., direktorij, John Troha, John Adams, Joe F. Petrič, Jr., Albert Pestotnik. častni predsednik Frank Žagar. Charles J. Starman, poslovodja, tel. 531-9309 Joseph Petrič, hišnik, tel. 481-1721 Seje se vrše vsako tretjo sredo v mesecu, začetek ob 8. uri zvečer v Društvenem domu, Recher Ave., Euclid, Ohio.
SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave.
Predsednik Edwin Grosel, podpredsednik John Habat, blagajnik Jos. Ferra, zapisnikar Daniel Pavšek tajnik Al Marn, tel. 681-6650, gospodarski odbor: Henry Bokal, Eugene March, Frank Kocin Jr., nadzorniki: Joseph Jerkič, Frank Zorman, Richard Spilar, pomočniki: Frank Sustersich, Louis Zavodnik, John Jevnikar, Joseph Lipovec. Poslovodja Anton Bokal, tel. 681-9675 Mesečne seje vsak 4. torek v mesecu ob 7.30 zvečer.
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road
Predsednik Harry Blatnik, podpredsednik Frank Mihelich, tajnica in blagajničarka Agnes Stefanic, zapisnikarica Anne Žele nadzorniki: Frank Bitenc, John Cech in Mary Dolšak, gospodarski odbor: Andy Božič, John Korošec, Louis Furlan, Frank Mihelich.
GOSPODINJSKI KLUB NA JUTRO VEM (Prince Ave.)
Predsednica Jennie Bartol, pod predsednica Rose Vatovec, tajni« Stella Mahnič, blag. in zapis. Mar' Taucher. nadzornice: Anna Krese-vic, Josephine Gerlica, Angela Ma-govec. — Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v SDD na Prince Ave.
K S K J
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
(K.S.K.J.)
NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa
takoj po rojstvu.
•	izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino:
•	od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine
•	za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00
i
•	za odrasle člane bolniško podporo
•	članom posodi denar za nakup doma.
Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J.
AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.K.J.) 351-353 No. Chicago St.
Joliet, Illinois 60431
Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici.
UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clair
Predsednik: Frank Grdina; podpredsednik: Joseph Nemanich; tajnik: Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Ave. blagajnik; Janez Breznikar; I upravnik: Jakob Žakelj; Baragova prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Lojze Bajc; pravni zastopnik: Edmund Turk; odborniki: Stanko Vid-
IME
NASLOV ...........................
MESTO ............................
DRŽAVA ...................... CODE
.uv-o
, * ^
liiiip; *
NAZNANILO IN ZAH VALA
V globoki žalosti naznanjamo, da je dne 18. februarja 1969 v Gospodu preminula naša ljubljena soproga, mati in sestra
Alice Miklavčič
rojena JESENOVEC
Pokojna je bila rojena dne 8. decembra 1913 v Cleveland, Ohio. Pokopali smo jo dne 21. februarja 1969 na pokopališču Kalvarija. Častiti gospod župnik Jože Varga je zanjo daroval slovesno pogrebno sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca in opravil svete pogrebne obrede v pogrebnem zavodu Ferfolia in ob grobu. On je tudi vodil skupno molitev sv. rožnega venca ob krsti. Iskreno se mu zahvalimo za vso naklonjenost in tolažbo.
Našo prisrčno zahvalo naj prejmejo tudi Rev. Steven F. Radecki, častite šolske sestre ter učenci in učenke 6. 7. in 8. razreda osnovne šole župnije Nativity of the Blessed Virgin Mary 9614 Aetna Rd. Rev. Radecki je v cerkvi rojstva mariji-nega daroval sv. mašo za pokojno in prišel kropit, častite šolske sestre so takoj po nesreči, ki nas je zadela, prihitele in nas tolažile, prišle so molit v pogrebni zavod in k pogrebni sv. maši. Učenci višjih razredov osnovne šole župnije Nativity so istotako za pokojno molili v pogrebnem zavodu in bili pri pogrebni sv. maši. Najlepša jim hvala.
Toplo zahvalo izrekamo društvu sv. Jožefa št. 146 KSKJ, ki je pokojno počastilo kot svojo preminulo članico.
Naši dobri sosedje so zbrali skupni sklad za venec in sv. maše. Bog jim povrni. Bog povrni vsem, ki so darovali za sv. maše, za cvetlice in vence ter vsem, ki ste prišli kropit, vsem, ki ste bili pri sv. maši in vsem, ki ste z nami spremljali pokojno do groba.
Lepo zahvalo naj prejme Ferfolijev pogrebni zavod, ki nam je skrbno lepo uredil vse pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod.
Razposlali smo zahvalne kartice vsem kolikor smo imeli naslove, če bi kdo radi kake pomote naše posebne zahvale ne bil dobil, prosimo naj oprosti. Vsi sprejmite tole našo skupno zahvalo za vse dobrote, ki ste jih storili pokojni, vsi, k? ste nam ob priliki te težke izgube prihiteli v pomoč in nas tolažili, vsi, ki ste za pokojno molili, vsi, ki str nam osebno ali pismeno izrekli sožalje in vsi, ki ste kakorkoli pripomogli, da so bile pogrebne slovesnosti tako ganljivo lepe.
Globoka hvaležnost nam polni srce v gorečo se prošnjo preliva molitev: tam gori, kjer srečni Gospoda slave, naj duša bo v družbi svetnikov.
Žalujoči:
soprog ANTON, hčeri CAROL in KATHLEEN, sinova ANTHONY in JOSEPH, sestra JENNIE JERIČ, brat JOHN JESENOVEC s svojima družinama in ostali sorodniki.
Cleveland, Ohio 18. marca 1969.