Slev. 234.
V LMsni, V peieK, one 16. oktobra 1925. posamezna številka stane 1*3CF m LElO LIK.
Naročnina
za državo SHS:
fla mesec ...... Din 20
la pol leia..... .120
■a celo leto .... .240
za inozemstvo: mesečno . ......Din 30
Sobotna izdaja:
celoletno V Jugoslaviji .... Din 60 v inozemstvu. ... . 80
S tedensko prilogo „ Ilustrirani
Cene inseralom.
Enostolpna petttna vrsta mali oglasi po Din l-50 ln Din 2'—, večji oglasi nad 45 mm višine po Dtn 2"50, veliki po Din 3-— in 4>—, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din
Pri večjem naročilu popust
Izhaja vsak dan izvzemši ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo je v Kopitarjevi ulici 6/II1. Rokopisi se ne vračajo; netrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Političen list za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.650 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24,797.
Pod fašistovsko krnit o
(Pismo iz Primorske.)
Veličastno so izzvenele, kot beremo, manifestacije za slovenski Korotan in njegovo Gospo Sveto. Slovenska prestolica je v nedeljo dokazala, da Karavanke niso še za-gradile src našega ljudstva, ki še pomni svojo veličino za časa slovanskih knezov.
Ob teh spominih se same od sebe budijo misli o zemlji na bregovih slovanskega Jadrana. Tudi naše Primorje bi moralo imeti svoj »primorski« dan, da bi se narod spomnil na 600.000 svojih bratov, ki so daritveno jag-nje za svobodo.
Ali naj bi pisali, kako so zatrli slovensko šolo? Niti abecednikov ni več pisanih v slovenščini. Na »koroški« razstavi so baje razstavljeni še vsaj dvojezični. Naši otroci so že v prvem šolskem letu plen strupenega italijanskega nacionalizma. Komaj, komaj da sme dušni pastir v prvih razredih ljudskih šo! razlagati besedo božjo v maternem jeziku. Ker že govorimo o šolstvu, naj pripomnimo, da v veliki večini ljudskih šol niso vpeljane niti dodatne ure za slovenščino, ki jih sama postava zajamčuje. In učiteljstvo? Nekoč steber narodove prosvete in omike, se danes ne sme ganiti, sicer jc še ob svoj borni kosec kruha. Še za lastno izobrazbo ne sme skrbeti. Letošnji učiteljski socialni tečaj v Sv. Luciji so oblastva prepovedala, češ da bi sc tem spodkopavali temelji veličini italijanskega gospostva. Kakšno važno vlogo so v strahu podtaknili našim učiteljem!
Ali naj vam govorimo o našem časopisju? Vsi naši listi so izpostavljeni večnim zaplembam in preganjanju. »Goriška Straža«, menda relativno največkrat zaplenjeni list v Italiji, mora v svojih uvodnikih razlagati, kako sc grozdje trga in zajci love.., Tako daleč je že prignala metoda italijanskih ob!astev naša javna glasila, da sme že vsak zakotni italijanski pisun pozivati, naj se ustavijo, plenijo, preganjajo slovenski listi in požigajo tiskarne, kjer se tiskajo. Klasičen zgled je v tem oziru videmska »Camicia nera« (Črna srajca), ki je pred nedavnim izbruhala vse svoje strupeno sovraštvo do slovenske krvi v uvodniku »Fuori barbari« (Ven z barbari). V soboto je te strune ubiral tudi goriški listič »La Voce di Gorizia« (Goriški glas), ki pravi, da bi bilo prav, če bi tujerodci ((Slovenci) odprli oči ter spregledali, kdo so njihovi laži-prijatelji (misli na naše javne delavce), ki hočejo utajiti dejstvo, da je sedanja meja naravna meja domovine, pridobljena s krvjo 620.000 junakov. To je staroznani in vedno uporabljani recept, če hočejo udariti na čustveno plat Italijanov. Koliko pa taki dokazi o junaštvu, čeprav resničnem, držijo pa vsak razsoden človek lahko razbere. »Vse take glave, ki tako mislijo,« nadaljuje listič, »store najbolj previdno, če takoj menjajo zrak.« (!) Da so te prikrite grožnje, žal, le preresnične, je spet dokaz, ko so pred dobrimi tremi tedni na policiji torej v uradnih prostorih, organi javne varnosti, torej uradne osebe, pretepli urednika »Goriške Straže« Poldeta Kemperla! Takoj za tem je sledilo posvarilo listu samemu, kar je prvi korak, da oblastva glasilo goriških Slovencev Eatro. Take usode so polagoma deležni tudi vsi ostali listi primorskih Slovencev in Hrvatov.
Slovensko smeš govoriti po uradnih iz-lavah le še na cesti in v krčmi. Prenapetežcm je pa še to odveč. Zdaj bodo pomirjeni, ker le izšel iz prometnega ministrstva ukaz, da 6e morajo vsi slovenski železničarji premestiti v notranjost države. Žalostno je gledati stare železniške uslužbence, ki morajo zapustiti s tvojimi družinami domačijo, morda celo prodati s trudom zgrajeni domek in pustiti po-sestvice. Skoro 2500—3000 oseb mora izpod domačega krova v tujino iskat groba pod nepoznano grudo.
Vsa dežela pa stoka pod neznanskim davčnim pritiskom. Srednji kmetje se morajo zadolževali, samo da odrajtajo davek. Da fco mera polna, je letos pobrala uima tretjino pridelka. Posledica takega gospodarskega stanja jp izseljevanje v Francijo in Holandijo, kamor odrine vsak mesec velika truma fantov in mož s trebuhom za kruhom.
Rnkn »nsimilatoriev« ie posegla zadnje čase tudi med duhovščino. Vsak podeželski karabinjer, magari 20 leten fant, sme ovaditi župnika ali dekana, da ie »orotidržaven«, čc
le noče s prižnice priporočiti kakega sno-parskega plesa. Temu sledijo zopet preiskave, ukinitev državnih doklad in neredko izgon preko meje.
Pa naj bo zadosti že teh par potez na žalostni sliki našega Primorja. Priznati moramo, da so tega po večini krivi krajevni oblastniki in pa to, ker pozna tudi trezna italijanska javnost Slovence le iz opisov takih »kulturonoscev«, ki se jih sramujejo vsi pošteni.

Moskva, 15. okt. (Izv.) Ob priliki podpisa nemško-ruske trgovske pogodbe je priredila ruska vlada svečan banket na čast podpisnikom pogodbe. V imenu ruske vlade je na banketu izjavil Litvinov, da je pogodba tem pomembnejša, ker je realen izraz principov, izrečenih v Rapallu sklenjeni rusko-nemški politični pogodb. Rapallska pogodba je bila prva politična pogodba, ki jo je sklenila ruska vlada z zapadno-evropsko državo.
Kongres narodnih manjšin v Ženevi.
SLOVENEC DR. VILFAN — PREDSEDNIK.
Ženeva, 15. okt. (Izv.) Za predsednika pripravljalne seje je bil izvoljen na predlog zastopnika v Nemčiji živečih Poljakov dr. Vilfan. Redne seje bodo četrtek in v petek.
Vojaški govor Kemal-paše.
TURŠKA ARMADA JE PRIPRAVLJENA.
Carigrad, 15. okt. (Izv.) Kemal-paša jc prisostvoval velikim vojaškim vajam v okolici Smirne. Po končanih vajah je Kemal-paša nagovoril generale rekoč jim, da je turška armada pripravljena boriti se proti vsakemu tnitrofniku. ker ie dovoli močna
Toda eno nas navdaja z zaupanjem v prihodnje dni, in to je tista vedrost primorske duše, ki jc uverena, da bo vzniknila iz razvalin strupenega nacionalizma in raznarodovanja poštenost in pravičnost tudi do slovenske narodne manjšine v Italiji. V tem zaupanju pa pričakuje primorsko ljudstvo, da bodo srca vseh Slovencev odprta v bratski ljubezni in pomoči do stražarjev ob Soči in Adriji.
v L
Odgovarjajoč na to napitnico je rekel nemški poslanik v Moskvi grof Broc.kdorff-Bautzau, da sta obe državi s podpisom trgovske pogodbe dokazali, da hočeta nadaljevati v Rapallu započeto politiko. Pogodba bo prinašala obema državama velike gospodarske koristi in ne bo ostala brez posledic na politični razvoj obeh držav.
Konec bojev v Maroku?
ABD EL KRIMOV BRAT UJET-Pariz, 15. okt. (Izv.) Agence Havas poroča iz Feza; Vojaške operacije bodo kmalu končane, ker so francoske in španske čete svoje cilje dosegle. Deževno vreme onemogoča vsako ofenzivo.
Pariz, 15. okt. (Izv.) Madridski listi poročajo iz Melile, da so Španci ujeli Ahd-el-Krimovega brata. Ujeli so ga, ko je hotel svojemu bratu na pomoč v bitki pri Alhucemasu.
ROMUNSKI DOLG AMERIKI. Bukarešt, 15. okt. (Izv.) Uradno poročajo, da so romunski delegati za ureditev romunskega dolga v Ameriki samo zato odložili svoj pot v Ameriko, da rešijo prej v Londonu vprašanje romunskih dolgov Angliji, nakar odpotujejo takoj v Washington.
Ker je bila snoči telefonska proga z Bel gradom pokvarjena, so morala izostati belgrajska poročila«
Ža revizijo sporazuma.
Zgodovina devetnajstega stoletja nam prikazuje dva tipa modernih držay:# enega, ki opira svojo politiko na želje, in enega, ki se opira na dejstva,
Klasičen primer na željah zasnovane politike nam daje bivša Avstrija. Bivša Avstrija je bila od časov cesarja Jožefa II. dalje do skrajnosti centralistična država. Cesar Jožef II. si je zamislil državo tako, da bi se vsak mig absolutističnega vladarja na Dunaju moral takoj čutiti že na skrajnih mejah države. Kulturne razlike, verske razlike, socialne razlike, podnebje, zemljepisna lega, vse to za absolutistično voljo vladarjevo ne bi smela ekzistirati. Po njegovem mnenju je bila stara avstrijska monarhija enotna, ker si jo je on želel enotno. Volja in želja absolutističnega vladarja pa je bila v bivši avstrijski državi najvišji zakon.
Osnovna tendenca jožefinske državne politike se je ohranila tudi po polomu absolutizma v Avstriji. To se je najbolj videlo v armadi. Tam so gojili in protežirali nemštvo na celi črti, čeprav so svoje prave namene skrivali pod imenom »avstrijstva«. Avstrij-stvo in nemštvo sta bila za merodajne kroge identična pojma. Zato je bila tudi cela uprava prikrojena tako, kakor cla bi bila cela monarhija res enotna, t. j. nemška,
Tako pojmovanje državne uprave je moralo dovesti nujno do ostrih konfliktov med resničnim stanjem v državi in med željami visokih in odločujočih oseb. Kar si je vlada želela, ni bilo res, kar pa je bilo res, tega vlada ni hotela in tudi ni smela videti. Kako se je konflikt med željami in dejstvi končal, smo doživeli 1. 1918.
Razni znaki kažejo, da se zgodovina bivše Avstrije v gotovih ozirih ponavlja v kraljevini SHS. Pribičevič sicer ni cesar Jožef II., ampak kakor si je želel cesar Jožef II. enotno in edinstveno Avstrijo, hoče tudi Pribičevičeva šola enotno in edinstveno Jugoslavijo. Cesar Jožef II. in njegovi politični nasledniki niso nič radi slišali kaj o Čehih aLi Poljakih, Ma-žarih ali celo o Slovencih. Oni so videli, ker so to videti hoteli, povsod samo »das oster-reichische Volk«, t. j. Nemce. Tako tudi Pribičevič in njegovi trabanti nočejo videti tega, kar je, ampak to, kar si žele. Oni nočejo videti nikjer ne Hrvatov in ne Slovencev, ampak hočejo videti povsod le Jugoslovane, ki so pa na las tako podobni Srbom kakor nekdanji »osterreichische Volk« Nemcem.
Politika pa, ki se ne opira na dejstva in na to kar je, ampak na gole želje, mora prej ali slej doživeti polom in Pribičevičeva politika ga je tudi že doživela. Na njeno mesto je. stopila politika »sporazuma«, ki vsa; teoretično priznava dva naroda v kraljevini SHS, Srbe in Hrvate.
Med Pašičem in Radičem sklenjeni sporazum je v marsičem podoben zloglasni avstro-ogrski nagodbi. Tudi pogodba med Avstrijo in Ogrsko ni temeljila na dejstvih, ampak samo na željah. Pogodba je politiko želja le podvojila, ker po pogodbi so vodili politiko želja ne samo Nemci, ampak tudi Madžari, dokler ji niso napravila temeljitega konca neizprosna vojna dejstva. Če je v politiki še kaj logike, čaka taka usoda tudi Pašič - Ra-dičev sporazum, ker ga niso rodila dejstva, ampak želje.
Sedanji sporazum sta sklenila Pašič in Radič. Podpisal ga sicer ni nihče izmed obeh, ampak to na strani nič ne izpremeni. Moralno sta ga podpisala. Vprašanje je, v čigavem imenu? V imenu radikalne stranke ali v imenu srbskega naroda? V imenu radičevske stranke ali v imenu hrvatskega naroda? To je jako kočljivo vprašanje in še bolj kočljiv je odgovor na to vprašanje! Ali so radikali res zastopniki srbskega naroda, za katere je glasoval narod po svojem svobodnem prepričanju, na to naj odgovore radikali pred svojo vestjo sami. Nedvomna istina pa je, da je ogromna večina Hrvatov glasovala za staro Radičevo politiko in ue za sporazum-! In iz teh tako razno-
PRED KONCEM KONFERENCE. — DOGOVOR O PORENJU.
V DRUŠTVO NARODOV.
- NEMČIJA VSTOPI
Locarno, 15. oktobra. (Izv.) Na dnevnem redu posvetovanj je samo še vprašanje varstva vzhodnih mej. To dokazuje, da so vsa druga vprašanja vsaj v glavnem že rešena in da se konferenca bliža svojemu koncu. Glede varstva vzhodnih mej je treba samo še najti formulo, ki bi jamstvo Francije nadomestila s splošnim jamstvom, ne da bi vsled tega trpelo zavezništvo Francije s Poljsko in Češkoslovaško. Osnutek take formule jc žc gotov in če smemo verjeti izjavam dr. Beneša, tež-koče za rešitev varnostnega vprašanja za vzhodne meje niso več nepremagljive,
Pariz, 15. oktobra. (Izv.) »Matin« poroča, da je dogovor glede Porenja že getov. Vstop Nemčije v Društvo narodov je zagotovljen.
Locarno, 15. oktobra. (Izv.) Chamberlain se jc odpeljal včeraj z avtom v Ascono, kjer se je sestal s kanclerjem dr. Lutherjem. Poročila iz Berlina se glase zelo ugodno, Sedaj priznava tudi nemška delegacija, da stvari dobro stoje. Udeležniki konference zagotavljajo, da bo posledica 'konference v Locarnu nova atmosfera miru v Evropi, kakršne niti pred vojno ni bilo.
Glavno delo konfercnce je posvečeno sedaj rešitvi vzhodnega vprašanja. Češki in nemški juristi so svoje delo že končali. Rezultat češko-nemške konference pravnikov je tako ugoden, da je dr. Beneš že napravil nemškemu kanclerju obisk iz uljudnosti. Med Čehi in Nemci je v izdatni meri posredoval Chamberlain.
Locarno, 15. oktobra. (Izv.) Včeraj popoldne je obiskal kancler dr. Luther poljskega ministra za vnanje zadeve Skrzynskega. Pravijo, da so se pogajanja med obema državnikoma končala ugodno.
Locarno, 15. oktobra. (Izv.) Včeraj sta se dolgo posvetovala Chamberlain in Briand o koncesijah, ki naj jih dobi Nemčija za vstop v Društvo narodov. Francozi in Angleži pravijo, da so koncesije zaveznikov jako daleko-sežne, nemški delegati pa označujejo to kupčijo kot bolj slabo.
Berlin, 15. oktobra. (Izv.) Vprašanje o vstopu Nemčije v Društvo narodov je končno-veljavno rešeno. Nemčija bo v Društvo narodov vstopila. Nemška vlada je ta sklep na svoji zadnji seji soglasno odobrila.
Locarno, 15. oktobra. (Izv.) Vprašanje varnosti vzhodnih mej še ni definitivno rešeno. Dosegli pa so, da Češka in Poljska ne zahtevata več posebnega jamstva Francije. V pogodbi za varnost zapadnih mej ne bo omenjena pogodba za varnost vzhodnih mej, ampak se bosta obe vprašanji obravnavali ločeno. Med Češko in Poljsko z ene ter Nemčijo z druge strani je prevzel posredovanje Briand.
London, 15. oktobra. (Izv.) »Times« pišejo, da so delegati na konferenci v Locarnu prepričani, da niso več daleč od srečnega in uspešnega zaključka konfercnce. Če ne bi bili vsi delegati prepričani, da bo konferenca končala z uspehom, se v pogajanja za varnost vzhodnih mej sploh ne bi bili spustili.
Washington, 15. okt. (Izv.) V Ameriki se pojavljajo glasovi, da ho tudi Amerika morala revidirati svoje stališče napram Društvu narodov, če bo imela konferenca v Locarnu uspeh. Ameriško javno mnenje se dobro zaveda dalekosežnosti vstopa Nemčije v Društvo narodov.
Pariz, 15. okt. (Izv.) Agence Havas de-irrentira vesti, da so zavezniki obljubili Nemcem izprazniti Porenje, če vstopijo v Društvo narodov.
Locarno, 15. okf. (Izv.) Pogodba o Pore-nju je gotova. Tudi pogodba s Češkoslovaško bo v kratkem podpisana.
Locarno, 15. okt. (Izv.) Nemška delegacija je dobila danes polnomoč za podpis pogodbe.
Locarno, 15. 10. (Izv.) Sem je prispel italijanski ministrski predsednik Mussolini. Sestal se bo z Briandom.
Locarno, 15. 10. (Izv.) Konference se bodo v soboto končale.
VELIKI POMEN RUSKO-NEMŠKE POGODBE.
vrstnih elementov naj bi se bil rodil sporazum, ki zasluži to ime? Kdo naj to verjame? In še brez Slovencev povrhu I
To, kar danes vladni listi imenujejo sporazum, ni sporazum, ampak kakor smo Že večkrat pokazali, navadna politična koalicija dveh stranic, ki so jo narekovali parlamenta rno-taktični oziri. To ni sporazum med dejansko v kraljevini SHS živečimi narodi, ali če hočete, plemeni, ampak je kompromis, sklenjen od dveh politikov, ki se nista prav nič ozirala na dejansko stanje in na dejanske razmere v državi, ampak samo na svoje želje. Dejansko stanje v državi je ostalo v državi neizpreme-njeno tudi po sklepu sporazuma. Sporazum sain utegiie prinesti pač kake izpremembe v državni upravi, utegne upravo tudi izboljšati (doslej pač ni videti šc nobenega znamenja), toda glavno naše državno vprašanje je ostalo tudi po sporazumu nerešeno, in na tej bolezni bo država hirala, kljub vsem morebitnim upravnim reformam, dokler ne bo sedanji »sporazume temeljito revidiran, dokler ne bo sklenjen pravi sporazum srbsko-hrvatsko-slo-venski.
»Jutro« je v štev. 238 objavilo pismo škofa Jegliča nekemu župniku in izvaja iz tega, da škof »z vsemi sredstvi svoje cerkvene oblasti spasava — ne cerkev in vero, temveč stranko gosp. Korošca.« Kaj je storil škof? Ugotovil je v pismu, da nasprotniki krščanstva nameravajo, kako bi še bolj razcepili duhovnike in jih odtrgali od škofa, in kako bi škodovali gospodarskim zavodom SLS, ki je edina stranka, stoječa na verskih načelih. In sodelovanje pri teh namerah nasprotnikov krščanstva škof dotičnemu župniku sub obo-edientia canouica prepoveduje.
Škof je storil le, kar mu nalaga njegova svetil dolžnost! Ali naj škof mirno gleda, če skuša kdorkoli razdvojiti duhovščino, ali jo celo trgali od njega? Vsa duhovščina je po cerkvenem pravu dolžna, v edinosti in odvisnosti od svojega škofa delovati med verniki. Prav posebno velja to še za župnike, ki morejo vršiti svojo službo le pod škofovo avtoriteto (kan. 451). Brez te avtoritete sploh nimajo nobene verske oblasti nad ljudstvom. Noben škof na svetu ne bo pripustil, tudi ne sme pripustiti, da bi duhovščina brez njegove avtoritete ali celo proti njej skušala delovati.
V gospodarskih zavodih in zadrugah, pa duhovnik brez dovoljenja š kofovega sploh no sme sodelovati, ce imovina pripada lajikom (kan. 139, § 3). Dovoljenje, že dano, škof vsak čas lahko prekliče, posebno če vidi, da bi utegnilo duhovnikovo delovanje vsaj indirekt-no škodovati veri. Ako bi poskušal danes duhovnik trgati enotno gospodarsko-zadružno organizacijo ljudstva, bi s tem brez dvoma izpodkopaval temelje gospodarski moči in neodvisnosti našega ljudstva, posamezne zadruge pa izpostavljal nevarnosti zgube pri novih, neizkušenih in nereelnih revizijskih zvezah. Ob priliki kakega poloma bi nosil duhovnik krivdo — in to bi pač omajalo v mnogih tudi verska in nravna načela, katera duhovnik zastopa, nezaupanje do duhovništva sploh bi se ukoreninilo in tako bi trpelo res versko življenje. Ravno zaradi tega določa cerkveno pravo, da mora škof. ki lokalne razmere poz/na, dati duhovniku dovoljenje za gospodarsko delovanje. In le škof je upravičen in dolžan razsoditi, kdaj in komu more in sme dati to dovoljenje in komu ne, pa nihče drugi! In to je v posebnem slučaju storil ljubljanski škof — čemu zdaj vrišč izvestnega časopisja? Vsak jurist vsaj v trettjem semestru mora te določbe cerkvenega zakonika poznati. Ne bo nič s pričakovanjem, »da bo pismo škofa Jegliča še predmet preiskave s strani najvišje cerkvene oblasti«. In če bo, bo najvišja cer-
Dunajsko pismo.
Nemški kulturonosec na pohodu. — Deutscher Schulverein-Siidmark.
Polomljene peroti Vsenemcev so se po par letih ponižanja, gospodarskega in političnega poloma z mednarodno pomočjo pričeli celiti. Zdi se celo in znamenja nas ne varajo, da so se celo popolnoma zacelile in da se vse-nemški kulturonosec pripravlja zopet na pohod. Zato je čas, da tudi pri nas prenehamo gledati Nemce z onimi sentimentalnimi očmi usmiljenja, ki se nam je usililo, ko smo gledali strahovito katastrofo nekdaj vsemogočnega, nevarnega seseda. Normalno življenje, oživljeni nacionalizem, pangermanizem, ostre zahteve priključenja Avstrije k Veliki Nemčiji, vse to je prineslo razborito gibanje. Predvsem se to kaže v združenju velikih avstrijskih bojnih društev: »Der Deutsche Schulverein« (ustanovljen 1880) in »Siidmark« (1889).
Ti dve društvi sta se združili 29. marca t. 1. v eno z imenom »Deutscher Scbulverein - Sudmark«, ki je pričelo z delovanjem 1. maja t. 1. Na čelu so stari vsenemški, ger-manizatorični bojevniki: predsednik Gustav GroB (prejšnji predsednik Schulvereina); podpredsedniki dr. Giinther Berka, dr. Erwin Barta, pref. Simon Binder; tajnki dr. ing. Em. L-indeck, dr. Erich A. Mayer; blagajnika dr. Franz Kammerlander in dr. Eduard Hoppe. Zediniti so hoteli obe društvi že 1. 1919,, toda
kvena oblast korak škofov odobrila, saj v skladu s cerkvenim pravom.
»Jutro« postavlja proti škofovemu pismu nek breve Pija X z dne 30. okt. 1906, poslan kolinskemu kardinalu Fischerju »v zadevi političnega udejstvovanja katolikov«. To je pismo, katero je poslal papež Pij X nemškim katolikom kot odgovor na izjavo pokorščine in udanostl Sveti stolici s kat. shoda v Essenu. Ni to prav nobena razprava o političnem udejstvovanju katolikov. Papež pravi, da je vsaka verska akcija podvržena avtoriteti apostolske stolice in se sme katolik v njej udej-stvovati le v pokorščini do cerkvene oblasti. Ta pokorščina pa, tako pravi papež dobesedno, pusti vsakemu zelo široko in neokrnjeno svobodo v tem, kar se vere ne tiče. (Jutro prevaja »popolno in neograničeno« (neomejeno), kar smisel papeževih besed nekoliko po-tvarja.)
Ta papeževa izjava ne stoji v prav nobenem nasprotju s škofovim pismom! Ali krati škof komu svobodo v tem kar se vere ne tiče? Ali se ne tiče vere, ako se ruši edinost med duhovščino in škofom? Ali se ne tiče vere, ako škof prepoveduje, česar duhovnik brez njegovega dovoljenja ne smo delati? Ali cerkvena disciplina duhovščine ne spada med zadeve, urejene po cerkvenem pravu, ki je izključno reč Cerkve in njene verske organizacije? Škof ima do svojih duhovnikov po cerkv. pravu pač čisto druge pravice in dolžnosti, kakor do lajikov. Pa ali ni državna oblast svojim nastavljencem prepovedala udeležbo na društvih in strankah, ki delajo proti državi? Isto je storil škof z ozirom na svojo duhovščino, da ne deluje na način, ki je veri in cerkvi škodljiv.
Kdo ima pravico in dolžnost ugotavljati, katero delovanje duhovnikovo se tiče vere, ali škof ali pa dnevno časopisje? Zato je škof ravno škof, postavljen na čelo duhovščini svojega delokroga, da nadzoruje vodi in v potrebi korigira njeno delovanje in to z vsemi disciplinarnimi in kazenskimi sredstvi, katere mu stavi cerkveno pravo na ra'polago. Škofovo pismo ni nič drugega kot akt cerkvene ju-risdikcije, katero škof nad svojo duhovščino izvršuje in mora izvrševati na podlagi predpisov veljavnega cerkvenega prava. Ako se j kateri duhovnik čuti krivično prizadetega, ima ! na razpolago pritožbe na višje cerkvene in- | štance. Klicanje posvetne oblasti na pomoč zo- j peT izvrševanje cerkvene oblasti pa spada šo i tudi po novem cerkvenem zakoniku pod strogo cerkveno kazen (kan. 2334).	R.
Neopravičeni napadi na sarajevskega nadškofa.
Zagreb, 15. okt. (Tzv.) Zadnji čas gotovo časopisje grdo napada sarajevskega nadškofa dr. Šariča, kateremu med drugim očita, da je v zavodu sv. Jeronima v Rimu dal odstranili sliko našega kralja. Vaš dopisnik je danes obiskal nadškofa Šariča, ki se udeležuje škofovske konference v Zagrebu, in ga je prosil za tozadevno pojasnilo. Nadškof dr. Šarič je izjavil:
Ni resnica, da sein jaz zahteval, da se iz zavoda sv. Jeronima odstrani slika našega kralja. Jaz slike nisem niti vide', niti so nisem o njej izrazil, niti nisem ukrenil, da se slika odstrani. Prav tako so neresnične trditve o zavodu sv. Jeronima v smeri, da sem z v zvezi z zavodom sv. Jeronima deloval proti interesom naše države. O tem sploh nisem nikjer nič govoril in tudi nisem v tem pravcu ničesar podvzel.
Kar se tiče konkordata, je č;sto naravno, da nisem in tudi nisem mogel delovati proti konkordatu ki je v interesu države in Cerkve. Tudi ne vem, zakaj mi očitajo, da sem proti glagolici. Jaz sem star zagovornik glaeolice, kakor je bil tudi moj blagopokojni prednik dr. Stadler, in hvaležen sem sv. stolici, ker
radi gospodarskega poloma se je stvar zavlekla do letos. Novo bojno društvo ima izrecno nacionalnopolitični značaj, brez vsake dvoumnosti mu gre za cilj, da uniči verzaj-ske in senžermenske sklepe, ki da so razdelili nemštvo srednje Evrope med 15 držav (seveda tudi Jugoslavija je zraven). Novo društvo naj poskrbi, da more nemški narod s prosto samoodločbo združiti vse Nemce strnjenega jezikovnega ozemlja (strnjeno nemško jezikovno cizemlje sega seveda do Trsta, kar je odkrila famozna brošura nekega Adriati-cusa, ki je izšla v Berlinu). Tako saj piše o namenu društva dr. Giinther B. v »Deutsch-osterr. Tageszeitung«, št. 75, 17. marca 1925. V praviiili novega društva izgleda seveda stvar zelo nedolžna, gl. § 1. Društvo »D. Sch. S.« naj skrbi za dobrobit nemškega naroda v tu- in inozemstvu. Šele v § 2. med sredstvi postane stvar jasna: pospeševanje vseh stremljenj za telesno in duševno ozdravljenje ter bejno zmožnost nemškega naroda.
Mislim, da je vsa zadeva jasna. Potrebno nam je le, da cloma osvetlimo svoje spomine na predvojno »delovanje« obeh društev in še enkrat bolj si bomo svesti nevarnosti.
»Siidmark« sama je imela 1. 1924, dohodkov v znesku 2.556,982.100 avstr. kron in izdatkov 1.985,940.800 avstr. kne«, sledi čisti dobiček 571,041.300 avstr. kron. Samo za ponemčevalno šolo v Poarožici je šlo 800 milijonov avstr. kron. S posebno vehemenco delajo na Koroškem, kjer hicčcjo čimprej vse Donemčiti. Znani nemškutarski iiat v sloven-
nam je šla v tej stvari na roko. Sicer je pa jasno, da je cerkveni obrednik čisto cerkveno vprašanje, ki ne more priti v noben člen konkordata. Dovolj je drugih načinov, na katerih se more ta stvar urediti. To ni samo moje stališče, marveč stališče celokupnega episkopata.« —
Na vprašanje dopisnika: »Kaj mislite, zakaj se je začela in kdo je začel oelo kampanjo,« — je dr. Šarič odgovoril: »Govori se, da so se napadi na mojo osebo začeli na iniciativo dr. Janjiča. Pravijo, da je dr. Janjič začel te napade v prepričanju, da sem ga jaz napadal v »Katoliškem tedniku«, čeprav nisem proti dr. Janjiču napisal niti vrstice, ker za take stvari nimam časa.«
Čičerin obišče Dunn?.
RUSKA POGAJANJA Z JUGOSLAVIJO.
Dunaj, 15. okt. (Izv.) Poljski listi poročajo baje iz dobro poučenega vira, da obišče Cičerin pred svojim povratkom v Moskvo tudi Dunaj, kjer se bo sestal z zastopnikom jugoslovanske vlade. S tem se bo pogajal za ureditev trgovskih odnošajev med Rusijo in Jugoslavijo.
Francoskfporaz v"Siri|f.
FRANCOZI IZGUBiLI 3000 MOŽ.
Jeruzalem, 15. okt. (Izv.) List »Mokka-tam« poroča, da so 3. t. m. Druži premagali nicčan francoski vojaški oddelek broječ 8000 mož, ki je razpolagal s 40 tanki. Po trditvi D ru 7. o v so Francozi izgubili v tej bitki 3000 mož in 215 ujetnikov.
Boj Anglife "proti" komunistom.
ŠTEVILNE ARETACIJE.
London, 15, oikt. Po nalogu ministrstva za notranje zadeve je policija zaprla 6 voditeljev komunistične stranke z*sadi hujskanja vojakov na neposlušnost. Vsi arctiranci so člani izvršnega odbora komunistične stranke. Aretacije so vzbudile v vseh krogih velikansko senzacijo. Tudi na deželi je policija zaprla mnogo komunistov.
skem ježku izdaja »Siidmark«. Posebno pozornost posvečajo našim slovenskim prilikam in izdajajo stalno brošure. Znani bivši ljubljanski dr. Ferdinand Eger je napisal tendenciozno lažnjivo brošuro: »Die Deutschen unter siid-slavischer Herrschaft«, Andrej Platlerer (bivši predsednik Siidmarke): »Die Lage der Deutschen in Slovenien«. Graški univerzitetni prof. dr, A. Lenz je napisal celo knjigo: »Die deutschen Minderheiten in Slovenien«, ki so jo razposlali po vsem svetu in so jo n. pr. v Berlinu razdelili med vse gimnazijske profesorje za malenkostno ceno in jo je tam pisec teh vrstic tudi mogel prebrati. Nadalje ima »Siidmark« sveje liste, Prejšnji list »Siidmark-Monatshefte« so 1. 1924. razdelili v dva lista: družinski »Alpenlandische Monatshefte« in bojno društveno glasilo »Siidmark - Bundes-zeitung«. Zadnji list so letos v maju prekrstili v »Grenzland« in ;e postal oficielno glasilo zedinjenega društva. Izhaja v več kot 10.000 izvodih.
Letos o binkoštih od 29. maja do 4. junija se je vršil v Kufsteinu velik kengres vseli nemšikh bojnih društev iz razha in Avstrije. Posebno zanimiv je moral biti dan 3. junija s svojimi misterioznimi: Vertrauliche Bespre-chungen.
Vse to, zlasti pa živahna propaganda v novejšem času, so jasni znaki pripravljajoči!! se ofenzivnih sunkov nemške poplave. Naše organizacije sc bodo morale krepko zganiti. Predvsem naj zaščitijo ntiio mejo z bogatim delovanicm do druJlvih in pa s preizkušenimi
icemu rezžmii v Italiji
OSTRA KAMPANJA FRANCOSKIH LISTOV. |
Del fr:.n.-oskega časopisja je začel v zadnjem čr.su ostro napadati italijanski fašistov-ski režim. Karr. nanjo vodita >Quotidien« in , »P Oeuvre«, Fašistovski vladi očitajo pred- j vsem vplivanje in pritisk na sodno oblast v Matteottijevem procesu, O italijanskem narodu pišejo, da se deli v dva tabora: v enem j so morilci (fašisti), v drugem pa bojazljivci j (opozicija). Italijanski fašistovski listi se za- : radi teh napadov, ki prihajajo v najbolj kočljivih trenotkih, silno razburjajo in srde. Pozivajo vlrdo, naj napravi pri francoski vladi odločne kcTake. Istočasno srdito napadajo masonerijo, češ da je ona iz maščevanja povzročila francosko kampanjo.
~ MUSSOIJNLTEV UMIK.
London, 15. okt. (Izv.) Listi so poročali, da jo italijanska vlada protestirala v Londonu proti izjavi Balo vina na kongresu konservativne stranke v Brightonu, češ da Angleži ne bi prenrsii Mussolinija. Danes izjavljajo urad. no. da v angleškem ministrstvu za vnanje zadeve o kaki protestni laški brzojavki niče- ,
sar ne vedo. __ ___________________________ 1
ITALIJANSKO-AVSTRIJSKI KONFLIKT ZAKLJUČEN.
Rim, 15. oktobra. (Izv.) Italijanska vlada se je z zadnjo avstrijsko noto zaradi Ellcn-bognovih žalitev v parlamentu zadovoljila ter j je smatrati konflikt kot poravnan.
VELIKA FASISTOVSKA REVIJA Rim, 15. oktobra. (Izv.) Povodom oblet niče fašistovskega pohoda na Rim se bo vr šila v Milanu velika parada fašistovske milice katere se bo udeležilo 17 lombardskih legi z 20.000 micžmi. Parade se udeleži tudi eni brigada redne vojske.
ANGLIJA VARČUJE. London, 15. okt. (Izv.) Pod predsedstvon Baldvvina se je vršila seja ožjega ministrskegj sveta, na kateri je predlagal finančni ministe) Churchill znatne omejitve izdatkov v posa meznih resorih. Churchill hoče prihraniti ni ta način 50 milijonov funtov.
VALUTNA REFORMA NA MAŽARSKEM. Budimpešto, 15. 10. (Izv.) Fin. ministe) je imel dolg govor o valutni reformi. Treba j» najti novo denarno enoto. Pri reformi ne sme nihče nič izgubiti, nihče nič dobiti. O vpraša nju valutne reforme bo jutri sklepal ministrski svet, ki bo predložil glede valorizacije tudi zakonski načrt.
»Narodni Dnevnik« daje v sredo 14. t. w lekcije onim slovenskim poslancem, ki so f,la sovali za finančne zai.oue, v katerih so dolo čeni visoki davki in na katerih trpi Slovf/iiija Tako-le piše: »Čisto vseeno je, kateri strank pripada kak poslanec, v davčnem vprašanji morajo biti vsi Slovenci eno, iu finančni mini. ster, ki sedanjo davčno prakso ne samo odo brava, temveč jo naravnost zaukazuje, more imeti proti sebi vse slovenske poslance brej izjeme,«
Ker SLS ni sodelovala pri nobenem finančnem zakonu ed sprejema ustave dalje in torej za nobenega izmed sedanjih davkov tli glasovala, je brez dvoma, da je .o napisano slovenskim radičevcem in samostejnim demokratom. Tem ni potreba, da nastiuie ena slovenska davčna fronta, nič drugega, kakor da sodelujejo v davčnem vprašanju našimi po. sianci in da javno pokažejo, da nočejo več glasovati za tisto vlado, ki talce davke izter-ju je. Nikogar ne ho bolj veselilo tako spreobrnjenje kakor nas.
V leui smislu je tudi na znano pismo gospoda Puclja z dne 25. septembra, v katerem govori -o skupnem odporu proti dosedanji davčni praksi, odgovorila naša stranka slode-oe: s Ker je Vaša stranka kot vladna stranka sokrlva na sedanjih davkih in nosi vso odgovornost za sedanjo davčno prakso v Sloveniji ld jo izvaja od Vas podpirana vlada, zalo bi bil skupen nastop umesten samo, ako H ~'aša stranka odrekla podporo dosedai.	ži-
n:u obdavčenja in davčnega izlerjev	v-
venfka ljudska stranica je že na s, Ljubljani in Mariboru ter na muogošL ...itn drugih krajevnih shodih iavno obsodila sedanji davčni sistem in njegovo izvajanje ter porabila tudi druge načine, ki so poslancem v dobi parlamentarnih počitnic sploh mogoči, da protestira proti vsej sedanji davčni politiki.«
Na to pismo, ki ga »Kmetski list« — ne vemo zakaj — ni prinesel, smo brali samo vsestranski napad na našo stranko v zadnjem »Kmetskem listu«. In vendar ni zlasti sedaj, ko se začne delo v parlamentu, nič lažjega za enotno -lovensko davčno fronto, kakor da slovenski radičevski poslanci na parlamentarnih tleh izvajajo to, o čemer doma toliko govore. Naj bi jih o potrebi tega vsaj pouk v »Nar. Dnevniku« prepričal. hk^sb iac^k! ac2k esnaa skzaa boi
se o najccnej^cm dobavnem viru zimske obleke pri
JOS. ROJINA, LJUBLJANA.
KJi asr^n nK^m betskt ee:-*5 ®cra« reran
učitelji na važnih šolah. Nadalje je treba zainteresirati srbsko in hrvatsko javnost. Posebno zadnjo, ker je nemškutarenje in nacionalna mlačnost Zagreba že kar škandalozna stvar. Famozni Adriaticus v s/oji berlinski brošuri namreč namiguje, da bi sc Neme) sporazumeli s Srbi in Hrvati, da jim ti vržejo Slovenijo, našio ljubljeno, v dar...
n. o.
»Ženski savez,
«
Dne 18. t. m. se bo sešla v Skoplju skup ščina Narodnega ženskega saveza, oficicln« feministične organizacije v Jugoslaviji, lei inu svoj sedež v Belgradu. Ta organizacija je svoj cilj vnaprej zgradila, ker poistoveti;je svoje stvar s sedanjim režimom v Jugoslaviji. Znt< so njene skupščine pozorišča najstrastnejšil političnih prepirov in zato mu tudi resnejše j inteligentno ženstvo ostaja tuje. Tegn pa vo dilni feministični krogi nočejo spoznati i NŽS bo po vsej priliki tudi po slcopljan■' skupščini ostal, kar je bil. Glavno vpraša' se sedaj vrti okolu izvolitve nove predsedn' kakor je posneti iz uvodnika belgraj j »Pravde« z dne 14. t. m. Člankar pravi, da po smrti Danice Hristič in odstopu Delje l nič prevladalo mišljenje, da sedaj v Juge,. ; viji sploh ni žene, ki bi mogla zavzeti to i i sto. Vendar pn da ga je treba izpolniti, če ne s solnrem, pa vsaj s skromno lučko, trajno uoiL
Shodi SLS.
Snoči se je na Viču vršil shod SLS, na katerem je poročal g. poslanec Smodej o političnem položaju. Udeležba je bila velika Zborovale! so soglasno odobrili politiko Jugoslovanskega kluba in izvajanjem poslančevim burno pritrjevali.
V sredo zvečer je bil shod SLS tudi na Jesenicah, na katerem sta govorila poslanca Smodej o političnem položaju in parlamentarnem delovanju Jugoslov. kluba, poslanec dr. Gosar pa o socialni zakonodaji in delavski organizaciji. Shod je bil jako dobro obiskan in so zborovale! enodušno odobravali politiko Jugosl. kluba.
Pašičeva pot skozi Ljubljano. »Jutranjemu listu« poroča njegov ljubljanski dopisnik, da so za Pašičevo pot skozi Ljubljano vedeli samo vlada in samostojni deinokratje in da zategadelj ni nihče drugi prišel Pašiča pozdravit kakor le dr. Žerjav, kar je vzbudilo med ljubljanskimi radikali in radičevci veliko nevoljo. Dr. Žerjav je šel Pašiča pozdravljat, čeprav ve, da ga belgrajski radikali ne marajo. Zakaj je dr. Žerjav šel pozdravljat Pašiča, pa je razvidno iz članka »Slov. naroda«, ki je objavil »u tonu najodvratnije bizantinštine napisani članak«, v katerem izraža nado, da Pašič ne bo sodeloval z radičevci, ampak z elementi, ki so bili že od nekdaj za narodno in državno edinstvo. Poročilu svojega dopisnika dostavlja »Jutranji list« od dobro poučene strani: »G. Žerjav je zvedel za Pašičevo pot skoz Ljubljano po uradni indiskreciji, ker sede na vladnih in odločilnih mestih v Sloveniji v obeh oblastih še vedno ljudje iz Žer-javove dobe. Ker dr. Žerjav v najnovejšem času ni bil sprejet na odločilnih mestih, je izkoristil to priložnost in se z indiskrecijo in s komolci preril do g. Pašiča. Pašičeva soproga, ki je iz odlične tržaške rodbine, je ministra na razpoloženju taktno povabila na čaj. Dr. Kramer, uvodničar »Slov. naroda«, je na podlagi tega sprejema napovedal preokret o politiki sporazuma. Te dni smo brali v »Jutru«, ki ga ureja dr. Kramer, nič več in nič manj kakor to, da se vlada nahaja v krizi. »Slov. narod« je šel še dalje in da pomiri in potolaži obupane samostojne demokrate, napoveduje, da bo dr. Žerjav prišel v vlado. Te laži in intrige se ponavljajo že mesece in mesece, pa samo na škodo Slovenije in sloven-6k naroda.«
'enski »svobodomislcci« v Združeni ivah. Širši naši javnosti morda ni zna-n	so se slovenski svobodomiselni ele-
meu~ ' Združenih državah svoj čas odcepili od K. S. K. Jeduote, ker ni hotela zavreči svojega katoliškega programa, ter so si ustanovili svojo lastno podporno organizacijo: S. N. P. Jednoto. Ta Jednota je imela nedavno svojo osmo konvencijo v Waukeganu, 111. Kakšne gore list je ta organizacija, pričajo sledeči sklepi, ki jih je sprejela zadnja konvencija: 1. Pravila Jednote se izpopolnijo z naslednjim členom: »S. N. P. Jednota je ustanovljena na svobodomiselnem temelju.« — 2. Krajevno društvo S. N. P. J., ki bi se izpozabilo, da bi dalo svojo društveno zastavo blagosloviti v cerkvi, se iz Jednote izključi. — 3. Društvo, ki se oficielno ali korporativno s svojo zastavo udeleži kake cerkvene ali druge katoliške prireditve ali manifestacije, se iz Jednote izključi. — 4. Član S. N. P. J., ki je obenem cerkveni odbornik, se izključi. — Slovenski liberalci v Ameriki so duh od duha naših domačih liberalcev ali po novem »demokratov«. Razlika je le v tem, da le-ti iz politične špekulacije svoje protiversko stališče skušajo skrivati, oni pa ne.
K razstavi portretov.
V svojih beležkah sem se bavil z nekaterimi portreti tudi predmetno; tu mi je izboljšati nekaj ugotovitev, oziroma domnev.
Portret št. 3 sem moral smatrati pod pogojem, da predstavlja brižinškega škofa, za barona Eckerja. Kajti slika je — to ugotavlja katalog — točno signirana in datirana z letnico 1715; tedaj pa je bil škof v Freisingu Ivan Fran Ecker von Kapling (1695- 1727). Vendar pa ta purU'et ne predstavlja barona Eckerja, kakor sem se prepričal po nadaljnem poglabljanju v to vprašanje, ampak nekega drugega škofa. Zasledoval sem tudi oba portreta št 47 in 54; ker sem moral biti uverjen, da imamo v sliki št. 3 pred seboj Eckerja, je bilo za oba portreta št 47 in 54 edino mesto v dobi neposredno za Eckerjem, ker to zahteva noša portretirancev Eckerjev naslednik je pa bil Ivan Teodor, princ bavarski: oba portreta bi torej morala predstavljati tega poslednjega. Na sliki št. 54 ie tudi porlretirančev grb, a brez tinktur; heral-dični liki so tu brižinška glava, tam beli rombi (stegnjeni pravokoti). Te sem smatral za bavarski del ščita. Na podlagi Sibmacherjevih podatkov sem se pa uveril, da imajo tudi Erkerji bele rombe na modrem dnu — a dosledno samo tri na nerazdeljenem ščitu, dočim kaže bavarski grb rom-bično šah i rano polje. Meichelbeck ima v svo ji zgodovini (Historia Frisigensis) oba portreta, Ecker-ievega in Iv. Teodorjevega v bakrorezu. Iz teh podatkov moram ugotavljati, da portret št 3 ne predstavlja Eckerja, vzlic datiranju, pač pa št. 47 in 54 Obnovljen napis na št. 54 je — vsaj v prvi polovici — pravilen, dasi zadnjih treh črk: Z. R. F. ne vem tolmačiti; da bi se bil slikar ovekovečil poleg škofovega imena in naslova, smatram zn izključeno v tedanjih časih. Tu bo vendar še vedno misliti na korekturo: & E. F. (et episeopus Fri-?ingcnsls), dokler ne dobimo boljše rešitve.
št. 51 predstavlja nedvomno baiona G alte n t e 1 s a, a ne poznejšega stiškega opata, am-
Članom Jugoslovanskega klnba. Narodna
skupščina je sklicana za soboto 17. t m. ob 5 popoldne. — Dr. Korošec.
Škofovska konferenca v Zagrebu. Dne
.13. t. m. se je začela, kakor smo že javili, v nadškofijskem dvoru v Zagrebu konferenca jugoslovanskih škofov. Konference se udeležujejo: nadškof in primas Srbijo Dobričid iz Bara, sarajevski nadškof dr. Šarič, belgrajski nadškof Rodič, ljubljanski knezoškof Jeglič, mariborski škof Karlin, mostarski škof Mišk5, banjaluški škof Garič, splitski škof Bonefačič, šibeniški škof Mileta, sinjski škof Njarady, krški škof Srebrnič, dubrovniški posv. škof Bar-bič, djakovski škof Akšamovlč, prizrenski škof Gnidovec in zastopnik kotorskega škofa Milo-ševič. Vsi škofje so gostje zagrebškega nadškofa. Konference, ki jim predseduje zagrebški nadškof Bauer, bodo trajale do sobote.
Nova okrožnica finančnega delegata. Gospod finančni delegat je izdal novo okrožnico na davčne urade, v kateri jim ukazuje, da morajo izplačevati avtonomnim korporacijam njihove doklade po veljavnih predpisih. S to okrožnico so dobile občine in okrajni zastopi vsaj d e 1 svojih pravic nazaj. Bil je pa tudi že skrajni čas, kajti prejšnja okrožnica je postajala tudi g. delegatu neprijetna. Občine in okrajni odbori ozir. zastopi so bili odločeni, da pri sodišču iščejo pravico. Vsaka reč ima svoje mejo — tudi fiskalizem.
Pokrajinski zbor Jugoslovanske Matico se vrši v nedeljo dne 18. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v Ptuju v tamošnjem Društvenem domu. Ljubljanski udeleženci odpotujejo s poštnim vlakom ob pol 6 zjutraj. Zborovanje jo zaupno in imajo pravico vstopa k zborovanju le oni, ki se izkažejo z izkaznico Pokrajinskega odbora. Ako želi kdo izmed ljubljanskih članov posetiti pokrajinski zbor v Ptuju, ga pros;mo, da pride v pisarno Jugoslovenske Matice po tozadevno izkaznico. Vozne olajšave, ki so nam obljubljene od prometnega ministra, pričakujemo vsak trenotek in jih objavimo v sobotnih številkah naših dnevnikov.
Vozni rod »Ekspres« — zimska izdaja. Izšla je zimska izdaja splošno priljubljenega voznega reda »Ekspres«, veljavnega od 15. oktobra 1925 v jako lični obliki. Ta izdaja vsebuje najnovejši vozni red jadranske plovidbe in vse spremembe in dopolnila v žel. voznih redih, ki so nastopila do tega časa. Obsega tudi novi zimski vozni red avstrijskih in italijanskih železnic ter najnovejšo tarifo za prevoz potnikov in lesa. Dobiva se na vseh večjih postajah pri potniških blagajnah in v vseh večjih knjigarnah. Cena izvodu 10 Din. Knjigarne imajo običajen popust. Naročila sprejema: Administracija voznega reda »Ekspres« v Ljubljani, Borštnikov trg št. 1 (preje Pred Igriščem št. 1).
Legitimacije za kulturno-historično razstavo v Zagrebu (11. okt. do 15. nov. 1925) z 50% popustom pri vožnji po železnici se dobe po 30 Din pri Tourist Office v Ljubljani.
Zopet samomor služkinje v Zagrebu. V Zagrebu so samomori služkinj posebno številni. 13. t. m. se je pripetil nov slučaj: 18letna sobarica Marica Naglič je skočila iz četrtega nadstropja in se ubila. Zapustila je pismo, v katerem pravi, da mora umreti, ker je velika grešn;ca in nesrečnica ter nepokoren otrok svojih staršev. Gospodar je izjavil, da je bila nesrečna Marica vedno dobro in pošteno dekle.
Štiridneven dunajski dnevnik. Pred kratkim je začel na Dunaju izhajati dnevnik »Wiener Zeitung am Abend«, ki je po štirih dnevih prenehal. Proti glavnemu uredniku je vložena kazenska ovadba. Sedem urednikov lista je sedaj brez kruha.
Izredno veliko truda si prihranite, ako pri pranju uporabljate samo milo Gazela.
„Kaldrmina."
(K tlakovanju Miklošičeve ceste.)
Tisti — sicer ne kdove kako številni čitatelji, ki berejo tudi še »Slov. Narod«, so debelo gledali te dni, ko so brali črno na belem, da se je gerentskemu svetu ljubljanskemu posrečilo dobiti iz Belgrada 15 milijonov kron — in sicer iz »kalderminskega fonda« (zakaj ne iz kaldrminskega?). — K tej »sreči« pristavlja »Narodov« dopisnik še, da se porabi ta za naše razmere sicer res velika vsota za tlakovanje (asfaltiranje) Miklošičeve ceste. Ce bi bila napredna baharija molčala o vzornem mestnem gospodarstvu, bi mi o tem ne bili pisali. Tako pa moramo. Javnost pa naj sodi o kolosalni zaslugi napredne misli na ljubljanskem magistratu, ki je izbrskala zaklad iz tistega Belgrada, ki ima za nas sicer vedno plombirane — mošnje.
Kaj je pravzaprav »kaldrmina«? nas vprašuje radovedna ljubljanska javnost, ki ji je ta izraz povečini španska vas. Na to odgovarjamo: »Kaldrmina« (po naše se pravi tej zverini enostavno »tlakarina«) ni prav nič drugega nego občinska taksa, ki gre čisto postavnim potom oni občini, v kateri se i pobira. Kdor se hoče o dotičnem srbskem —■ leta 1022. na celo državo razširjenem zakonu j o kaldrmini z dne 81. decembra 1911. odnosno o pravilniku k temu zakonu z dne 1. janu-aria 1912 natančneje poučiti, nai naroči »Občinsko Upravo« št. 10 za oktober 1925, ali : prečita razglas finančnega ministra z dne 24. januarja 1922, C br. 550 (naš Uradni list na str. 127 iz 1. 1922), in zakon o obči carinski tarifi v Uradnem listu 1. 1925. na str. 457.
Kaldrmino ali tlakarino pobirajo kot pristojbino (takso) carinarnice po zakonu o obči carinski tarifi na uvozno in izvozno blago v k o r i s t o b č i n a m , ki se nazivljejo po njih; torej: Carinarnica v Ljubljani — v korist mestni občini ljubljanski. To pobiranje se izvršuje v prid občinam po carinarnicah edino na osnovi zakonitih predpisov o kaldrmini kot občinski taksi. — Iz tega sledi torej, da ni n i k a k a milost iz Belgrada, če se je izplačal »kaldrminski fond« — četudi znatno vsoto, kot postavni prispevek občini iz denarjev, ki jih presneto visoko plačujejo občani sami pri carini na blago. To je eno. Drugo pa je šopirjenje »napredne misli« s pavovim perjem.
Kaj se pravi to: Gerentskemu svetu se je »posrečilo« dobiti? Nič drugega ni bilo treba nego dregati v Belgradu, od koder spraviš sicer denar v resnici tisočkrat težje nego murna iz luknje, in pa prejem nakazila kvitirati. To je vsa zasluga sedanjega gerentstva; niti za pičico več! S tem denarjem je računil že bivši občinski svet prav tako, kakor z onim, ko je sklenil asfaltiranje Aleksandrove ceste — ve-doč, da je prenesla neka velika firma svoj upravni sedež v Ljubljano, ki je vsled tega morala vedeti in računiti, da bo imela višje dohodke na dokladah prav vsled tega.
Ljubljana je prejela iz kaldrminskega fonda in iz Belgrada torej le to, kar ji gre po zakonu (pri čemer je še vprašanje, če je prejela vso, kar ji gre po zakonu!). In sedanja mestna uprava je pač storila to, kar jo predpisano: da se zahteva in doseže izplačilo.
Ker pa ne bo imel vsakdo prilike, da bi se poučil o tlakarinski (kaldrminski) taksi, I naj navedemo tu še določilo, kaj je po zakonu namen k a 1 d r m i n e. Glode tega določa zakon, da smejo občine, ki imajo pravico do dohodkov od teh pristojbin, porabiti jih le za natančno določene gradnje ali naprave, pred-| vsem: Za tlakovanje in vzdrževanje tlaka (»kaldrmine«) na ulicah in cestah, ki vo-■ dijo neposredno do carinarnic, do carinarni-
ških skladišč in dvorišč, kakor tudi do prostorov pred carinarnicami. — To določilo prihaja v poštev ravno glede Miklošičeve ceste v Ljubljani, po kateri pojde v prihodnje ves promet.
Sapienti sat! — Kakšno »zaslugo« ima torej gerentski svet za tlakovanje te ulice? Prav toliko, kot jo imam jaz: Star Ljubljančan.
Gospodarstvo ljubljanskega gerentstva.
Svoječasno smo poročali, da so vložili dr. Stanovnik in tovariši pritožbo na velikega žm parna, ker je gerentski svet sklenil nakupiti obširna zemljišča od Jugosl. sokol, saveza, dr. Kisovca in Učiteljskega konvitka. To pritožbo je sedaj rešil veliki župan na ta način, da »nakupe« potrjuje, glede »višine kupni-n e« pa odloča, da mora tvoriti podlago za nakup sodna cenitev. S to rešitvijo je veliki župan priznal upravičenost pritožbe dr. Sta-novnika in tovarišev, ker je v nji izrečen im-plicite dvom glede pravilnosti cene nakuplje-nih zemljišč.
Iz Ljubljane.
II. Prosvetni večer, ki se vrši drevi ob 8 v Ljudskem domu, bo vsled aktuelnega predavanja silno zanimiv. Saj je bil g. predavatelj dr. Korošec sam v onih dnevih središče vsega gibanja. Uvod predavanja zapoje pevski krožek z Viča nekaj pesmic. G. Pengov, akademik, bo podal O. Zupančičevo tako značilno »Kovaško«. Ker smo sami v onih dnevih kar vsrkavali dnevne dogodke, zato je marsikaj prehitro šlo mimo nas. Ne zamudimo torej tako izredne prilike, da si osvežimo spomin na najznamenitejše dogodke zgodovine.
Na smrt obsojeni se imenuje igra, katero priredi dramatični odsek »Krekove mladine« v nedeljo, 18. t. m. v Ljudskem domu v Ljubljani. Igra je primerna ravno za sedanji čas, ko obhajamo petletnico Koroškega plebiscita. Začetek točno ob pol 8 zvečer, konec ob pol 11. Predprodaja vstopnic vsaki dan od 6 do 8 zvečer v Jugosl. strok, zvezi, Stari trg 2, I. nadstr. ter 1 uro pred predstavo pri blagajni v Ljudskem domu. — K obilni udeležbi vabi odbor.
Uradne uro na ljubljanskem sodišču. Pred-sedništvo dež. sodišča objavlja: Od 15. oktobra 1925 do 15 aprila 1926 so pri deželnem in okrajnem sodišču v Ljubljani uradne ure od 8 do 12 dopoldne in od 15 do 18 popoldne. Stranke se sprejemajo samo dopoldne z izjemo najnujnejšeih slučajev.
Z ljubljanske higijenske razstave. V torek je organiziral g. župnik Franc Tomazin iz Sela pri Kamniku obisk »stalne higienske razstave« na velesejmu ter pripeljal večje število, predvsem ženskih posetnikov. Ljudje so vstali že ob pol 2 zjutraj, hodili preko ene ure peš do vlaka ter so bili že ob pol 7 zjutraj v Ljubljani ter odšli takoj na razstavo. Zavod za socialno higiensko zaščito dece je poslal kot predavateljico go. c'jr. Kenkovio, a Higienski zavod kot predavatelja dr. Hribarja in dr. Mikiča. Po predavanjih in po razgledu razstave so se vrli posetniki podali na okrep-čilo v higiensko točilnico ter se ob 14 odpeljali proti Kamniku. Kulturni delavci in Selški zavodi, posnemajtel
Nevaren sovražnik kolesarjev pod ključem. Nad kolesi imajo tatovi posebno veselje. Enega teh prijateljev koles, osemnajstletnega S. G., je sedaj policija prijela. G. je ukradel 27. julija t. 1. svojemu sorodniku A. P. na Ko-, deljevem več obleke in dragocenosti v vrednosti okrog 6000 Din, nato pa pobegnil na Dolenjsko, Zadrževal se je v okolici Šmar-jete, odtod pa je hodil v Ljubljano po kolesa. Odpeljal je kolo trgovcu Mencingerju v Ljubljani, posestniku Peklaju z Dobrove pa kar izpred justične palače. Ti dve kolesi je policija zasegla in jih bo vrnila lastnikoma.
pak njegovega brata, ki je bil arhidiakon za dolenjsko stran, kakor me opozarja g. prof. Fran Kidrič.
Najbolj zanimiv za nas >3 portret št. 143, ki naj predstavlja lavantinskega škofa A. M. Slomška. Domneval sem, da utegne to biti portret njegovega naslednika v celjski opatiji. A po točnih poručilih mariborskega knezoškof ordinariata je ta domnava nevzdržna. Slomškov naslednik kot opat v Celju je bil Matija Vod usek; tega je imenoval cesar šele dne 20. januarja 1847, opatijo je nastopil 15. februarja 1S47; torej se ni mogel dati portretirati kot opat že leta 1843 Razstavljeni portret bo torej vzlic vsem nesoglasjem v potezah tn fizioloških razlikah hotel predstavljati A. M. Slomška, četudi se slika ne ujema niti z znanim jeklorezom, tiskanim v Lloydovi tiskarni v Trstu, niti z lesorezom, ki ga je naredil Jos Mukarovsky leta 1872 za Svetozor, niti celo s Hansonovo iitografijo popolnoma. Zdi se mi, kakor nekak simbol za predstavo »škof Slomšek«, ki živi v naših dušah; s tem dejstvom se moramo pač sprijazniti.
Jos Mantuani.
gledališče v Ljubljani.
Drama.
Začetek ob 8 zvečer.
Petek 16. okt.: »Periferija«. — Red F. Sobota 17. okt.: »Pegica mojega srca*. — Red B. Nedelja 18. okt.: >Zimska pravljica«. — Izven. Pondeljek 19. okt.: »Periferija«. — Red E.
Opera.
Začetek ob pol 8 zvečer
Petek 16. okt.: »Mrlve oči«. — Red A
Sobota 17 okt.: »Hoffmannove pripovedke- Red C.
Nedelja 18. okt.: »Nabor« — »Povratak« (premi-
jeri). — Izven, Ponedeljek 19. okt.: — 7.nnrtn
Pri sobotni predstavi Offenbarhove opere »Hoffmannove pripovedki-« poje vlogo Antonije naša odlična dramatčina pevka gospa Vika Čaleta in to vsled tega, ker je pri nedeljski predstavi Leoncavallove opere »GlumaSi« prevzela vlogo Nedde gospa I.ovšetova, ki nastopi v tej vlogi prvikrat na našem odru. Pri nedeljski predstavi ,'Glumačev« pa poje vlogo Silvia Božo Mitrovič, član belgrajekega Narodnega gledališča, ki debatira to pot prvikrat na ljubljanskih deskah. Tako bosta sobotna in nedeljska predstava zelo zanimivi po svojih novih zasedbah.
Julij Bctoito, odlični član ljubljanske opere, io povabljen, da poje dne oktobra na dvorskem koncertu v Belgradu. Priznanemu umetniku iskreno čestitamo na tem častnem povabilu in smo prepričani, da bo pridobil slovenski pevski umetnosti odličen sloves. O. Betetto bo pri tej priliki tudi najbrže gostoval na Narodnem gleda!i.-ču v Belgradu.
redom. Priglašenim pevkam in pevcem smo razposlali sporede prvega pevskega tečaja, ki se bo vršil v Ljubljani 1. in 2. novembra. Na predvečer, v soboto, bo komorni koncert in prijateljski sestanek vseh pevk in pevcev. Ce kdo ni dobil sporeda in not, naj nam takoj naznani. Če bi se še kdo rad i priglasil, naj stori to takoj, ker bi poznejših prigla-] sov no mogli vpoštevati. Dnevni red tečaja bo ob-1 segal predavanja: O dveh najstarejših slovenskih i skladateljih; o slovenski fonetiki; o idealnem dirigiranju in praktične vaje v podrobni iu skupinski predelavi. Poleg tega bomo pretresli določila (poslovnik) pevskega zbora in ugotovili načrt pevske izobrazbe in umetniškega zborovega delovanja. Kdor ne bi mogel priti, naj blagovoli to javiti odboru. Vse one, ki jih ne bo k tečaju in ne pošljejo nikakega obvestila o odsotnosti, bo odbor črtal.
Glasba.
MLADINSKA GLASBENA PREDAVANJA.
Ta institucija, ki jo jo pri nas z največjim uspehom in z izredno lepim obiskom vpeljal kon-servatorijski profesor Karel Jera.i, zaznamuje letos svojo III. sezono. Za letošnjo sezono je pripravil gospod profesor izredno zanimiv repertoar. V posameznih predavanjih loče podati naši mladini glasbo raznih velikih evropskih narodov. Na prvem predavanju v nedeljo dne 18. t. m. ob 11 dopoldne poda »Glasbo Rusov«, katero zastopajo skladatelji mlajše generacije Aleksij VVinkler ter ruski klasiki Čajkovski Cesar Cui. Grečaninov in Musorgskl. Opozarjamo starše, da priporočajo svojim otrokom obisk teh predavanj.
*
Društvo učiteljev glasbe v Ljubljani bo imelo svoj I. redni občni zbor v pondeljek dne 19. oklobra ob 20 na verandi v Unionu z običajnim dnevnim
Jugoslovanski pisatelji v italjanščlni.
Tiskarna M. Seber v Postojni namerava Izdati pod naslovom »Scrittori Jugoslavi« knjigo v italijanskem jeziku, v kateri je zbral prof. Umberto Urbanaz-Urbani svoje študije in predavanja znanih jugoslovanskih pisateljev.
V tej knjigi so zastopani Srbi in Hrvati ter sledeči slovenski pisatelji: Ivan Cankar, Ksaverij Meško in Oton Zupančič. Za italijansko javnost je lo prva publikacija te vrste, ki ji je glavni namen seznanili Italijane z jugoslovenskimi pisatelji. Zato bo ta zbirka znanega italijanskega kritika gotovo zanimala tudi Jugoslovane, tembolj ker je pisana v pesniškem slogu In jako zanimivi obliki. Naročila naj «" pošiljajo na prof. U. U. Urbanija, v Postojni (Poslumla, Itatia). Predplačila se ne zahtevajo. Knjiga bo imela približno 200 strani ter bo vsebovala tudi slike posameznih pisateljev. Cena za Italijo Lir 12, za Jugoslavijo (poštnine prosto), 30 dinarjev.
Neljub gost je obiskal prejšnjo noč gostilno Keržič v Spodnji Šišk. Odnesel je 5 kg sladkorja, 4 steklenice olja, nov dežnik, nov namizni prt, 9 in kol metra platna za namizne prte, novo košaro, dva para ženskih čevljev in 2 kg riža. Privoščil si je še 2 in pol litra vina in odnesel ključe vseh vrat. — V omenjeni gostilni se oglase taki nepovabljeni gostje skoro vsako leto. Pri zadnjem takem obisku so odnesli lastnici ves denar in zlatnino.
Volitve v obrtno in vzklicno sodišče.
Objava mestnega magistrata.
Volitve v obrtno in vzklicno sodišče v Ljubljani se vrše dne 18. in 20. oktobra 1925, in sicer volijo:
I. volilni razred delodajalcev, oziroma podjetnikov v torek, dne 20. oktobra 1925, od 8 do 13 v posvetovalnici mestnega magistrata, soba št. 22, na Mestnem trgu;
I, volilni razred delavcev, oziroma delojemalcev v nedeljo, dne 18. oktobra 1925, istotako od 8 do 13 v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu, kakor je označeno na volilnih izkaznicah, katere so že bile dostavljene vsem vpisanim volilnim upravičencem v njihove obrate, oziroma delavnice.
Volilni upravičenci, katerim se vsled sprememb obratovališča, oziroma bivališča niso mogle dostaviti uradne izkaznice in volilne glasovnice, so označeni v uradnem razglasu, ki je nabit na deski na magistratnem poslopju. Le-ti morejo dvigniti svoje izkaznice in glasovnice še pred volitvijo med uradnimi urami v mestni posvetovalnici, soba št. 22, in na dan volitev v zgoraj označenih volilnih lokalih.
DOBRODELNA LOTERIJA :>DIJAŠKEGA PODPORNEGA DRUŠTVA«.
Ker je pričelo odboru srečk že primanjkovati, prosimo, da se tisti, ki žele srečke v razprodajo, iiitro priglase. Dobe 10% provizijo. Prosimo dalje naše prodajalce in zaupnike, da pošljejo po položnici dosedaj izkupljeni denar, da smo informirani o stanju. Hkrati naznanite, koliko srečk še želite za svoj okraj, oziroma koliko jih bo v vašem okraju eventuelno ostalo, da jih lahko dirigiramo drugam. — Naše zavedno občinstvo pošilja pisarni vsak dan nova naročila. Veliko obzirnost, s katero skušajo zmanjšati stroške uprave, kaže dejstvo, da skoro vsak priloži znamko za odgovor. — Tekma za naše nagrade se je že pričela in priča o velikem zanimanju, ld zanjo vlada. — Ponekod se je pojavila bojazen, da srečke, ki imajo spredaj pred številko ničlo, ne veljajo. Je pa obratno res, da so namreč le take veljavne. Take pa so vse, in sicer raditega, da se izključi vsaka ponaredba. — Pisarna, kf pošilja srečke in daje vsa pojasnila, je v Akademskem domu, Miklošičeva cesta 5.
Iz štajerske,
Sv. Križ pri Ljutomeru. V nedeljo dne 27. septembra t. 1. so gostje na primiciji gosp. Alojzija Zalarja nabrali za dijaško semenišče v Mariboru 1020 Din, za »Slomška«, društvo mariborskih bogoslovcev 250 Din in za domači orlovski odsek 250 Din. — Bog povrni vsem blagim darovalcem!
Nočni napad v Jurkloštru. Dva pijana moška, od katerih eden je znan, sta v torek pozno zvečer pridrvila v Gradovo gostilno na Glažuti z nožem v roki in žugala poklati gospo gostilničarko in ondi stanujočo gospodično učiteljico M. Seme, ki sta mirno sami sedeli v kuhinji. Poklicani orožniki so silovite-ža odgnali.
IZ MARIBORA.
Promocija. Dne 14. t. m. je bila na vseučilišču v Gradcu promovirana za doktorja modroslovja Helena Tominšek, strokovna učiteljica v Mariboru, hči gimnazijskega ravnatelja dr. Jos. Tominška. Poleg filozofije sta glavni stroki njenega doktorata prehistorija in slavistika; študije je dovršila na univerzah v Gradcu, Strasbourgu in Parizu.
Knjige In revije.
ALMANAH LUČI 1905-1925.
Pod tem naslovom je izšla v Zagrebu jubilejna (dvojna) številka »Luči«, glasila sJugoslovan-ske katoliške dijaške lige«. Zvezek je posvečen zagrebškemu nadškofu dr. Antonu Bauerju, čegar sJ.i-ko prinaša na prvem mestu. Vsebina .je lepa in bogata: Dr. Janko Šimrak: Temelji našega pokreta; J. M. Ujevič: Nakon dvadeset glodina; dr. A. Jure-tič: Naša socialna orientacija; Nekoliko stranica iz moga dnevnika; Biskup Josip dr. Srebmič: Znače-nje svečenika u katoličkom pokretu s posebnom primjenom na Hrvate; Petar Grgec: Šta da očeku-jem od budučnosti? — Dr. Petar Rogolja; dr. Fra Petar Grabič: Katolici prema državnom i crkvenom suverenitetu; K. Kristič: Cjelovito shvačanje života; dr. Ljubomir Marakovič: Naša književnost; — Dragan Augustin Dujmušič; Anka Nikolič-Šop: Žena i naš pokret; dr.' I. Protutipac: Naš orlovski pokret; Manlio Carnozza: Umjetnički profil G. Papi-nia; I. Merz — Dj. Gračanin: La vie et 1' oevre d'un grand pržlat de Jougoslavie (Mgr. Antoine Mahnič); Danica Bedekovič: Naš ženski pokret; dr. A. Mahnič: Naš odnošaj prema pravoslavnima. To bi bili glavni ideološki in strokovni članki. Obilo je zastopano tudi leposlovje, kjer bo Slovence posebno zanimal odlomek iz še nenatisnjene knjige Ratno uspomene« Petra Grgeca: Oproštaj sa so-čanskom frontom. Dalje prinaša almanah slike vseh odličnejših delavcev hrv. kat. dijaškega gibanja. — Almanah toplo priporočamo! — Naroča se: Jugosl. Kat. Dj. Liga, Zagreb, Pejačevičev trg 15, I. Slane 30 Din, vezan 60 Din.
»Gledališki list narodnega gledališča v Ljub-Ijnnk je postal z novo sezono znatno skromnejši po zunanji obliki, nikakor pa ne po vsebini. 2. št. h dne 10. oktobra t. 1. je v prvi vrsti posvečena Franu Gerbicu, skladatelju in prvemu knpelniku slovenske opere v Ljubljani. Na prvi strani prinaša podatke o njegovem življenju; njegov sin Ilugo Gerbic pa priobčil,je spomine: Kako je komponiral moj oče.« O. Z. in Ost. pišeta o »Zimski« pravljici. Danilo jako zanimivo o ustanovitvi čitalnice v Ribnici.
Umrl je 14. L m. šolski upravitelj na IV. deški šoli v Mariboru g. Martin Vodenikv 52. letu svojega življenja. Dolgo časa je bil nadučitelj pri Spodnji Sv. Kungoti, kjer je v | narodnem oziru deloval prav požrtvovalno. Pogreb je danes v petek ob 15. uri.
Poslovilni večer Mitrovičevih. Za odhod obeh Mitrovičev, ki sta angažirana v bodoči sezoni v Zagrebu, priredi gledališče v soboto velik orkestralni Beethovenski simfonični koncert v Gotzovi dvorani ob 8 zvečer. Oba Mi-trovičeva bosta ostala vkljub odhodu še nadalje gosta naše opere. Pozivamo pa Mariborčane, ki znajo ceniti zlasti delo g. Mitroviča kot ravnatelja opere in dirigenta, neumornega delavca na dviganju nivoja našega gledališča, da se v priznanje tega dela udeleže tega koncerta, ker bo i koncert sam na sebi gotovo na višku. — Vstopnice se dobe v pred-prodaji pri gled. blagajni. Gospodo, ki so si rezervirali sedeže, prosi gled. uprava, naj pravočasno pridejo po vstopnice, ker bi jih sicer zaradi velikega zanimanja lahko prodali drugim. — S tem koncertom se tudi začne serija koncertov, ki jih v tekoči sezoni namerava prirediti Narodno gledališče. Za prihodnji koncert 7. novembra je že angažiran svetovno znani kvartet Zika.
Narodno gledališče. Ko že čitamo od vsepovsod kritike gledaliških predstav, se moramo pri nas zadovoljiti s čakanjem, kdaj se gledališče sploh otvori. Prerokovani 15. oktober je za enkrat padel v vodo, zato tudi ne prorokujemo otvoritve s 1. novembrom, ker se bo mogoče otvoritev izvršila šele s 15. novembrom. Blago za tapeciranje lož je še na carinami in čaka se tu in čaka se tam — vse skupaj pa gotovo upravi in nam v škodo! Nočemo iskati krivcev, tudi ne dolžimo uprave kake malomarnosli, ponavljamo pa prošnjo, ki je v danem položaju mogoča: Vsaj pospešite vse delo, kolikor je pri dobri volji mogoče!!
Velika razprava pred maribor. okrožnim
sodiščem. V sredo se je vršila pred tukajšnjim kazenskim senatom zanimiva razprava proti 26 obtožencem iz Prekmurja. Obravna- j val se je znani slučaj iz avgusta 1923 v Gor. i Bistrici v Prekmurju, kjer so orožniki v civilu \ prišli h kmetom, a seveda se predstavili kot ! orožniki! Bilo je pa v času, ko je strašil po ; Jugoslaviji gospod Caruga in tovariši in tako i se je zgodilo: kmetje so nekaj orožnikov ubili, nekaj težko poškodovali in prekršili še par drugih paragrafov. Slučaj je bil že pred poroto, se zavlačeval, prišla je obnova in tako je kazenski senat obsodil v sredo teh 26 obtožencev tako, da pride na vsakega približno eno leto in pol pokore v ječi. Razprava se je zavlekla do treh popoldne. Obtožence je zagovarjal dr. Hojnik.
Carinska afera — je živa: Debata, kdo ima največ zaslug, prepir o posameznih odkritjih, Zidje pri odvetnikih, avtomobili iz Zagreba, intervencije iz Zagreba in Belgrada, strah prostih mož pred bodočnostjo — in obilni odjemalci Rosenbergerjeve gostilne... Poročila slede.
IZ CELJA
Podružnica U. V. I. kraljevine SHS v Celju priredi v pondeljek dne 19. oktobra t. 1. parastos za padlimi in umrlimi vojnimi ter vojaškimi žrtvami. V to svrho se bo brala ob 8. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Danijela maša-zadušnica. Cenjeno občinstvo, zlasti pa vojni invalidi, vdove in sirote se vabijo, da se ma-še-zadušnice v čimvečjem številu udeleže ter s tem počastijo spomin v svetovni vojni padlih herojev. — Odbor.
Odpiranje in zapiranje trgovin. Ker se še vedno dogajajo slučaji, da se nekateri trgovci ne držijo predpisov odredbe o zapiranju in odpiranju obratov, in ker se sploh v zadnjem času množijo pritožbe o prestopkih te odred-
Ilrvatska katoliška mladinska glasila. Prejeli smo prvo številko letnika 1925.-26. »Mladosti«, glasila hrv. kat. mladine; del lista je stalno posvečen orlovstvu in nosi naslov »Orao«. List je jako dobro urejevan (urednik je dr. Velimir Deželic); v 1. letošnji številki prinaša med drugim po dr. Krekovem :>Socializmus: sestavek »Komunizem pred li-sucti i po godina u Perziji.« »Mladost« izhaja v Zagrebu v založbi »Nar. Prosvjete«, z. z o. z., Trenkova ulica br. 1. Naročnina znaša 24 Din letno.
Turislika šn šport.
Otvoritev planinskega doma na Sljemenu.
Hrvatsko planinsko društvo je letošnje leto srečno dogradilo na Sljemenu pri Zagrebu planinski dom, ki ga slovesno otvori v nedeljo 18. oktobra Istočasno obhaja 1IPD tisočletnico hrvatskega kraljestva in bo v ta namen imenovalo dom po prvem hrvatskem kralju Tomislavu.
Ilirija : Jadran 4 : 1 ( 1 : 1 in 3 : 0). Včeraj se je odigral na prostoru Primorja drugi polčas prvenstvene tekme med Ilirijo in Jadranom. Kakor znano, je bila prvič tekma vsled naliva pri stanju 1 : 1 prekinjena. Včeraj je podzvezni prvak popolnoma sigurno obvladal svojega agilnega pro-tivnika ter mu prizadjal še tri nadaljne gole. Obe moštvi sta vodili ostro, vendar fair igro. Tempo je bil izredno hiter, ker sta se obe moštvi zavedali, da traja igra le 45 minut Ilirija je bila to pot napram Jadranu v premoči ne le tehnično, temveč tudi v hitrosti in startu na žogo, torej v lastnostih, v katerih ima prednost navadno Jadran. V taktičnem pogledu je bila na višini posebno desna stran napadalne vrste Ilirije, kjer se je opažalo predvsem internacionalca Podujo. Jako dober je bil tudi Zupančič I na desnem krilu, nadalje Oman, ki pa ni bil disponiran za strel. Vzorno je delovala dalje cela krilska vrsta z Zupančičem II na čelu. Obramba je bila nesigurna, vratar dober. Najboljši del Jadrana je bil obrambni trio, zlasti vratar Vidmar in branilec Pečnik. Centerhalf Kern se napram hitri in energični igri nasprotnega for\var-da ni mogel uveljaviti, posebno ker ga stranska
be, opozarja načeistvo gremija tem potom zadnjič vse člane, da ie imajo trgovine točno ob pol 8. in ob 14. uri (dveh popoldne) odpreti in istotako točno ob pol 13. (pol ene popoldne in 18. url (6. uri zvečer) zapreti. Načeistvo se ne bo več oziralo na razne pred-stavke, kakor n. pr. radi navala strank tik pred zaporno uro se trgovina ni mogla zapreti itd. Kaznoval se bo vsak prestopek brez ozira na izgovore kar najstrožje, ia to brez vsakega predhodnega opomina z 300 Din. — Vsak član je dolžan strogo se držati discipline po sklepih občnih zborov in je tudi dolžan, če opazi kje kak nered, da to takoj gre-miju javi. Kot merilo časa se ima ravnati po železniškem času.
IZ PTUJA.
Trine eene v Ptuju. Govedina I. vršite Din 1©, II. vrste Din 14r-16.50, III. vrste Din 10—12; tele-tina zrezek Din 29, I. vrste Din 18, II. vrste Din 14; svinjina I. vrste Din 25, II. vrste Din 15—20; sal Din 30; slanina (sveža) Din 22.50, 25, 27.50; mast Din 30—35; kokoši (komad) Din 30—35; purani Din 40—75; 1 liter mleka Din 2.50; 1 kg surovega masla Din 30—42; 1 kg masla Din 48; 1 kg belega kruha od 1. okt. Din 5.50, 1 kg črnega kruha Din 4.50, 1 kg rženega kruha Din 4.50.
IZ TRBOVELJ.
Kmet. podružnica v Trbovljah ponovno razglaša, da se vrši Lukežev sejem v Trbovljah v soboto dne 17. t. m. in ne kot raznašajo nekateri vesti, da bo v pondeljek po sv. Lu-kežu. — Ker je priglašenih že visoko število govedi za razstavo, bo gotovo tudi dobra kupčija, na kar opozarjamo posebno tujce.
LAŠKO.
Jesenska žetev in setev. Vse hiti spravljat s polja pridelke in sejat ozimino, samo ko bi bilo lepo vreme bolj zanesljivo. Letina splošno niti srednje ne dosega, nekateri pridelki so deloma skoro odrekli. Čujejo se tožbe, da nekaterim krompir skoro semena ni vrnil. Tudi sadna letina splošno ni obilna; ne malo jih je, katerim sadje nič ni obrodilo. Ni čuda, da ni obilne letine v tako deževnem letu, kakoršno je letošnje, tukajšnja polja ne obrodijo. Kmet je v velikih skrbeh kako bo prehranil in oblekel družino, pa tudi, kako bo zmogel davke, ko ludi živinska barantija ravno dosti ne obeta.
Smrtna kosa. V zadnjem času so umrli: Resnik Jožef, Aleksa dr. Bastova, Martin Oj-steršek, Anton Orač in Jožef Bobnič. Tragična je bila smrt Jožefa Resnika. Mlad, podjeten posestnik in mlinar je šel podirat les v Ogoče pri Sv. Marjeti. Menil je, da se bo izognil težkemu hlodu, pa je ta ravno tja priletel, kamor mu je hotel ubežati, in ga stri. Njegova smrt je izzvala vsestransko sožalje. — Nagle smrti je tudi umrla Aleksa dr. Bastova iz Amstetna na Nižje Avstrijskem. Bila je tukaj na oddihu in je hotela narediti s prijateljicami izlet k morju, a v Ljubljani jo je zadela kap in so jo mrtvo pripeljali na Laško, kjer so jo položili ob obilni udeležbi v grob njenega očeta. — Martin Ojsteršek je bil najstarejši mož celega tukajšnjega kraja, star je bil skoro devetdeset let. Bil je mož stare korenine, veren in pošten, pa zaveden Slovenec. Ko se je ločila Marijagraška občina od tržke, je bil on prvi župan lepe Marijagraške občine. Sedanji občinski odbor mu je skazal zadnjo čast tudi s tem, da so ga župan in še trije odborniki nesli k zadnjemu počitku. — Anton OTač je bil posestnik in čevljarski mojster in jako delaven mož. Dve hčeri je izšolal za učiteljici. Po prevratu je bil na strani SLS, pozneje vsaj ni bil nasproten. — Jožef Bobnič je bil berač, večni romar. Iskal je zavetja v celjski bolnišnici, pa soba, v katero so ga dali, mu ni ugajala, mislil je, da v tisti sobi umirajo bolniki. Popihal jo je iz bolnišnice ter prišel k Zorku na Tostem, kjer so mu olajšali zadnje ure in preskrbeli pogreb. Smrti le ni ušel.
halfa nista znala razbremeniti. V napadu sta se ugodno opažala srednji in pollevi napadalec. Igro je vodil zadovoljivo g. Strnad.
Ilirija : Primorje 15 : 0. (Hazcna.) Hazenska tekma med Ilirijo in Primorjem se je vršila pre-tečeno sredo ter končala z rezultatom 15 : 0. Mlada hazena Primorja je pokazala od svojega zadnjega nastopa znaten napredek in nudila Iliriji trši odpor, kakor bi bilo sklepati iz rezultata.
Rapid (Maribor) : Ilirija. Ilirija odigra v nedeljo ob 15.30 po daljšem času zopet tekmo z zunanjim protivnikom. Mariborski Rapid ima za to srečanje dokaj ugodne izglede, ker se baš sedaj nahaja v izvrstni formi. V prvenstvu mariborskega okrožja stoji na prvem mestu; med drugim mu je uspelo poraziti dosedanjega mariborskega prvaka SSK Maribor v razmerju 7 : 2 Kot predigra se vrši ob 14.30 prvenstvena hazenska tekma med Ateno in Ilirijo, ki obeta istotako napeto in zanimivo borbo.
Sz šahovskega življenja.
Ljubljanski šahovski klub je imel dne 14. t. m.
svoj občni zbor. Izvoljen je bil nov odbor, ki so v njem sledeči gospodje: Častni predsednik dr. Milan Vidmar, predsednik Bogo Pleničar, podpredsednik Rudolf Mrzli kar, tajnik Ciril Vidmar, blagajnik Edvin Mrzlikar, knjižničar Vekoslav Iskra, upravnik Vasja Pire, revizorji inž. Viktor Zupane, gospa Marina Pleničar. — Za častne člane kluba so bili imenovani prof. Franc Ferjan, Henrik Pfeifer in Franc Poljanec. Sklenilo se je nadalje povišanje članarine na mesečnih 5 Din, počenši s 1. novembrom t. 1. Dijaki plačajo polovico. Dne 12. t. m. se jo končal klubov splošni turnir, ki se ga je udeležilo 12 članov. Zmagali so gg. Zdenko Rupnik z 10V, (od 11 dosegljivih točk), Miloš Zevnik z 10, Anton Škulj s 7Vi in Zdenko Kukar s 6% točkami. V pondeljek dne 19. t. m. se prične ožji turnir. Računa se na 14—16 udeležencev. Prva tri mesta se nagradijo.
Božičnega furnirja v Hnstingsu s« udeleži letos gospod dr. Milan Vidmar.
Obrtno nadaljevalna iola. Ta se je zopet ustanovila. Prej je že delovala dve leti, potem pa prenehala. Letos se je ustanovila, ker se je našla v gospodu učitelju Velkavrhu iz Reke pri Sv. Petru izprašana učna moč. Temu se je tudi poverilo vodstvo šole. Z njim bodo sodelovale na šoli tukajšnje učiteljske moči.
Volitve v obrtno sodišče.
Danes objavljamo listo krščansko socialnega
delavstva za IV. skupino: razni obrati.
Volivci četrte skupine, napišite točno na glasovnico sledeča imena in se udeležite vsi volitev.
Prisednika: Henrik Zirkelbach, faktor, Kopitarjeva ulica 6; Josip Weber, uradnik, Sv. Petre cesta 72.
Prisednika vzklicnega sodišča: Joeip Pečan, uradnik, Sv. Petra cesta 72; Josip Kramaršič, faktor, Kopitarjeva ulica 6.
Namestnika: Josip Klovar, faktor, Kopitarjeva ulica 6; Vinko Kožuh, knjigovodja, Kopitarjeva ulica 6.
Dopisi.
Zagorje ob Savi. Vsa tukajšnja kulturno-pro> svetna društva so pod okriljem podružnice Jugoslovanske Matice obhajala spomin 5 obletnice koroškega plebiscita. Ob tej priliki je prebivalstvo zagorske kotline v bratski slogi pokazalo, da dobro razume pomen te manifestacije. Najprej se je vršila krasna bakljada, pri kateri je svirala rudniška godba. Nato smo se strnjenih src zbrali v Sok. domu, kjer se je vršil slavnostni govor s prizoroni »Koroške šol. mladine« po Mešku, — deklamacije, petje šol. mladine in pevcev kat. izobraževalnega društva Orel ter s sodelovanjem rudniške godbe. Ganljivo je bilo gledati to lepo solidarnost brez vsake primesi politične nestrpnosti. V takem skupnem nastopu mora biti vsepovsod naša zmaga!
Jesenice. »Koroški večer« Jugoslovanske Matice, ki smo ga obhajali dne 10. oktobra zvečer, je nad vse sijajno uspel. Nad 600 prijateljev naSe zasužnjene Koroške je že pol ure pred začetkom akademije do zadnjega kotička napolnilo prostorno risalnico tukajšnje osnovne šole. Vse točke obširnega programa, saj je tTajala prireditev nad dva uri — posebno pa izvajanja glavnega govornika koroškega rojaka g. kateheta Krašneta, ki nam je orisal iz svojih še svežih spominov vso veličino boja in trpljenja koroških bratov, so bile deležne zasluženega priznanja od strani zbranega občinstva. Marsikatero oko se je zarosilo, ko je močan zbor 40 pevcev pod vodstvom pevovodje g. inž. Le-skovška odpel vedno lepe koroške narodne, in ko sta učenki meščanske in osnovne šole deklamirali Gregorčičevi pesmi »Na potujčeni zemlji« in »Narodni dom«. Celo prireditev pa je dvignilo posebno sodelovanje polnoštevilne godbe Katoliškega delavskega društva in izurjenega tamburaškega zbora izobraževalnega društva »Edinost«. — Take prireditve Jesenice že dolgo niso videle. Podružnica Jug. Matice je lahko zadovoljna z doseženim uspehom, posebno tudi z materijalnim. — Jesenicami, kadar Vas bo Jugoslovanska Matica zopet pozvala, pridite zopet vsi I
Brežice. Odbor podružnice Jugoslovanske Matice v Brežicah se zahvaljuje vsem narodnim društvom ter od njih določenim govornikom, ki so bodrili v lepih besedah zbrane mnogoštevilne mani,'e-stante, kakor tudi posameznikom, ki so pripomogli pri »Koroškem dnevu« do lepega moralnega in gmotnega uspeha. Izrecna zahvala gre pa Dramatičnemu društvu za uprizoritev igre »Na smrt obsojeni«, katero je vkljub kratkemu času nepričakovano dobro uprizorilo, nadalje Godbenemu klubu ter učenkam in učencem meščanske šole za krasne deklamacije in požrtvovalno nabiranje darov pri »Dinarskem dnevu«. — Odbor.
Sv. Lenart nad Škofjo Loko. Tudi mi smo se spominjali nesrečnih Korošcev. G. učitelj Smolik, ki je pred plebiscitom sam na Koroškem deloval, nam je v svojem predavanju podal zgodovino Korošcev v stari in sedanji Avstriji, zlasti obširno po zgodovino nesrečnega plebiscita. — Po okolici se klatijo sumljivi ljudje, ki jim je rokodelstvo tatvina. Orožniki jih pridno zasledujejo. Da bi se jim le kmalu posrečilo nevarno bando poloviti in spraviti na varno! — Dne 12. t. m. zvečer je pogorela tukajšnjemu krojaču Francetu Kobljaj-ju hiša in z njo vred veliko blaga, ki ga je imel v delu. Zato je škoda zanj tem večja. Ljudje so rešeni, živina tudi. a kaj ko nimajo najpotrebnejših sredstev za življenje. Usmiljenim srcem v okolici jih priporočamo.
Raka. V nedeljo, 18. t. m. ob desetih dopoldne bodo prepeljali 3 nove bronaste zvonove s kolodvora iz Krškega. Veliki zvon tehta 1850 kg. Na Raki bo zvonove posvetil g. opat trapistov iz Rajhenburga. Pri slovesnosti bo sodelovala šent-jernejska godba.
Nova Šahovska knjiga. Pravkar je izšla v zalogi Walter de Gruyter & Co. Fritz Riemannova knjiga »Schacherinnerungen des jttngsten Andeers-sen Schulers«. Obsega med drugim 200 dosedaj ne-priobčenih Anderssenovih partij. Cena broširanega izvoda 17 mark, vezanega 20 mark.
Dvorišče stare mohnniedansko corkve v Maroku.
Gospodarstvo.
Aktualni problemi industrije v Sloveniji.
Ljubljana, 16. oktobra 1925.
Včeraj smo nakratko poročali o poteku [lavne skupščine Zveze industrijcev; danes »a prinašamo izvlečke in resolucije iz referatov.
Naša industrija in neposredni davki.
O tom je referiral tajnik Zveze g. inž. M. Šuklje. Iz njegovega referata posnemamo: Kavni neposredni davki povzročajo največ upravičenih pritožb. Vsak nov finančni zakon in zakon o dvanajstinah prinaša nove forme neposrednih davkov. O najnovejših načrtih zakona o neposrednih davkih ni dosti znano. >I/.ednače(nje davkovc nam je prineslo dosedaj samo davke, ki jih dosedaj nismo imeli, in tako imamo v Sloveniji skoro vse davčne forme, v drugih pokrajinah jih je pa znatno manj. Izterjevanje davkov se vrši pri nas na vse strožji način kakor v ostalih delih države. Da moramo danes 1. 1925 zahtevati, da naj ee bere davčna lestvica za dohodnino v dinarjih in ne v kronah, ne v prepovedani valuti, tega je kriva naša finančna delegacija. Valutne izpremembo zahtevajo elasticiteto v uporabi zal onskih določb, ne pa dobesedno izpolnjevanje prevzetih zakonskih novel. Tem višjo hvalo bi si bil zaslužil pogum prvomestnika naše davčne upirave, da je črtal drž. doklade in tako zagotovil potrebne davčne vire deželi ali njenima dedičema: ljubljanski in mariborski oblasti. Z velikim odobravanjem so bile sprejete sledeče resolucije:
1.	Davčna lestvica za dohodnino naj se prilagodi sedanjim valutnim razmeram. Minimalna zahteva je, da se sedanja davčna lestvica bere v dinarjih in ne v bivših kronah. Dohodnina z državnimi pribitki naj bo prosta invalidskega davka in vojno-komorske doklade.
2.	Stopnja za hišno-najemni davek naj se »aiiža na največ 10 odstotkov. Veljavnost davčnih olajšav iz uredbe o pospeševanju produkcije novih stanovanj naj se podaljša za na-daljna tri leta do konca leta 1928.
S. Iz podstave za invalidski davek in vojno-komorsko doklado naj se izloči oni del edinstvenih državnih pribitkov, ki izvira iz inkarneri ranih deželnih doklad.
Carinske zadeve.
;em je poročal tajnik g. dT. Golia. Iz-3 v glavnem tole: Zveza je predložila pristojnim oblastem obširne referate m irala takojšnje uveljavljenje novega tarifa, ki je tudi stopil v veljavo 20. junija t. 1. Sicer je v novem tarifu industrija zelo dobro zaščitena, vendar pa so bile upeljane tudi uvozne carine na surovine in polizdelke, kar se tiče zlasti železne industrije. Prezrte so pa tudi bile važne industrijske panoge. Z ozirom na trgovinsko pogodbo z Italijo so bile znižane minim. uvozne carine za 60 c. p. V prometu z Avstrijo ie bilo celo znižanih 1G3 tar. postavk. Niso nam pa tudi te države mižale svojih postavk za u\oz našega blaga. Pravočasno so bili opozorjeni v Belgradu na nevarnost za našo železno industrijo, vendar brez uspeha. Nadalje je zahtevala Zveza carinske olajšave za uvoz surovin, potrebnih rv, predelavo naši industriji. Poleg tega so bile uvedene pretirano visoke postranske pristojbine. Industrija se je morala izjaviti proti
izvoznim carinam za lesne Izdelke. Zveza je pripravila materija! za izpremembo cair. tarife in za trgovinska pogajanja s Češkoslovaško.
Predlagani in sprejeti sta bili naslednji resoluciji:
1.	Poživljamo vlado, da izvede na predlogu Zakona o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvornimi carinami korekture, ki so potrebne v interesu naše domače produkcije. Zlasti zahtevamo, da se znižajo uvozne carine za one predmete, koje mora uvažati naša industrija iz inozemstva, ker 8e pri nas ne izdelujejo.
2.	Poživljamo vlado, da se pri sklepanju trgovinskih pogodb ozira na življenske interese naše domače industrije. Zahtevamo, da se v trgovinskih pogodbah ne priznavajo ugodnosti za uvoz predmetov, koje proizvaja tudi naša industrija, ne da bi se preje zaslišali neposredno prizadeti domači produ-centi.
Novi železniški blagovni tarif.
Tozadevno izčrpno poročilo je podal tajnik g. inž. M. Šuklje. Izvajal je v glavnem sledeče: Novi železniški tarif je odločilne važnosti za naše gospodarstvo. Z njim smo dosegli skoroda sistematično tarifno ureditev. Veliki pridobitvi sta nelomljeoo tarifiranje in izenačenje klasifikacije blaga za celo državo. Pozdraviti je ukinjenje manipulacijske pristojbine na važnih postajah. Naše predloge za izpremembe smo že vložili. Intenzivno se je treba pečati s problemom Sušaka. V več relacijah je to naše pristanišče zapostavljeno v korist dragih naših luk in tudi celo Reke. Neugodno vpliva na promet tudi ležurina računana v zlati valuti, potem skrajšani nakladalni rok in povišanje stojnioe, kar je v območju ljubljanskega železniškega ravnateljstva absolutno nepotrebno. Zaradi teh nedo-statkov je predlagal sledeče resolucije, katere je skupščina odobrila:
1.	Korekture tiskovnih in 9tvarnih po-greškov v novih tarifnih odredbah naj se nemudoma objavijo s tem, da stopijo v moč z dnem 1. oktobra 1925. Za primer navajamo izjemni tarif št. 19, ki ir nt p v. viki o navesti, da »velja od vseh do veli postaj in mejnih prehodov«.'. Ker so pomotoma v tekstu izostale besedo >in mejnih prihodov«, se je izvoz važnega eksiportnega produkta iz te tarifne št. podražil napram dosedanjemu stan 'u na 276 odstotkov, naprrm novemu lokalnemu prevozu na 318 odstotkov.
2.	Izvedejo se naj istotako z veljavnostjo od 1. oktobra 1925 vse potrebne korekture v prilog Sušaka tako, da se ne podražijo dosedanji prevozni stroški in da dobi Sušak tari-farno prednost pred Reko.
3.	Ležarina in stojnina naj se za območje Direkcije državnih železnic v Ljubljani določi v skladu z dejansko potrebo prometno službe.
Socialna zakonodaja in socialno zavarovanje.
Referent tajnik g. dr. Golia je poudarjal sledeče najvažnejše: Na vseh sestankih gospodarskih krogov so zahtevali zastopniki izpremembo v veljavnih socialno-političnih zakonih, vendar dosedaj brez uspeha. Industrija se največ pritožuje o omejitvi delovnega časa in zahteva, da mora biti dovoljeno prostovoljno podaljšanje delovnega časa s pristankom proste veČine delavstva. Glede bolniškega in nezgodnega zavarovanja delavstva izjavlja, je centralizacija kvarna. Zveza stremi za znižanje bolniških in nezgodnih zavarovalnih
prispevkov. V tekočem poslovnem letu znaša deficit pri bolniško-zavarovalni panogi OUZD v Ljubljani že dosedaj nad 1,500.000 Din. Tu Je treba preprečiti katastrofo bolniškega zavarovanja. Znižati je treba upravne stroške. Nadalje naj se nameščenci izločijo iz zavarovanja telesnih delavcev. Uvede naj se mešani sistem naknadnega in kapitalnega kritja. Protestira proti investicijam Osrednjega urada v Zagrebu v naprave, kd ne nudijo predpisanega obrestovanja. Treba je tudi novelirati pravilnik bratovskih skladnic, da se obvaruje ta institucija pred finančnim propadom.
Sprejete tozadevne resolucije se glase:
1.	Glavna skupščina Zveze Industrijcev poživlja vlado, da končno ugodi na številnih zborovanjih gospodarskih korporaclj soglasno sprejeti in stvarno utemeljeni zahtevi po reviziji Zakona o zaščiti delavcev, Zakona o in-inspekcljl dela ter Zakona o zavarovanju de-lavoev, ki naj se izvede s sodelovanjem organizacij delodajalcev, delavcev ln nameščencev.
2.	Zlasti opozarjamo vlado na nujnost reforme bolniškega in nezgodnega zavarovanja delavcev. Zahtevamo decentralizacijo izvajanja zavarovanja, ker so dosedanje izkušnje jasno pokazale, da je centralistično izvajanje zavarovanja po Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu neracionelno in smotru zavarovanja samega v opasni meri kvarno. Zahtevamo, da se podeli Okrožnim uradom za zavarovanje delavcev vsaj glede izvajanja bolniškega zavarovanja popolna avtonomija.
Poživljamo ministrstvo za socialno poli-| tlko, da strogo pazi na to, da se imovina ne-j zgodno zavarovalne panoge plodonosno nala-j ga tako, da je zajamčeno kritje zakonitih obveznosti ter se ne uporablja za Investicije, ki
ne nudijo predpisanega obrestovanja. # • •
Samostojno obrtna zbornica za Južno
Srbijo. Obrtniki-rokodelci v Južni Srbiji se že dolgo prizadevajo, da dobe svojo lastno zbornico v Skoplju, kjer že tri leta posluje zbornica za trgovino in industrijo. Tej zahtevi južnosrbskih obrtnikov najbolj nasprotuje belgrajska Znnatska Komora, v kateri so ti obrtniki sedaj včlanjeni. Vendar prizadeti obrtniki v Južni Srbiji vztrajajo na svoji zahtevi, poudarjajoč, da sami svoie potrebe najboljše poznajo in jih bodo znali sami najboljšo zastopati. Dne 11. in 12. t. m. so imeli v Skoplju svoj kongres, na katerem so soglasno sklenili, da se zbornica mora u: iano-viti ter so poslali pristojnemu ministrstvu re-zelucijo v tem zmisiu. — V Južni Srbiij je 35.000 obrrukov in 42 obrtnih panog.
Belgrajska industrijska zbornica. Dne 12. t. rr. ie je vršila plenarna seja belgrajske industrijsko zbornice, na kateri so bili izvoljeni delegati zbornice za tarifni odbor. Največ diskusije je bilo o komorski dokladi. Razpravljali so tudi o skupnem tajništvu vseh zuornic države v Belgra 'ii Ln o reviji zbornice, ki bi izhajal v francoskem jeziku.
Žoleznica Oilovat—-Titel. Iz Novega Sada poiočajo, da se 1. novembra t. 1. otvori žele«-niška zveza med Pančovem, BeSkerekom ln Orlovatom.
Obtok bankovcev na Ogrskem. Po izkazu ogrske Narodne banke je bilo dno 7. t. m. v obtoku za 4.992 milijard bankovcev, kar pomeni napram prejšnjemu izkazu znižanje za 140 milijard pap. krou.
Češkoslovaška premogovna industrija. V avgustu t. 1. je Češkoslovaška producirala 997.000 ton črnega in 1,447.000 ton rjavega premoga. Izvozila je v avgustu t. 1. 101.000 ton črnega, 226.000 ton rjavega premoga ter 35.000 ton koksa. V istem mesecu je znašal
uvoz 158.000 ton Črnega, 3000 ton rjavega premoga ter 18.000 ton koksa.
Borze.
)cnar.
15. oktobra 1925
Zagreb. Berlin 13.366-13.406 (13.33-13.43), Italija 2.2055—2.2295 (2.12992-2.22232), London (2Tl-1l-273.ll) Newyork 55.988 do o6.538 (55.873—56.473), Pariz 253.60-257.60 Praea 165.70-167.78 (165.85-167.85), Dunaj 7.89-7 99 (7.8785-7.9785), Curih 10.82-10.90 (10.813 do 10.898); valute: dolarji 55.80—55.90,lire 2.193 do 17.
Curih. Belgrad 9-22 C0.20), Pešta 72.60 (72.60),
Berlin 123.30 (123.40), Italija 20.40 ( 20.40), London 25.1075 (25.105), Newyork 518.75 (518.75), Pariz 23.35 (23.425), Praga 15.35 (15.35), Dunaj 73.06 (73.10), Bukarešt 2.50 (2.50), Amsterdam 208.3750 (208.40), Bruxelles 23.60 (23.60).
Dunaj. Devize: Beljrad 12.595, Kodani 175.80, London 31.31, Milan 27.88, Newyork 709.58» Pariz 31.96, Varšava 116.65. Valute": nngle&ki funt 34.26, lira 27.80, dinar 12.575, češkoslovaška krona 20.9775.
Prap,-.. Devize: Lira 133.25, Zagreb 60.201 Pariz 152.625, London 163.40, Newyork 33.75.
Vrednostni papirji.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 77 den., vojna odškodnina 322 den., zastavni listi 20—24, kom. zadolžnice ?->—40, Celjska 201—205, Ljublj kreditna 220—240. Merkantilna 101—102, zaklj 101, Kred. zavod 175—185, Strojne 125 den., Trbovlje 338 den., Vevče 120 den., Stavbna 150—160, šešir 134—146.
Zagreb. 7% invest. posoj. 79, vojna odškodnin* 387 -338, Hrv. esk. 129-129.50, Kred. 132-135, Hipobanka 72.50—73. Jugobanka 110—112, Praštediona 960—970, Ljublj. kreditna 275 den., Slavenska 45—50, Eksploatacija 50—51, Sečerana nOCi do 510, Nihag 40, Gutmann 400. Slavex 120—130, Slavonija 51-52, Trbovlje 346—350, Vevče 120.
Dunaj. Dom.-savska-jadr. 64.35, Žiivno 780, Al-pino 293.5, Greinitz 138, Kranjska industrijska 370, Trbovlje 437.5, Hrv. esk. 162.5, Levkam 163, Sla-■■omaja 62.5.
Blago.
Ljubljana. Los: Trami nonte, po noti, fco meja 320 bi., lato 25-50, 30-50, monte, fco meja 540 bi, frizf -vi 4—10 cm, od 25—60 cm, fco moja 1280 bi., bukova drva, suha, fco naklad, post., 3 vag, 18.50— 18.50, zaklj. 18.50. 2i*o in poljski pridelki: Pšenica domaČa, fco Ljubljana 265 den., koruza stara, rumena, fo >iav. post., 1 vag., 185 -185, zaklj. 1S5, koruza nova, sušena, fco 3rem-ska postaja 160 bi., koruza nova, okt., nov., doc., 100% kase pri sklepu, par. slav. poet. 122.50 bi., koruza nova, v storžih, fco slav. post. 75 bi., koruza defektna, par. Zagreb 170 bi., otrobi pšeni&u, drobni, b-n, glasom vzorca, par. Ljubljana 1C5 bi., fižol ribničan, netto fco Ljubljana 300 den., fižol mandolon, netto fco Ljubljana 280 den., fižol pro-peličar, netto fco Ljubljana 315 den.
■asse
Otroka kapitana Granta,
100
11 zu-
(Potovanjc okol? sveta.)
Francoski rpisal Ju les Verne. — Poslovenil A. B.
Sedmo poglavje.
A y r t o n.
Kako bi popisal presenečenje, ki so ga povzročile te besede? Glenarvan je poskočil, da jo stol od-letul daleč nazaj.
»Kdo govnri tako? jo vzkliknil.
—	Jaz, je odgovoril eden od služinčadj Paddy 0' Moora, ki je sedel na drugem koncu mize.
—	Ti, Ayrton! se je zavzel Irec, nič manj začuden kakor lord Glenarvan.
—	Da, jaz, je odgovoril Avrton z glasom, ki je bil sicer odločen, pa so mu je vseeno poznalo razburjenje. Jaz, ki sem Škot kakor vi, mylord, jaz, ki sera bil na Britaniji!«
Ayrtonove besede so imele nepopisen učinek. Mary Grantova se je malone onesvestila od razburjenja in prevelike sreče, da se je zgrudila v naročje ?ospe Heienl. John Mangles, Robert, Paganel, vsi so zapustili svoja mesta in se drenjali k Človeku, ki ga je Paddy O' Moore imenoval Avrton.
Bil je to človek petinštiridesetih let trdega obraba, čigar lesketajoče se oči so zakrivale košate trepalnico, čeprav ie bil suhe postave, jo bilo vendar videti, da je izredno žilav. Same kosti in mišice r.o ga bilo. Skot bi dejal, da ni >i?,gubljal časa za debelost . Srednje visoka rast, široka ramena, odločna hoja, bistroumen in odločen obraz, vse to je znalo pridobili Ramah zaupanje popotnikov, čeprav so mu bile poteze na obrazu nekoliko trde. še bolj pa ga je naredilo prikupi jhega lo, da so ?e mu poznali še sledovi prestarih težav in nesreč. Videli so, da je trpel hudo in veliko, čeprav je kazala zunanjost, da je Aydon i
človek, ki zna prenašati nesročo, ji kljubovati, gati jo.
Vse to so spoznali Glenarvan in prijatelji na prvi pogled, pri prvih besedah.
Ayrtonova osebnost je takoj vzbudila pri vseh zanimanje in občudovanje. Glenarvan je govoril v imenu vseh. Začel je stavljati Avrtonu vprašanja, in ta je odgovarjal na vse. Pogovor je očividno razburil onega kot drugega.
Prva Glenarvanova vprašanja so se vrstila brez pravega roda.
>Vi ste eden od ponesrečencev z »Britanije«, je vprašal.
—	Da, mylord, čolnar pri kapitanu Grantu. je odgovoril Ayrton.
—	In ste se rešili hkrati ž njim?
—	Ne, mylorri, ne. V tistem strašnem trenotku sem bil ločen od ostalih. Vrglo me je z mostiča na obalo.
—	Vi torej niste eden od obeli mornarjev, o katerih govori listina?
—	Ne. O tisti listini mi ni ničesar znanega. Kaplan je moral spustiti steklenico v morje, ko nisem bil že več na krovu.
—	Pa kapitan? Kaj je bilo k kapitanom?
—	Do danes sem mislil, Ha je utoni'; p<iginil hkrati z vso posadko na 'Britaniji«, da sen1 se rešil jaz edini.
—	Pa ste dejali, da je kapitan Grant živ!
—	Ne, dejal sem: 6e je kapitan živ...
—	Pristavili ste: jo prav gotovo na avstralski celini!...
—	Res je, drugje ne mor bili.
—	Tor<»j ne veste, kje je?
—	No, mylord. Ponavljam, da sera ga imel za mrtvega, bodisi, da jo utonil, ali pa, da se je ubil na pečinah. Vi ste mi šele poved hI i, <la je živ.
—	Kaj vam io torej znanesf«?
—	Samo to, kar sem vam že dejal: Če je kapitan Grant še živ, jo v Avstraliji.
—	Kje pa se je /ender ladja razbila? se je vmešal major Mac Nabbs.
To vprašanje bi bilo treba zastaviti najprej; toda Glenarvan, ki se mu ie tako mudilo, da izve, kje je kapitan Grant, ni prišlo niti na misel, da vpraša, kje se je >Brnanija« razbila. Doslej je bil pogovor brez vsake doslednosti, skakal je semtertja, omenil sedaj to ,sedaj ono, ne da bi obravnaval vsako vprašanje izčrpno, do dna. Dogodki so se mešali, datumi križali, prepletali. Sedaj pa so je začelo pravilno, smotreno spraševanje. Kmalu so se pokazali jasnejši obrisi te i :mne, zamo!ano zgodbe.
Na vprašanje, ki ga je bil zastavil Mac Nabbs, je odgovoril Ayrton tako-le:
Ko mo je vrglo raz krov, je Britanija drvela z velikansko naglico proti avstralskemu obrežju. Oddaljena ni bila več kakor za dva streljaja. Razbiti se je torej morala na tistem mestu in nikjer drugje.
—	Pri sedemintrideseti stopinji južne širino? je vpraše! John Mangles.
—	Pri sedemintrideseti, je odgovoril Ayrton.
—	Na zapadni obali.
—	Kaj še! Na vzhodni obali e hitel odgovarjati Ayrton.
—	In kdaj?
—	V noči dne 27. junija 1862.
—	Res je, res je! je vzkliknil ves vesel Glenarvan.
—	Vidite torej, mylord, je pripomnil Ayrton, da sem mogel po vsej pravici reči: če je kapitan Grant še *lv, pa je treba iskati na avstralski celini in nikjer
drugje.
—	In rr■ jza bomo iskali, mi ga najdemo, rai ga rešimo, prijatelj! se je razvnel Paganei. Oh, dragocena listina, je pristavil poln naivne samohvale, priznati ie Ireba. da si prišla v roke liudem. ki so bistroumni!«
m-HiE HlilEfll
s s rt i/> iC 3
03
>
O C
J3
M
n
65 is es ©
® -G
a
• »H
a

M
op
es
© O 60 © 3 «
► •S —
V N
9 '5 '3 o
>N O, . —,
c S
|1
'S s
* .a
o >
"V
t (X
g 9
%Z SI
CJ
a I
S d 2 S
is S
^ s
73 ir d> > Cm «
a
—■
"o 00 (>■ —.
• h g"0
N -
es <«
M fe 60
. u
2 M
«8
g 8
l
K
a
ca C
EIISEIU 111=111=
Stroški za plebiscitno komisijo v Celovcu.
Marsikoga, ki je po petih letih že pozabil,
bo zanimalo, koliko so znašali samo upravni stroški za antantne člane plebiscitnih komisij. Teh stroškov namreč niso plačale te velesile same, ampak sta jih trpeli državi, ki sta se borili s plebiscitom. Evo številk v francoskih frankih, ki je bil tedaj mnogo krepkejši v kurzu nego je danes, — po računu, ki je bil prezentiran pred odhodom komisij velesiL Ta račun je znašal:
za angleško sekcijo • za francosko sekcijo . za italijansko sekcijo .
1,974.746 frankov 723.900 > 627.970 >
skupaj . 3,326.616 frankov
Prav čedna vsotica, če upoštevamo takratno vrednost denarja, še bolj pa če primerjamo takratni kurz francoskega franka z našo današnjo valuto. Izračunali smo tedaj, da je imel predsednik plebiscitne komisije, angleški polkovnik P e c k , po 1200 (en tisoč dvesto) dinarjev dnevno.
Koliko je veljal plebiscit Avstrijo in Jugoslavijo, tega ne vemo in ne bomo nikdar j zvedeli. Avstrijo gotovo neprimerno manj, saj vemo, da je prejela od Nemčije na stotine mi- , lijonov mark. Koliko je prejela — lir — je seveda tajno. Vemo le za gotovo, da jih je, in da jih ni bilo malo. Gotovo je bil tudi to eden izmed vzrokov našega poraza, ker v tem oziru lahko rečemo, da ni prejela naša drža- j ya ničesar od nikoder.	F. K—n. f
Naznanila.
Krekovci! Kadi »Prosvetnega večera^ v Ljudskem domu danes, v petek, ni skušnje za igro -Na smrt obsojeni«. Vrti se pa sigurno v soboto točno ob 8 zvečer.
Šmartno pri Litiji. Katoliško prosvetno društvo v šmartnem pri Litiji priredi v soboto 17. t. m. ob r-"' « zvečer iu v nedeljo 18. t. m. oh popoldne v
Društvenem domu lepo zgodovinsko igro Ben-Hur v 9 dejanjih. Prvo dejanje se vrši 34 let pred Kr., vsa ostala dejanja pa 8 let pozneje. Ijrra je prva v zimski sezoni poslovnega leta 1925-26
»Zveza ieleiniških uradnikov Sfls< priredi v nedeljo dne 18. oktobra t. 1. skupen izlet članstva v Ormož, kjer je po dohodu vlaka v restavraciji g. Baverja sestanek članstva Zvečer ob 7 je družabna prireditev sekcije Čakovec-Ormož-Ptuj imenovane zveze, na kateri sodeluje oktet Iz Zidanega mosta
i o .t iemio.
Gradba podzemeljskega predora pod reko Temzo ob londonskem kolodv. Charing-Cross.
in tudi znameniti Serajnikov kvartet. Vabljeni so vsi železniški uradniki s rodbinami in njih prijatelji Odhod iz Ljubljane ▼ nedeljo dne 18. t. m. s vlakom ob 12.10.
Poizvedovanja.
Pori* dedičem. Dne 9. septembra 1916 je umri
Louis (Luka) JakSič, delavec pri New Yersey Zine Company. Njegova rodbina — če jo je rajni zapustil
—	bi lahko zahtevala odškodnino za njim. Kdor kaj ve o pokojniku ali o njegovih sorodnikih, naj to
—	slasti naslov sorodnikov — takoj javi Izseljeni-škemu kontisarijatu v Zagrebu, Kamenita ul. 15.
G. Josip Bohinc, medicinec na zagrebški univerzi, se naproia, da takoj vrne torbico za spise, ki jo je pomotoma zamenjal s svojo v sredo 14. t. m. zvečer ob 21 v kavarni »Union« na stojalu pri vratih na Miklošičevo cesto. — Imenovani gospod naij vrne torbico blagajničarki kavarne »Union«, kjer sprejme svojo takoj, ko izroči zamenjano torbico. Ke<r je lastnik v silni zadregi radi manjkujočih mu ključev ter legitimacij, ki so se nahajale v toribici, se naproša g. Bohinc, da zadevo takoj uredi
VSE NA POL.
Stvar se je seveda dogodila v Ameriki. Neki Shaller se je nedavno ločil od svoje žene in je moral po sodnijskem odloku njej odstopiti polovico vseh stvari skupnega domovanja. Mož je vzel sodnijski nalog dobesedno in je šel enostavno vse razdelit na polovico: od klavirja, omar, mize, stolov pa do slik, preprog in zagrinjal. Vse te polovice je potem naložil na tovorni avto in jih poslal ženi na njen dom.
PODGANJA NADLOGA.
V Indiji je menda osemstvo milijonov podgan, ljudi je pa 300 milijonov. Škoda, ki 60 jo napravile v zadnjih 20 letih, je petkrat večja kakor je bil dolg Indije pred vojsko. Pravijo, da umre v Indiji vsako leto več kot pol mili' jona ljudi na boleznih, ki jih razneeejo podgane.
Originalne (prave) potrebščine fixat in preserveta za Oplograph dobite edino le pri L. Baraga, selenburgova ui.6/i.
Telefon St. OSO
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-50 ali vsak« beseda BO par. Najmanjši S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više.	Za odgovor znamko !
Kontoristinja
S prakso vešča knjigovodstva, korespondence, slovenske in nemške stenografije, išče službe v Ljubliani. C. ponudbe na upravo lista pod ,,Kontor"
% letnimi spričevali se sprejme v večii kavarni v Ljubljani. — Ponudbe na upravo »Slovenca", pod ..Kavarniška blagajničarka" št. 6073
ŠPAGO
DRETO in vse vrste vrvar-skih izdelkov ter v to stroko spadajoče blago, dobite v skladišču »KONOPJUTA. • Ljubljana, Gosposvetska 2.
Naznanilo.
Vljudno naznanjam slav. občinstvu, da sem otvoril
podružnico s pohištvom y leljn.
palača pr&e Mskc Medionice, Hiehgu trg
Imam vedno v'z logi vsakovrstne moderne soalnice 'z trd. in mehkega lesa. jedilnice, kuh. oprave in razno drugo pohištvo - Prvovrstna izdelava. - Cene brez konkurence. Cenjenemu občinstvu se vljudno priporočam in beležim
Z odi. spoštovanjem Matija Ar.cJ'ovic L|nbljnnn,	Celjp. Krekov trg
Komenskega ul. Z&	Prva hrv. Stcdionica
i za mala I dela in
sprejme takoj JOSIP ODAR, Zgornja Šiška štev. 24.
I
sprejme takoj Zupni urad Bela cerkev, Dolenjsko.
Sobarica službe. Gre tu
di iz Ljubljane, fonudbe na upravo pod »Sobarica«.
Kovaškega učenca
14 let starega, sprejmem takoj za kovanje konj, volov in vozov. Ivan Lavrič, kov. moj., Hrib 77, P. Loški Potok.
Službe išče dobro izurjen
Žagar
lieoženjen, pri kaki večji žagi t 2 ali 3 rezili. Ponudbe na upravo pod..Zanesljiv"št.6992
STAVBENIKA
ki bi imel veselje posvetiti »e zavarovalni stroki, sprejme v g talno službo zavarovaln ca. Inžinerji imajo prednost. Po-pudbe na upravo lista pod ..Zavarovalnica" 6971.
Ag-tlrajte in širite naše časopise!
suho skladišče 5bČX
kolodvora, se odda takoj, Naslov v upravi pod št 6991
Levstikova c. 19, sprejema akordne partije za kopanje zemlje na jezu rri Kozarjah.
n\:wm in lobM\i
40—60 P-S. oboje v dobrem stanju se išče za parno žago. Ponudbe in popise na upravo lista pod ,,Ugodno" 6970.
250.000 Oln
se odda kod posojilo na
varno mesto in proti uknjiž-b;. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 6925.
<".3*1
si povsod oglei in potem šele obišči na5o detajlno trgovino na E iavčevi cesti št. 2. — Le tako sc boiieš prepričal, da srno poleg dobrega blaga vendar najcenejši 'Avr.t- tijska tovariša
FRASS Da8E&DA & Cie.
»•Jši-r	—
Proda se
stoječa bukovina (krog 100 sežnjev drv) v gozdu, ki je od ceste 5—10 minut oddaljen. Cena po dogovoru. — Janko Šuštar, Spitalič pri Kamniku.
PoIvj za pisarno
za tri sobe, eventuelno rabljeno, in železna blagajna, se kupi. Podrobne ponudbe na upravo lista pod »75«.
Dcnrls en obsežen «old> riOUd 56 10 minut od postaje Podnart-Kropa na lepi legi. Cenjene ponudbe na upravo „SLOVENCA" pod šifro GOZD 6923.
večja partija, se sprejme pri gradbenem podjetju na Mestni klavnici v Ljubljani.

l\i\

Kratek klavir
(Boscndorfer) izvrsten glas in dobro ohranien se poceni pro-da. Naslov v upravi pod 6994.
»SLOVENEC
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda bolj razširjenem dnevniku veliki ali pa tudi v priprosti
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren 1 st za uspešno reklamo.
v tem med našim ljud tvom po deželi naj-Vsak ogias, pa bodisi v majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj

Glavna carinarnica I. reda, Lfnblfana.
Dana 19. oktobra o. g. vrši se javna dražba zaplenjene razne svilene
robe. Robe je 530 kg. Razprodaja vrši se u partijama. Dražba počne u 10 u skladištu ljubljanske carinarnice te traja po potrebi još 20. oktobra o. g. Roba je sledeča:
1 sanduk IS br. 3 brutto 100 kg, netto 50-700 kg i to:
9.5 kg ceste svilene tkanine dvobojene desinovane odredjene dužine pro
sto porubljene — 73 komada marama Vred. 7.600 Din. 27 kg česta svilena tkanina jednobojena 254 metara Vred. 24.300 Din. 3 kg ceste polusvilene tkanine dvobojene desinovane 40 metara Vred. 1500 Din.
1.5 kg šivena roba od česte svilene tkanine višebojene desinovane, sa svi-
ienom pozamenterijom 3 komada marama Vred. 1.350 Din. 6.2 kg krep svilen jednobojeni 113 metara Vred 6.200 Din. 3 kg cveče od tekstilnog materijala ostalog drugog, cveče za šesire 620 komada Vred. 200 Din. 0.5 kg perje od ptica za kičenje uradjeno 50 kom. pera za šešire Vred. 1000 Din.
1 sanduk I S br. 3 a brutto 132 kg netto 92-800 kg i to:
38 kg česte svilene tkanine desinovane, sa odredjenom dužinom i prostim
porabom. 508 komada. Vred. 30.400 Din. 21.6 kg česta polusvilena tkanina višebojena desinovana, odredjene dužine i sa prostim porubom. 333 komada marama. Vred. 8.640 Din. 18 kg česta svilena tkanina jednobojena, 280 metara. Vred. 16.200 Din.
I.2	kg šivena roba od svilene pletene malerije, višebojena u komada, koji
se na metar prodaje. 5 komada jumpera. Vred. 600 Din. 0.7 kg šivena roba od česte svilene tkanine višebojena. 2 komada bluze. Vred. 800 Din.
2.5 kg krep svilen jednobojen. 48 metara. Vred. 2.500 Din. 9 kg šivene robe od vunene tkanine do 300 gr u 1 m! ukrašena svilenom
pozamenterijom. 42 komada. Vred. 2.700 Din. 1 kg šivena roba od vezova na vunenoj tkanini vezana svilom. 4 komada
marama. Vred. 800 Din. 0.8 kg šivena roba od vunene tkanine do 300 gr u m' višebojena. 3 kom. bluza. Vred. 300 Din.
1 sanduk V G br. 36 brutto 298 kg netto 220-800 kg i to: 44.5 kg polusvilene tkanine desinovane dvobojene odredjene dužine po«
rubljene. 603 komada marama. Vred. 17.800 Din. 52 kg svilena tkanina desinovana dvobojena odredjene dužine porabljena. 797 komada marama. Vred. 41.600 Din. 7 kg polusvilene tkanine višebojene desinovane. 70 m. Vred. 3.500 Din. 7.5 kg svilena tkanina jednobojena. 95 metara. Vred. 6750 Din. 28.3 kg polusvilene tkanine desinovane bojene odredjene dužine porab Ijene. 453 komada marama. Vred. 11.320 Din.
6	kg trake svilene jednobojene. 2800 metara. Vred. 5.400 Din.
7.5 kg pozamentarija svilena jednobojena circa 2000 m. Vred. 6.750 Din. 38 kg šivena roba od pletene svilene materije višebojene, koja se u komadu na metar prodaje. 14 kom. ženskih odela, 32 para čarapa, 254 komada jumpera, 260 kom. kapica. Ukupna vred. 49.000 Din.
II.5	kg svilena pletena materija jednobojena, koja se u komadu na metar prodaje. 60 metara. Vred. 5.450 Din.
7	kg šivena roba od polusvilene pletene materije višebojene u komadu,
koji se na melar prodaje. 23 kom. jumpera. Vred. 4.400 Din.
1	kg šivena roba od vunene pletene materije višebojena u komadu, koji se na metar prodaje. 5 kom. jumpera. Vred. 300 Din.
2	kg šivena roba od svilene elastične tkanine. 12 komada naramnice ir podveze. Vred. 400 Din.
2.5 kg čipke pamučne beljene. 230 metara. Vred. 2.500 Din. 2 kg čipke svilene jednobojene. 7 komada šalova i 200 metara Sipak;> Vred. 3,.000 Din.
2	kg marame vunene štampane. 15 komada marama. Vred. 300 Din.
3	kg šivena roba od česte svilene tkanine jednobojene opšivene svil nom pozamenterijom, marame za naledja, 3 komada. Vred. 3.900 Di Prema gore označenim spiskovima svaka vrsta robe če se prodavf
posebno, a najviše nu jedan paket. Zainteresovanim je dana mogučnost, < mogu robu dva dana pre prodaje razgledali.