Po pošti prejeman:
za
celo leto naprej 26 K — h
pol leta Četrt „ mesec
18,-, 6,50, 2,20,
V upravništvu prejeman:
za
celo leto naprej 20K — h pol leta „ 10 „ — „ «etrt „ „ 5 „ - „ mesec „ 1 „ 70,
Za pošiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Naročnino in inserat« sprejema upravništvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Uredništvo je v Seme-niških ulicah St. 2,1., 17.
Izhaja vsak dan, itvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 91.
V Ljubljani, v soboto 21. aprila 1900.
Letnik XXVIII.
Deset slovenskih slepcev v nemškem Gradcu.
Nemški graški listi poročajo, da so bili odposlanci nekaterih ptujskih občin v posetu pri nemških nacionalnih deželnih poslancih v Gradcu in so prosili za blagohotno podporo glede uravnave Pesnice.
Ti odposlanci so obsojali delovanje deželnih poslancev slovenskih, osobito svojega poslanca dr. Rosine. Priporočali so se pri ces. namestniku, da bi vplival na razširitev poduka v nemščini na slovenskih šolah itd.
Temu činu predstavnikov nekaterih slovenskih občin v Štajerskej se ni čuditi, ako se vpoštevajo vse razmere v tem delu Štajerske. Čudimo so le, da niso mogli nemški nacijonalci več zapeljanih ljudij dobiti, ki bi naj kazali veliko ljubezen slovenskega ljudstva do nemških mogotcev v deželni hiši štajerski, nego so si jih naročili iz ptujskega okraja.
Oglejmo si nekoliko razmere v slovenskem Štajerju.
Cesarska vlada v Štajerski je po svojih birokratih nemška. Okrajni glavarji s političnimi uradniki so večinoma nemškega po-koljenja in nemškega mišljenja. Nekoliko bolje je glede justičnih uradnikov, a i tu je vse preveč zagrizenih nasprotnikov na$e narodnosti. Deželni šolski nadzornik za Spodnji Štajer, za slovenske šole, je znani g Linhart, čigar velika ljubezen do nemštva je znana še s Kranjskega. On jo največji pos pešitelj nemških šol v slovenskih krajih. Nemščina se vsiljuje ljudstvu povsodi, v uradu in v šoli. Ako idemo proti meji nad Mariborom in proti Radgoni, vidimo, da je tam pritisk nemškega jezika od strani birokracijo še silneji in brezobzirneji nego proti kranjski meji.
Srednje šole so več ali manj ponemče-valnice in ne odgojevalnice slovenske mladine. Deželni šolski zavodi, kmetijska šola v Mariboru, deželna gimnazija v Ptuju in meščanske šole so germanizatorični zavodi v pravem pomenu besede.
Ako se naš človek pita na vsakih pet
stopinj z nemškim jezikom in so vsi kulturni zavodi v slovenski krajini te dežele nemški, potem ni čuda, ako se najdejo ne naobraženi ali na pol obraženi slovenski ljudje z mnenjem, da je nemščina tisto čarobno sredstvo, ki jih reši vse bede na svetu.
Ako ima deželni zastop tendenco v svoji službi nastavljati le svoje nemške privržence in so slovenski učitelji, vzlasti ako javno priznavajo svojo narodnost in delujejo za slovensko ljudstvo, pritiskani ob steno, kar se je vzlasti ob regulaciji učiteljskih plač ekla-tantno izkazalo, potem ni čuda, ako se pri teh razmerah ljudstvo demoralizuje in so sadovi tega ponemčevalnega zistema pojavi, kakor je ta iz ptujske okolice.
Tth mož iz ljudstva, te župane in odbornike ne moremo preostro obsojati, saj so ti zapeljanci le žrtev nemškega zistema. Ako možje iz ljudstva hodijo okolu naših narodnih smrtnih sovražnikov in ne uvažujejo naših narodnih imponderabilij, je sicer žalostno, ali narodnih prijateljev med slovenskim svetnim in duhovskim naobraženstvoin je naloga poučiti naše ljudstvo, kakšni prijatelji našega kmeta in naše narodnosti so ti nemški nacijonalci, okolu katerih je lazilo deset slovenskih zapeljancev iz ptujske okolice. Slovenskih naobražencev iz te krajine je, poučiti ljudstvo, komu je vodstvo občinskih zadev poverilo.
Ali pouk ne zadostuje. Kmet je v prvi vrsti dovzeten za materijalne koristi in tisti ima največ trajnega vpliva med ljudstvom, ki se žrtvuje s svojim delom za njegove materijalne koristi. Zato pa apelujemo na slovensko razumništvo na Štajerskem: snujte še bolj pridno nego doslej koristne denarne in gospodarske zadruge, railajznove posojilnice in kmetijska društva. Kmet potrebuje cenenega kredita, potrebuje zadrug za dobro unovčevanje svojega vina, sadja in žita v slovenskem Štajerskem. Pomagajte mu usta-novljati take zadruge in ogromna masa ljudstva bo šla tudi v navdušen boj za narodne pravice.
Sicer z veseljem opazujemo živahno de-lova nje nekaterih slovenskih domoljubov za
organizacijo našega ljudstva na Štajerskem, ali ta pojav iz ptujBke okolice bodi jim bodrilo, da podvojijo svoje delo in da vzdra-mijo tudi one, ki so bili dosedaj bolj mlačni pri delu.
Naš spas, spas slovenskega naroda je v nesebičnem, požrtvovalnem delu za ljudsko naobrazbo in ljudsko blagostanje. Mi smo mal slovanski narod, izpostavljen navalu mo gočnega, agresivnega nemškega življa, kateremu pa gre na roko še vladni zistem, zato pa je treba, da se zavedamo svojega položaja in da razumniki iz naroda organi zujejo narod za borbo na življenje ali smrt naše narodne individualnosti. Naš položaj vzlasti na Štajerskem ni obupen, še razmeroma ugoden, je in ako bomo vztrajni pri narodnem delu, morajo sedaj še nemšku tarsko pobeljene postojanke spodnještajer-skih mest in trgov zopet priti k zavesti svojega slovenskega značaja.
Kakor rečeno, nas ni presenetil in ne precenjamo ta obisk par zaslepljencev pri nemških nacijonalcih v nemškem Gradcu in če so ti tudi slučajno župani in občinski odborniki. Moj Bog! saj imamo celo na Kranj • skem akademično naobražene može, ki iz strankarskopolitičnih ozirov prizanašajo ostankom našega kranjskega nemštva in nemšku-tarstva in s slovensko-nemško liberalno ali-janco na Kranjskem slabe veljavo vBega slovenstva. Ako radikalci pod vodstvom dr. Tavčarja pestovajo nemštvo, ni li potem mogoče, da kmetič, ki se je pri vojakih navadil lomiti nemščino, potuje v Gradec in na pravi reverenco pred nemškimi nacijonalci?
Njemu, kmetiču, je s človeškega stališča lažje odpustiti, ker greši nevedoma, pri nas na Kranjskem pa se indirektno, a ve doma pospešuje nemška veljava iz — strankarskih ozirov, in to je ravno velika sramota in narodna škoda za vse Slovence.
Upajmo, da bode med nami narodnega izdajstva tudi enkrat konec. E.«Betai emar . . Narodnih zastopnikov na Štajerskem pa ostani geslo: Proč od Gradca!
Deželni zbor kranjski.
(9. seja.)
Predseduje dež. glavar Oton D e t e I a. Deželni odbor predloži poročila : da se mestni občini ljubljanski dovoli, da sme mestno grajščino Podturn obremeniti s hipotečnimi kavcijami do najvišjega zneska 140.000 K, o vodovodu za Novo mesto in okolico z dotičnim načrtom zakona, o razširjenju stavbe deželnobrambske vojašnice v Ljubljani. Poročila so se izročila odsekom.
Ustno poročilo upravnega odbora o prošnji županstev občine Rovte, Žiri in Dol. Logatec za izvršitev cestne zgradbe Rovte-Žiri po progi „Sovra" je predlagalo, da dež. odbor še nadalje preiskuje po zvedeneih ali bi bila proga „Sovra« ali vrhniška proga „Račovo" koristnejša, oziroma, da izvede v tem oziru glede preiskav sklepe dež. zbora. Tako jo rešitev te zadeve zopet zavlečena.
Vodovod v Suho Krajino. (Poro čevalec vit. Langer.) Že 1. 1889 je deželni zbor naročil odboru, da izvrši na lici mesta potrebne poizvedbe. To se je zgodilo in 1. 1890 je bil zboru predložen načrt vodovoda, a samo do Ambrusa; troški so bili proračunjeni na 30.000 gld. Poljedelsko mi-nisterstvo pa je izrazilo željo, naj bi se vodovod podaljšal še v druge vasi do Zvir-čega. Tej želji se je ustreglo in 1. 1894 j« dež. odbor predložil celoten načrt, katerega troški so bili proračunjeni na 110.000 gld. A pozneje so je ta načrt opustil zaradi prevelikih režijskih troškov. Dež. odbor jo dobil naročilo, naj skuša vodovod nadomestiti z vodnjaki. Dež. hidrotehnik je naredil načrt za vodnjake, ki pa bi bili še mnogo dražji, a poleg tega še slaba voda. Minolo leto je dož. zbor iznova sprožil vodovodno vprašanje in naročil dež odboru, naj se z udeleženci dogovori glede prispevka k zgradbi vodovoda in troškov za vzdržavanje. Dož. odbor pa jo bil mnenja, naj bi se vodovod napravil samo do Ambrusa in v nadaljnih vaseh pa napajališča. Ta kombinacija pa je naravnost neprimerna, ker bi bili troški še večji in ravno večji del Suho Krajine brez zdrave pitne vode.
LISTE K.
Liberalni piruhi.
Vesti so se širile po Ljubljani, da bo »Slov. Narod« za Veliko noč tako udaril klerikalce, kakor še ni bil nihče udarjen, kar poznamo zgodovino. Vse je že pripravljeno, top je nabasan, samo sprožiti treba, pa bo klerikalizem zadet v srce. Toda to ne bo kaka zastrupljena kroglja, ali sploh taka, kakeršno v poštenem boju rabiti prepoveduje mejnarodno pravo, nikakor ne, kajti ne bode to morda zopet kaka pripovedka iz spoved-nice, ki je popolnoma iz trte izvita in ni mogoče kontrolirati nje resničnosti, tudi ne bo pripovedka o duhovnu, zajeta iz »Arb. Zeitung« ali »Ostdeutsche Rundschau«, kojo izmišljenost so nemški listi uže davno dokazali, ne bo nova »kletev papeža«, ker se je z zadnjič priobčono »Narod« tako neusmiljeno blamiral. Ne, o vsem tem ne bo duha ne sluha. To bo elegantno orožje, ki je za Veliko noč namenjeno, da predre klerikalce. Tako so pravili. In pravili so tudi, da je baje to orožje preskrbel vodji liberalcev jeden izmed njegovih deželno-zborskih kolegov, ob jednem sodnijslt dostojanstvenik. Ta je iztaknil to orožje nekje
v avnirrvi	rvlrrain rrV !rr>_ >.o_Li
vorilo. Ako sta bila le dva liberalca skup, stikala sta modri, seveda inteligentni glavi in šepetala tajinstveno. Kar je pa višjih bogov liberalne stranke, ki seveda posedajo po deželnem zboru, stikali so tudi glave in so tudi šepetali tajinstveno, ali bili so mnogo na boljšem, kot navadni poulični, ali poljski in tratni liberalci, ker so bili v stanu ugasiti silno, neznanski žgočo svojo radovednost. Kazali so si namreč, seveda skrivaj in tajno, list papirja. Tega so gledali, obraz v resnih gubah, in mračilo se jim je čelo. Pogledi pa, škodoželjni in zmagesvesti, plavali so jim proti klopem klerikalnih poslancev. Ljubljanski intelektuelni pa so čakali nestrpno velikonočne številke svojega moni-terja. Klerikalci, to ne bo za vas vstajenja dan !
Naposled je vender lo prišel ta težko pričakovani dan. Hram modric na Kongres nem trgu se je odprl in začeli so iz njega kidati — kristalizovano slovensko politično, versko in literarno modrost »Narod« pa je nastopil svojo velikonočno pot.
V »narodni« gostilni »pri napredni misli« sedela je, dasi je bilo šele popoldne, veliko soboto družba pivcev. Oštir jo nestrpno stopical po pivski sobi in se vodno oziral skozi okno na ulico. „Tako dolgo ga
menek je zastajal, na nervoznem grizenju smodk in hlastnem pitju pa si lahko spoznal, da tudi gostje nekaj nestrpno pričakujejo. ..Nadejati se imamo velikanskega članka ali listka ali kaj druzega tacega", dejal jo diur-nist Pisaček ter si prižigal novo smodko, »moj šel, ki je, kakor veste, zelo dober s Tavčarjem, in torej vo, kaj se kuha, namignil nam je, da bo v tej številki nekaj izrednega. Nalašč so si prihranili to za Veliko noč.« Mod tem pa je bil vstopil v gostilno raznašalec ter brzo, kakor je to navada teh mož, vrgel na prvo mizo pri vratih najnovejšo številko »Naroda".
Hlastno je segel oštir po listu, vrgel kratek ali radovednosti poln pogled vanj, potem pa ga je izročil Pisačku, kot načelniku omizja. „Kjer bo o coprnicah, tisto bo pravo, ker šef jc nekaj tacega govoril", dejal jo Pisaček, odložil smodko, ter brzo pregledoval list. „Že imam ! Možje poslušajte ! Kazenska pravda zoper čarovnice v Ribnici 1. 1701", tako jc pričel s povzdig-njenim glasom brati Pisaček.
Bral je, kako so v Ribnici ujeli žensko, o kateri so sumili, da je čarovnica, kako so jo neusmiljeno mučili celih 22 ur, da jo naposled v silnih mukah priznala, kar so ho-hoteli, da zna namreč res čarati, da jc s hu
sled na smrt z mečem, truplo njeno pa naj so sežge. Sodili so jo cesarski sodniki, ki so na sodbi podpisani, med njimi doktor prava. Bolj ko je "bral Pisaček proti koncu, bolj mu je pojemal glas, bolj so mu jo daljšal obraz in povešal nos. Tudi ostali bo začudeno gledali. »Ali jc to vse?« povpraševali so. »Vse,« odgovoril je tiho Pisaček. Potem pa ga jo zgrabila jeza. »Kje je tu kaj proti klerikalcem, duhovna še zraven ni ' bilo in čarovnica je bila obsojena po cesarski postavi in od cesarskih sodnikov. Kolikor iz šole vem, so bili duhovni zoper pravde proti čarovnicam in Fr. Spee, ki je bil celo jezuit, je že začetkom 17. veka najbolj deloval za odpravo teh pravd. To jo zabavljanje tedanjim postavam, ki so žo davno odpravljeno, in pa tedanjim sodnikom, ki so že davno mrtvi, ne pa udarec za klerikalce. »Nar.«jev svojem teženji po novih udarcih proti klerikalcem je že kar smešen, to moram priznati, dasi sem liberalec. Plačat!« — Tako je govoril Pisaček in počasi odhajali so gostje »Napredne misli«, duševno potrti in v nadah goljufani.
Po praznikih pa bo jo oglašal pri voditeljih liberalcev g. Vrček. Kakor kaže že njegovo ime, je ta možak liberalen agitator. »S tistim člankom o copernicah ste naredili ne- ,
Poročevalec je predlagal, da se predloži nov načrt za celo Suho Krajino do Zvirč, da se dogovori z udeleženci v svrho zagotovitve a) njih 20% prispevka za izvršitev projekta o napeljavi vode, b) stroškov za vzdržavanje vodovoda in c) pokritja vsakoletnih režijskih stroškov.
Posl. dr. Žitnik se vime prebivalcev dotičnih krajev strinja z odsekovem poročilom. Stvar se je radi tega zavlekla, ker ljudje nikdar niso bili na jasnem, koliko bodo morali plačevati. Prosi dež. odbor, da bi poročevalca dež. odbora osebno poslal na lice mesta, da se z ljudmi natančno glede stroškov in prispevanja dogovori. Sprejeto!
Po tem poročilu finančnega odseka sledila so še nadaljna odsekova poročila :
Pedagogiško društvo v Krškem je prosilo podpore za odkup nekaj za obrtne nadaljevalne šole potrebnih knjig. Prošnja se odstopi dež. odboru, da knjige pregleda in če so za imenovane šole pripravne, stavi primerne predloge.
Odgonski sprevodnik Matija Eppih je prosil za zvišanje pokojnine. Se mu dovoli 25 gld., ako da tudi štajerska dežela isto svoto.
Muzejsko društvo na Kranjskem je prosilo, da se mu da podpora za društvene namene. Se dovoli 800 kron.
Prošnja Jožeta Grilca iz Klenila, da se mu dovoli nagrada za izkopanine, katere je oddal dež. muzeju, se odkloni.
Prošnja prostovoljnega gasilnega društva v Št. Rupertu na Dolenjskem za podporo se je izročila dež. odboru.
Županstvo v Preserji v ljubljanski okolici prosilo je, da bi se mu dovolil prispevek 1000 kron k stroškom za ustanovitev želez, postajališča. Poročevalec je bil dr. Schaffer, ki je bil mnenja, da morajo povsod dotične stroške nositi interesentje. Predlagal je, da se prošnji ne ugodi, ker bi sicer take prošnje naraščale.
Posl. Hribar pravi, da se ugodi prošnjam o veliko manj važnih zadevah. Pri postajališču so interesovane tudi sosedne občine in Ljubljana. Predlaga, da se občini Preserje izplača 500 kron.
Posl. J e 1 o v š e k pravi, da je občina Preserje morala napraviti novo pokopališče, velike stroške je imela z šolskim vrtom, napravo potov, zato ne more zmagati pre-obilo druzih stroškov. Da se promet na južni železnici povzdigne, je interes dežele, ki je angaževana pri delnicah. Podpira predlog posl. Hribarja.
Predlog posl. Hribarja je bil vsprejet z glasovi slovenskih poslancev.
Kmetijska podružnica na Planini pri Vipavi je prosila podpore za napravo ma-tičniaka za ameriški les. Se po poročilu posl. Langerja ne ugodi.
Nadučitelju Janku Jegliču se je po poročilu posl. P o v š e t a dovolila naprošena podpora za udeležitev dunajskega tečaja za zdravljenje jeclajočih otrok v znesku 100 K.
Prošnja občin Radovljica, Kropa, Kam-
nagorica in „Slov. plan. društva" v Radovljici, da se jim dovoli prispevek k troškom za napravo brvi čez Savo pod Mošnjami, se reši po poročilu posl. M o d i c a ugodno s podporo 300 kron.
Kmetijska podružnica v Novem mestu je prosila za prireditev cepilnih tečajev na Grmski šoli. Prošnja se odstopi deželnemu odboru.
Krajni šolski svet v Toplicah pri Novem mestu je prosil za prireditev cepilnih tečajev na Grmskej šoli. Poročevalec posl. Modic. Prošnja se odkloni.
Terezija Sever v Velikem Otoku prosila je, da bi se ji odpisali oskrbni stroški 1028 kron 36 h po njenem pokoj, soprogu. Prošnja se odstopi dež. odboru v nadaljno poizvedovanje.
Županstvo v Hotiču pri Litiji prosi, da bi se ondi uravnala Sava. Poročevalec poslanec Po v še kaže na to, kolika škoda se občini godi. Sklene se, da dež. odbor poprosi vlado, da prične skrbeti za uravnavo onega dela Save.
Mlekarska zadruga v Cerknici je prosila za podporo. 0 prošnji je poročal posl. Majaron. Prošnja se je odstopila dež. odboru v primerno rešitev.
Prošnja Ivana Škrjanca, mizarja v Ljubljani, da se dovoli podpora siroti Mariji Stalcerjevi, se izroči dež. odboru, da dobi sirotinsko ustanovo.
Zaklad za javna dela in pov-zdigo dež. kulture. Minolo leto je dež. zbor sprejel načrt zakona o ustanovitvi zaklada za melioracije in javna dela. Toda načrt zakona ni bil potrjen, ker fin. minister-stvo ni moglo ustreči vsem željam glede raznih olajšav. Vsled tega je treba načrt zakona nekoliko spremeniti. Dež. odbor je sedaj predložil premembo zakona. Po tem zakonu dežela najame 4 milijone kron posojila po 4 %, posojilo se mora vrniti v 50 letih. V ta zaklad se stekajo vsi dež. doneski za dež. kulturo, za okrožne in občinske belnice, ceste in druga javna dela, vsa posojila za vinograde, šole in ceste ter vsi državni doneski v te namene. Iz najetega posojila pa se sme ena tretjina porabiti za nepovratne podpore, dve tretjini pa samo za brezobrestna in obrestna posojila. Ta posojila se morajo praviloma vrniti v 20 letih, izjemoma v poznejši dobi. Posojila in doneski se bodo dajali okrajem, občinam, zadrugam in zasebnikom na korist dež. kulture ali za taka javna dela, ki so važna za promet, zdravstvo in iz drugih javnih ozirov.
Poročal je posl-iSchaffer. Sklene se do-tični zakon.
Zakon o skrbi za prazgodovinske in sta rinske najbo v vojvodini Kranjski. Poročal je posl. Šubic.
V deželnozborski seji z dne 24. marcija 1. 1892. se je v interesu arheologičnega pre-iskavanja dežele in v interesu stanovitne znanstvene uporabe njenih bogatih prazgodovinskih in starinskih najdeb sploh, kakor tudi v svrho vzdrževanja zgodovinskih spo-
menikov dežele Kranjske in v istih varstvo proti brezmiselnemu izkopavanju deželnemu odboru naročilo, predložiti deželnemu zboru v prvem prihodnjem zasedanju načrt zakona, s katerim bi se obstoječi nedostatki odpravili ter zagotovila prazgodovinskim in starinskim najdbam ona skrbljivost dežele in državnih oblastev, katera bi dosego smotra, označenega v gori navedenem sklepu deželnega zbora zajamčila ali vsaj omogočila.
Deželni odbor se je odločil za tak korak ter predložil načrt zakona v ustavno obravnavo.
Poročevalec je po zanimivih izvajanjih o roparskem izkopavanju trdil, sosebno, da osebe, ki deželi pomagajo pri izkopavanju starin, niso za svoj posel sposobne, in predlagal, da se predloženi zakon odobri.
Poslanec Wurzbach je modroval proti § 1. in § 2. predloženega zakona, da bi ne bilo lepo, ko bi kratil dež. zbor komu lastninsko pravico. Ta zakon je star piske r Zelo kruto nadlegovanje občinstva se je go vorniku zdelo, da bi moralo občinstvo vsako najdeno staro stvar naznanjati. Izvoz starin se s §§ ne bo preprečil. Dežela potrebuje za starine samo denar, ne zakonov. Govornikova izvajanja so obujala hrupno ve selost.
Posl. S c h w e g e l pravi, da ima načrt zakona namen spoznati, kako je mnenje vlade v kočljivem vprašanju. Ako vlada ne bode hotela predložiti zakona v Najvišje potrdilo, morala bode povedati, zakaj. Na slične odgovore vlade mora čakati pač več let, kar se godi tudi z zakonom v imenovanem vprašanju iz 1. 1893, torej predloženi načrt zakona ni primeren pot, da bi prišli do pravega zaključka.
Predlaga, da se danes predloženi zakon izroči deželnemu odboru nazaj z naročilom, da izposluje do prihodnjega zasedanja mnenje vlade o predloženem načrtu in onem iz leta 1893.
Dr. Tavčar, kot starinarski poročevalec, pravi, da je nezdrav otrok predloženi zakon njegov. Lani je dal deželni zbor naročilo, da se mora stvar rešiti. Zakone na pravljati na takem kočljivem polju je težavno. Šubic je sladko govoril, preveč je pa, da je očital, da je deželni odbor udeležen pri roparskem kopanju. Lopat se mora posluževati, katerih imamo. Glavna lopata je Pečnik, a ta lopata je za nas nepristopna. Deželni odbor ima tisti materijal, ki je v deželi navzoč. Muzej se mora od vrha do temelja korenito reorganizirati, potem bo boljše. Schvveglov predlog se mu zdi umesten.
Poročevalec Šubic pravi, da si ne ob-ljubuje mnogo o predlogu barona Sch\vegla. Vlada se ni osem let izrazila, torej se bode pač težko tekom jednega leta.
Vrši se glasovanje o Schvveglovem predlogu. Deželni glavar: Predlog je skoro jedno-glasno vsprejet. — Poslanec Kalan: Skoro še ni nikoli zajca ujel. (Živahna veselost.)
O samostalnem predlogu poslanca dr. Ign. Žitnika in tovarišev glede živinskega
prometa z Ogersko je poročal v ime upravnega odseka posl. Lenarčič. O poslanca Žitnika predlogu smo že poročali. Dež. zbor je pritrdil njegovemu predlogu po nekaterih izvajanjih poslanca Schweglja. (Konec prih.)
Vinska klavzula.
V dež. zboru kranjskem je dne 19. t. m. poslanec dr. Žitnik utemeljeval predlog, da naj bi se izpustila klavzula glede carine od vina iz pogodbe z Italijo ter primerno zvišala carina od italijanskih vin. Do-tični govor slove:
I.
Kakor znano, je naša država koncem 1. 1891 sklenila nove trgovinske in carinske pogodbe z Nemčijo, Italijo, Belgijo in Švico za dobo 12 let. Te pogodbe potečejo koncem 1. 1903. Vsaka taka pogodba je nekak kompromis mej državami, da si mejsebojno urede in zagotove izvoz, oziroma uvoz raznih pridelkov in izdelkov. Ako ne že letos, gotovo pa se bodo prihodnje leto vršile nove obravnave in pogajanja o obnovitvi trgovinskih pogodeb, ki so največjega pomena za gospodarski razvoj naše države in posameznih kronovin. Zato je umestno in potrebno, da se o pravem času oglasijo javni zastopi ter izrazijo vis. vladi želje in zahteve glede posameznih določb v pogodbah.
Ena tacih določeb, ki je v zadnjih letih imela za vinorodne pokrajine v Avstriji jako škodljive posledice, je takozvana »vinska klavzula« v točki 5. III. konečnega zapisnika o pogodbi z Italijo. Ta klavzula slove:
»V slučaju, da tekom pogodbe Italija določi carinsko postavko 5 frankov 77 cent. ali pa še nižjo za uvoz vin, velja ta postavka tudi za vsa vina iz Avstro-Ogerske. V tem slučaju se zaveže Avstro-Ogerska, da »ipso facto« italijanskim vinom dovoli posebne olajšave, ki so navedene v št. 5. III. glede tarife B (carine pri uvozu v Avstro-Ogersko) konečnega zapisnika o trgovinski in brodarski pogodbi z dne 27. dec. 1878. Carina v tem slučaju znaša 3 gld. 20 kr. za 100 kg. vina, ki se v sodih po suhem ali po morju uvaža v Avstro-Ogersko«.
To je ona klavzula, proti kateri smo zadnja leta čuli toliko opravičenih pritožeb. Ta klavzula je »unicum« v pogodbi, ker določa nestalno carino, katero je mogla itali-jenska vlada znižati od 20 na 3 gld. 20 kr. ali pa še nižje.
Pogodba z Italijo je bila že dne 6. dec. 1891. v Rimu podpisana, a dne 12. januv. 1892 je poslanska zbornica drž. zbora pričela debato o njej. Poročevalec dr. Halhvich je sam naglašal, da sta v nagodbi dve »črni točki«, in sicer carina od platnenih izdelkov in vinska klavzula. Manjšina pogodbenega odseka je predložila svoj poseben votum, da se namreč vinska klavzula izpusti in določi stalna carina. Ta votum so podpirali in v zbornici zagovarjali mej drugimi poslanci dr. Klaic, baron Dipauli in Robič. Obširno so dokazovali škodo, ki preti avstrijskim vino-rejcem vsled znižane carine od italijanskih
pa bodo to Vašo blamažo izkoristili in pri mestnih volitvah nastopili. Precej mi dajte za voz in cerengo, da grem pobirat pooblastila, mogoče se da še rešiti naša sveta reč.« Tako je govoril Vrček in oči so se mu svetile, ko se je spomnil »cerenge«. Gospodje pa so zdihovali in strah jih je prevzemal. »Če nam Kristan s svojimi socijalisti ne pomaga, kaj bo!« Tako je bilo njih zdiho-vanje.
Na Vestfalskem.
Piše J. Knific.
VIII.
Bornig-Sodingen 4. aprila.
Kar me je posebno zanimalo na Vest-faskem, to so katoliški učitelji in šolska mladina. Vsak dan, po leti in po zimi, so šolarji pri sv. maši, in ne samo v Sodin-genu, marveč povsod na Vestfalskem. In kako lepo se obnašajo otroci v cerkvi ! Dečki na jedni, deklice na drugi strani, vsi v najlepšem redu.
Pa kako lepo so peli pri sv. maši! Nikdar bi ne bil pričakoval kaj tacega od šolske mladine. Peli so latinsko črno mašo od kraja do konca ; kirije, graduale, ofertorij,
--K.--..»in . ni iivvt rlalaln nibal/iK tfliaV In
ta pravilna izgovarjava ; ne, pri nas kaj tacega ni mogoče. Razun nekaterih latinskih maš znajo otroci peti do tristo nemških pesmij. Vsak otrok ima zbirko pesmij, zaznamovanih s številkami, V cerkvi vise table, na katerih so napisane številke. Te številke pomenijo : danes bomo peli iz zbirke te in te pesmi. Ob jednem z otroci poje ljudstvo. Tako bodo prešle pesmi ljudstvu v kri in meso; vsak odrasli človek bo znal peti veliko število cerkvenih pesmij. In vse to je sad neutrudnega delovanja vestfalskih učiteljev !
In ti učitelji! Povsodi mi jih hvalijo : od vrlega g. kaplana do priprostega delavca. Kako izvrstni vzgojitelji so to ! »Vse drugače kakor pri nas na Slovenskem«, mi je zatrjevala ta ali ona mati. In vse to vsled tega, ker učitelji ne samo otroke uče, marveč so jim tudi v dejanju najlepši zgled krščanskega življenja. »Lahko vam rečem, da izmed štirih učiteljev in dveh učiteljic v Sodingenu ni nihče izostal od peterih šolskih maš, in naj bi imel še tako tehten vzrok. Vsak dan, v mrazu in vročini, dohajajo otroci v cerkev, in učitelji z njimi. O vestfalskih učiteljih lahko rečem, da večina vsakih šest tednov prejema sv- 7.akramente, veliko vsak	Mnogo ie učiteljic, ki iih
prejemajo vsak teden«. Poslušal sem in poslušal. »Pa kako je to mogoče ?« ga vprašam. »Učitelj mora otrokom dajati lep zgled«, mi odgovori. »Učitelj, ki ne živi strogo krščansko, nima pri ljudeh nobenega spoštovanja«. »Ali pri vas v Avstriji ni tako ?« me vpraša. »Ne povsodi«, mu odgovorim.
Na Vestfalskem hodijo otroci in učitelji celo leto vsak dan k sv. masi: to mi ni hotelo iti s pameti. In pri nas? Vem za kraj na Slovenskem tam doli, kjer je v mesecu majniku želel dotični g. župnik, da bi šolska mladina vsaj ob torkih in petkih prihajala v cerkev. Toda učiteljstvo se je uprlo, češ, da je še premraz ; otroci bi se utegnili prehladiti. Da res, mraz je tudi v lepem mesecu Marijinem, toda ne v naravi, marveč le v srcu nekaterih »modernih« slovenskih učiteljev !
Zares, katoliško šolstvo na Vestfalskem je pravi zgled verskega šolstva. Koliko se otroci nauče! Neverojetno. In kar je še več vredno ko poduk, je krščanska vzgoja. In ravno ta se v Avstriji zelo zanemarja. Država želi, da se otroci nauče kolikor mogoče veliko, da bi se pa otroci po šolah vzgajali, to se pozablja popolnoma. Pač ne pomisli, da se bo vse nakopičeno znanje enkrat razsulo v nrah in pepel: kržčanfika
vzgoje sploh ni, in ljudje »e takoreč podivjajo bolj in bolj. To je ravno sad onega hva-lisanega državnega interkonfesijonalnega, rec-tius : brezverskega šolstva, za katero ao ogrevajo pred vsem moderni slov. učitelji.
Včeraj popoludne sva šla pogledat v so-dingensko šolo: šest razredov ima, tri za dečke, tri za deklice. Ravno so manjši otroci prihajali iz šole. Kako se jim žari obraz; kako ljubeznivo te pogledujejo. Prihajajo k tebi, ne da bi poljubljali roko, marveč dati jo samo podajo, kakor si prijatelja sežeta v roke v znamenje prijateljstva. Res, lepa navada to ! Vrsta za vrsta je prihajala, vsi istotako veseli, istotako ljubeznivi. Človeku se kar milo stori pri tem pogledu.
Pridejo učitelji in učiteljice. Že na obrazu ee jim bere, da morajo to biti dobri krščanski ljudje. Čutijo se počeščene, da govore z duhovnikom. Saj nimajo nikogar, s komur bi se mogli prijateljsko pogovoriti. Tako ljubkega občevanja med duhovnikom in učiteljem še nisem videl, kakor je tukaj na Vestfalskem. »Učitelj je duhovniku glavna podpora«, mi je pripovedoval g. Floren.
Ogledala sva si šolo. Vodil naju je g. nadučitelj, ki je med vsemi učitelji najbolj prijazen. Res čedne sobe imajo otroci, oprav-liene z vanmi potrebnimi učili. Kar mi ie
vin. Od 1. 1878 do 1887 je pač veljala ta znižana carina, a po dogovoru z Italijo z dne 27. dec. 1887 s« je zvišala na 20 gld. Sicer je hila tudi v tem dogovoru, ki je bil sklenjen za štiri leta, ona klavzula, po kateri bi bila italijanska vlada lahko znižala carino; vendar se Italija te klavzule do I. 1892 ni poslužila, da bi Avstrije ne opozorila na nevarnost znižane carino. Naglašati pa je treba, da so bile tedaj tudi druge razmere. Italija je 1. 1887 pridelala okoli 20 milijonov hI. vina, a 1. 1891 pa že 40 milijonov hI. Italija tedaj tudi ni še bila v gospodarskem boju s Francosko. L. 1887 se je i« Italije v Francijo izvozilo se 2,782 000 hI. vina. L. 1888 pa so Francozi zaprli uvoz italijanskih vin in 1. 1890 so Italijani na Francosko izvozili samo še 19,583 hI. Italija je torej potrebovala novega trga in tega si je poiskala v Avstriji.
sicer so proti vinski klavzuli tedaj v zbornici govorili še razni poslanci, toda pogodba z Italijo je obveljala pod varstvom nemške pogodbe ob sviranju godbe trodr-žavne zveze. Dne 19. januvarija 1892 je poslanska zbornica z 211 glasovi proti 88 vsprejela tudi vinsko klavzulo.
Poročilo odsekove večino samo naglaša, da je »ta posebna določba neopravičena žrtev Italiji«- Vlada je sicer v odseku in v zbornici naglašala, da se Italija ne bode poslužila te klavzule. Toda dejstva so poka zala nasprotno. Italijani so komaj čakali, da stopi pogodba v veljavo, in že dne 10. avgusta 1892 je ukaz avstrijskih ministerstev za finance, trgovino in poljedelstvo italijanskim vinom znižal carino od 20 gld. na 3 gld. 20 kr. Posledica se je takoj pokazala: cena italijanskim vinom je pala od 30 na okroglo 11 gld. S to ceno naša domača vina pač ne morejo tekmovati. In ta slaba, za naše vinorejce škodljiva posledica se kaže v številkah. Leta 1891 se je po uradnih izkazih iz Italije v Avstrijo izvozilo vina in grozdja 7885 kvintalov, leta 1892 pa kar hipoma 476.629, leta 1893 že 1,189.151 in leta 1898 1,507.994. Nasprotno pa je šlo leta 1891 avstrijskega vina in grozdja v Italijo 3514 kvintalov, potem vsako leto manj in leta 1898 samo še 1529.
Vinoreja je neke vrste industrija, ki zahteva mnogo kapitala in dela. Toda italijanska konkurenca je našim vinorodnim deželam naredila mnogo škode. In morda se ne motim, ako trdim, da je ravno ta silna konkurenca prisilila mnoge naše vinorejce, da so začeli delati petijot, ker drugače niso mogli tekmovati. Slišijo se sicer posamezni ugovori, da je vino vsled klavzule cenejše. Na to odgovarjam, da imajo dobiček v prvi vrsti prekupci, a ne konsumentje. Italijanska vina mešajo z domačimi in jih mnogokje prodajejo kot pristno domače vino. A ne glede na to smo dolžni varovati domačo vinorejo. Dežela in država pospešujeta vino rejo in podpirata vinorejce, da si obnove svoje po trtni uši opustošene vinograde.
posebno ugajalo, so bili v vsaki sobi umetno izrezljani križi, večinoma šc okrašeni z zelenjem. »Da so razpela v šoli kolikor mogoče lepa, umetna, na to se pazi«, je razlagal g. nadučitelj. V vsaki šolski sobi vise tudi slike treh nemških cesarjev: Viljema I., Friderika in Viljema II.
Zopet Bem obiskal Slovence ; zopet smo se pogovarjali v mili materinščini. Večinoma so iz Spodnjega Stajerja, pa tudi nekaj Dolenjcev je vmes. Večinoma so delali že v Trbovljah. Imeli so prijatelje na Vestfalskem, ki so jih zvabili sem gori, in Sondingen jim je postal nova domačija. Zaslužek imajo dober; po šest mark na dan; mesečno torej do 180 mark. Ce kedo dela čez normalni osemurni delavnik, zasluži mesečno do 200 mark. Pa je tudi življenje precej drago, in odtod pride, da si malokdo nabere kaj premoženja. Seveda glavni vzrok tiči nekje drugje, namreč v pijančevanju.
Zvečer smo imeli sklepno pobožnost: pridigo in pete litanije. Vreme je bilo precej slabo; brila je prava kraška burja, sneg je naletaval po malem. Pa vendar se je zbralo dokaj Slovencev. In zopet se je razlegala po tem zasilnem svetišču lepa slovenska pesem. Danes so prišli zadnji Slovenci spolnit svojo velikonočno dolžnost.
Mnogo se je že storilo in naše vinske gorice bodo s časom zopet rodile dovolj zdravega vina. Upanje je, da bode domače vino imelo tudi primerno ceno. To pa bode le tedaj mogoče, ako omejimo konkurenco italijanskih vin.
To konkurenco pa bode mogoče omejiti, ako se carina od italijanskih vin pri merno zviša. Zato predlagam v svojem in v imenu tovarišev: Visoka zbornica skleni: 1. Visoka c. kr. osrednja vlada se pozivlje, da pri bodočih obravnavah z Italijo glede nove trgovinske pogodbe ne vsprejme vinske klavzule, ampak primerno zviša carino od italijanskih vin. 2. Dež. odboru se naroča, da ta sklep prijavi vis. vladi.
Politični preg-led.
V Ljubljani, 21. aprila.
Državni zbor in delegaciji. Defi-nitivno je sedaj določeno, da se snide državni zbor dne 8. maja in dne 12. maja se prične delegacijsko zasedanje v Budimpešti. Da zboruje državni zbor istodobno z delegacijama v Budimpešti, je sicer nekaj nenavadnega. Zadnji tak slučaj se je pojavil v letu 1896. Opravičuje ga pa obilica nujnega dela v dunajskem parlamentu. Sicer pa poslanci itak ne bodo posebno ovirani vsled istodobne delegacijske sesije. Dne 11. maja se namreč v državnem zboru prekine s plenarnimi sejami in bodo mej delegacijami zborovali samo odseki, mej njimi posebno odsek za rešitev češko-nemškega vprašanja, ki se bo pečal z vladnim jezikovnim načrtom in ki bo izvoljen takoj v prvi seji, in pa finančni odsek. Listi sicer poročajo, da bodo Mladočehi odločno ugovarjali delovanju drž. zbora mej delegacijami ter da bodo onemogočili razpravo v odsekih, toda ta vest še ni posebno potrjena.
Čehi in obstrukcija. V zadnjem času so se oglasili v javnosti kar štirje mlado-češki voditelji, namreč posl. Pacak, Kramar, Kaizl in Engel. — Vsi so seveda obširneje govorili o sedanjih spravnih pogajanjih in o vladnem načrtu za rešitev jezikovnega vprašanja; pretili so tudi z brezobzirno obstrukcijo, ako ob otvoritvi državnega zbora ne dobi češčina zajamčene jednakopravnosti pri vseh uradih na Češkem in Moravskem v notranjem in zunanjem občevanju. A tu pa niso bili jedini vsi voditelji. Posl. dr. Kaizl je sicer še za obstrukcijo, a bolj milo, posl. dr. Engel je pa naravnost proti obstrukciji in za njim stoji precejšnja večina čeških zaupnikov. Poslednje mnenje zastopa tudi »Moravska Orlice«, ki pravi, da je cela vrsta poslancev v mladočeškem klubu načelno proti obstrukciji. Boje se namreč, da bi vsled ob-strukcije ne bilo onemogočeno samo parlamentarno delovanje, marveč z njo bi se str moglavila tudi vlada, kateri bi morda sledilo Slovanom še bolj nasprotno ministerstvo. Po vsem tem soditi, obstrukcija mladočiškega kluba še ni zagotovljena, posebno še vsled tega, ker je konečno vendarle mogoče, da predloži vlada tak jezikovni načrt, ki bo VBaj deloma vsprejemljiv.
Protirimsko gibanje. Schonererjevo glasilo »Unverfalschte D. Worte« naznanja, da se je po 14mesečni silni agitaciji vendarle nabralo prvih 10.000 odpadnikov, ki so Schonererju naznanili svoj izstop iz katoliške cerkve. Razdele se ti odpadniki po poročilu imenovanega lista po posamnih kronovinah takole: Na Češko jih odpade 5519, na Nižjo Avstrijo 2124, Štajersko 1398, Moravsko 364, Gorenjo Avstrijo 158, Solnograško 101, Koroško 99, Tirolsko 78, Šlesko 23, ostanek 136 se razdeli na posamne kraje tu- in inozemlja Toraj celo v inozemlju je moral Schonerer bobnati za odstop. Koliko jih je od teh odpadnikov dobila »vsenemška« cerkev, tega Schonererjevo glasilo ne pove Zelo značilen je sklep Schonererjevega ra čuna, ki se glasi: »Tudi v nemškem cesarstvu, v ostali Avstriji in v inozemlju so priglašeni prestopi«. To je pač prusolilska geografija. Protirimski agitatorji store pač najbolje, ako se sami izselijo v Nemčijo in ostalo inozemlje. 10 tisoč konvertitov vzemo lahko seboj, saj so itak samo na papirju.
Bursko poslanstvo v Evropi. Štirje zaupniki južnoafriških republik bivajo že nekaj dnij v Evropi, in sicer notar Fisoher, naj-
vplivneja oseba v Oranje državi in desna roka Steynova, kot voditelj deputacije, potem Wolvarans, Bur od nog do glave, prvi predsednik izvršujočega sveta v Transvalu, nadalje Wessels, predsednik ljudskega zastopa v Oranje, rodom iz kapske kolonije in pravi Bur. Spremlja jih kot tajnik de Breune, pet let v Transvalu bivajoči kapski planinec. V Haagu vodita deputacijo poslanika Leyds in Millner. O namenu potovanja teh mož po Evropi se ne ve nič gotovega, ker možje ne marajo ničesar razodeti. Vendar je pa vsakomur jasno, da hoče odposlanstvo Evropi pojasniti vzroke sedanje vojske in pa prositi posredovanja pri evropskih velesilah. Vprašanje navstaja sedaj, ali deputacija dovrši svojo nalogo. Na to se splošno odgovarja z ne. Buri se ne smejo nadjati, da bi našli v Evropi zaželjeno pomoč. Nizozemska kraljica Viljemina in njena mati sta sicer kar naj-prijazneje vsprejeli burske zaupnike, toda kaj jim koristi naklonjenost male državice, ko s.) v Berolinu namignili odposlanstvu, naj nikar ne hodi na cesarski dvor, ker bi nič ne opravilo. Ta vest jim je došla iz one Nemčije, ki jim je v letu 1895, ko niso ape-lovali na tujo pomoč, sama svetovala, naj se obrnejo do »prijateljskih velesil " In Avstrija? Grof G jluhovski je že pred nekaj dnevi povedal javnosti in seveda b tem tudi Burom, da so ti pričeli vojsko in ne Angleži, in da so toraj Buri zakrivili vse nezgode. Kam naj se toraj še obrnejo ? Jedina Rusija jim morda pojde na roko, a še ta bo računala z Nemčijo in Avstrijo. Deputacija se bo vrnila domov s prepričanjem, da pravična stvar v Evropi ne more najti zagovornika.
Z otvoritvijo pariške razstave se pečajo kajpada tudi vsi francoski katoliški listi. Najdalje se seveda mude pri Loubeto-vih besedah »pravičnost, dobrota, morala, al-truizem«, ki jih je omenjal tudi Millerand. »Kako naj se resno govori o Millerandovem altruizmu,« pravi „Gaulois«, onega Mille-randa, ki pripada vladi, ki ne pozna niti ljubezni do bližnjika, niti dobrote, ne pravičnosti, ki je prepovedala mornarici veliki petek razobesiti črno zastavo v znak žalosti, kar je bilo od nekdaj v navadi, ki je veliko soboto okrasila vsa javna poslopja radi svetne slavnosti, ki predlaga zbornici zakone proti redovni duhovščini in župnikom, na podlagi katerih bi se morale cerkve jednostavno za pirati, ako bi jih zbornica odobrila. V istem smislu pišejo ostali katoliški listi, a tudi drugi časniki, ki ne trobijo naravnost v vladin rog, se zgražajo nad vladnim pošto panjem.
Ruski car v Moskvi. Pravo središče ruskega carstva, reprezentacije nepokvarje-negu ruskega duha in jedinosti različnih ruskih rodov, starodavna Moskva ima sedaj v svoji sredi svojega carja. To je velevažen, v zgodovini ruskega naroda redek dogodek, kajti odkar se jo preselil dvor iz Moskve v »vserusko državno pisarno«, za kar smatra narod Petrograd, je ta obisk še le četrti. Prva je bila o velikonočnih praznikih v Moskvi carinja Katarina Aleksejevna 1. 1775, za njo car Pavel Petrovič v aprilu 1797 in potem 1. 1849 tudi o Velikinoči car Nikolaj I. Le v Moskvi, meni pravi Rus, se počuti car domačega in mej svojimi, le tu more spoznati pravo rusko narodno dušo. Umevno je vsled tega, da se povodom tako redkega obiska pričakuje izrednih presenečenj bodisi v notranje ali zunanje političnih vprašanjih. V koliko se obistini to pričakovanje, poka zala bo bodočnost.
Ruski načrti na afganskl meji so kajpada izredno vznemirili ondotnega emira. Mož se radi tega britko pritožuje v nekem pismu, ki ga objavlja »Times«. Pred vsem je pa emir nejevoljen, da ga je v trenutku največje nevarnosti zapustila Anglija. Nad 21 let je bil emir zvest zaveznik An-
stana, objednem se pa tudi pokaže, da bo v tem slučaju Indija imela sama seboj dovolj opravila in ne bo mogli misliti na zaveznika v Afriki.
TedeiiMki koledar.
Nedelja, 22. aprila: 1. povelikonočna, bela; evang.: Jezus se prikaže pri zaprtih vratih. Jan. 10. Soter in Kaj. — Ponedeljek, 23. aprila: Vojteh šk. — Torek, 24. aprila: Jurij m. — Sreda, 25. aprila: Marka evang. — Četrtek, 26. aprila: Klemen in Marcelin mm. — Petek, 27. apr.: Fidel bigmar., Peter Kaniz - Sobota, 28. aprila: Vital, Pavel od Križa,—Sol nce izide 25. aprila ob 5. uri, zaide pa ob 6. uri 56 minut. — Lunin spremin: Zadnji krajec 22. aprila ob 3. uri 31 minut popoludne. — M usica s a c r a v nedeljo dne 22. aprila: V stolni cerkvi velika maša ob 10. uri: Uecilijino mašo zl. Ad. Kaim, Aleluja in verzikla Ant. Foerster, olertorij G. E. Stehle. — V mestni cerkvi sv. Jakoba velika maša ob 9. uri: Missa Pa-triarchalis v C-dur zložil Lor. Perosi, gra-duale Foerster, ofertorij »Angelus Domini« zl. G. E. Stehle.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 21. aprila.
Deželni zbor. Današnja seja jc trajala do */« na 3 uro popoludne. Pri točki „De-želna kultura" je poročevalec Lenarčič ogdrnjal nekatere posojilnice češ, da imajo premal reservni zaklad, ter je svojo modrost posvetil v prvi vrsti letopisu »Gospodarske zveze." Poslanec Pakiž je tekom razprave predlagal, da se preskrbi primerno drž. in deželno podporo za nadaljevanje del pri vodnih požiravnikih njegovega volilnega okraja. Sprejeto. Poslanec K o š a k se je oglasil za uravnavo vode v obč. Grosuplje in Št. Jurij, posl. Modic za cerkniški vodovod, poslanec Papež je intcrpeliral glede vodovoda v vasi Raka, o uravnavi voda v Vipavski dolini jc govoril poslanec Božič injc referent v dež. odboru o „deželni kulturi" Povše vsem gg. dal jako zadovoljna pojasnila. Dalje je povdarjal posl. Kalan važnost in potrebo vodovoda za Kranj in okolico ter vprašal, ali se jo zgodilo vse potrebno, da ta zadeva pride še v tem zasedanju na vrsto. Por. Povše je pojasnil, da so projekti pripravljeni in da se še v tem zasedanju ta predloga predloži dež. zboru. Obširneje poročamo prihodnjič. Prihodnja seja bode v torek in se tedaj nadaljuje razprava o dež. kulturi in šolstvu.
Osebne vesti. Umeščen je bil danes na župnijo Jesenice č. g. Avg. Šinkovec.
Premeščen je č. g. J. č e m a ž a r , kapelan v Selcih, v Radovljico. — Umrl je v Požegi znani slovenski pisatelj Ant. Kos. — Notar dr. Albert Rumer je prestavljen iz Bovca v Sežano, kamor pride notar dr. Anton Ballaban iz Gorice. Dr. Viktor Rumer pride kot notar iz Trsta v Gorico, notar Aristides Constantini pa iz Gorice v Trst.
Birmovanje v ljubljanski škofiji. V mesecu maju se vrši birmovanje v kamniškem okraju in sicer: 1. V Dob, prihod
9.	maja popoldne okoli štirih; tam sv. birma
10.	maja; 2. na Goričici 11. maja; 3. v Mengšu tudi 11. maja popoldne ob treh; 4. v Kamnik prihod 11. maja zvečer med šesto in sedmo uro, tam 12. maja obiskovanje šole in cerkva; v nedeljo 13. maja pa sv. birma; 5. v Tunjcah sv. birma 14. maja; 6. v Stranjah 15. maja; 7. na Gojzdu 16. maja; 8. v Mekinjah 17. maja; 9. na Selih 18. maja; 10. v Nevljah 19. maja; 11. v Komendi 20. maja dopoldne posvečenje cerkve, popoldne ob treh sv. birma; 12. v Smartin prihod 24. maja popoldne okoli petih, tam sv. birma 25. maja; 13. v Zgornjem Tuhinju
gležev sedaj pa, ko se nahaja v veliki ne- sv. birma 26. maja; 14. v Špitaliču 27. maja;
.	.	»t i____ic ..	no__. i« „„ \7___;;
varnosti, ga pa popolno prezirajo. Nebrojno-krat je že emir predlagal Angliji, naj mu pomaga utrditi toliko važno mejo proti Rusiji, a bilo je vso zaman in sedaj je celo popolno osamljen. Ne preostaja mu druzega, pravi koncem pisma, nego da se obrne na drugega zaveznika, na indijsko vlado, ter mu pove, da je prišel čas dejanj. — Iz teh vrst se razvidi, da Angleži v eventuvalni vojski več ne morejo računati na pomoč Afgani-
15. v Motniku 28. maja; 16. na Vranji Peči 29. maja; 17. na Rovih 30. maja; 18. v Radomljah tudi 30. maja popoldne ob dveh; 19. na Homcu 31. maja; 20. v Vodicah bo 11. julija obisk raznih podružnic, 12. julija dopoldne posvečenje cerkve, popoldno pa sv. birma.
Zadnji nasveti rimskim romarjem.
Romarski vlak odide iz Ljubljane v ponedeljek ob 9. uri z državnega kolodvora v
Šiški — Vsak romar naj vstopi na svoji postaji. Tam dohi od vodnika romarsko karto. — Vsak naj vzame seboj toplo obleko, ker so sedaj noči po Laškem še hladne. Vzame naj tudi nekaj perila. Tudi druge stvari, milo itd., se po hotelih navadno ne dobe. — Glede denarja še enkrat opozarjamo, naj vsak vzame s seboj kakih 35 do 40 gld. Zadnji čas je v Rimu silno romarjev, zato se je vse podražilo. Tudi stanovanja so deloma dražja, kakor se je mislilo in upalo izprva. Za nazaj bomo, če le mogoče, oskrbeli posebni vlak, da bo vožnja zložnejša. Pomudili se bomo nekoliko v Padui na grobu sv. Antona in pa, če bo romarjem to všeč, nekaj ur tudi v Benetkah, da vsaj površno vidijo to znamenito mesto. — Sploh pa prosimo vse romarje, naj ne pozabijo doma potrpežljivosti. Ta je čudežno mazilo, ki vse olajša in pozdravi. Če človek nekoliko potrpi, nikdar ne izgubi zadovoljnosti. Kdor pa je ne-potrpežljiv, ga vse jezi in mu ni mogoče nikdar ustreči! Srečno pot!
»Glasbena Matica- v Novem mestu priredi jutri v čitalniški dvorani drugi »Glasbeni večer«. Iz prijaznosti sodelujejo gg. J. Junek in J. Prochazka iz Ljubljane ter do mači glasbeniki. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Slovensko gledališče. »Slov. Narodu« ni povseči, da smo o občnem zboru »Dram. društva« priobčili nepristransko poročilo, ki brez kadilnice nariše resnično sliko občnega zbora. Naš poročevalec nam javlja, da je župan Hribar res dejal, da vsi slovenski poslanci odkritosrčno glasujejo za podporo slovenskemu gledališču, ker priznavajo vspehe intendance. Župan Hribar je tudi dejal, da tisti, ki iz prepričanja ne glasujejo za podporo, so Nemci. Dr. Tavčar, katerega kot predsednika »Dramatičnega društva« niti na občnem zboru ni bilo, pač ne bode popravljal Hribarjevih besed. Izmišljotine prepuščamo »Narodovim« poročevalcem. Naš poročevalec ni kriv, da se vsa Ljubljana smeje ravnatelju Pircu, ker je res, da se je na občnem zboru iznebil kolosalne modrosti, da je gledališče za zabavo, ne pa za vzgojo, ker se te lahko učimo iz knjig. Da |e to baje vse njegovo obzorje o gledališču, pričajo žalostna leta njegove intendance. Ako tako modrost ožigosamo in ako se ne strinjamo s kako prelahko igro ali preočividno slovensko izvirno »preplonka-rijo«, pač še nismo nasprotniki slovenskega gledališča, vsaj niso »klerikalci« tisti, ki glasujejo na škodo slovenskemu podjetju in slovenskim igralcem za podporo nemškemu gledališču. Slovensko gledališče je sedaj v jako kritičnem položaju, ker se mu odteguje toli delavna intendanca, katero je doslej imelo. Želja vseh je gotovo ta, da ta intendanca ostane na čelu zavoda, ker je le tako njegov napredek mogoč, dvomimo pa, ako bode ta intendanca z veseljem prevzela svoje posle, ako bode »Narod« neprenehoma provocival prepire o slovenskem gledališču in metal okolu z lažmi, »da že več let sploh nobenega klerikalca v gledališče ni bilo«. Tisti, ki s takimi izzivanji otepajo okolu sebe, pač niso prijatelji slovenskega gledališča.
Ljubljanski občinski zastop. Opozarjamo na današnji inserat mestnega magistrata, s katerim se zistirajo razpisane občinske volitve in se določajo na mesec maj. To blamažo so občinskemu zastopu izposlo-vali Nemci, ki so se pritožili, da se ni izdal letos tiskan volilski imenik.
Proračun za vravnavo vipavskih voda, kakor ga je predložil dežel, odboru prol- Hrasky, znaša 1,101.658 K 94 v. in sicer za vravnavo Vipave 657.880 K 43 v., za potok Močilnik 260.000 K, za potok Jov-žek 22 351 K 63 v., za potok Hubelj 84.010 K 51 v., za Belo 45.475 K 17 v., za Gačko 31.841 K 20 v.
Za častnega občana je izvolil občinski odbor v Horjulu gosp. župnika Petra Bohinjca v znak priznanja in hvaležnosti za njegovo neumorno delovanje v duševni in gmotni prospeh imenovane občine in v zadostilo za" neosnovane napade liberalnih nasprotnikov krščanskega ljudstva.
Namesto v Rim je romala župnija Gojzd o Veliki noči skupno v proccciji na Šmarno goro. Vdclcžilo se je te božje poti okoli 150 Gojžanov, ki so s križem na čelu večjidel pota molili ali peli litanijc in
romarske pesmi. Vodil je procesijo domači g. duhovnik.
Deželni garancijski prispevek za dolenjske železnice je znašal za lansko leto 93.000 gld. — Treba bo promet zelo pomnožiti, da se reši deJela tega hudega bremena.
Ogenj. V Bevkah so danes v pretekli noči pogorela gospodarska poslopja posestnika Gutnika ter je pri tej priliki zgorel 131etni pastir.
Shod. Prihodnjo nedeljo, dne 29. aprila zborovalo bode „Kat. politično društvo za kozjanski okraj s sedežem v Kozjem ob 3. uri popoludne pri Gučeku. Počastil nas bo naš deželni poslanec veleč. gosp. Josip Žičkar in poročal o neznosnih razmerah Slovencev v Gradcu. Povabljeni so posebno vsi župani kozjanskega okraja in vsi zavedni, katoliški Slovenci.
Odbor.
Iz Maribora se piše: Koroškemu poštnemu vlaku, ki odpelje po 6. uri zvečer proti Gradcu, bi se bila skoro dogodila velika nesreča, da bi trčnil v tovorni vlak. Strojevodja je ob pravem času zapazil pretečo nevarnost in ustavil vlak. Na istem mestu pri severni zmenjavi bi se bila tudi 13. t. m. skoro pripetila nesreča. Ali južna železnica res ne bode poskrbela za varnost potovalcev?
Socijalni demokratje v Celju so imeli velikonočni ponedeljek svoj dirndaj, kjer so peli staro pesem, da je dvajseto stoletje njihovo, ker bodo vso buržoazijo s hrenom snedli. Mestni urad jim je dovolil seveda sprevod po mestu z godbo na čelu. Prišlo je nekaj rudečkarjev tudi iz bližnjih krajev ter iz Maribora, od koder je prišla tudi neka godba. Da se pokažejo mestnemu uradu hvaležne in da dokažejo svojo stavljeno mednarodnost, so sociji osrečevali zi-dovje celjskega mesta z navdušenimi Heil-klici. Heil Kristan !
Štajerske novice. Velikonočno nedeljo je pogorela Gornja vas blizu Cirkovce na Ptujskem polju. Gorelo je ves dan. Gasile so tri požarne brambe. — Častno ob-čanstvo je podelila občina Brezje pri Raj-henburgu drž. poslancu g. Jos. Žičkarju. — Stavbeni pristav gosp. Radovan Sernec, je imenovan inženirjem v državni stavbeni službi za Štajersko. — Delavsko podporno društvo v Celju je v preteklem letu dalo 90 udom bolniško pomoč, 77 udom pa denarno podporo. — Umrl je štajerski nemškonacijonalni dež. posl. Rihard Mayr.
Šolo bodo razširili v Šiški. Iz sedanje trirazrednice postane štirirazrednica. Komisijski ogled se vrši dne 3. maja. Rešilo se bo tudi vprašanje glede prezidave poslopja.
V Trstu so v državni gimnaziji od krili spominsko ploščo Robertu Hamerlingu, ki je v letih 1855 do 1866 služil ondi kot profesor.
Litanije v čast presv. Srcu Jezusovemu in Tantum ergo, za ljudsko petje zložil A n t. Foerster; drugi natis se dobiva pri skladatelju ali v katoliški knjigarni (cena 20 kr.) Oceno in priporočilo je prinesel naš list uže prej.
Ljubljanske novice. Poročil se bode v ponedeljek v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani gospod V. K. Nučič, zavarovalni uradnik, z gdč. Franjo Šmonovo. — Z b 1 a z-nel je včeraj Fr Kvas, mesarski pomočnik pri Kopaču na Mestnem trgu št. 25 V nedeljo je šel gledat blazne v bolnico. Rešilna družba se je zopet pokazala skrajno vzorno, ker je na razne prošnje na magistratu ni bilo na mestu. Kvasa so spravili v bolnico še le, ko so mu obljubili, da ga peljejo v gostilno. — Ljubljanski cestni nadzornik je izborna moč mestnega magistrata. Njegovi delavci so posekali drevored od dekliške šole v bližini Tržaške ceste do jahalnice, namestu da bi posekali drevored do železniškega tira. Pri cestnem nadzorni-štvu je bil pač večji red, ko ga je vodil g. Križaj, dasi je imel skoro polovico manj plače. — Dobro se godi ljubljanskim pri-siljencem, zato se večkrat stepo. Včeraj bo se z lopatami namlatili v Levstikovih ulicah. — Splašila sta se konja gostilničarja L. Češnovarja danes dopoludne ob deveti uri. Pridirjala sta po Kolodvorskih ulicah in zadela ob steklena vrata pri trgovcu Ječmineku na Sv. Petra cesti. Ubila sta šipo
in tudi vrata poškodovala. Jeden konj je do polovice prodrl v prodajalno. Mimoidoč častnik je komaj ušel nevarnosti s skokom v Šarcevo hišo. — Nepreviden kolesar je včeraj popoludne na Marijinem trgu podrl na tla neko gospodično in jo potem naglo popihal. Pozneje ga je policija zasačila. — Pes je popa del včeraj popoludne v Pečarski stezi šolskega slugo V. Cerarja. Ugriznil ga je v roko. — Kosa ukradel je danes nekdo čevljarju Blažu Vrečko v hiralnici. — Na Trnovskem nasipu sta se splašila danes opoludne dva konja nekemu kmetu. Ustavili so ju na sv. Jakoba trgu. Voz je znatno poškodovan. — Saje bo se vnele v bivališču Faleschinijevih zidarjev. Ogenj so delavci sami pogasili.
III mestna deška ljudska šola v Ljubljani se ustanovi baje že s prihodnjim šolskim letom in dobi svoje prostore na Vrtači, kjer je sedaj nastanjena slovenska dekliška osemrazrednica, ki se preseli v novo poslopje pri sv. Jakobu.
Izlet napravijo bolgarski pripravniki in sicer v ponedeljek se pripelje 30 bolgarskih pripravnikov iz Kiistendila v Ljubljano z brzovlakom.
I društvo hišnih posestnikov v Ljubljani sklenilo je za one svojih članov, ki to žele, preskrbeti potrebne predpriprave in priloge za prošnje, ki se bodo vlagale za dovolitev zakonskih olajšav pri vračevanju državnega potresnega posojila. Naznanila se sprejemajo vsaki dan do 15. maja izvzemši nedelje in praznike ob 5 in pol do 7. ure zvečer v društveni pisarni. Po končanih predpripravah dobe naznanjeni člani posebej pismeno vabilo, da se sestavi prošnja na c. kr. finančno ministerstvo in formulira naj>rošena olajšava. Prošnjo podpise vsak prosiltc sam. Potrebne tiskovine preskrbi društvo.
Zagrebške kadetne šole gojenci bodo na letošnjem študijskem potovanju prišli tudi na Kranjsko. Preko Koroške pridejo 11. junija v Kranjskogoro, 12. junija na Jesenice, 13. v Radovljico, 14. v Ljubljano, 15. in 16. bodo v Postojini, od koder bodo odpotovali proti Trstu.
Z vlaka padla je, ki je drdral od Moše proti Gorici, štiriletna Angela Smog-nolto, katero je oče peljal v Ljubljano. Na čudovit način je obležela na progi samo lahko poškodovana
Podaljšane Hilšerjeve ulice bodo veljale nič manj nego 66.000 kron. Prav je imel obč. svetnik Stare, da je v obč. svetu proti tolikom stroškom oglasil protest!
Ustrelil na grobu svojega očeta se je v Žalcu pri Celju infanterist 87. peš-polka J. Vrečar, član jako spoštovane rodbine, v četrtek zjutraj. Bil je doma na dopustu, in sicer že tri dni čez dovoljeni čas. Zadnje štiri dni je bil nekako potrt in zme šan. Kaj je mladeniča, ki je dovršil peti gimnazijski razred, gnalo v smrt, še ni do-gnano.
* *
Roparski napad na duhovnika. Iz
Libercev na Češkem poročajo 19. t. m., da sta isti dan zjutraj ob 2. uri dva našemljena roparja vdrla v vilo vpokojenega, 821etnega dekana Ant. Hsnkeja, ga zvezala in omamila s chloroformom. Nato sta zvezala tudi njegovo gospodinjo Brener ter prebrnila vse omare in predale. Prisvojila sta si le nekaj malenkosti. Po dveurnem »delu« sta odšla. Sodišče ju sedaj zasleduje.
Strašna nesreča. Iz Berolina prihaja novica, da se je preko Rene iz Ringena v Riidestein peljala večja družba katoliških velikošolcev. Čoln se je prevrnil in 13 nadebudnih mladeničev je utonilo.
Mej Buri je doslej 300 ruskih prostovoljcev, ki so skoro vsi bivši ruski častniki. Poleg tega ima na bojišču ruski rudeči križ sanitetni oddelek s 33 zdravniki in usmiljenimi sestrami. Za vzdrževanje tega oddelka
so je na Ruskem zbralo že 100.000 tubljev. *
* *
Sejmi po Slovenskem od 23. do 28. aprila. Na Kranjskem: 23. v Pod-bukovju, na Igu, v Ribnici, Jagnenci, na Vačah, v Št. Juriju pri Gamberku, Šturiji, Radečah in Leskovcu pri Krškem; 24. v Loki, Kotredežu, Planini, Radovljici, Črnem vrhu, Žužemberku, Metliki in Bušeči vasi; 25. v Bučki, Grosupljem, I lotavljah, Kranju, Mozelju in Sv- Juriju pri Svibnjem; 26. v Sv. Juriju v Rakitni, Semiču, Strugah in pri
Cirkvi; 27. v Lukovcu. — Na slov. Štajerskem: 23. pri Sv. Lenartu v Slovenskih gor., Sv. Mohorju, v Rogatcu in Voj-niku; 24. v Ljutomeru, Hočah, sv. Juriju ob južni žel., Sv. Juriju v Svičini, Kanižu, Ptuju, na Laškem in v Zdolah; 25 v Kostrivnici, St. Juriju ob Tabru, Dobovi, Sevnici ob Savi in na Vranskem. — Na Koroškem: 23. v Milštatu; 24. v Gutštaniu in Blatogradu. — Na Primorskem: 23. v Tolminu; 24. v Komenu; 25. na Kviškem; 26. v Divači in Gorici; 28. v Jelšanah, Brezovici in v Cevdatu.
Slovstvo.
Pisanice. Pesmi za mladino. Zložil O. Zupančič. ■— Založil L. Schwentner. Mala osmerka. 63 stranij. Cena 60 v., po pošti 65 vin.
Tako lepo pisanih piruhov odrasla mladina naša že dolgo ni dobila, kakor ji jih je poklonil letos pesnik Zupančič s svojimi »Pisanicami«. Izbral je 43 krajših pesmic, ki so z malimi izjemami res pravi biseri v našem mladinskem slovstvu. Iz cele zbirke veje nekaj svežega, veselega, ona ljubka naivnost, ki je lastna živahni in nepokvarjeni zreli mladini. V svoji »Čaši opojnosti« se nam je kazal Zupančič bolnika, ki leži v poslednjih vzdihih in ki daje iz sebe nenaravne glasove, da se polašča zona in strah vsakega, ki je čuje. V »Pisanicah« pa stopa pred nas pesnik poln življenja, vesele duše in krepke samozavesti. Podal je s to zbirko Zupančič sijajen dokaz o svoji nenavadni zmožnosti.
Pesmi za mladino — naslov, ki se da precej raztegniti, a je navzlic temu zbirki popolnoma primeren. Nekatere pesmice bodo otrokom skoro popolnoma neumljive; odrasla mladina jili bode umela lažje. Tako sta n. pr. »Večer na morju« (str. 13.) ali ^Pomladna bajka« (str. 10.) za mlado deco čisto neumljivi pesmi. Neumestna v zbirki je ona čudna uganka »Vran« (str. 55.) Splošno pa so te pesmi jedine svoje vrste.
Kolika milina, kako nežno čustvovanje se izraža v pesmi »Božji volek«. In ravno v izražanju čustev je Zupančič pravi mojster. S koliko nežnostjo opisuje n pr. slovo »Mornarja« na 6tr. 48.
Se lažje in okretneje se giblje pesnik v naivnih pesmicah, v katerih ne iščemo kakih posebnih mislij; tu vam kar siplje z najizbranejšimi izrazi; z jezikom razpolaga Zupančič res kakor le malokdo.
Zima, zima bela vth gore sedela, vrh gore sedela, pa tako je pela, pa tako je pela, da bo Mirka vzela, da bo Mirka vzela, ker on nič ne dela, ker on nič ne dela, ker on nič se ne uči — čaki, Ca ki, Mirko ti !
(Pesem nagajivka.)
Tu in lam se poslužuje pesnik svojih belokranjskih provincijalizrnov, vedeti bi pa moral, da ne bodo čitali le Belokranjci njegovih pesmij. Neumljiva nam je sledeča kitica:
Cigani. Brundice kovali, brundice prodali, varalo kupili, vse za nos vodili.
Sploh je pa zbirka — kakor rečeno — lep biser v naši literaturi, in razveselila je gotovo vsakogar, katerega veseli naS literarni napredek. Naj bi pohitele »Pisanice« mnogobrojno zlasti med našo mladino, kateri jih pesnik poklanja!
Darovi.
Za družbo sv. Cirila in Metoda: Gospod deželni poslanec J. Zelen prvo pe-terokrono.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj, 21. aprila. V krogih desnice drž. zbora se trdi, da obstrukcija Mladočehov ne meri na blagor naroda češkega, nego samo na ohranitev mla-dočeške stranke.
Dunaj, 21. aprila. Danes je bil od 11. do polu 2. ure ministerski svet. Seji se pripisuje izredna važnost.
Arvež, 21. aprila. Okrajno glavarstvo ie razpustilo okrajni zastop in iz
njega izišli odbor okrajne posojilnice. Došla sta dva tuja hranilnična uradnika.
Beligrad, 21. aprila. V Maeedo-niji pri Kosovem so se pojavili veliki izgredi Arnavtov proti Srbom, katerim se otežkočuje obisk cerkva. V Vranji so Arnavti ubili obmejno stražo. V Be-lemgradu se boje, da izgredniki ne udare na Srbsko, in so poslali na mejo vojaštvo.
Washington, 21. aprila. Turški poslanik je izjavil, da bo Turčija kmalu plačala zahtevano svoto. S tem bo raz-por poravnan. Rusija neki ne odobrava postopanja Zveznih držav. Ruski poslanik se 19. t. m. ni udeležil diplomatskega vsprejema.
Vojska v Južni Afriki.
Z bojišča, oziroma iz Kapstadta dohaja danes poročilo, da je došlo težko zaželjenih 3000 konj s potrebno opravo za Robertsovo konjico in topništvo. Iz Kapstadta dojdejo konji v treh dneh in treh nočeh v Bloem-fontein, ako se ne pripeti kaka neprilika. Sicer si pa Ruberts ne bo mogel dosti pomagati s temi konji, ki niso vajeni ne pod nebja in ne vojnih neprilik, in bodo kmalu nerabni.
Položaj pri Wepeneru je neki še vedno nespremenjen. Oblegani Angleži še sedaj niso dobili pomoči. -Times« javljajo, da se nahaja pri Dewetsdorl'u in Smithfieldu nad 8000 Burov. Prav mogoče je toraj, da so ti ustavili proti Wepeneru namenjena angleška oddelka. Ako se ta vest uresniči, je dokaz, da Buri vedo izrabiti sedanjo Robertsovo stisko.
Reuterjevo poročilo iz Alivvalnortha, da se nahaja pri "VVepenerju 8 — 10.000 Burov s 15 topovi, je gotovo neresnično, ker bi bilo pač nespametno porabiti toliko ljudij pri kraju, ki ni posebne važnosti, mej tem ko so drugje mnogo bolj potrebni. Istotako pa je tudi neverjetna vest. da je zadušena ustaja v severozahodnih okrajih kapske kolonije, ker dohajajo še vedno poročila o novih ustajah.
London, 21. aprila. Reuter. urad poroča iz Aliwalnortha 19. t. m.: Brzojavna zveza v Lady-Grrey je pretrgana. 259 Burov pod poveljstvom Odendardsa je na potu v Wepener. Iz burskega (?) tabora dohaja vest, da je pri Wepeneru zbranih 8—10.000 Burov s 15 topovi.
London, 21. aprila. Reuter. urad poroča iz Brandforta 19. t. m.: Burski general Delarey se je včeraj vrnil v tabor. Pregledal je teren do reke Moddeiv
London, 21. aprila. „Daily Chro-nicle" poroča iz Bloemfonteina 19. t. m., da je že došlo zadostno število konj. Lord Roberts je sedaj pripravljen za na-daljno prodiranje.
London, 21. aprila. Listi poročajo iz Bloemfonteina 19. t. mes.: Iz Glena dohajajo poročila, da se kakih šest milj južno od postaje Karree-Siding bije vroč boj. Podrobnosti niso znane.
Zaročenca.
(I promessi sposi.)
Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—č.
(Dalje)
Ko pridejo domov, bilo se je treba preobleči in nakititi. Nato je bil obed, nato nekaj obiskov, sprehod, družba, večerja. Po večerji sproži knez novo zadevo, namreč volitev ku-mice. Tako se je zvala dama, ki je v času mej prošnjo za vsprejem in vstopom v samostan na priporočilo roditeljev čuvala in spremljevala bodočo redovnico. Hodila je ž njo po cerkvah, javnih poslopjih, dražbah, letoviščih in raznih božjih potih, po vseh znamenitih krajih v mestu in okolici, da bi mladenka videla, od česa se loči, predno stori nepreklieljivo obljubo. „Treba bo poiskati kumice", reče knez, „kajti jutri pride samostanski vikarij, da Gertrudo izpraša, in takoj nato pojde Gertrude v kapitelj, kjer jo sprejmi) nune." S temi besedami se obrne proti kne-ginji, ki meni, da bo treba to ali ono pregledati, ter začne: „No, potem bi..." Toda knez jo prekine: „Ne, ne, gospa kneginja; kumica mora pred vsem biti nevestici po volji. CStudi je navada, da jo izvolijo roditelji, vendar je Gertrude toliko pametna in modra, da zasluži, da naredimo za njo izjemo."
Tedaj se obrne k hčerki, kakor bi jej hotel izkazati neko posebno naklonjenost in nadaljuje: »Vsaka izmej dam, ki so bile danes pri nas, je vredna, da je kumica naše hčerke. Jaz menim, da si bode to odliko vsaka štela v čast. Voli torej!"
Gertrude je dobro vedela, da bode znova potrdila svoj korak, ako si izvoli kumico. Toda bila je k temu pozvana tako prijazno, da bi bil še tako ponižen upor znamenje zaničevanja, ali pa bi se vsaj tolmačil kot njena posebna muha. Zato se udd in voli damo, ki jej je oni večer najbolj prijala, ki jo je najbolj ljubkovala, hvalisala, ki je ravnala ž njo tako prijateljsko, skrbno in prisrčno, kakor bi si bili uže stari prijateljici in znanki.
„Izborno!" reče knez, ki je želel in pričakoval baš te izvolitve. Bil je namenoma ali slučajno podoben glumaču, ki vam gre mimo oči s šopom kart, vas pozove, da si zapomnite jedno, katero ugane; a on vam drži karte pred očmi taki'), da si morete sam6 jedno zapomniti. Ona dama je bila cel večer okolo nevestice in je imela toliko opravila ž njo, da bi jej bilo treba Gertrudi precej domišljije, če bi hotela misliti na kako drugo. Ta skrivnost pa tudi ni bila brez namena. Ona dama je namreč že dolgo časa gledala za kneževičem, katerega bi bila rada dobila za zeta. Zato se je zanimala za njegove rodovinske razmere kakor za svoje. Naravno je torej, da se je brigala za Gertrudo kakor za svojo najbližjo sorodnico.
Ko se Gertrude drugo jutro vzbudi, spomni se meniha, ki bi jo imel izpraševati. V tem ko premišljuje, če bi mogla ta odločilni trenotek porabiti, da odstopi od svojega sklepa in kako bi to storila, pokliče jo knez. „Pogum, hčerka", jej reče, „dose-daj si se izvrstno obnašala. Danes moraš vse lepo dovršiti. Kar si dosedaj storila, storila si radovoljno. Če bi se ti v tem vtepel v glavo kak dvom, kes ali kaka mladeniška muha, morala bi to povedati. Sedaj ni več časa za take otročarije. Menih pride danes in ti bo stavil sto vprašanj o tvojem poklicu: če hočeš radovoljno postati redovnica, zakaj in kako in Bog ve kaj še vse Ako boš odlašala z odgovori, mučil in trapil te bode dolgo časa, kar bi bilo za te nadležno, neznosno. Sicer pa bi se ti morda radi tega pripetilo tudi kaj hujšega. Ker si se že tolikokrat javno izjavila, bila bi naj manjša omahljivost, katero bi ljudje zapazili na tebi, velika nevarnost za mojo čast; mislilo bi se lahko, da sem jaz besedo, ki je morda tebi vnemarno ušla, imel za trden sklep, da sem se prenaglil, da sem Bog ve kaj! Tedaj bi jaz moral voliti mej dvema neprijetnima izgovoroma. Ali bi moral dopustiti, da imajo ljudje čudne pojme o mojih družinskih zadevah, kar se nikakor ne zlaga s tem, kar sem samemu sebi dolžan — ali pa bi moral odkriti pravi vzrok tvojega sklepa in .. .
Gertrudo oblije rudečica, oči se jej napno, obraz se jej skrči kakor listi cvetlice v vročini, ki žge pred nevihto. Knez preneha, .potem pa veselo nadaljuje: „Dobro, vse je odvisno od tebe, od tvoje izpovedi. Saj si pametna deklica in ne boš naposled vsega pokvarila, kar je dosedaj tako gladko šlo. Jaz moram seveda na vse misliti. Molčiva o tem, saj sva se sporazumela, da boš prostodušno odgovarjala tak6, da se ne bodo jeli porajati razni dvomi v glavi dobrega meniha. Tako boš tudi najpreje vsega rešena." Nato jo nauči še par odgovorov na morebitna vprašanja, govori ž njo kakor navadno o radosti in užitkih, ki jo čakajo v samostanu, dokler ne pride sluga, ki naznani prihod vikarijev. Knez naglo ponovi najbolj važne migljaje, potem pa pusti hčerko samo z menihom, kakor je bilo zapovedano v postavi.
Menih je bil uže preje te misli, da ima Gertrude poklic za samostan. Tako mu je vsaj povedal knez, ko ga je povabil. Toda menih je vedel, da je nezaupljivost najboljša lastnost v njegovi službi, in je načelno zelo nerad verjel takim zagotovilom ter se je čuval, da bi se ne prenaglil v svojem mnenji. Toda zgodi se neredko, da visoki mogotci s svojimi zagotovili in trditvami le preveč vplivajo na mišljenje svojih poslušalcev.
Po prvih poklonih izpregovori: „Go-pica, jaz pridem, da kakor peklenšček dvomim o tem, kar ste zagotavljali v svoji
prošnji. Jaz vam moram predočiti vse težave in se moram prepričati, če ste vse dobro premislili. Dovolite mi, da vam stavim par vprašanj!"
„Govorite!" odvrne Gertrude.
Dobri menih jo začne izpraševati po postavnih predpisih. „Ali imate v srcu res prosto, neprisiljeno voljo, postati redovnica? Ali se niste udali grožnjam ali prilizovanju? Ali vas niso pripravili do tega sklepa z nasiljem ? Govorite odkrito, brez strahu kot s človekom, čegar dolžnost je, spoznati vašo pravo voljo, in preprečiti, da se vam ne godi sila."
Pravi odgovor na tako vprašanje je imela Gertruda že povsem pripravljen na jeziku. A morala bi razložiti vso zadevo, povedati, s čim se jej je grozilo, pripovedovati celo povest .. . Nesrečnica se tega ustraši in v naglici išče druzega odgovora, ki bi jo hitro in gotovo mogel rešiti iz zadrege, ki pa se nikakor ni zlagal z resnico. „Jaz postanem redovnica", reče skrivajoč svojo zmedenost, Jaz postanem redovnica svojevoljno, iz lastnega nagiba.
„Od ltedaj imate ta namen?" vpraša nadalje menih.
„Imela sem ga vedno", odgovori Gertruda, ki se je po prvem koraku že toliko ohrabrila, da se je mogla sama sebi lagati
„Kaj je glavni razlog, da hočete postati redovnica ?"
Menih ni vedel, kakšno struno je s tem vprašanjem napel. Gertruda se zelo trudi, da bi se jej z obraza ne bral učinek, katerega so te besede na njo naredile. ,,Jaz hočem služiti Bogu", reče, „in se izogniti nevarnostim sveta."
„Ali ni to samo nekaka nejevolja? nekaka . . . oprostite mi . . . muha ? Trenoten povod časih naredi učinek, ki bode navidez trajal večno. Ako pa pozneje izgine povod, premeni jo se nazori in. .
»Ne, ne", odgovori naglo Gertruda, „vzrok je ta, katerega sem omenila."
Vikarij jo še nadalje nadleguje z vprašanji, ne toliko radi tega, da bi sc prepričal, nego zato, da bi popolnoma izpolnil svojo dolžnost. Gertruda se je odločila, varati ga. Mrzilo jo je, odkriti svoje slabosti častitemu in dobremu menihu, ki si kaj tacega o njej še misliti ni mogel. Ubožica si je mislila, da on pač more preprečiti, da ne bi postala redovnica; a s tem pa da je tudi konec njegove veljave, njegove obrambe. Ko bi on odšel, ostala bi sama z očetom. Kar bi imela pozneje prestati doma, o tem bi menih ničesar ne vedel, in čeprav bi vedel, pri najboljši volji bi ne mogel druzega storiti, nego pomilovati jo, kakor pomiiujejo ljudje na tihem, iz uljudnosti a nič kaj preveč onega, ki si je sam vzrok ali povod nesreče, katera ga je zadela. Menih se je preje utrudil, izpraševati jo, nego ona lagati mu. Ker so bili vsi odgovori jednaki, ni imel vzroka, dvomiti o njihovi odkritosti ter je naposled premenil svoje govorjenje. Veselil se je ž njo in jo prosil oproščenja, češ da jo je toliko nadlegoval s svojimi vprašanji; skušal jo je po svoji razsodnosti utrditi v dobrem sklepu in se na to poslovil.
V predsobi zadene na kneza, ki je navidezno slučajno šel ondi mimo, ter mu čestita, češ, da je hčerka zelo dobro razpoložena. Knez ni imel dotedaj posebno trdnega zaupanja. Ko pa to zve, oddahne se, pozabi svoj navadni ponos, hiti naglo k hčerki in jo obsipa s hvalo, ljubkovanjem in oblju-
bami; in njegova radost je bila prisrčna, njegova nežnost dokaj odkritosrčna. Taka zbroda je človeško srce.
(Dalje prih.)
Pozor! Kdor hoie imeti čiste, bele in zdrave zobe, naj rabi zobozdravnka dr. R. Frlana ustno v o d o z novim antiseptikom, ki zabranl vsako gniilob« zob. Steklenica zadoščujoča za celo leto se dobiva za 2 K pri Ervinu Bur d y oh u, lekarju v Škofi i Loki.	45 12
„KaJ maram za denarje ln drugo blagb, ko sem zadovoljen 1" Zadovoljen pa je človek le v ugodnih razmerah in — če je zdrav. In ravno v tem oziru se Se mnogo greši. Vsaki gospodinji hi se zdela grešna razkošnost, če bi si gasil kdo žejo s šampanjcem, in vendar se godi še vedno v premnogih družinah tako razkošje gled<5 kave. Še marsikateri gospodinji ni znano, da si lahko prav mnogo prihrani, ako primeša bobovi kavi na polovico Kathreiner-Kneippove sladne kave, in da dobi vrh tega taka kava prijeten, dober okus in da koristi zdravju. Treba je samo jedne poskušnje, in vsakdo se prepriča, kako mnogo se prihrani in kako zelo zdravilna je ta ka-vina primes, katera se je udomačila že v stotisočerih
rodbinah, iu da potemtakem mnogo pripomore _ k
zadoToljnosti in zdravju.	4
llmrli ho:
19. aprila. Amalija Kočevar, posestnikova hči, 12 let, Stari trg 28, jetika.
V bolnišnici: 17. aprila. Barbara SSger, predilničnega mojstra žena, 41 let, Graviditatis extrant. Peritonitis.
Meteorologično porodilo.
ViSina nad morjem 306*2m, srednji zračni tlak 736-0mm.
g I Crs opa-3 1 zovanja
»tanje barometra v mm.
Temperatura
po Celziju !
Vetrori
Nebo
|1« •g- s
20| y • zveč. | /47.2 | 10 5 | bi. sevtir | j&siio i
al|7.qutr.| 747 0l 6 21,81. jvzh | oblačno 0 0 |2. popol.j 744-6 | 17 1 | sr. svzh. | del. oblae.| Srednja včerajšnja temperatura 10 2 normale: 10'5°.
Cena žitu na dunajski borzi
dni* 20. aprila 1900. Za 100 kilogramov.
Pšenica za pomlad, gl. 8 09 do gl.	8 10
» maj - juni » 8 07 » »	8-08
» » jesen . . » 818»»	819
Rž za pomlad . . » 7-15 » »	7-17
» » maj junij . » 7* 16 „ »	717
•> » jesen ...» 7 28 » »	7 29
Turšica za maj-junij » 5-75 » »	5-76
»jul.-avgust » 5'87 » »	5 88
Oves za pomlad. . » 544 » »	5 45
» » maj-junij . » 543 » »	5 44
» » jesen . . „ 5 73 » »	574
Pae itonlko (,Slorata"
v Ljubljani
so na prodaj
razun v upravništvu lista Kopitarjeve ulice 2, še v naslednjih trafikah tobaka:
Pred škofijo štev. 13, pri g. Štefetu; na trgu sv. Jakoba št. 6, pri g. Gr. Podrekarju; na Dunajski cesti št. 14 pri g. Fr. Blaž u; na Rimski cesti št 20, pri g. Jos Sušnik.
se da v najem pod ugodnimi pogoji. Hiša je poleg farne cerkve; v vasi je ljudska šola. Pekarija obsto|i od 1. 1863. Več se zvo pri Antonu Krašovic v Št. Vidu na Dolenjskem.	375 3-1
Duhovski poslovnik,
ali navod za razno uradno poslovanje v dušnem pastirstvu in za oskrbovanje cerkvenega ln nadarblnakega premoženja. — Z
raznimi obrazci in stvarnim kazalom. — Sestavil Martin Poč. — Drugi, popravljeni natis.
Brožiran izvod knj'ge stane v ,,Katoliški Bukvami" v Ljubljani 4 krone , trdo vezan v pol-šagrinu ali celoplatnu 5 K 20 h. Po pošti 30 h več.
St. 13 447.
II a zii
las.
379 1—1
Ker volilni imeniki še niso v tisku gr tovi in ker se vsled tega niso mogli v smislu § 17. občinskega volilnega reda volilskim upravičencem pravočasno dostaviti, sistujejo se za 23., 25. in 27., oziroma za 24., 26. in 28. dan aprila meseca razpisane dopolnilne volitve v občinski svet in se bodo vršile:
dn6 14. maja za III. volilni razred, dnč 16. maja za II. volilni razred, dnč 18. maja za I. volilni razred,
vselej od osmih do dvanajstih dopoludne v velikej dvorani ,,Mestnega doma".
Ko bi bilo treba	^olitv«, vršila se bode dan po prvi
volitvi, to je dnč 15., oziroma 17. in 19. maja 1.1. ravnotam, kot prvotna volitev in tudi od osmih do dvanajstih dopoludne.
Vse druge določbe, ki so bile volilskim upravičencem z volitvenim razpisom z dne 21. marcija t. 1.. št. 10.041 naznanjene, ostanejo neizpremenjene v veljavi.
n« .1 Hoiiisa^lMt	-w JL*| R»JLJs»jMLi,
dn6 21."aprila 1900.
Župan : Ivan Hribar.
Čisto medicin, ribje olje.
Deželna lekarna
pri Mariji Pomagaj
Cubar, Primorsko, septembra 1899. Blag. g. MIlan Levstek, lekarnar v Ljubljani, h srca se Vam zahvaljujem za dobrotu Vašog neprecenjeno dobi og in pristnog medtolnskog rlbjog olja, katerog že die čas.i samo iz Vaše dobro znane lekarne naročam in uporabljam za sebe in svojo rodbino sigurnim učinkom. Isto je prijetnega ukusa in lahko prebavljivo. Prosim, pošljite mi zopet šest steklenic za 2 gld. 50 kr.
Pozdravljam in ostajam Vam udani 936 19 Anton Ožbolt, trgovec in posestnik. Steklenioa 50 kr., 6 steklenlo 2 gld. 50 kr. Razpošilja vsak dan z obratno pošto
dež. lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph. M. Leusteka v Ljubljani.
Sesljeva oesta št. 1., poleg mesarskega mosta
Marijne čednosti in dobrote,
po o. Patisu S. J. spisal
P. Ladislav v Novem mestu,
so izšle, in stanejo v „Katol Bukvami1' v Ljubljani v pol usnju 1 K 80 h, v usniu 2 K., v usnju z zlato obrezo 2 K 40 h. Po pošti 10 h več.
Vranic Kifl|iaii,
'CllIMlll B = »
v Ljubljani, Valvasorjev trg At. 4,
priporočam se prečastiti duhovščini in si. občinstvu za
izdelovanje vsakovrstnih moških in ženskih vlasulj
do najfinejšega izdelka. -• Nadalje vsa
umetna pletenja in kite iz lepih las
Postrežba natančna. 49 48-28
Za stavbinsko sezOno!
Kratek tolmač laščine
ln
366 3-3
V Prulah
se prodajo pod ugodnimi pogoji večje in manjše parcele, pripravne za stavbe.
Več pove iz prijaznosti upravništvo
kažipot po Rimu,
jako pripravna kniižica. z narisom sv. mesta Rima in italijanskih železnic, po 60 kr. in brez narisov po 40 kr. pri
J. Giontini v Ljubljani.
»Slovenca«.
212 7
Krepek deček, srn poštenih stirišev, sprejme se za v
v špecerijsko trgovino — Kje, pove upravništvo ,,Slovenca '.	377 3—1
T> sw ml si s\l Je izvrstno sredstvo za Učenje JiapiaOl sobnih tal. Isto odatranja ln preprečuje lepljlvost Učenih desk Edina prodaja za Kranjsko pri tvrdki BRATA EBERL v
Ljubljani, Frančiškanske ulice. 228 1 12-12 Vnanja naročila proti povzetju.
ANT. PRESKER
krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št,6
se priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstne
duhovniške obleke
lz trpežnega ln solidnega blaga po nizkih cenah.
Opozarja na veliko svojo zalogo
izgotovljene obleke
posebno na haveloke v največji izberi po najnižjih cenah.
170 17
Cerkvena mizarska dela.
Podpisanec izdelujem zlasti oerkvene klopi, klečalnlke in spovednloe iz hrastovega lesa po vzorcih in po lastnem načrtu, ter se za taka dela priporočam čast. duhovščini in cerkvenim predstoj-ništvom. Zagotavljam izvrstno lepo delo in nizke cene. Že dvanajstim cerkvam sem izdelal klopi v največjo zadovoljnost.
Vse izdelujem v lastnih prostorih. — Postavljanje aovih klopi in spovednic v cerkvi traja le 3 do 6 dni.
Josip Stupica na Viru,
89 15-11 pošta Domžale.
priporoča raznovrstne
vizitnice
po nizki ceni.
imunim Varstvena znamka: Sidro, immiiii:
11UNIMENT. GAPSIGI COfflPJ
. - iz lekarne Richter jeve v Pragi, $ = pripoznano izvrstno bolečine olaj-$ I šujoče mazilo je dobiti steklenica po 5 Š 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. ± | Zahteva naj se to	509 26
1 sploh priljubljeno domače zdravilo
I vedno le v Izvirnih steklenicah z našo
I varstveno znamko „sidro" iz Richter-§ Jeve lekarne ter sprejme iz previdnosti = le v steklenicah s to varstveno znamko | kot pristni izdelek.
1 Rlchteijeva lekarna pri zlatem levu
5 v Pragi, Elizabethstrasse 5. liillii«HUtHHHnHUiKiHHIIIillllt»UllllllllttilllltlK»
Katoliška bukvama
v Ljubljani
priporoča:
Missale Romanum (v obliki male pole) 1. 1898, z najnovejšimi mašami, in sicer:
1.	V črnem usnji z marmor, ali rudei-o obrezo K 43 20
2.	V črnem usnji z zlato obrezo ... K 4V40
3.	V rudečem šagrinu z zlato obrezo. . . K 50'— Dobiti je ta misal tudi v še finejšem vezenji.
Missale Romanum (v četvorki) I. 18y8, z najnovejšimi mašami, in sicer: 1 V frnem usnji z marmor ali rudečo obrezo K 36 —
2.	V črnem usnji z zlato obrezo .... K 38-—
3.	V rudečem šagrinu z zlato oi>r«zo ... K 42-— Dobiti je tuli v Se fintjši izdaji. Cene veljajo s proprijem vred za katerokoli
škofijo. — V zalogi so misali s proprijem naslednjih škofij: Ljubljanske , goriške , krške , lavantinske, portško-puljske, tržaške in ogersko-hrvalskih. Mtssae pro defunctis (v obliki male pole):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 6 60
V	črnem usnii z zlato obrezo.....K 7 44
Mtssae pro defunctis (v četvorki):
V	črnem usnji z rudečo obrezo .... K 5'16
V	črnem usnji z zlato obrezo.....K 5 76
Za one čast. gospode, ki zaradi slabega vida
smejo vedno maše ati »de Beata«: Missale ad usntn sacerdotum oaeoutlentlum (v obliki male pole):
V	črnem u nji z zlato obrezo .... K 19 20.
m® t® jgiliU
na meseo Uhko pošteno .jtasluži sleherni ter povsod brej zuube, ako hoee predajati postavnn dopuščen* sreufce in državna pisma.	5
Ponudbe m>. Ludovlka OesterraiBher. Biida-p«3t VIII, Diutsohegasse 8	117 10 9
Domača umetnost!
Najboljša pitna voda
pri epidemijski nevarnosti, v podobnih slučajih že večkrat preskušena, od zdravniških | (X.) avtoritet priznana, je 10 16

naravna
aElkaiSSna kisim?
Ta voda je popolnoma prosta organičnih snovij in daje posebno v krajih s sumljivo vodo iz vodnjakov iu vodovodov najugodnejšo pijačo.
Podobarski in pozlatarski atelje
ANDREJ R0V8EK v Ljubljani
Kolodvorske ulice štev. 22
v hi5i gosp® Wessnett~jeve 60 52-15
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojnistvom v naročila za izvrševanje vsakovrstnih strogo umetniško i/.vršen ili
lesenih oltarj ev
v raznih slogih
* kipov # in svetniških soh
od kamena, (/Ipsa ali lesa itd.
Oltarne skupine
iz različnega ma-terijala.
Pri/.nano umetniško dovršena dola 1
rriznatna pisma no na razpolago.
zzzDomačaz tvrdka!
Styria-kolesa
v raznih cenah vedno v zalogi!
Ne samo najličneje in fji„J- |,J« najdražje ampak tudi naj- rtlV priprosteje in najceneje J so odlikuje po Uvrstni konstrukciji, trpežni sestav) in lahkem teku.
Tovarna za Styria~ kolesa
Jan. Pnch in dr., Gradec.
-+3K>+---
Zastopnik: Fr. Čuden, trgovec S kolesi v Ljubljani. 198 20-4
Ovseno pšeno, ovsena moka in ovseni puh (kakor Quiiker Quats) izdeluje iz Smrečinega gorskega ovsa, priznano najboljšega na svetu, ondotno prodajalno društvo.
o klg. poštni zavojček : kaša in puh K 4 40, ovseno pšeno in moka K 4'2U, vse štiri vrste odbrane K 4 30. Po železnici od 25 klg. više (ludi odbrano) dosta ceneje in sicer od 62 do in 68 h za klg. po daljavi.	110 26-26
Glavna zaloga Smrečine gorske prodajalna družbe za Avstro Ogersko:
LEOPOLD HEISS, Dunaj,lV/I, WiednerHauptstrasse56.
[KTSLKMS Q e sv§-
krepčevaina pijača. Neprekošena zdravilna voda.
C« H m- b■ »« ■ "Ji«
za Kranjsko:
Mihael Kastner
v Ljubljani.
295 52-8
FELIKi TOMAI
kamnoseški mojster v Ljubljani, Resljeva cesta štev. 26,
ima največjo zalogo
286 6-5
iivireK: Giesshiibl Sauerbrunn,
želez postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih
Prospekti zastonj in franko.
V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih speeerijskih prodaj,ilnicah in trgovinah z jestvinami in
Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena
is omika al izvir sreče1
a
v>
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vs.ega potrebnega. da more sebe in druge blažiti iu prav oRati), ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti 10 kr. več, ali pioti poštnemu povzetju pri Jožefu Valenolču na Dunaju, III.. Stelngasse 9, I. Stook, Th. 10.	.
Založnik, ozir. prodajalec je voljan vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dueh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjig je malo več.	1000 18
od marmora, granita, švedskega sijenita in labradorja. lastnega Izdelka ter prevzame vsako stavbena, kamnoseško delo in se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje oltarjev, podob, prlznlo, obha-jilnikov, krstnih kamnov itd. po najnižjih cenah.
Plošče za pohištvo, plošče za mozajlčnl tlak itd.
Načrti i n ceniki brezplačno.
graščine Rakovnik pri Ljubljani
se je vsled slabega vremena preložila
na četrtek 26. aprila dopoldne ob 9. uri
na lici mesta.
V Ljubljani, dne 10. aprila 1900.
Fran Hren.
374 2-1


Perite brez žajfe, brez sode, pepela Ml
itd., edino le s pristnim, klora prostim Pl
Čestita gospodinja!
perilnim praškom „Lessive Phenix"|
J. JPicot-a. v Parizu.	A
Prihrani se pri delu in času. — Zajamčeno neškodljivo.	U
Vse postane čedno in belo ko sneg. Le poskusite in se prepričajte. N
Središčna pisarna tovarne za „Lessive Phenix" J. Picot a: Budimpešta, VII., Kiroly-k6rut, 19. JL
Dobiti je v Ljubljani pri: Grošelj Fr., Jeglič-Leskovic, Ječminek A., Jebačin J, Kastner M., U Kahm - Murnik Kavčič & Lilek, Ivordin J, Krisper A., Lav.nik P., Lexander K. Mehle A Perdan J , PlanTnšek K Šarabon A.. Suplm M.. Schifler V., Stacul A., Stupica F., Trdina Fr. - V Š.ški: Jos. M Vodnik. — Na G 1 i n c a h : Janko Traven.	324 5-4 ^
Moric Wagnerjeva vdova.	^
Zastopstvo
ima
Bogdan Oblak,
nrar
na Vrhniki pri Ljubljani,
se najuljudneje priporočam
za napravo novih ali poplavo starih stolpnih ur.
Moje ure so iz najboljšega l)la»a in posebno trpežnega dela. Izdelujem jih po najnovejšem in najboljšem načinu, in ker so matematične natančno uravnane, kažejo čas tako točno, da jih ni treba regulovati. 51 25-14 Cene so nizke. Jamstvo 5 let. Proračuni na zahtevo brezplačno.
* ■K
T v »I* ^	^	^	»j« »j*	»j.
Stavbinska kleparska dela, vsakovrstna, iz poljubnega gradiva.
Najcenejša izvršitev lesno-cementnih streh in pokrivanja s strešnim lepom ter v to spadajoče poprave z jamstvom naj-solidnejega dela.
Zaloga strešnega laka, lesnega cementa in strešnega lepa v najboljših kakovostih.
Strelovodne naprave po izkušeni sestavi >dSr
^^	Vodne
instalacijske naprave
vsake vrste, napeljava v hiše, zveza z obstoječimi vodovodi, premembe in vsakeršne poprave.	332 3—3
Zgradba stranišč in kopeljnlh naprav v preprosti do najfinejše izvršbe proti jamstvu primernega, trpežnega dela. nSt Proračuni ua znhtevnuje brezplačno. Sy
,[> ^	«.!> Oj	*	* .j/	^
'i* ^ /j,
*
■H-■K ■K-•X-
•K •55-■K
■K *
St. 4882.
Razpis.
351 3-2
Podpisani deželni odbor razpisuje sledeče
službe okrožnih zdravnikov:
1.	v Lukovici z letno plačo 1200 kron in poboljškom 400 kron iz zdravstveno okrožne blagajn ce ;
2.	v Toplicah z letno plačo 1400 kron. Dotičnik dobi vrhu tega kot kopeljni zdravnik 30<>, kron na leto ter prosto stanovanje;
3.	v Žužemberku l letno plačo 1400 kron.
Prosilci za jedno teh služb pošljejo naj svoje prošnje podpisanemu deželnemu odboru
do 10. maja 1000
ter v njih dokažejo starost, upravičenje do izvrševanja zdravniške prakse, avstrijsko državljanstvo, fizično sposobnost, neomadeževano življenje, dosedanje službovanje ter znanje slovenskega in nemškega jezika.
Oziralo se bode le na take prosilce, kateri so najmanj dve leti službovali v kaki bolnici.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 10. aprila 1900.
I
o
IM
Le 1 krona za 3 žrebanja. I Zit<l"ji "l,;sc,!
Glavni flitik 6010 15.000 kron Id 12.0001™
V gotovini i 20% odbitka.
Jnvalidendank" srečke
po 1 krono
I. žrebanje: 19. maja 1900. II. žrebanje: 7. julija 1900 III. žrebanje: 10. novembra 1900.
Al
<
n O u O.
v
a
>01 o
Oj
M
■H fl
(U
U
Pozor, kolesarji!_
Vsled bližajoče se spomladi
nabavil sem si velikansko zalogo voznih koles (bicikljev), kakih WT 400 komadov	in sicer od najznamenitejših tvrdk, kakor:
Pttoh, Meteor, Peugeot, Monarch, SeidI ^aumann
ter kolesa raznovrstnih drugih sistemov od gld. 80"— naprej.
W Peugeot - kolesa ^H
po izvanredno nizkih cenah in sicer od gld. 140 — do 230'—.
A. Putrieh,
IjjubljHna, Dunajska cesta.
285 20 5
i
s
m tT P
a
H"
ON
pr p
p*
n >—•
S>
i
Dobiva se povsod.
927 (36-18)
Najboljše in najcenejše sredstvo za čiščenje zob.
St. 256/m. š. sv.
Z dnevom 1. majnikom tekočega leta otvori se
36U 3—3
oteomci vrt
v pritličnih prostorih hiše štev. 21 v Cerkvenih ulicah (bivši topničarski vojaš niči i estarisi, ki žele poslati svojo deco v ta otroški vrt, se opozarjajo, da se vpisovanja vrše v petek dne 27.. v soboto dne 28. iu v ponedeljek dne 30. aprila t. 1
in sicer v šolskih prostorih otroškega vrta od devetih do dvanajstih dopoldne.
€. kr. mestni šolski svet v Ljubljani,
dne 13. aprila 1900.
priporoča
. c?- »Bsav Ljubljani.
113 2
"V "V
SS" so na prodaj *3£3t v Ljubljani na Mi rji po ugodni ceni.
V najem pa se dajo travniki nemškega viteškega reda v trnovskem predmestju, oziroma na Viču blizo Kolezija	350 3—3 jfC
Natančneje je izvedeti pri c. kr. notarju dr. Fr. Vok-u v Ljubljani.
Grlavna slovenska
hranilnica ta posojilnica
registrovana zadruga z omejeno zavezo
pisarna: na Kongresnem trgu št. 14, Souvanova hiša, v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka in brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5 %.
llranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
172 g_r,	Dr. M. Hudnik, predsednik.


©ar V otiskano

RZGIiEDfllCE


/ ^
I J^ojrtif^ poleg JLjubljane f
. $vcta družina [ $marna gora
?ojdrav 3 Gorenjske f
Q	S primernimi napisi in kiticami
dobd se pri knjigarju
vg) a. turk-u
v Ljubljani na Dunajski cesti. 19
m
h
m tet
Ml teS
rL
ra
kr/.
m
V-N =JI. ,
K&11
im^m,
Omnibus-vožnje Ljubljana-Laverca
in nasaj pričele so se od dne 15. aprila redno vsako nedeljo in praznik ob ugodnem vremenu.
Odpelje se ob znani uri od Lozerjeve gostilne, Rožne ulice št. 15 (Sv. Jakoba trg)	354 3-1
% j ff
w





X. zvezek.
P. — omladni Glasi
Uredil in založil
Frančišek Kralj
\ Krasna mladinska knjižica!
' posvečeni slovenski mladini.
e)
Cene: brošir 60 h, kart. 80 h, ccloplat. 1 K 10 h, krasno vezani 1 K 80 h. — Dobivajo se: v semenišču, Katol. Bukvami, pri Ničmaitu, Giontiniju, Schiventnerju in pri Krajcu v Novem mestu. — Dobivajo se še prejšnji letniki razen I. in II. ^
Primerno darilo za Veliko noč!

m
r?A
r
r
r
r
JA



M M h M h M h K K K K K K K
t&mmmmmmmmmmmm
P. ii. obiskovalcem svetovne razstave v Parizu,
kakor potovaleeill V Kini priporoča 348 6-2
kreditna pisma
L. C. Luckmann v Ljubljani.
\mmMmmwmm&>&m@m
Priložnostna darila!
m
M
m
y fe/<
i
II M
P
M
iN
m p
iftT/.
Friderik Hoffmann,
U1*M*%	665 26-19
na Dunajski cesti v Ljubljani,
priporoča svojo zalogo vseh vrst
ir žepnih 11 r ^
v zlatu, srebru, tuli. jeklu in niklu,
ravno tako tudi
nihalnih, stenskih in hudilnih ur
in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. MT Poprave se dobro iu solidno izvršujejo.

s pivom, raznimi vini itd. itd.
se je danes otvorila
na Dvorskem trgu št. 3, pod Narodno kavarno.
Oprava in slikarije izvedene so v secesijonis išk» m slogu. Za dobra in vedno sveža jedila ter pijače se bode vestno skrbelo.
ZHZZZ O e n e zmerne, zzn
Za mnogobrojen obisk se priporoča z zagotovilom točne in reelne postrežbe
z odličnim spoštovanjem
378 1-1
Fran Krapež.
M
Josip Kastelie,
krojaški mojster, v Ljiikljaui, Vodnikov trg St. 4,
priporoča se prečastiti duhovščini v
izdelovanje vsakovrstne
B ile	9
posebno
talarjev, površnikov itd.
Izdelujem birete, cingnlum in vsakovrstne šemisete, kakor tudi vsa druga v to stroko spadajoča dela
natančno po meri. Prosim prečastito duhovščino, da me blagovoli počastiti s cenjenimi naročili, zagotavljajoč, da bodem vedno skrbel, da zvrf im vsako naročilo v največjo zadovoljnost preč. naročnikov.
Slav. p. n. občinstvu priporočam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri izdelujem
obleke za gospode in dečke
po najnovejšem kroju, natančno po meri.	86 12
Zunanja naročila točna — Cene primarno nizke.,
* Vsa luksus-piva izpodrine
najbolje renomirano
dvojno vležano in granatno pivo
aBaMHaB8BMBBgMBBBHBBHM>8BWBHKi888giWMBaaMHi ■■■■■■■■■I
iz delniške pivovarne v Budjevšcah
ki je na strokovni razstavi v Stuttgartu 1. 1897 dobilo jedino prvo častno darilo z izrecnim pristavkom „£a izborno pivo". Jako pohvalna priznanja tukajšnjih in vnanjih p. u. odjemalcev so mnogoštevilno na blagohoten vpogled na razpolago.
Oddaja se v sodih in v zabojih po 25 steklenic a !/2 litra P°

konkurenčnih cenah.
Dalje	335 20-4
glavno zastopstvo
najbolje renomiranega kranjskega valjičnega mlina
Vinko Majdič a v Kranju.
■J	¥*fTT
v
Telefon št. 109. Marije Terezije eesta št. 2. Telefon št. 109.
I) u 11 a j s k a fllialka Hranilne vloge na knjižice s 4%■
Menjalnica, borzno posredovanje, posojila n« vrednostne papirje, menični eskompt, vinkuliranje in 984 50 razvinkuliranje obligacij.
Živnostenska banka
na Dunaju, I., Ilerrenpisse 12.
Glavnice v akcijah 20,000.000 K. Reservni zaklad nad 7,500.000 K
Centrala v Pragi.
Podružnice v Brnu, Plznju, Budejevicah, Pardubicah, Taboru, Benešavi. Iglavi, Moravski Ostravi.
1> u u a j s k a l> o r / a.
Dnč 20. aprila.
kupni državni dolg v notah ......	99-20
rupni državni dolg v srebru......99-—
Avstrijska zlata renta 4..............98 60
\Tstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	98 65
gerska zlata renta 4°/0........97'55
gerska kronska renta 4«/„, 200 ..........93 66
v vstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . .	126 50
reditne delnice, 160 gld................230 —
ondon vista....................242 80
>m«ki drž. bankovci za 100 m. nem.drž. veli	118-37
20 mark............
20 frankov (napoleondor)......
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
Dne 20. aprila.
3-2°;0 državne srečke 1. 1861, 250 gld.. . 6°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečko 4°/0, 100 gld......
Donavske vravnavne srečke 6°/0 . . .
23-64 19-27 90-50 11-36
164 — 160— 201-76 96— 139 50 257 —
Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice
>	» južne železnico 3°/0
>	» južne železnice 6°/,,
>	» dolenjskih železnic 4"/0
Kreditne srečke, 100 gld......
4°/0 srečke dunav. parobr. družbo. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega »	„ » 5 »
Hudimpešt. bazilika-srečke, 5 gld. . . . Rudolfove srečke, 10 gld. . • •
108— 95-20
67 25 98 60 99-50 400 — 335'— 42 20 21-70 13-65—
Salmove srečke, 40 gld.......
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
Waldsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandovo sev. želez., 1000 gl. st. v Akcije tržaškega Lloyda. 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100.......
175-— 182 — 178-— 48 — 121-50" 294-25. 78--24 70 9o— 274-36 332.— 255"—
Naknp ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnicna dulniška družba
,,M E li C t
I., lHlollzeile 10 in 13, Dunaj,
66
2.
SS!
iJdf" Pojasnila Tftja. v vseh gospodarskih in finančnih etvareh,
potem o kui-snih vrednostih vseh špekulanijskih vrednostnih papirjev m vestni sveti za dosego kolikor je mogoče visocrga obrestovanja pri popolni varnosti j&jt naloženih glavnic, 'Jfjffi