telo LXX štev. 283 a V Ljubljani, v torek, 8. decembra I942-XXI OpedltlODe cd iduua«n«mo pniv* Poltaine platine * gotovini Prezzo — Cena t 0.80 Naročnini mesečno 18 Lir, ca tnozem« ttvo 20 Lir — nedeljska izdaja celoletno 34 Lir, ta inozemstvo 50 Lir. Ček. rat. Ljubljana 10.650 za naročnino ln 10.349 za inserate, Podrnfoioai Novo mesto. Izključna pooblaščenka ta oglaševanje Italijanskega ln tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. An Milano, Izhaja Tlak dan i|ntra| ruti p oncdeljka la dneva po praznika. ■ Urednlltvo la opravil Kopttar|evi i, L|obl|«na. j = Redazione, Ammlnlstrailooe« Kopitarjeva 6, Lubiana. ! Telefon 4001—1005. j AbbooimetiUi Mete 18 Llr*| Ettero, me« te 20 Lire, bdidone domenica. anno 34 Lir«, Ettero 50 Lire. CL C. fj Lubiana 10 650 per tfli abbo-namenUi 10.349 pat le tntenloni. Filial e I Novo me« t (L Concessionarla esclnsiva per la pnEbllclti di prorentenza italiana ed estera: Unione PobblleitA Italiana 8.A, Milana. Vladar v Napoliju Napoli, 7. decembra. AS. Nepričakovano je v soboto ob 11 v spremstvu svojih pribočnikov do-potoval v Napoli Nj. Vel. Kralj in Cesar. Vladarja so sprejeli prelekt, zvezni tajnik in poveljnik tamošnje obrambe. Vladar je takoj krenil na kraje, prizadele po letalskih napadih. Po bolnišnicah je obiskal žrtve sovražnikovega divjaštva. Za vsakega je imel vzvišene tolažilne besede. Ljudstvo se odziva Duceju Rim, 7. dec. AS. Oklicu, ki ga je Duce naslovil na župane mestnih in kmečkih občin v zvezi z izpraznjevanjem mest, so takoj odgovorili. Med stotinami in stotinami brzojavnih odgovorov, ki so žo prispeli v Beneško palačo, so zlasti pomembni naslednji: Neka piemonfska občina sporoča, da je poskrbela že za nad šest tisoč oseb, neka druga občina ob Comskem jezeru pa brzojavlja, da se podpiranje pri izpraznjevanju krajev nadaljuje in da se bo nadaljevalo v zvestem izpolnjevanju »Vaših zapovedi«, take brzojavke so poslale tudi občine iz alpskih dolin in iz krajev v Apeninih. Treba pa jo povedati še to, da so tudi preseljenci sami povsem razumeli Ducejev klic in pokazali potrpljenje, zaradi česar delo bratsko fašistične vzajemnosti'dosega največje uspehe. Osne čete zasedle Teburbo v Tunisu Sovražne izgube znašajo 1100 ujetnikov, 72 oklepnih vozil, 41 topov, 40 možnarjev in 374 avtomobilskih vozil — Letalski napad na Bono in Philippeville — 7 angleških letal sestreljenih vozil Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja: Povečano delovanja topništva in ogledni-ških oddelkov v zahodni Cirenajki. Nn t n n i š k e m odseku, kjer so bili končani očiščevalni nastopi v cestnem in železniškem križišču Teb ur ha, kjer so bili trdi boji od 1. do 4. decembra, znašajo sovražne izgub"" skupno 1100 ujetnikov, 72 oklepnih vozil, 41 topov, 40 možnarjev in 374 avtomobilskih vozil. Italijanska in nemška letala so znova bombardirala pristanišči v Bo ni iii Philippeville ju ter nekatera železniška križišča v Tunisu ter so povpročila znatno škodo napravam, skladiščem in vozilom. Osni lovci so v dvobojih nad Severno Afriko sestrelili 7 nasprotnih strojev. Tri naša letala se niso vrnila z vojnih nastopov. Bern, 7. dec. AS. Po najnovejših poročilih je glavni stan prve angleške armade v francoski Sc- Nemški uspeli pri Tuapseju Brezuspešni sovjetski napadi pri Tereku in med Volgo in Donom - Mnogo sovjetskih postojank razbitih - Na zahodu je bilo včeraj sestreljenih 35 angleških letal Hitlerjev glavni stan, 7. dccembra Nemško vrhovno poveljstvo objavlja; Severno ootopitev še dveh oklepnic, najmanj treh križairk itd. Ameriški predsednik je te izgube prikrival svojemu narodu ter nevtral-cem celo leto. Spominjajo se še, kako je bil ameriški minister Knox od Roosevelta samega poslan na kraj katastrofe, ter je na povratku izjavil, da je bMa škoda v Pearl llarbourju zasidramo mornarice malenkostna. Ovl takrat se v Ameriki nihče ni več upal dotakniti Pearl llarbourja, toda zdaj so bili prisiljeni k priznar nju, ker niso mogli več molčati o obsežnosti izgub, ki pa v celoti tudi zdaj niso bile objavljene. verni Afriki priznal, da ima Os v Tunisu znatne silo in da so Italijani in Nemci dobili zadnji teden v Tunis važne okrepitve. Angleško poveljstvo je moralo tudi priznati, da jo Osno poveljstvo dohilo na razpolago dovolj topništva in da so s svojimi silami, kakor tudi s svojo letalsko premočjo Angležem trdo ovira pot na treh odsekih tuniškega bojišča. Angleško poveljstvo končno priznava, da so se Angleži na raznih krajih morali umaknili, kakor tudi, da so bombni napadi osnih letal na Bono zadali temu pristanišču znatno škodo. Hitler odlikoval maršala Bastica Hitlerjev glavni stan,7.dec. AS. Hitler je dne 5. decembra podelil maršalu Italije in guvernerju Libije Basticu zlati nemški križec v priznanje za zgledno sodelovanje z nemško-ilalijansko oklcjmi-ško vojsko in za odločno podporo, ki jo jo Bastico vedno nudil. Silni osni udarci v Tunisu Rim, 7. dec. AS. Poročila iz anglosaškega in zlasti severnoameriškega vira bi rada zakrila vtis, ki so ga naredili zadnje dni vojaški dogodki v Tunisu in na splošno v celi francoski Severni Afriki, kjer so Osna letala grozovito bombardirala zavezniško četo na pohodu, zbirališča ljudi in vojna sredstva, bojne ladje, pristanišča, pristaniško napravo in letališča. Ker ne morejo priznati resnično pomembnih uspehov tega bombardiranja, govore le o močnem delovanju Osnega letalstva. Anglosaški listi in njihova propaganda pa vpijejo, da so italijansko-nemške letalske silo v Severni Afriki v znatni manjšini. Anglosaški viri bi radi prevrnili tek dogodkov, ki so nastali po njihovem izkrcanju v Severni Afriki in lož.iio, da nimajo dovolj sredstev za napad in niti dovolj ladjevja, da bi lahko napredovali v Tunisu. Na drugi strani lii radi vzbudili vtis, da imajo za- vezniki v Severni Afriki dovolj letalstva, samo težavo angloameriškega letalstva so večje od težav Osnega letalstva zaradi tega, ker nimajo dovolj sposobnih letališč, na drugi strani pa so italijanska letalska ojiorišča zelo blizu bojišča. Po zadnjih poročilih se tudi vidi, da je Osno letalstvo potopilo sovražne ladje, natovorjene s strelivom za Andersonovo armado, ki l>o odslej pogrešala strelivo. Naj bo žo kakor kolu vsekakor je res, da so splahnele utvare sovražno javnosti o hitrem in lahkem boju. Anglosasi morajo hočeš nočeš še enkrat priznati, čeprav tega nočejo povedati, da so bili doseženi veliki uspehi pri izkrcanju v Severni Afriki le zato, ker so bile francoske oblasti domenjene z napadalci. Položaj pa so je temeljito spremenil, ko so namesto sil, ki so dajale le videz, da se liorijo, stopilo O^ne sile, katere vodijo čisto drugačni nameni. Dr. Goebbels o sedanjem položaju Duce je dal Angležem zaslužen odgovor - Borba se bo nadaljevala do končne zmage Štetje živine in vozil na Španskem Madrid, 7. dec. AS. Vojaška oblast je izdala uredbo, po kateri bodo morali prešteti vse konjo, osle, prašiče, mezge, govedo, vozove in motorna vozila. Uradno štetje mora biti opravljeno do 31. decembra. Oblasti bodo prešteto blago lahko pobrale v zvezi z novo delno mobilizacijo. Berlin, 5. dccembra AS: Ob veliki političnj prireditvi v Športni palači, kjer so se zbrali vsi prvaki nemškega narodnega socializma, je '"mel minister dr. Giibbels velik govor. Govoreč o sedanjem položaju je minister izjavil, da je potrebno, da se spomnimo na položaj v septcin-nru 1959, da se prepričamo o obširnosti nemških zmag. Če bi bilo mogoče tedaj predvideti, da se lvomo v decembru 1942 nahajali ob Volgi, v Stalingradu, Tunisu in Bizerti, ne bi bilo potrebno imeti hudih skrbi. Tiste tedne je bil naš jiogled obrnjen ne na Volgo, temveč na Reno in naši vojaki se niso borili za Bizerto, temveč za ob-ramlio Saarbriickena. Operacijska oporišča, s katerimi smo olagali pred tremi leti, so bila zelo maloštevilna, dočim se zdaj raztezajo do robov kontinenta ter oliscgajo mod drugim na jplodovite.jšo zemljo in bogata ležišča surovin na vzhodu. To je bistveno sam smoter vojnega vodstva. Čisto drugačen je položaj, v katerem so se znašli Angleži, ki zaradi pomanjkanja uspeha izmišljajo »taktične uspehe« in »strateške zmage«. V zadnjem času so naredili mnogo hrupa zaradi v Afriki doseženih uspehov. Kaj je n jih famozni operativni uspeh proti Romimclu? Uspelo jim je začasno odstraniti neposredno nevarnost, ki jo pretila Egiptu. To je vse. Ta uspeh je enak onemu, o katerem Anglosasi trdijo, da so ga dosegli s svojim podvigom v francoski Severni Afriiki. V luči dejstev se vidi očitno, da zasedba Maroka in Alžira ni bila vojaška zmagaj temveč zmaga intrige. Ni treba mnogo za zasedbo ozemlja, do katerega lastniki odpro vrata. Če bi imeli Angleži in Američani resnično namen ustvariti drugo fronto v Evropi, si ne bi izbrali najdaljšo pot preko Atlantika in Afrike. Najkrajša pot je še vedno ona med I)owerom in Ctflaisom. Očitno so se prepričali, da je to tudi najbolj nevarna pot, smrtna pot. In njih prepričanje je bilo ojačeno na dokon- čen način s strahovitim polomom podvzetja pri Dicppu. Giibbels je nato govoril o položa ju na vzhodu. Izhajajoč iz tega da čas dela izključno za sile Osi, zlasti v kolikor njih vojni in gospodarski potencial vedno liolj narašča, je minister izjavil: Tudi sovjetsko ofenzive ne morejo bistveno spremeniti sedanjega položaja. Mi smo neomajno prepričani, (ln bodo na vzhodu boljši možje, boljša rasa, lioljša ideologija in boljša aikcija dosegli dokončno zmago. Tudi to pot visi usoda Anglije na nitki, kakor med prvo svetovno vojno. Tudi danes kakor tedaj skušajo Angleži maskirati z najbolj surovimi sredstvi svoj obupni položaj. Toda mi to j>ot popolnoma razumemo to igro, tako da bodo vsi Churchil« lovi iluzionistični triki postali povsem neplodni. Churchill lahko prikazuje položaj kakor hoče, vendar nam bo moral dovoliti, dn bolj zaupamo poveljnikom naših podmornic. V novembru ki je bil najhujši mesec v letu glede na udejstvovanje podmorniške vojne, smo potopili nad milijon sovražnega brodovja. Obravnavajoč potem angleški poizkus izkopati prepad med narodom in režimom je Giibbels izjavil: Zadnji teh poskusov je veljal italijanskemu narodu. Duce jim je dal zasluženi iidgovor. Zdaj se bodo Angleži verjetno obrnili do nas, poslužujoč se običajnih smešnih sredstev in običajnih grotesknih načinov. Mi se lahko samo sočutno smejemo, zlasti če jximislimo, da je nemški narod na dokončen način dokazal, da ni dostopen za noben manever te vrste. Boj se nadaljuje in se bo nadaljeval do zmage, ki ne bo izostala. Zmaga bo uresničenje glavnega pogoja veličastnega končnega cilja, to je zaupanje nemškega naroda v Hitlerja tako vejiko in globoko kakor danes, je zaključil Gobbels. To je zaupanje človeka, ki ve. da bo slednjič vodja dosegel vse cilje, po katerih hrepeni. 25 letnica svobodne Finske Rim, 7. decembra. AS. Za 25. obletnico finske neodvisnosti je bila v nekem rimskem kinematografu slovesna proslava v spomin trdega boja finskega naroda za svobodo. Pri proslavi je bil navzoč zastopnik glavnega stana, veleposlanika Nemčije in Japonske, madžarski jxislanik ter druge številne osebnosti, višji uradniki in velika skupina ranjencev in pohabljencev oboroženih sil. Ko je godba kraljeve garde odigrala narodni himni in simfonijo Sibeliusovo »I'in-skac, je imel finski poslanik Talas ognjevit govor. Sporočil je tudi ginjen pozdrav vsem junaškim zastopnikom italijanskih oboroženi! sil v imenu finskih vojakov, ki se bore za iste idc- Nevtralci obsojajo Edenov govor Carigrad, 7. dec. AS. Edenov govor je naletel na zelo neugoden odmev v Turčiji. Listi ne zakrivajo 6voje kritike h govoru angleškega zunanjega ministra ter se strinjajo v izjavah, da predstavljajo angleški načrti nevarnost za Evropo. »Tasviri Efkar« piše, da bo Eden brez dvoma poskušal opravičiti svoje neprevidne izjave, ko bo videl, kako neugoden vtis je imel njegov govor zlasti v nevtralnih državah. Takšni govori, kakršen je Edenov, nadaljuje list, nimajo druge posledice, kakor budno pazljivost med nevojskujo-čimi se državami ter jih silijo k potrebnim varnostnim ukrepom. »Tasviri Efkar« piše tudi, da namerava Anglija brez dvoma postaviti svet v vrsto Indije, kjer je bila potlačena vsaka oblika svobode. »Ikdam« pa piše s svoje strani, da daje namen, postaviti Anglijo, Združene države in Sovjele nad vse druge države, tem državam povod, da dobro premislijo. List nato ugotavlja, da so izjave angleškega ministra v kričečem nasprotju z atlantsko karto in pripominja, da zavezniki ne skrivajo svojega namena, gospodovati nad svetom in pravi, da je Edenov govor brez dvoma mrzel tuš za države, ki se bore ob strani Anglije v upanju, da bodo ohranile svoio neodvisnost. ale. Potem je podali pregled dveh obdobij boja, ki ga je finsko ljudstvo imelo za svojo neodvisnost. Finsko ljudstvo 6e sedaj vojskuje v tretji vojni za nedotakljivost svoje rodne grude in za ohranitev svojih izročil v popolnem tovarištvu z vojskami Osi proti skupnemu sovražniku, ki se imenuje boljševizem. Tople poslanikove besede so sprožile dolgotrajne in navdušene ma-< nifestacije za prijateljski narod, za n jegovo hrabro vojsko in za vse ixijevnike Osi. Nato je Maša Silver zapela nekaj finskih narodnih pesmi. Končno so zavrteli tudi zgodovinski dokumentarni film o vojni, ki so ga posneli finski vojaški operaterji, kar je dalo zbranim priliko, da so se seznanili z vsemi junaškimi pejanji, ki so jih storili finski vojaki pod poveljstvom svojega maršala Manncrheima od 1. 1939. do danes. Napetost v Siriji Ankara, 7. dec. AS. V Siriji in Libanonu flO je napetost, ki jo je povzročil sjxir med De Gaul-leoni in Darlanom povečala še zaradi vmešavanja sovjetskih agentov. Komunistična stranka jo jKislala De Gaulleu spomenico, v kateri se jezi nad nadaljevanjem vichyjskega režima v Afriki ter odkriva, da je stopila na pozorišče tudi Moskva, ki je pred nekaj tedni sklenila sporazum z De Gaullejem, ki je omogočil agitacijo na Bližnjem vzhodu in jo zato v njenem interesu, da I i podjiira gaulliste. Sestanek hierarhov L Dne 2. in 8. t. m. jo bil običajni sestanek pokrajinskih hierarhov. Sestanek se je začel s pozdravom Duceju, ki ga je odredil zvezni podtajnik Capurso. Dopoldne so poročali o delovanju raznih središč dotični tajniki; v razpravo je posegel zvezni podtajnik, da hi v sporazumu z inšpektorji pojasnil nekatere točke, ki so bile predmet i>o-ročil. Popoldne je zvezni podpoveljtiik GIL-a podal navodila za delovanje te organizacije, zlasti šolskih kuhinj. Razprave so se nadaljevale 3. t. m. zjutraj, jubljanske pokrajine popoldne pa Je zvezni podtajnik podal njih pregled zveznemu tajniku. Poročali so tedaj tudi inšpektorji. Zvezni tajnik je zaključil sestanek s toplo zahvalo hierarhom, katerim je dal navodila za nadaljnje delovanje s posebnim ozirom na zimsko dobo. Sestanka se je udeležil zvezni direktorij, zvezni podpoveljtiik GIL-a, tajnik pokrajinskega Dopolavora, zaupnica ženskih fašijev, pokrajinska tajnica kmetskih gospodinj, pokrajinska tajnica gospodinjskih pomočnic in direktor lista »Pri- ma linea«. Gospodarstvo .-•oenostavljenje statistike v Nemčiji. Sedaj se i Nemčiji veliko dela na poenostavljanju dajanja statističnih podatkov, tako da se prepreči nepotrebno delo iu zapravljanje papirja. Vsa statistična služba bo centralizirana. Posebni strokovnjaki bodo izdelali nove statistične forniularje za podjetja in IkkIo tudi ustanovljeni novi statistični uradi za obdelovanje prispelega gradiva. Taki uradi že obstoiajo pri ministrstvu za orožje in municijo, pri Najvišjem vojaškem poveljstvu in pri Delovni fronti. Novi uradi bodo izdelali skupne vprašalne pole. Prvi tak način dajanja statističnih podatkov so nanaša na 15. avgust, ko so morala podjetja javiti število svojih uslužbencev. Kazni, ki jih izrekajo gospodarske organizacije v Nemčiji. Izšla je naredha, |K> kateri je zvišana za predsednike posameznih gospodarskih skupin v vsedržavnem obsegu možnost kaznovanja pripadnikov z denarnimi globami od 1000 na 10.000 mark za prestopke glede discipline itd. Tudi je razširjen delokrog predsednikov glede teh kazni. Možne pa so pritožbe proti kaznim. Nemška družba za raziskovanje lesa. V Berlinu je bila ustanovljena nemška družba za raziskovanje lesa, kjer sodelujejo vsi interesirani uradi in organizacije. Delo se bo vršilo predvsem v 6 strokovnih odborih. Posojilo General Motorsu. 250 zasebnih ameriških bank (od 14unko z glavnico 10 milijonov rupij, za kar so du.le pobudo vojaške oblasti. ki bodo tudi imele upravo v roki. Tvornica sladkorja v Vel. Bcčkereku zvišuje glavnico, ki znaša sedaj 36 milijonov din. f Župnik J. Seigerschmied Z Gorenjskega je došlo poročilo, da jc župnik v i»okoiu Josip Seigerschmied due 23. novembra na Blejski Dobravi nenadoma umrl, zadet od kopi. Pokopal ga jc dne 27. novembra celov.>ki škofijski kancler ob asistenci šestih duhovnikov. Pokojni župnik se je rodil due 21. januarja 1868 v Idriji; gimnazijo in l?ogoslovje je dovršil v Ljubljani in bil dne 23. julija lb4J 1 posvečeD v mašnika. Služil je *ot kaplan v .Spoduji Idriji in Kostanjevici, kot župnik |>0 v Zaplani, v Lenaji in v Naklem do svojega vstopa v pokoj (1936), ki ga je preživljal na Blej.ski Dobruvi. Ta je sedaj na veliko žalost izgubila s tem svojega dušnega pastirja. Župnik Seigerschmied bil neumorno delaven. V Zaplani je po potresu sezidal novo cerkev. Družba sv. Mo-liorja je izdala njegov spis »Pamet in vera« v treh zvezkih 1. 1901, 1903 in 1907. Spisal je tudi vsako leto ene šmairnice, čeprav niso vse izšle v tisku. Izdal je n. pr. Marija najlioljša mati, 1916, Krščanska mati, 1913, Sv. Družina, Marija vrtnurica, Marija in katoiiška nkc.ija itd. Kot odličen cerkven govornik je priobčil nekaj pridig v »Duhovnem Pastirju«. Bil jc brot nedavno umrlega župnika pri Mariji Bistrički na Hrvatskem, Naj mu sveti večna luč. Omejitev reklame v Nemčiji. Nacionalni svet zn propagando in reklamo je izdal nove predpise o reklami po naslednjih načelih: 1. V javnosti se nc sme z reklamo vzbujati napačen vtis o možnosti nakupa proizvodov, ki jih ni več na raz|iolago v neomejenih količinah. Pri obsegu reklame se mora upoštevati razpoložljivost posameznih predmetov. Reklama z« proizvode. Katerih proizvodnja je kontingentirana, se mora napram potrošniku omejiti na nekaj nasvetov o njih najbolj racionalni porabi in največjem možnem varčevanju. Vsaka vzpodbuda k nakupu blaga kot n. pr. izložba blaga ali posebno nu-denje blag« v prodajo z opozarjan jem na prednosti, ki jih ima, so prepovedane za te predmete. Končno je prepovedana rekl-iina za vse proizvode, katerih proizvodnja je prepovedana. (11 Sole). Nemška zmaga v boksu V berlinsko športni palači eo gledali včeraj mednarodni !>oksnrski troboj med Italijani, Madžari in Nemci. Za ta troboj je poklonil Hitler dragoceno trofejo pod naslovom: »nagrada naroda«. Priborili so si jo nemški boksarji, ki 60 bili tokrat v nenavadno dobri formi. Od 32 možnih točk so jih dosegli 28. Madžarska ekipa si jo priborila 12 točk, italijanska pa 8. Od pomembnejših- včerajšnjih prireditev omenjamo še gostovanje najboljšega berlinskega moštva v hokeju na ledu Rot-Weisa v Kolnu. Rot-Weiss je premagal kiilnske igralce hokeja s 16:2. Športniki, ali že veste ... ... da 6o uvedli v italijanskem kolesarskem športu nove in umestne reforme? Tako se bodo smeli amaterji udeleževati napornih cestnih dirk samo v razdobju po 14 dni. Omejili so tudi dolžino prog; amaterji bodo smeli dirkati 6amo na progah do 120 km. Edina izjema bo 6amo dirka za »trofejo padlih«, ki bo znašala 150 km. Omejitve se nanašajo tudi na poklicne dirkače in veljajo za tekinovalco prvega razreda do 290 km, za tekmovalce drugega razreda 180 km, za začetnike pa 75 km. S stališča zdrave telesne vzgoje so omenjene mero zelo umestno. ... da je imenoval nemški prosvetni minister Roberta Schoberta za novega načelnika za telesno vzgojo? Schobert je naslednik pokojnega dr. Karla Kriimmla, ki se je poleti smrtno ponesrečil. ... da se pripravljajo švedske telovadkinje na veliko turnejo po Nemčiji? Gostovale bodo v Berlinu, Draždanih, Breslavi in na Dunaju, kjer bodo pokazale staro, toda še vedno znamenito švedsko gimnastiko. ... da je sodil en sam sodnik 100.000 tekem, o» IN ANGELČKI SO ŠLI IN KJER SO VIDELI SE KAKŠEN LISTIČ ALI NAPOL UVELO ROŽICO, SO JI PRILILI. POIZVEDOVANJA. Najdena Je bila na Ambroževem trpru moška žepna ura in so dobi na Zaloški ccsti 113. KDOR POTREBUJE premog ali drva, nai pride z nakaznico k »GORIVO« Karlovška cesia 8 1pl. T?!. tj|i. "t|!«; tjlj. ^ ,|Sr ;(!T i|ir ,!j! 17 CESARICA S TRPEČIM SRCEM Na pomlad 1875 si je nenadoma izmislila, da bi odpotovala Kopat se v morje ob Normandiji. Cesar ji je odsvetoval, češ da so politične razmere v Franciji napete. Govoril ji je, da avstrijska' vlada nima dobrih zvez z mlado francosko republiko. To polovanje hi zelo slabo odmevalo po evropskih dvorih. Kaj bodo rekli v Berlinu? Bismark si bo dovolil zopet kakšno strupeno domislico? Sicer pa je Francija postala zatočišče anarhistov in cesarsko Veličanstvo bi bilo izpostavljeno atentatom?... Rotil jo je, da naj odneha od svojega načrta: »Ce boš šla v Francijo, se Ti bo zgodila nesreča...« Te besede so nanjo tako vplivale, da jc napravila oporoko. Vendar pa je vztrajala pri svoji zamisli. Visok uradnik avstrijskega dvora je odpotoval v Normandijo, kjer je najel za cesarico lep bogat grad pri Fecampu. Grad je ležal v celem gaju nasadov hortenzij. Elizabeta je dopotovala v grad 31. julija, spremljala jo je njena sedemletna hčerka Marija Valerija. Otrok je bil živahen in ljubezniv, vendar slabotnega zdravja in je potreboval kopclji v morju. Kakor vedno, je cesarica tudi tokrat privedla s seboj veliko .spremstvo. Pripeljala je tudi svoje vozove in svoje konje. Samo služabnikov je bilo devetdeset oseb. Če k temu prištejemo še dve dvomo spremstvo, tedaj si lahko izračunamo, da so bila cesaričina potovanja silno draga in da so veljala dvor hajne vsote. Cesar pa je bil svoji ženi silno naklonjen in je vse to plačeval iz svoje zasebno blagajne, ne da bi bil kdaj rekel le besedico. Elizabeta se je kopala vsako dopoldne. Popoldne pa je jahala po okolici, obiskovala je bližnje cerkve in gradove, kmetije in pokopališča, z višin pa je sanjala o sveli nelzmernosti morja. V tej zeleni in senčni pokrajini ge je izredno dobro počutila. Kmetje in drugi prebivalci pa ii niso ugajali. Zdeli so se ji premalo vljudni. Plemstvo je izginjalo, novopečeni l>ogataši republike pa se še niso naučili obnašanja v visoki družbi. Dne 11. septembra pa je cesarica zajahala konja, ki še ni poznal pokrajine. Pred neznatno oviro se je konj ustrašil in i vso silo treščil cesarico ob tla. Cesarica je omedlela. Takoj so ji prihiteli na pomoč. Ko so jo prenesli v grad, jo hila še brez zavesti. Rane pa niso bile težko in zdravniki so ji določili več dni počitka. Prve novice so Franca Jožefa silno prestrašile. Sklenil je takoj odpotovati v Normandijo. Minister dvora Julij Andraszy ga je rotil, da naj ostane. V takih okoliščinah bi vladarjevo polovanje v Francijo ne ostalo neopaženo. Javno mnenje bi poslalo radovedno. Sicer ! pa je nemogoče takoj odpotvati. Poprej bi bilo treba obvestiti vlado ' francoske republike, da bi ukrenila vse potrebno za vladarjevo 1 varnost. j Naslednjega dne so hile novice o eesaričinem slanju boljše. Franc Jožef je tedaj pisal svoji ženi: »Zahval,jen bodi Bog, da se je vse tako končalo. Niti si ne upam pomisliti na to, kako b| se I lahko vse preobrnilo. Kaj bi jaz brez Tebe, ki si dobri angel mojega življenja ...i Elizabeta se je vrnila v Goddlo dne 3. oklobra. Nekaj mesccev je živela mirno, redno življenje, predana branju in jahanju, zlasti pa glasbi. ^Strast za potepanje pa jo je kmalu zopet zajela. V marcu 1870 jo že bila na lovili v Angliji, na Škotskem in na Irskem. 'lo se je nadaljevalo naslednja leta in listi so poročali, da se je cesarica nenadoma pojavila na Tirolskem, v Dalmaciji, na Bavarskem, v Grčiji, lia Štajerskem, na Krfu in oh Renu. Ves ta nemir pa dohro razkriva skrivnost Elizabelinega notranjega življenja. Komaj je bila nekaj trenutkov sama, pa je že bila vsa prestrašena, nestanovitna in nestrpna, zmedena in izmučena. Na videz pa tega je nj nič več opravičevalo. Njeno dušo so zajemale črne misli. Slrah pred žalostnimi dogodki jo jo vedno navdajal. Bila je tiha in zasanjana in je mislila na smrt, zlasti pa lia tisto, kar sledi smrti: »Ce bi vsaj vedeli, da ni jk) smrti ničesar več...« Od časa do časa jo je prevevala popolna vdanost usodi: »Vedno se nam zgodi tisto, kar nam je Bog pripravil... Naj storim kar hočem, umrla bom. kakor mi določa usoda ... Vem, da grem strašnemu cilju nasproti, toda ta cilj mi je določila usoda...« Nato pa se je zopet silno dolgočasila. Na svet je gledala, kakor skozi kopreno. Nad vsem je ohupavala, ničesar si ni več želela. Nekaj pa vendarle pričakuje. Toda kaj... Kadar se je počutila preslabo, tedaj ni mogla ostati mirna na enem kraju. Zato je potovala, da hi zbežala sama pred seboj. Za vsako potovanje se je odločila silno nenadoma in v teh njenih odločitvah je bilo nekaj bolnega. Njena živčna razkrojenost pa ni vplivala na njen razum. Sicer pa se jo culo mnogo zanimala za vprašanja, ki so v zvezi z blaznostjo in je rada obiskovala zdravstvene zavode za umobolne.. Ne- kega dne je na Dunaju nenapovedano prišla v glavno norišnico. Zahtevala je, da ji ravnatelj zavoda podrobno razkaže vse prostore in tudi oddelke pobesnelih norcev. V oddelku blaznih žena pa se je Elizabeta vendar silno prestrašila. Neka blaznica se je pognala proti njej in zavpila nad njo: »Ah, ki si misliš, da si cesarica. Jaz pa Te hom naučila, da boš vedela, da sem jaz cesarica...« Tudi v Londonu in v Monakovem je rada obiskovala norišnice. V Mona-kovem se je zlasti zanimala za bolezen svojega bratranca princa Otona Bavarskega, drugega sina kralja Maksimilijana. ' Lahko hi se reklo, da jo je neprestano zasledovala grozna zavest o dedni obremenjenosti Witteisbachovcev, Deveto poglavje. Med tem časom pa je rasla ob njej mlada osebnost, v kateri je s tihim ponosom ugotovila, da ji je zelo podobna. Njen sin Rudolf, ki se je rodil 21. avgusta 1858., je postal lep mladenič. Vzgajali so ga daleč proč od matere pod nadzorstvom nadvojvod inje Sofije. Vzgoja je bila strogo vladarska in deček je že v zgodnji mladosti dokazal živahno razumnost in veliko radovednost. Izražal se je pravilno, naravno in izbrano. Silno lahko 6e je učil tujih jezikov. Njegova okolica je bila često presenečena zaradi pravilnosti njegovih opazk in njegove sodbe. Sicer pa je imel doiiro srce, bil je silno občutljiv, plemenit in ponosen. Ljubil je samostojnost in kdor je z njim blago ravnal, ga je ' takoj pridobil zase. Uprl pa se je vsakemu nasilju, kadar se je razburil, jc njegova jeza nakazovala strahotna razmerja. Njegovi učitelji niso imeli nobenih težav s poučevanjem. Njegova nagnjenja so bila izredno različna. Zanimal se jo za zgodovino. zemljepis, živalstvo, prirodopis, psihologijo, etnografijo. Ko pa je zapustil otroška leta, je hitro dokazal odločen značaj, postal je kralkobeseden in nasilen, preziral je tradicijo in se je navzel izredno drznih nazorov o političnih in verskih vprašanjih. Tako razpoloženje prestolonaslednika avstrijskega cesarstva jo marsikoga presenečalo, z grozo pa je gledal na sina pobožni cesar Franc Jožef, ki je smatral za sveto vse, kar je bilo v zvezi z monarhijo. Zalo so bile zveze med očetom in sinom skoraj vedno napete, pogosto je prišlo do prepirov, nazadnje pa sta bila popolnoma sprta,- Zato pa je Rudolf tembolj nežno ljubil svojo mater. Sicer pa poznavalci razmer niso dvomili, da je Rudolf svoje čudne nazore prejel od svoje matere. Zlasti so trdili, da je mati sina ličila o lem, da so načela o socialnih veličinah smešna, da so osebne svobode svete in da morajo vsi ljudje biti med seboj predvsem iskreni. Najdba trupla in pogreb župnika Geohelija Minuli so 4 meseci, odkar je vdrl na čelu o!>orožcne tolpe v župnišče v Zaplani montanist, vrhniški partizan Stane Dobovičnik, in oddal 2 revolverska strela proti svojemu sošolcu in velikemu dobrotniku župniku Jožetu Geoheliju. Težko ranjenega župnika so potem Dobovičnikovi pajdaš; odnesli nekam v gozd. Te dni so oboroženi fantje ujeli nekega partizana, ki je izpovedal, da leži truplo g. župnika v Vranjih pečeh nad 1'odlipo. Prvo adventno nedeljo so tamkaj našli razmesarjeno truplo župnikovi farani. Iz izpovedbe ujetega partizana in ugotovitev uradne komisije, ki je šla v Vranje peči, posnemamo zgodbo o strahotnem zverinstvu, ki so ga izvršili partizani nad dobričino, župnikom Geohe-lijem. Težko ranjenega so odvlekli v neko svoje taborišče, kjer so ga med mučenjem zasliševali in ga potem obsodili na smrt. Pred justitikacijo jo župnik poklonil enemu svojih rabljev, sedaj tudi že ubitemu partizanu Janku Gostiši, svoj rožni venec. Nato sta padla dva strela v glavo in župnik je obležal nepremičen na tleh, kjer so ga partizani pustili ležati, misleč, da je mrtev. Takoj nato so se zapletli v bitko z italijanskimi stražami in se šele čez nekaj časa vrnili na mesto »justifikacije«. V svoje veliko začudenje so tedaj opazili, da župnik šo vedno diha, nakar so mu s puškinimi kopiti razbili glavo. Truplo so vrgli nalo če/. 50 m visok skalnat prepad v Vranjih pečeh in iznad prepada navalili nanj težke skale, ki so truplo popolnoma pomečkale. Od obleke so mu pustili le hlače, vse drugo so strgali z njega. V hlačnem žepu so sedaj našli ključe od župnišča in robec z monogramom, ki so poleg zasilne obveze na ranah, ki jih je prizadejal Dobovičnik. in poleg partizanskih izjav, edini dokazi za mrtvečevo identiteto. Kajti glava je bila tako razbita, da vkljub značilnosti njene obliko in pa belo meliranih las, mrtveca ne bi bilo mogoče več prepoznati. Truplo je ležalo v zaplaninski cerkvi do srede, 2. t. m. , ko se je dopoldne oh 9 vršil slovesen pogreb. Oboroženi fantje so ves čas stražili krsto z zemeljskimi ostanki svojega župnika, farani pa so hodili jokat in molit za njegov dušni blagor. Pogreb je bil veličasten. Čeprav šteje župnija komaj nekaj čez 500 duš, se je udeležila pogreba množica mnogo nad 1000 ljudi. V cerkvi je govoril rajnemu v spomin vrhniški dekan g. Janez Burnik, ki je nalo tudi služil slovesni rekvi-jem. Množice pogrebcev v cerkvi niso našle dovolj prostora in so napolnile tudi prostor pred cerkvijo ki ga je obkrožala strumna frontna kolona oboroženih fantov z Zaplane, Vrhnike, Sv. Jošta in iz Kovt. Po zadušnici se je razvil pogrebni sprevod. Spredaj so stopali šolski otroci, za njimi farne cerkvene bratovščine in potem nosilci številnih vencev, štirinajst duhovnikov vrhniške dekani je je prepevalo pogrebne pesmi. Kr-sto so nosili člani Katoliške akcije ob častni straži domačih miličnikov. Za pokojnikovimi svojci so sledili vojaški poveljnik iz Logatca polkovnik Mantuani v spremstvu oficirjev in vojaškega duhovnika, delegacija oficirjev Protikomunističnih oddelkov in zastopnik vrhniškega župana. In za Slovenčeva knjižnica v letu 1943 Duhovno zdravje in resničen napredek s pridom lahko dosežemo z branjem dobrih, vrednih knjig. Danes pa je plemenitega čtiva, tudi vedril-n-'ga, potreben prav vsak. Res veliko število Slovencev je v današnjem času razumelo poslanstvo knjige in z naročništvom izkazalo zaupanje naporov lastništva »Slovenčeve knjižnice«, ki si je nadelo visoko kulturno nalogo, dati našim družinam, slehernemu Slovencu v roke dobrega prijatelja — dobrega svetovalca. Da more ta cilj dosegati, je »Slovenčeva knjižnica« sestavila spored drugega letnika zbirke iz dobrih in najboljših del književnosti 15 narodov. Veliko je v zbirki zastopanih domačih mladih in starejših pisateljev. Imena Aino Kallas (ena najboljših finskih pisateljic), Fogazzaro, Bordeaux, Blackmoore, Za-gorčinov, Lagerlof, Puškin, Malxot, Nicodemi, Dante, Curvvood, Rodzvvieczovna, Federe, Heer itd. ter Levstik, Trdina, Kersnik, Jalen, Šali, Dular, Krivec, Beiičič itd. so gotovo imena, ki najbolj zgovorno pričajo, kako bogat in vreden je izbor »Slovenčeve knjižnice«. Vsak mesec izidejo tri knjige in stanejo broširane za naročnike vsaka 6 lir, v polplatno vezane vsaka 13 lir, v celo platno vezane pa 20 lir. Vezane knjige so v prekrasni opremi po zamisli arh. VI. Gajška in je tako lepih knjižnih oprem malo na našem trgu. Knjige lahko plačujete mesečno. Zaupanje, ki ga z naročništvom gotovo izkazuje vsak zamisli te zbirke, je najkrepkejša opora naporom za dobro narodovega duhovnega zdravja in napredka ter obenem vsakomur plemneito spričevalo njegovega kulturno socialnega čuta in delovanja. njimi se je zgrinjala vsa ostala množica j>ogreb-cev na vaško pokopališče, kjer je bil na sredi med župljani namenjen zadnji dom g. župniku. Po pogrebnih obredih je najprej v imenu žttplja-nov in oboroženih fantov spregovoril poveljnik Logar, ki je poveličeval pokojnikovo delo za domačo faro. Njegove besede so tonile med glasnim jokom vdanih faranov, ki so sicer že štiri meseco molili za svojega rajnega župnika, pa jim je vendar ta pogreb iztrgal iz srca krik neutolažljive bolesti. V imenu vrhniške oličine je govoril šo odvetnik Marolt, ki je podčrtal kulturno udej-stvovanjo pok. župnika Geohelija. Rajni župnik jo bil velik umetniški talent in po njegovih načrtih je bilo preurejeno farno pokopališče, ki je gotovo najlepše v vsej pokrajini, še dolgo po pogrebu so klečale množice župnikovih faranov na pokopališču in se mu v molitvah zahvaljevale za vse neštete dobrote in se mu priporočalo v trdni veri, da jo njihov svetniški župnik danes tudi njihov priprošnjik pri Bogu. Lurd našega stoletja - Fatima na Portugalskem Lurd na Francoskem je poznan po vsem svetu zaradi Marijinih prikazovanj in izrednih čudežev, ki jih ni mogoče tajiti. Postal je ena največjih Mari jinih božjih-poti, ki jo je obiskalo že na milijone romarjev in jih l>o še. Leta 1917. pa je prav tako zaslovela na Portugalskem majhna vasica, ki se imenuje Fatima Tega leta se je večkrat prikazala Marija trem otrokom in se z njimi pogovarjala. Ljudje seveda v začetku po večini tega niso verjeli in so se otrokom smejali. Ko pa so ta prikazovan ja v samotni in tihi dolinici poleg vasi mogli videti tudi oni, se je glas o tem hitro razširil in je vse hitelo v Fatimo. Tako so bile večkrat cele množice priča prikazovanj. 13. oktobra je gledalo prikazen nad 70 tisoč ljudi iz vse Portugalske. vernih in nevernih, učenih in neukih, bogatih in siromašnih. Nekateri so čudežni prizor celo fotografirali. Portugalsko časopisje je o tem mnogo pisalo, toda vihar svetovne vojske je tudi te i/.redne dogodke prevpil. Vendar pa je postala Fatima na mah silno obiskana Marijina božja pot. Njen sloves gre po vsem svetu. Godi se mnogo čudežev. Vsako leto prihaja več .ko milijon romarjev k »Naši Gospe presvetega rožnega venca v 1'atimi«. Marija je v prikazni z otroki mnogokrait govorila ter jitn dajala navodila za njihovo versko življenje. Pri tem jim je pa tudi povedala stvari, ki se tičejo vsega sveta. Ena še živeča pa-stirioa — sedaj redovnica — je po 25 letih rn/o-dela del skrivnosti, ki jih je Marija zaupala otrokom. Fna izmed teh skrivnosti je: Vojna (prva svetovna) vojnn) ure h koncu. Toda če ljudje ne bodo nehali žaliti Boga. se bo pod naslednjim papežem razvnela druga, še hujša. Ko boste neko noč videli skrivnostno, nepoznano svetlobo, vedite, da je to znamenje, ki vam ga pošilia Bog, preden bo svet kaznovan /a njegove zločine z vojsko, lakoto in s preganjanjem Cerkve in papeža. Več narodov l>o razdejanih.« Medtem ko je verno Ifndttvo že davno izreklo svojo sodim o fotimskih dogodkih, je Cer-ker — kakor vedno v podobnih primerih — dolgo vrsto let s škropivlozno natančnostjo in strogostjo preiskovala vso zadevo ter je šele po 13 letih izrekla svoje tmnenje, ko je I. 1030. i/javila. da so videnja otrok v dolinici f r io verodostojna in dn se češfenie Naše Ljube Gospe Fa-tiin ke uradno dovoljuje. Kako očuvamo filodendron čez zimo Ljubljana, 7. decembra. Rastlina filodendron je postala zadnja leta med Ljubljančani zelo priljubljena okrasna rastlina, ki jo družine rade goje v 6vojih stanovanjih in cvetličnjakih, poleti pa seveda tudi na prostem, recimo na vrtu. Rastlina, ki spominja po cvetu in plodu še najbolj na domačo rastlino »škrnicelj« m je nekako v 6redi med palmami in bršljanom, razveseljuje človeka že zaradi 6vojih bujnih listov in izredno zanimivega ustroja stebel in korenin. Umevno je torej, da so upravičene želje naših naročnikov, naj jirfi pojasnimo, kako jo varovati v zimskem času. Filodendron je doma v tropični, to je južni in 6rednji Ameriki, odkoder je bila znešena v Evropo. Dosedaj so vzgojili približno kakih 220 vrst. Rastlina zraste — vsaj nekatere vrste — tudi po več metrov v višino, jo je pa takoj lahko spoznati po njenih širokih in kakor človeška dlan razcepljenih listih na dolgih pecljih. Svoje grško ime ima zaradi 6voje lastnosti, da se v svoji domovini mora pri rasti opirati na debla dreves, v Evropi, to je v cvetličnjakih, pa 6eveda potrebuje oporo, ki jo ji dodeli vrtnar. Rastlina ima, kadar odraste, zračne korenine, znane f>od imenom »liane«, to je dolge, vrvaste tipalke, ki vise navzdol in ko dose- žejo zemljo, preskrbujejo hranilne snovi rastlini, tako, da pravo, osnovno deblo lahko odmre in rastlina živi 6amo od zračnih korenin, to je od »lian«. V naših krajih je najlepši filodendron tisti, ki zraste kvečjemu kak meter visoko ali nekaj čez, višji filodendroni niso več tako lepi in tudi zahtevajo večje stanovanjske prostore. Filodendron mora namreč imeti najmanj 10° C toplote, 6icer zmrzne, oziroma odmre. To je treba vedeti za prezitnovanje rastline. Rastlina ne prenese mrzlega zraka, ne prepiha. Vsaj vsakih 14 dni je treba rastlino, zlasti liste, umiti z gobo, namočeno v mlačni vodi. Pri nas se rastlina razmnožuje z odrezki zelenega stebla, ki jih vsaja vrtnar v dobro, htuntiz-no zemljo. Sprva zahteva rastlina izredno mnogo vode. Cvetovi so različni, od skromnih belih, pa do velikih, včasih celo škrlatne barve. Plodovi so podobni smrekovim storžem, vendar pri nas rastlina nikoli ne da zrelih plodov s semenom. Zelo pripravna je na primer ta rastlina za okrasitev večjih prostorov, dvoran, cerkva, večjih soban, tam, kjer je stalna in primerna toplina, vendar ni potrebno, da bi bili ti prostori močno kurjeni. Iz dela in življenja od tu in tam J foodHje&a jiajeAskefa V Brežicah je umrl 71 letni kočevski pre-seljenec Franc Jaklič iz Srednje vasi pri Kočevju. Nesreče. Motocikelj je podrl v Mariboru 80 letnega nadzornika bolniške blagajne v pokoju Andreja Sajnica. Mož je pri padcu dobil nevarne rane na levi nogi, zlomil si je gleženj in se potolkel po glavi. Prepeljan je bil v bolnišnico. — Ključavničarski vajenec Franc Slap-šak iz Košakov pri Mariboru si je zlomil desnico. Smrtna kosa. Umrli so v Mariboru: 70 letna Antonija Antolič roj. černetič, žena uradnika; 68 letni delavec Ivan Krofič in 13 letna dimni-karjeva hčerka Viktorija Babic. Dalje so na svojih domovih umrli 80 letni železniški uslužbenec v pokoju Franc Ramelj, 75 letna hišna posest, in žena stražnika Ivana Kopič; 53 letni trgovski uslužbenec Vodopivec Rudolf, 50 letna Ana Satler. V Ormožu je umrl 32 letni trgovec in posestnik žage Ludvik Kuharic. V Trčovi pri Košakih je umrl posestnik Matej Likovec, v mariborski okolici je umrl posestnik Franc Jaklič. Božične počitnice se bodo za vse šole na Spodnjem Štajerskem začele v nedeljo, 20. deccmbra. Zaključile pa se bodo z nedeljo 3. januarja 1943. 2 Praznik idealizma Leta 1854. jc Pij IX. uradno proglasil kot od Boga ra/.odeto resnico, da jc Devica Marija bila od prvogu trenutka svojega spočetja po posebni božji milosti in božjem privilegiju /. ozirom na Kristusove zasluge obvarovana vsakega madeža izvirne krivde. Zu verne katoličane je bila proglasitev te verske resnice veliko zadoščenje in pravo zmagoslavje njihove pohožnosti do božje Matere. Za Evropo, ki je takrat tonila v materialističnih filozofskih nazorih ter v imenu znanosti in napredka skušala izločiti duhovnost, jc bila ta resnica nepojmljivo kljubovanje vsem modernim znanstvenim dognanjem. S to resnico je bila sredi blata in umaza-nosti življenja vernikom potrjena njihova vera v brezmadežni vzor. Navkljub naturalizmu, ki je prikazoval življenje umazano in po nuji grešno, je Cerkev poka/.ula na čisti v/.or, ki se je dvignil visoko uad močvirje in zablestel v svoji bre/.made/nosti. Praznik Marijine brezmadežnosti je zato praznik človeškega stremljenja po lepem, čistem, nesebičnem in duhovnem življenju. Je dokaz, da je človek rojen za nekaj višjega, da se more in mora dvigniti iz ni/.kotnosti življenja. Ze zgodaj se je za Marijo ustalila prispodoba, ki jo na/ivlje morsko zvezdo. Zvezde so nekdaj bile mornarjem zanesljiv kažipot, ka/.ale so jim smer njihovega jadranja v brezkončnih morskih razdaljah. Zu človeka pa je brc/mudc/.nost božje Matere smernica v njegovem življenju, kažipot, ki ga vodi do lepote iu čistosti življenja po Bogu. Ce smemo imenovati človeško stremljenje po lepem, čistem in dobrem idealizem, je praznik Brezmadežne praznik idealizma. Taki dnevi, kakor je današnji praznik, so za kristjane vedno tudi opomin k njihovim dolžnostim, ogledalo njihove notranjosti. Praznik Brezmadežne /. vsem svojim zunanjim sijajem in 7. globoko notranjo vsebino glasno sprašuje kristjane, kam plove njihovo življenje, ali je krmilo njihovega delovanja, mišljenja in govorjenja usmerjeno nn ono zvezdo, ki kaže pot v pristanišče, nn Morsko zvezdo. V velikih zgodovinskih trenutkih se je često dogajalo, da so mnogi začeli zamenjavati dobro /. zlim, greh s krepostjo, lastno korist s koristmi krščanstva, laž in obrekovanje s krščansko vnemo. Dogajalo se je tudi, dn so se pod lepimi in spoštovanimi imeni skrivali škodljivci in pohujševale!, ki jih je na zunaj razjedala gorečnost zn hišo božjo, otl znotraj pa so bili drohovi, polni snirndu in nesnage, šele čas je podrl njihove pobeljene stene in prikazal vso gnilobo, ki je že prej širila svoj strup po okolici. Ktlor pa gleda na Brezmadežno kot svoj vzor, kdor stremi po tem vzoru, ta hodi po svetli poti pravega krščanstva. Praznik Brezmadežne je torej praznik čistega krščanskega idealizma; nesebične vneme in ljubezni. Glasno sprašuje kristjane in jih opominja, da pogledajo vase in ugotove razdaljo, ki jih loči od njihovega vzora — ml brezmadežne Marije. Kajti največja nesreča zn kristjana je, če je kristjan le po besedi, po srcu in dejanju pa pogan._ manrai—in«Mšte v Kranju zborovanje bojevniškega tovari- • Komunistična svoboda... Komunistka, ki se t zadnjem Slovenskem poročevalcu« naziva za »katoliško« ženo, je zapisala: »Svoboda misli in verske delavnosti jc ena glavnih točk programa »Osvobodilne fronte.« Pri Grosupljem pa sc jc zgodilo pred nekaj tedni tole: Ko so partizani v neki kmečki hiši naleteli na kaplana Hočevarja, ga najprej niso spoznali. Šele ko je zaprosil, da mu iz njegovo potne torbe vrnejo brevir, ga je partizan vprašal: »Torej si duhovnik? — Potein moraš z nami!« Nato ga je pograbil in ga odvedel k tnalu: »Maševal pa odslej ne boš več!« in mu na desni roki odsekal vse prste. Nekaj dni nato so kaplana Hočevarja pri Škofljici ubili in pokopali. Takšna je resnica o komunistični svobodi misli in o komunističnem spoštovanju verskega prepričanja in udejstvovanja. štva Kranj in okolica. Na zborovanju je govoril tudi vojak iz Afrike, ki je z lepimi slikami ponazoril nevarnosti in napore puščavske vojne. Naročajte »Slovenca«! KULTURNI OBZORNIK F. S. Finžgar: Zbrani spisi XI. zv. Založila Nova založba v Ljubljani. 1942. Cena broš. 34 lir, polplatno 42 lir, platno 45 lir. Novi zvezek zbranih spisov je pisatelj ozna čil s skupnim naslovom Črtice. V teh črticah je zbral svoje krajše spise od dozorevajoče mladosti do zadnjih modrih let ter jih uredil v lepo zaokroženo celoto. Tako se od različnih strani odkriva pred nami podoba slovenskega življenja v zadnjih štiridesetih letih, kmečkega in mestnega, kakor ga je pisatelj gleda! in spremljal s svojimi mislimi in čustvi. Bralec bo takoj spoznal, kako posebno v prvem delu ( Znanci s poti«) stopa pred nas pisatelj sam in z lirično struno spremlja spomine svojega Listnega življenja, se j)ogovarja s svojimi znanci in prijatelji ter z mladostnim idealizmom zmaguje nad težavami, ki jih prinaša svet. Sredi »Znancev s poti« stoji on sam, duhovnik, tehta svet z večnimi merili ter išče poti iz bojev in zablod življenja. Ni slučajno, da ga srce popelje na grob 1'rančiška Lampeta, tistega, ki si jc najbolj želel pisatelja-duhovnika, ljudskega vodnika s peresom v roki. Selškega župnika velika noč in mnogo krajše lirske slike so posebno značilne za to. kako sta se pri Finž-garju duhovnik in pisatelj strnila v enem in istem hotenju: da ohranita, dvigneta narod ter ga privedeta k sreči. Prav iz tega hotenja se je razvil Finžgarjev edinstveni realizem, ki včasih z mehko, obzirno dobroto, včasih pa z odločno roko odgrinja podobe družinskega, družabnega in narodnega življenja: take podobe v tej knjigi so Pomlad pod oknom, Služkinja, Sibirija itd. Ob teh podobah začutimo posebno moč pisateljeve socialnosti; on ne j>ozna samo odpora in obtožbe; ampak hoče biti tudi učitelj in dejanski pomočnik, ko blaži in vzgaja. Tako se nekateri spisi (Tale naš Jaka, Kovač popotnik, Za prazen nič), kjer ljudski zdravnik naglo stopa pred leposlovcem, pisateljeva krepka beseda in močna prirodnost se zaradi tega tem vidneje uveljavljata in zmagujeta nad tendenč-nostjo. V tem zvezku pa je mogoče od nove strani opazovati tudi Finžgarjev umetniški razvoj, kako se odmika od literarnosti v prirodnost, od zunanje lepote v bistvenost, od širine v kratkost in jedrnatost. Tako se Finžgarjevo celotno delo z novim zvezkom zelo značilno dopolnjuje in v marsičem tudi poglablja. Dom in svet št. 7—10 Znanstveno kritični del. V znanstvenem delu je sedaj umetnostni zgodovinar dr, St. Mikuž končal svojo pomembno razpravo o Dovšku, enem največjih naših umetnikov ter baročnem mojstru. Tako je dal mono-grafičen pogled njegovega ustvarjanja ter dobro poudaril razvojno nit njegovega baroka, značaj njegovega iluzionizma ter vdor najnovejših realističnih oziroma naturalističnih motivov v njegovo umetnost. Končno da celotno oznako njegovega iluzionizma, ki ga uvršča v srednjeevropsko skupino, katere svojstven odtenek predstavlja, ustvarjajoč nam domači iluzionistični stil, Tako je ta mojster šempetrskih fresk, fresk na Sladki gori, v Lescah, Grobljah, Šenčurju in Kamniku ter drugod dobil lepo napisano in točno z umetnostno-zgodovinskega stališča pretehtano vrednotenje. Poglavje o njegovih oltarnih slikah in grafičnih delih pa je samo nakazano. Osem prilog njegovih fresk ponazarja to lepo studijo. Bartolomeo Calvi je priobčil v tej številki ivaje nastopno predavanje na slovenski unives- Izi, ki ga je imel v slovenščini 11. dec. 1941. Govoril je o konstitutivnih elementih Dantejevega J umetniškega sveta. Postavil je Danteja kot sintezo italijanskega človeka ter opozoril na momente, ki so ga ustvarili kot pesnika: trpljenje, jeza na razmere, njegovo izobrazbo, svetno in bogoslovno ter na njegovo politično miselnost. Vse te trditve je podprl s citati iz Komedije in drugod. Ti so tu podani v Debevčevem prevodu, ostali pa v prevodu T. D-ebeljaka, med njimi znani Carducijev sonet Pesnikova pravica. Dr. Ivan Graienauer je zaključil svoje Nove doneske k zgodovini narodne balade Lepa Vida, s štirimi obrazci, s katerimi na znanstven način skuša obnoviti najvažnejše baladne obrazce. Najprej obnavlja tako dve predhodnici naši baladi, namreč pesem o ugrabitvi mlade žene-matere po neverniku, pomorskem plenilcu, pod naslovom »Osirotela mlada mati-vdova« ter o nasilni ugrabitvi krščanskega dekleta po neverniku: Sestra Petra bana. Nato pa obnavlja dva tipa Lepe Vide, namreč ihansko-dolenjski tip Mlada Vida, ter dolenjsko-elegijski inačični tip Lepa Vida, ki je znana po Rudež-Smoletovem zapisu in Prešernovem prepisu. Osrednjo razpravo v tem zvesku pa jc na- fisal Tine Debeljak pod naslovom Pesniiki Krim. u obnavlja znano legendo o ugrabljeni poljski kneginji, ki jo je zajel v davnih dneh tatarski han s polotoka Krima iz mesta Bahčisaraf ter jo zaprl v svoj dvorec. Tam se je zaljubil vanjo ter ji dajal prednost pred vsemi ženskami harema. Marija pa je živela v molitvi in v mislih na domovino in sorodnike. Gruzinka Zarema, poosebljena strast, pa se čuti potisnjena v kot, ter iz ljubosumnosti umori Marijo. Han Gir?j da Zaremo utopiti, Mariji v spomin pa postavi v svoji sobi vodnjak s križem, ki pretaka namesto njega solze. To je »Vodnjak solza« ali »Bahčinsarajski vodomet«, ki je našel svoje pesnike v Puškinu in Mickievviczu. Oba — Rus in Poljak — sta obiskala ta vodnjak in ga ovekovečila v pesnitvi in v sonetih. O genezi teh pesnitev ter o taki poeziji Krima je Debeljak napisal studijo, v katero je vpletel več prevodov Puškinovih krimskih pesmi (Hvalnica Krimu, Pismo Čaadajevu, Ne bom o rožah pel, Oblakov bežnih vrsta... Ob vodnjaku v Bahčisaraju Izpolnil željo sem .. .) ter tudi dva Mickievviczeva soneta iz cikla Krimskih sonetov (Bahčisarajski vodomet, Grob Potock). Ta študija velja kot uvod v celotni prevod Puškinove južne poeme Bahčisarajski vodomet, katero je po Ivanu Hribarju prepesnil Tine Debeljak. Tako je tu pesnitev postavljena v zvezi s st.tdijo kot pesniški dokument romantičnega Krima. Ta študija iz ruske in poljske književnosti ter prevod najbolj romantične Puškinove pesnitve, kakor ga je v 87. letu starosti prevel Hribar in po njem popravil urednik, bosta izšla v posebni biblio-filski izdaji že za ta božič z linorezi akad. slika-rice Bare Remčeve, na kar opozarjamo že sedaj. S tem je znanstveni del končan. V književno-kritičnem delu se ocenjuje St. Janežič-Kociprov roman Goričanec, Glavan Li-koviča, Malešiča in Lovrančiča, ki so izšli v Slo-venčevi knjižnici, Beličič-Budakovo Ognjišče in Ur-banijev Mali slovenski svet. J. S. pa Kempčanovo Hojo za Kristusom. Osrednja ocena v tem delu pa je Grivčeva podrobna obravnava Nachtigalovo veliko delo Euchologium sinaiticum ter opozarja na problematiko zveze frisinških spomenikov s stslv. književnostjo. Obenem ocenjuje tudi književno vrednost Euchologija, na kar se dozdaj fi-lologi niso ozirali. Z zadoščenjem lahko ugotavlja, da se Nahtigalova dognanja ujemajo z njegovo znano tezo o početkih slovenske književnosti. Isti ocenjuje tudi van Wijkovo predsmrtno izjavo o jezikovni in slogovni vrednosti strcslv. Žitij sv. Cirila ter ob beležbi teh rezultatov ludi že opozarja na nov problem jezika spomenika Giajo- Koledar Torek, 8. decembra: Marijino brezmadežno spočetje; Kongrcgacije in dijaki; Evtihijan, papež in mučenec. Sreda, V. decembra: Peter Fourier, škof; Oorgonija, devica; Levkadija, devica in mučenica; Basijan, mučenec. četrtek, 10. decembra: lordska Mati božja; Melhijad, papež; Julija, devica in mučenica; Evlalija, devica in mučenica. Lunina sprememba: mlaj 8. decembra ob 2-59. Ilersceh napoveduje jusno vreme. Movl grobovi + V Ljubljani je umrla v 75 letu starosti P epe a Pire. Pokopali so jo v soboto poldne na pokopališču pri Sv. Križu. Sv. maše za-dušnice se IkkIo brale v cerkvi sv. Jakoba. Blag ji spomin! — Vreme na Miklavževo se je spremnilo. Že proti večeru v sobolo se je vreme močno spremenilo. Mraz je odjenjal, V solmto je bila dosežena najvišja dnevna temperatura +5.2, v nedeljo, na Miklavževo, pa je toplomer popoldne zaznamoval celo +8.4. Od sobote do nedelje zjutraj je lahno deževalo ter je v tem času padlo 7.5 mm dežja, tudi v nedeljo je deževalo in je dežomer do ponedeljka zjutraj nameril 1.2 111111 dežja, tako da je v dveli dneh padlo 8.7 mm dežja. Primerno velika množina vode. V nedeljo zjutraj jo bilo še nekoliko mrzlo, ko je bil jutranji minimum zaznamovan —1.6, v ponedeljek zjutraj pa se je temperatura že dvignila nad ničlo. bilo je +0.2. V nedeljo zjutraj je barometer padel na 759.3 mm, a v |>onedeljek so je naglo dvignil kar na 770.4 mm. — Mnogi večkrat vprašujejo, kakšni so pogoji za razne sv. odpustke in katera so dobra dola, ki jih je Cerkev obdarila z odpustki. V decembrski knjižici »Duhovni koledarček 1945« (priredil A. Luska r) na jdete točen odgovor na v^ ta vprašan ja. Knjižica stane 1 liro in se dobi v knjigarnah. — Ravnateljstvo Drame potrebuje gramofonsko ploščo s posnetkom tenorske arijt iz 5. dejanja Verdijevega »Othella« (Desdeniona, Desdeniona). Ako ima kateri ljubiteljev Drame to ploščo, ga uljndno naproša ravnateljstvo, da jo proda ali pa posodi upravi gledališča. — Ne čakajte zadnjega dneva. Zdaj je še čas. Res lepe in umetniško i/dolnno fotografije, v različnih barvah, z dve do štiri poze, vam naredimo vaše slike. Legitimacije retuširane v enem dnevu. Ob nedeljah in praznikih a.telje odprt ve« dan. Se priporoča Kocmur Marjan, fotografija, Društvena 34. — Prešernova 9. — Nova odkritja v Aosti. V zadnjem času so pri izkopavanjih v Aosti prišle na dan nove rimsko zgradbe. Med temi zavzema prvo mesto Torta Praeloria. Z gledališčem, amfitentrom, Av-gustovim lokom in ostanki mestnih zidov tvori 1'orta Praetoria glavni del arheološke cone starega mesta Augusta Praeloria. Mestna vrata, okrog katerih so podrli hiše, so obnovili. — Hud vihar nad Buenos Airesom. Nedavno je nud Buenos Airesom divjal hud vihar, ki je povzročil veliko škodo. Brzojavne in telefonske zveze so bile vse pretrgane. Vihar je zahteval tudi številne človeške žrtve. — Kriminaliteta med mladino v Newyorku. število zločinov, ki so jih zatrrešili otroci pod 14 let, sc je v Nevvvorku zvišalo od začetka vojske za 41 odstotkov. — 517 smrtnih žrtev mrzlega vnla v šangiia-ju. Mrzli val, ki je nenadoma pritisnil, je v šanghftju zahteval v eni noči 517 smrtnih žrtev. Med žrtvami so večinoma berači, ki so jih zjutraj našli zmrznjene ob cestah in ulicah. — Vojno tovarištvo preko groba. Mlad vojak iz Magdeburga je padel poleti leta 1917. Njegov stotnik je prevzel skrb za hčerko, ki se je rodila par mesecev po ^jjrti tovariša. Mesec za mesecem in leto za. lefofii je nalagal v hranilnico na otrokovo ime gotov znesek. Te dni se je hčerka padlega vojaka, ki je med tem postala 6tara 25 let, poročila z mladim vojakom. Danes že s'ar častnik se nj ustrašil dolge poti od zahoda do Magdeburga in se je odzval povabilu na poroko. Tako je skozi 25 let ostal zvest svoji obljubi. Bil je otroku padlega tovariša dober svetovalec in dobrotnik. Lep zgled vojnega tova.ri = a preko groba. — Sto jezikov jo govoril. Te dni je preteklo 75 let od rojstva nekdanjega genija za jezike nemškeea zunanjega urada, legacijskega svetnika Emila Krebsa iz Esdorfa pri Selnveldnitzu. Za kardinalom Mezzofanti jem je bil K rob« največji geni i zn jezike. Popolnoma je obvladal 59 jezikov. Poletr tega pa se je lahko pogovarjal še v nadaljnjih štiridesetih jezikih. Krehs je bil sin tesarje in se je rodil v Freiburgu v šleziji. Islandsko se je naučil v treh jezikih. — Zbirka pajčevin iz celega sveta. Francoski markiz Kcergeaux je strasten zbiralec pajčevin, ki jih iina zbranih mnogo vrst v lastnem muzeju. Človek bi mislil, da tak muzej ni nič posebnega, saj zadostuje imeti primeren prostor, kamor spravlja pajeevine, ali ta zbirka markiza nima z zaprašeno pajčevino v neizrabljenih prostorih nič skupnega. Navdušenje za lepoto in raznolikost pajčevine je vodila francoskega markiza po svetu. Večkrat je bil v tropičnih deželah. Prepotoval je Brazilijo in Argentino in s svojih potovanj je prinesel mnogo najrazličnejših pajčevin. Zbiranje pajčevin ni bilo vedno tako enostavno, kakor bi si človek mislil. ?e njen prevoz je združen z velikimi težavami, ker je treba paziti, da se ne zamaže ali raztrga. Poleg tega je v tropičnih deželah cela vrsta strupenih pajkov, Ki se srdito branijo, če jim hoče človek raztrgati mreže. Več sto lepo spredenih pujčevim, ki so jih predli pajki po vsem svetu, ima ta francoski čudak v svojem muzeju, na katerega pa je zelo ponosen. — Smola vlomilca. Pri nočnem obhodu je našla policija v Santiago de Chile slalio oblečenega mo/a na ulici nekega predmestja. Mož si je pri padcu zlomil obe nogi in kričal na vse pretege. Spravili so ga v liolnišnico, kjer ga je kriminalni komisar temeljito zaslišal, tako, da je nato priznal, da se mu je nesreča pripetila pri poskušenem vlomu: stena balkona, s katerega se je hotel spustiti na tla, je popustila, da je strmoglavil v globino. S pristno tatinsko predrznostjo je vlomilec sedaj še poskušal zaradi nesreče tožiti hišnega lastnika in je našel tudi pravnega zastopnika, ki je dostavil tožbo lastniku hiše, kjer se je pripetila nesreča. Vlomilec zahteva primerno odškodnino z utemeljitvijo, da okolnost, da je ravno on poskušal vlom, lastnika ne oprošča dolžnosti skrbeti za to, du ohrani zid na balkonu v rednem stanju. — Nevarna ježa na losu. Lov na lose na Švedskem sc je pred kratkim začel. S tega lova je prišla v javnost naslednja prigoda. Nek 53-leten ogljar jo ustrelil velikega losa in ga je hotel z nožem popolnoma končati. Ko je porinil nož v navidezno mrtvo telo losa, je la skočil na noge 111 oddirjal. Ogljar pa se je krepko držal za nož in se ritensko vsedel na losov hrbet. Deset minut je los z največjo hitrostjo divjal po gozdu, preden se je zgrudil na tla. V tem času je hil obraz moža od vej [>cvpolnoma razpraskan in tudi od obleko je na njem ostalo čisto malo. Bil pa jo kljub temu srečen, da je dobil svoj plen. — Ogromno število nesreč v vojnih tovarnah Združenih držav, število delavcev, ki so v času od decembra 1M1 do konca novembra 1942 zaradi obratnih nesreč v ameriški oboroževalni industriji izgubili svoje življenje, znaša 44.500. Šlc-vilo ranjenih cenijo na približno milijon. ^čjadijaita 1 V počastitev spomina pokojnega p. Goloba Alojzija so darovali stanovalci mestnih hiš nn Vodovodni cesti namesto venca 250 lir in za isti namen nn grob pok. g. Schvveigcrja Antona stanovalci llranilniskih hiš 280 lir Vincencijevi konferenci sv. Cirila in Metoda v Bežigradu. Bog plačaj! il Družba sv. Vincencija Paveljskega ima danes, na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, nebesne zavetnice Vinecncijevih konferetre, sv. raaiio ob 7 v miarjaniški kapeli. 1 V svetišču sv. Terezije na Kodeljvem je danes ob 1.45 govor o Brezmadežni, nato slovesna služIla božja s skupnim sv. obhajilom mladine Slovesnost bo opravil g. p. Krizostom. Zbor mladincev bo izvajal Rihovskega Missa Loretta ob spreml javi orkestra. Popoldne ob 4 govor, nato posvetitev Mladinskega doma brezmadežnemu Srou Mirijinemu, pete litanije Matere božje in blagoslov. Sledi cerkvena proslava v gledališču. 1 Križanski moški kongTeganisti imajo danes na praznik Brezmadežne zjutraj ob 7 sv. mašo s skupnim obhajilom, zvečer o šestih pa shod: govor, rožni venec, pete lavretanske litanije. 1 Vodstvo po razstavi Mušič, Scdej. Zonič ho imel danes, na praznik, ob 11 v Jakopičevem paviljonu akad. slikar prof. Ivan Vavpolič. Za uvod si je izbral posebno temo, zato bo vodstvo izredno zanimivo. 1 II. Vitanja Marijina kongrrgncija pri uršu-linkoh v Ljubljani im.a danes popoldne ob 5 shod. Voditelj. 1 Prof. Janko Mlakarja ^Bajtrtrska princesa« na frančiškanskem odru. V nedeljo, dne 13. t. m. ob pol 11 in ob 3 popoldne bodo igrali v frančiškanski dvorani Mlakarjevo veseloigro v 4 dejanjih »Bajtarska princeza«. Vabimo vas, da si nabavite vstopnice že v prerlproda ji. 1 Glasbena akademija priredi v petek, 11. t. m. ob 18 v veliki filhurmonični dvorani svojo prvo produkcijo. Na sporedu «0 pevske in instrumentalne točke. Programi po 3 lire (za dijake 1 lira) bodo od čeutkn dalje na razpolago v Matični knjigarni. I Jezikovni t"čnjj — italijanski, nemški, francoski itd — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu. Kongresni trg 2 — prično tekom tega tedna. — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer ([>0 želji) v začetnem, nadaljevalnem, ali konverzacijskem oddelku. Najuspešnejša tična metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. 1 Ker je bilo za ponedeljkov simfonični koncert izredno veliko zanimanje, se Im> la koncert s celini sporedom ponovil, in sicer v ponedeljek 14. t. m. oh 18 v veliki unionski dvorani. Simfonični orkester bo ponovil pod vodstvom I). 1 M. Šijanea celotni sjiored III. simfoničnega koncerta in ho tudi pri ponovitvi sodeloval pianist prof. Anton Trost. Vstopnice za ponovitev koncerta bodo od srede dalje v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice. IV. simfonični koncert bo v petek 18. t. m. prav tako v veliki unionski dvorani. Dirigiral ga 1k> violinist Karlo Rupel. Vstopnice za ta koncert pridejo v predprodajo v ponedeljek 14. t. m. 1 Tine in Franca sta poleg drugih osrednji osebi v drami: »Višarskn polena.« Pristno kmečko življenje s svojo trdoto in dobroto nas pritegne, da v napetem pričakovanju sledimo igri. ■Slovensko delo domačega pisatelja zasluži jvol-noštevilen obisk. Ker je za predstavo zelo veliko zanimanja, igrali jo liodo danes v torek. 8. decembra, priporočamo, da si oskrbite vstopnice v predproda ji, ki bo v torek od 10 do 12 in dve uri preil nričetkom v društveni pisarni, Petrar-kova 12, I. nadstr. 1 1'melniška rnz.stnvn Franca Pavlovca v galeriji Obersnel. Danes na praznik je otvoritev razstave znanega našega pokrajinarja ter enega najboljših slikarjev Frančiška Pavlovcn v galeriji Obrsnel. Ker slikar ni raz|>os!al za to priliko nobenih vabil, prosimo javnost, naj si pride ogledat zanimivo razstavo, ki bo gotovo nudila veliko zanimanje med občinstvom. Razstavlja nova dela, večinonia pokrajine. Vabimo vse ljubitelje umetnosti, da si ogledajo te nove stvaritve priznanega čopiča. 1 Dekliška Marij, kongregacijn pri sv. Jakobu ima na praznik Brezmadežne. 8. decembra. sv. mašo s skupnim sv. obhajilom ob pol b. Popoldne ob 3 govor, posvetitev Brezmtidež-neniu Srcu Marijinemu in pete litaniie M. B. — Ob 5 v farni dvorani marija.nska akademija z igro »Marijin otrok. 1 Miklavževa nedelja. Druga leta je navadno Miklavž že močno pohelil plan in ravan. Letos smo bili še brez snežne odeje, ko je drugače v soboto nekam kazalo, da bo nam sneg pobelil polja in travnike. Miklavževe nedelje so bili srčno veseli vsi malčki, ko so zjutraj pregledovali Miklavževa darila. Lepe Miklavževe prireditve so bile v soboto in nedeljo. Tam v frančiškanski dvorani je bilo veliko vrvenje oba dneva, ko je Miklavž delil darila. Tudi v gledališče k mladinskim predstavam je prišel Miklavž z bogatim in velikim spremstvom. Vreme je bilo v nedeljo sicer čemerno, zato pa pripravno, da so ljudje obiskovali razne kinopredstave in gledališča. V Jakopičevem paviljonu pa je bila ob udeležbi mnogih ljubiteljev lepih umetnosti odprta razstava umetnikov Mušič-Sedej-Zonič. 1 Po drva naj pridejo lastniki poslovnih prostorov, javnih obratov in zavodov, ki so že dobili na.kaznice za kurivo, na mestno pristavo, Povšetova ulica št. 12, kjer je sedaj dosti naža-ganih drv. Kdor pa lahko prevzame kar cela Eolena, naj gre po nje na sfiottni prostor SK jubljana na Ciril-Metodovi cesti. 1 Licitacija v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti št. 15 bo v soboto 12. t. m. ob 15. uri popoldne, ko bodo prišli na dražbo predmeti zastavljeni meseca majnika. Zl dražbo pripravljeni predmeti bodo razstavljeni isti dan od 10. do 11. ure v uradnih prostorih zastavljalnice. 1 Mladinska predstava Golieve božič, pravljice »Petcrčkove poslednje sanje« bo na praznik popoldne. Zgodba o na smrt bolnem dečku, ki blodi v sanjali po kraljestvu kralja Matjaža in božičnem gozdu, je polna poezije in prav-ljičnosti. Predstavo bo obiskal tudi sv. Miklavž in obdaroval otroke, za katere bodo darila prispela vsaj do začetka predstave, ki bo ob 14. Za predstavo so cene znižane od 12 lir navzdol. Vstopnice so v predprodaji pri dnevni blagajni v Opernem gledališču. 1 »Angel z avtom«. Mladinska opereta v treh dejanjih. Vsebina se godi na zemlji in pokaže bedno življenje ubož.nega dečka, ki pride v nebesa in pomaga svojemu dobrotniku, da se tudi njemu posreči priti vanje. Slikovito dejanje z lita, ki ga bo proučil podrobneje v posebni razpravi, Van Wijk ga je zaslutil, pref. Grivec ga hoče pod tem vidikom razbrati ter dopolniti svoja odkritja glede II. fris. spomenika ter dopisovanja kneza Koclja z Rimom. V Zapiskih pa je Tine Debeljak označil zapuščino pokojnega pesnika Silvina Sardenka, ki je zelo zanimiva. Je tu ohranjenih mnogo rokopisov, beležb, zapiskov in prepisov pesmi, urejenih pesniških zbirk novega pesniškega gradiva, pa tudi starega, zbrane v pesniške knjižne cikle, prevodi cerkvenih himnov, več deset kongrega-cijskih iger, zasnove novih ciklov, zbirk, načrtov itd. itd., predvsem pa načrti knjižnih izdaj za vsako leto do leta — 19521 Iz vsega tega se vidi, kako izredno marljiv je bil Sardenko ter kako resno je pojmoval svoj poklic pesnika. Spričo tolikega gradiva se še celo čuti potreba po posebni izbrani antologiji tega tipično svečeniškega pesnika na našem Parnasu, v marsičem bolj podobnega Gregorčiču in Medvedu, kakor se na prvi pogled zdi. S tem zvezkom je Dom in svet zaključil svoj 54. letnk. ter vabi na naročila 55. letnika. Revija je tako potrdila, da je premagala vse krize v sebi in je vzdržala tudi težo današnjega dne. Obljublja, da hoče »kakor doslej gojiti vse panoge slovenskega književno-umetnostnega ustvarjanja ter vzdrževati zvezo z vsemi ro-dovi slovenskih pisateljev, ki motre svet in življenje z vero v Boga in ljubeznijo do slovenskega naroda«. V prihodnjem letu bo revija izšla dvakrat na leto v nezmanjšanem obsegu, in sicer obakrat kot v sebi zaključen umetniško-književni zbornik, enkrat v prvi in drugič v drugi polovici leta. Tako bo ohranjena tradicija revije, obenem pa bo vsaka polovica letnika kot posebna knjiga z bogatimi umetniškimi prilogami. Spričo težav na knjižnem trgu, bo cena vsakega zbornika »Dom in sveta« javljena pravočasno posebej. Vabimo vse naročnike, da ostanejo reviji zvesti in jo tako podpro za bodočnost. td Nove skladbe Stanko Premrl: 20 božičnih preludijev. Ljubljana 1942/XXI. Izdal in opalografiral Roman Pahor. Podobne zbirke samih božičnih preludijev nismo, mislim, že od Hladnika sem dobili. Tudi ni bil nihče bolj poklican, da jih napiše, kot ravno Premrl. Saj je s svojimi božičnimi pesmimi, posebej še s svojimi božičnimi samospevi pokazal, da zna s posebno tenkočutnostjo zadeti vprav božično razpoloženje, kar je mar-sikatere.mu drugače dobremu skladatelju odre-čeno. Tudi ti božični preludiji so predvsem izliv religijozno čustvene duše; kot taki bodo dobro izpolnili vrzel v naši orgelski literaturi. Po večini so vsi preludiji prosto iznajdeni, ile nekateri se opirajo na melodije znanih pesmi: tako je uporabil skladatelj v št. 3 napev »Sveta noč« za kratke varijacije; v št. 7 dokaj prosto improvizira na Riharjev napev »Zveliear nnm je rojen zdaj«; dva preludija sta izrecno označena kot pastoralna, drugi zaslužijo to označbo po svojem značaju. Vrstijo se pa jio zgledu drugih preludijskili zbirk po tonovili načinih od C do E-dura oziroma od F do As-dura. Za izvajanje so splošno sredn je težki, nekateri nagibajo tudi k obetu skrajnostim, vendar pa prav težkih kakor tudi prav lahkih v zbirki ni. Slog je dosti jasen in prozoren, vendar uporablja skladatelj tudi lepo mero harmoničnega okrasja, dosti bogato kroma.tiko in ponekod nagle modulntorične okrete. Zbirko jiosebno zdaj za božično dobo priporočamo. Ftudn za kitaro. Priredila in izdala St. Krnnjc in J. Turšič. Ljubljana 1942/X\I. Opalo-grafiral M. Kuna.vcr. V zbirki je deset etud. Ve- činoma so grajene tako, da doprineseta avtorja najprej nkordično-harmonično shemo etude, nato pa isto izrabita figurativno, melodično, ritmično, včasih jo tudi širita ali krčita. Nekatere etude' služijo kot vaje za igranje lestvic ali akordov, druge so bolj melodičnega značaja. Zbirka je pisana jasno, prstni redi so razvidno označeni. Ljubitelji tega instrumenta etude priporočamo. M. T. Umetniška razstava v Jakopičevem paviljonu 6e je v nedeljo odprla. Tokrat razstavljajo trije umetniki: Zoran Mušič, Maksim Sedej in Jovan Zonič. Prva 6ta našemu občinstvu že znana, tretji pa se je sedaj predstavil kot prizananja vreden umetnik. Že takoj prvi dan razstave je pokazalo občinstvo veliko zanimanje za razstavo in pojavili 60 6e tudi že kupci. Zoran Mušič razstavlja 12 olj in 3 gvaše. Način njegovega slikanja daje umetninam videz neke patine, kar 6e izvrstno ujema z motivi, ki jih slika, na primer »Starinsko razfielo« ali »gotski svetnik«, ki 6ta na tej razstavi nedvomno najboljši Mušičevi 6tvari. Maksim Sedej razstavlja po večini olja in pa štiri lesoreze, nekaj risb in dva gvaša. V njegovi umetnosti je nekaj samoniklega in izrazitega ter ima zaradi tega že svoj krog občinstva. Nov je v naši umetnosti Jovan Zonič, ki je po poreklu Črnogorec, živi pa že dalj časa v Ljubljani. Izkazal se je za dobrega slikarja, zlasti portreti6ta. Poleg olj razstavlja tudi številne risbe kot ilustracije za »Gorski Vijenac«. Tudi tu 6e je Zonič izkazal za spretnega risarja. Ta razstava je nov dokaz živahnega umetniškega življenja v našem mestu in zaio vabimo občinstvo, naj 6i jo ogleda. -r. baletom in otroškimi zbori, pri katerih sodeluje preko 40 otrok, je zanimivo tudi zato, ker igrajo glavne vloge tudi otroci. Opereta je imela že predlanskim zelo živahen uspeh, ker tvorita središče zanimanja dva otroku: Joško (revni, bronu deček) in njegova prijateljica Metka. Glavne vloge igrajo še: Janko — sv. Peter, Anž.lovar — štrukelj, Stritarjeva — mačeha, Barbičeva —■ Biscrkti, Koširjeva — Urša, Pia-neeki — stražnik itd. Dirigent: R- Simoniti; režiser: Mušu Slavčeva; koreograf: ing. P. Go-lovin. 1 J. Massenet: »Thais«. Opera v sedmih slikah. Po romanu Anatolea Francea prirejen libreto, delo L. Galleta, prevod Niko štritofa. — Vsebinsko predstavlja izpreobrnitev aleksnn-dri.jske hetere Thais, ki jo privede v naročje cerkve cremit Atanael. Naznanila GLEDALIŠČE: Urama: Torek, R. docembra ob U: »Petcrckovo poslednje sanje. Mladinska predstava. Miklavžev nastop. Izven. Ceno od 12 lir navzdol, — Ob 17: »1'los v Trnovem.« Izven. — Sreda, 9. decembra ob Iti.30: »Deseti brat.* licd A. — Cotrlek, ltl. decembra oti 16.311: »šesturo oscli išče avtorja.« Hod Četrtek. — Petek, 11. decembra ob 16.3(1: »Primer dr. Hirna.« Premiera. Ked Premierski. — Sobota, 12. decembra ob 16: »O^a naš.. Izven. Znižane cene ob 15 lir navzdol. Opera: Torek, 8. decembra oh 111.30: »Angel z avtom.« Mladinska opereta. 1'rvifi v sezoni. Cene od 18 lir navzdol. - Ob 16: »Thais.« Izven. Ceno od 24 lir navzdol. — Sreda, 9. decembra ob 16: »Stepa miš'. Kod Sroda. — Cotrtek, 10. decembru ob 16: »La Boliemo.« Ited Premierski. — Petek. 11. decembra: Zaprto. — Sobota. 12 decembra ob 16: »Thais.« Izvon. Ceno od 21 lir navzdol. ROKODELSKI ODER. Danes oh pol 5: »Višarska polena.« Predprodaiu vstopnic nu dan predstave od 10. do 12. ure in dve url prod prlčetkom v društveni pisarni, 1'etrarkova 121. RADIO. Torek, 8. decembra. 7.30 Slovenska glasba — 8 .Napoved ('asa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče - 12.30 1'oočila v slovenščini — 12.40 Lahka glasba — 13 Napoved časa — Poročita v italijanščini — 13.lj Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.20 Plošče — 13.25 Operno glasbo vodi dirigent -M orel 1 i. sodeluje sopranistka Anna Burco Cantile — 11 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijunee — Operetna glasba — 14 Poročila v slovenščini — 17.15 Plošče »La Voce del 1'udrone — Columbia« — 19 Govorimo Italijansko- — poučuje prof. dr. Stane I.eben — 19.3(1 Poročila v slovenščini — 19.45 Lahka glasba — 20 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.45 Tipična glasim — 21 Orgelski koncert Pavla ItanSigaja, sodeluje violinist .lan Slajs — prenos iz cerkve sv. Petra v Ljubljani — 2130 A. Nicotera: Pogovor s Slovenci — 21.40 Koncert sopranistke Ksenije Kušej — 22 Orkester, vodi dirigent Fragna — 22.45 Poročila v Italijanščini. LEKARNE. Nočno sluJlm imajo lekarne: v torek: mr. Dakarčič, Sv. Jakoba trg 9: mr. Kamor, Miklošičeva c. 20. in mr. Murmayer II., Sv. 1'etrn e. 7S; v sredo: mr. Sušnik. Marijin trg 5; mr. Deu-Klanjšček, Oosposvotska o. 4, in mr. Uohinc, ded.. Cesta 29. oktobra 31. POIZVEDOVANJA. Kdor pogreSa rokavice, usnjene, ki si jih je nekdo ponevedoma nataknil namesto svojih, naj so zglasi na Poljanskem nnsipn 10, II. nadstropje, vhod čez dvorišče, stanovanje g. F. T. Dne 5. decembra zvečer sem Izgubila očala nn poti od Kongresnega trga na Poljansko cesto. Pošten najditelj naj jih odda proti nagradi v upravi »Slovenca«. Iz Novega mesta Ljudska posojilnica, z. z n. j. v Novem mestu sprejema vloge »a vista« proti obrestim 1%; 2% nudi za navadne vloge, rozjioložljive vsak mesec 10—30%; vezane na tri mesece po 2 in pol odstotka, vezane na 6 mesecev po 3%, de-potne naložbe pa brezplačno. Daje kratkoročna posojila in posojila na tekoči račun. Vrši posredovalne posle. Varčujte, dokler imate dohodke! Iz Velikih Lašč V vseh zadevah naših listov »Slovenca«, »Slov. doma«, »Domoljuba«, »Bogoljuba« kakor tudi »Slovenčevega koledarja« in »Slovenčeve knjižnice« se obračajte odslej na Zadrugo v Vel. Laščah, kjer plačujte tudi naročnino za gornje liste. Za vse omenjene posle lio skrbel g. Janez Kiselj. Prav tako naj se tudi naročniki iz škoc-jana, Turjaka in Roba obračajo na Zadrugo v Vel. Laščah. 2 (g&Kenjskega. V Preddvoru pri Kranju se je začel v krajevni skii[>ini desetdnevni tečaj za šivanje. M no go oeklet 6e je prijavilo. V glavnem bodo delate blazine za požrtvovalne mornarje na podmornicah. — Mladinska deilovna skupina v Preddvoru že pridno izdeluje igrače za otroke. — Ženska krajevna skupina v Preddvoru je v novembru oddala 114 kg posušenega sadja za vojake. Lep uspeli nabirke v Litiji. Pri zadnji cestni zbirki so vzbudili posebno pozotnost v Litiji možje v črni častni obleki SS. Bili so to člani prect kratkim postavljene SS samopomoč. Zalo 60 še prav jKisebno uspeli. Radodarnost litijskega prebivalstva in požrtvovalna služba mož sa-moj>omoči je dosegla 3200 mark za zimsko pomoč. V Dolu pri Ljubljani so umrli Jakob Pavč-nik, Terezija Prašnikar in Frančiška Remic. Zaključek šolskega tabora v Kamniku. Pred nedavnim je imelo v graščini v Volčjem potoku 2j deklet tečaj za voditeljice delavnih 6kupin. Na tečaju naj bi 6e usjKisobile za delo na kmetih, za kuhanje in šivanje. Na Gorenjskem je bil ta tečaj prvi te vrete. Kljub omejitvam, ki jih povzročajo razmere, so se V6a dekleta izurila v kuhanju, šivanju in gospodinjstvu, tako da bodo sedaj lahko delovala kot voditeljice delavskih 6kupin po raznih krajih. 14-dnevni tečaj je bil zaključen 6 prisrčno prireditvijo. Sadjarstvo na Gorenjskem. V Kranju je bila letos ustanovljena vrtnarska posvetovalnica, ki naj bi fiospeševala 6adjerejo na Gorenjskem, kjer je podnebje zelo ugodno. Prebivalstvo 6e s pridom obrača na posvetovalnico. Vse okrožje je razdeljeno v pet sadjarskih okrajev, v vsakem okraju nadzira negovanje sadnega drevja in pobijanje škodljivcev okrajni sadjar, kateremu pri delu pomagajo pomočniki, v posameznih krajih pa za to določeni sadjarji. Uspeh posvetovalnice se že letos [jozna. Ker so kmetje porabili precej več škropilnih sredstev kakor lani, zato je bila tudi letošnja sadna letina izvrstna. V krajih, kjer niso imeli škropilnih naprav, 6d kmetje dobili potrebno orodje na po6odo. Dobra letina na Gorenjskem. Letošnja letina je na Gorenjskem bila izvrstna in je v primeri z lanskim letom v veliki meri pomagala prebivalstvu pri samopreskrbi. Dočim je še lani moralo biti uvoženih do 90% živil iz Reicha v zasedena ozemlja Koroške in Gorenjske, je letošnji pridelek tolikšen, da je Gorenjska celo nekatere pridelke izvažala v ostalo ozemlje države, ne da bi bila 6 tem prehrana Gorenjske kaj prikrajšana. Tako je bilo samo iz kranjskega okrožja izvoženih na primer 309.000 kg jabolk, 53 000 kg hrušk, 1700 kg češpelj, 952 kg orehov itd. V kranjskem okrožju 6amem so nabrali tudi tri milijone kg krompirja. V Vodicah je začela delovati Združena hranilnica. Pred nedavnim je bila izvedena v Vodicah združitev hranilnic. Sedanja hranilnica bo zavela z decembrom poslovati in sicer vsako drugo nedeljo. Obresti so določene takole: za vedno razpoložljive vloge 2.5%, za vloge na 6 mesečno odpoved 3%, vloge na enoletno odpoved pa 3.25%. Jubilej cestnih svetilk Pred 150 leti, točno na večer I. januarja 1793, so v Ljubljani zagorele prve cestne svetilke Neki Saljivec je svoje dni dognal, da so ceste stare Ljubljane le takrat razsvetljene, kadar ponoči nastane kak požar. A to je povsem zgodovinsko resnično. Prav do zadnjega desetletja 18. stoletja so Ljubljančani zvečer in ponoči v popolni temi tavali po cestah. Sicer je večina hiš v notranjem mestu imela pri vratih svoje laterne, a te so morali hišnih lastniki prižgati le takrat, če je v mestu gorelo in mimo tega pa takrat večidel ni60 hotele goreti. Dalje je bilo mesto vsaj delno razsvetljeno tedaj, Ce je bila na reduti kaka plesna prireditev. Tiste dni, ko 60 bili ondi plesi, so bili lastniki vseh vogalnih hiš in vseh poslopij od Čevljarskega mostu do redutnega poslopja in mostu Sv. Jakoba dolžni po naredbi iz leta 1790., da 60 pri hišah gorele svetilke od 6 zvečer do belega dne. A ker človeku ni dano, da bi večno plesal, ie imelo prebivalstvo Ljubljane le 15 redutnih večerov na leto razsvetljene ulice v tistem delu mesta. Slednjič je okrožni urad posegel v to zadevo. Dne 15. decembra 1791 je poslal magistratu odlok, da naj v osmih dneh pošlje predlog glede na uvedbo splošne ce6tne razsvetljave, kakor je bilo takrat že po drugih mestih v navadi. Ker so na okrožnem uradu že poznali strah magistrata spričo izdatkov, saj 60 bile mestne blagajne zmeraj prazne, je bil tisti odlok precej ironično sestavljen. Med drugim je bilo zapisano: »Prav nič ne dvomimo, da bo magistrat v 6vojem gremiju in tudi med meščanstvom našel dovolj bistrih glav, ki bodo iztaknile primerna, a vendar nikogar preveč obremenjujoča sredstva.« Toda niti v magistratnem gremiju niti med meščani ni bilo moči najti takšne bistre glave, ki bi bila mogla kje iztakniti primerna denarna sredstva, ne da bi naložili meščanom •prostovoljnih prispevkov«. Te pa so meščani odklonili, saj 60 jim bili naložili že preveč •prostovoljnih dajatev«, ki so 6e zmeraj spremenile v redne davke. In tako ni hotel magistrat o vsej tej zadevi sploh ničesar vedeti. „ Jako mikavno je zasledovati pota te 6plošne ob6trukcije spričo gesla: »Bodi luč!« Tu bi imeli pisci komedij dovolj hvaležne snovi. Najprej 6e je magistrat trudil s tem, da bi našel tak predlog, ki bi ga okrožni urad brez dvoma zavrnil. In ga je tudi našel: Obdavčenje hiš z davki za luč! Kakor je bilo pričakovati, je okrožni urad ta predlog koj odklonil, 6aj bi predložena sredstva obremenila meščane, česar pa okrožni urad ni maral. Pozval je magistralni svet, naj priporoči kaj boljšega, in je sam nasvetoval denarno pridobitveni načrt, ki 6e mu je že vnaprej videlo, da je bil neizvedljiv. Okrožni urad je predlagal, naj za šest krajcarjev povišajo vstopnino v redutno dvorano; naj še za enkrat toliko zvišajo takse za prekoračenje časa v javnih lokalih in za godbo v gostilnah in zasebnih hišah, naj zahtevajo , od sleherne gledališke predstave po en goldinar in po tri goldinarje za sprejem v meščanstvo; dalje naj povišajo takse lastnikom 6tojnic na trgu; naj zahtevajo po en krajcar za sleherni lunt masti ali teletine, ki jo kdo odnese iz mestne meje, in še več drugih podobnih drobcev za izhod iz zagate. Toda vsota 1360 goldinarjev, kolikor je magistrat naračunal za razsvetljavo, 6 tem še zdavnaj ne bi bila dosežena in mimo tega bi bili ti denarni viri jako nezanesljivi. Kaj torej napraviti? Da bi da! magistrat kak prostovoljni prispevek iz 6voje blagajne, je bilo povsem nemogoče, češ da že zdaj komaj zmore dajatev 30 goldinarjev na leto za obe svetilki pri rotovžu! Tako ni ostalo drugega, ko da je bilo treba — kot se je to že sploh udomačilo — potrkati na velikodušnost in lokalni patriotizem Ljubljančanov, štirje odlični mščani so krošnjarili po mestu 6 polo in so nabirali podpise in zbirali »milodare« za j razsvetljavo ljubljanshih cest. A za večji znesek ! 30 se zavezali le mestni stanovi, in sicer so pod- j pisali znesek 200 goldinarjev. C. kr. tobačna režija je podpisala celili 18 goldinarjev. In od drugod ni dala zbirka več kot 187 gld in 54 krajcarjev. Večina sploh ni dala in ne podpisala ničesar, čes da vedo iz lastne skušnje, kako se prostovoljne dajatve zmeraj izcimijo v obvezne davke. Zamisel glede na prostovoljne prispevke je torej povsem ix>gorela. Toda kot kulturno-zgoclo-vinske priče so te subskripcijske pole, ki so jih popisali ljubljanski meščani in jih posuli z opazkami, na vsak način pomembne. Saj nam nudijo zanimivo podobo nastrojenja tedanjega ljubljanskega prebivalstva. Kot značilen primer tega nastrojenja utegne zlasti veljati neki hišni posestnik iz Gosposke ulice, kateremu se je mestna razsvetljava dozdevala povsem odveč in je to svoje na-ziranje tudi izčrpno utemeljil. • Razsvetljava,« tako je zapisal, »je 1. glede na varnost meščanov nezadostna in nepotrebna, 6aj je bilo naše provincialno mesto Ljubljana od svojega početka dalje zmeraj brez razsvetljave, in le malokdaj, da, skoraj nikoli ni bilo slišati o kakih napadih ponoči, ki so jih mesta s prekrasno razsvetljavo vedno tako polna. Tudi je videli taka razsvetljava tembolj nej>otrebiia, ker se je varnost povzpela na tako popolno in trdno 6lopnjo, da 60 celo podrli mestno obzidje in mestna vrata, kar je bilo vendar nekoč sezidano zaradi varnosti meščanov. 2. Se zaradi toliko drugih dajatev, ki jih mesto izterjava z grožnjami in rubežnijo, ne morem odločiti za noben prisjievek, ki sem bit zanj povabljen pod videzom prostovoljnosti, ki pa bi ga kasneje terjali od mene z grožnjami, kaznimi in rubežnijo, pa čeprav ne bomo imeli nobenih koristi od razsvetljave, ki jih zdaj obljubljajo, da, celo to 6e utegne zgoditi, da bo razsvetljava slabo uspevala zaradi pohlepnih najemnikov.« Ta pesimist je konča! 6voje jx>mis!eke s klasično pri|»m-bo: »Odkar obstaja Ljubljana, ni imela nikoli razsvetljave, zatorej je tudi zdaj ni treba!« Po tem načinu zvenijo skoraj vse tiste opazke na 6iibskripcijekih polah. Prebivalci Starega trga so utemeljevali svojo odklonitev z vprašanjem, češ komu naj bi mestna razsvetljava kaj koristih? Saj je ne potrebuje ne plemstvo in ne meščanstvo! Plemiči si sami svetijo, če odidejo v megli iz hiše na reduto. A tudi meščani niso jiotrebni razsvetljave, zakaj priden in pošten meščan gre itak zgodaj spat in nima navade, da bi zvečer taval po cestah. Torej bi razsvetljava koristila le tistim ljudem, ki hodijo na plese, redute, v gostilne in kavarne. Ta nit o »zgodnjem leganju k počitku« 6C vleče dalje v pripombi neke osebe, ki meni, naj bi plačevali stroške za mestno razsvetljavo le tisti meščani, ki 6e radi zabavajo. Pravi, da naj zvišajo vstopnino za plese in zabave in je naračunal do 30 gld več dohodkov te vrste, kar bi zaradi velikega števila zabave željnih meščanov dalo lep znesek na leto v ta namen. Italijanske čete na Korziki Drugi utemeljujejo svoje odklonilno stališče glede na problem o mestni razsvetljavi zaradi popolnoma osebnih razlogov. Neki uradnik, na primer, je napisal, da bi koj izpričal svojo ljubezen do Ljubljane s posebnim zneskom za razsvetljavo, če bi mn redno izplačevali pokojnino, ki mora zdaj čakati nanjo po več mesecev dolgo. Drugi meščan pa je zapisal z očitkom na ljubljanske hišne posestnike, da ne more nič dati, ker so mu spet stanovanje podražili. Splošno je večina Ljubljančanov odklonila udeležbo glede na denarne prispevke M mestno razsvetljavo. Poziv na njih lokalni patriotizem je bil brezuspešen. . Tako so slednjič sklenili, da si bodo pomagali 6 tem. kar je bilo na razpolago. Kakor smo že omenili, je bilo hišnim posestnikom notranjega mesta ukazano, da morajo imeti pri hišnih vratih svoje laterne. Čudovito pri tem je bilo pa to, da jim ni bilo ukazano, da morajo biti laterne — razen pri požarih — tudi prižgane! Vsega skupaj je bilo leh svetilk 214. O kaki enotnosti glede na obliko in velikost latern seveda ni bilo niti govora. Te svetilke so morali na stroške c. kr. gradbenega ravnateljstva obesiti na isto višino in, kolikor je šlo, tudi v isti razdalji, kar se pa ni zgodilo brez hudega preklanja s starokopitnimi hišnimi posestniki Mimo tega se je izkazalo, da je bilo treba naročiti približno prav toliko novih svetilk. In slednjič so nastali novi stroški tudi za nabavo potrebnega petroleja. Sicer se je trgovec Meri ponudil, da bi posodil pbtrebni znesek za dobavo petroleja, vendar jc hotel imeti tudi kako poroštvo glede vrnitve denarja. Torej se denarnemu vprašanju na noben način ni bilo moči izogniti. Ker torej niso zadoščali zneski, ki so jih bili nabrali, so morali slednjič pač zavreči prvotni pogoj, da namreč prebivalstva ne nel i obremeniti. Zato so ukazati tistim obrtni- Zasliševanje sovjetskih vojnih ujetnikov. Tolmač in rnski dečok, ki so ga ob Dnjestru prijeli italijanski vojaki bi smeli ............T------. . . ■ .. . kom, ki bi imeli s to novostjo največ koristi, to je krčmarjem, kavarnarjeni in trgovcem z lastnimi hišami, da morajo imeti svojo laterno. Ta ukaz je naletel seveda spet na hud odpor, ki se je le težko polegel. , ..,„„, Tako se je približal dan 1. januarja 1793, ko naj bi ta tako trudapolni in skrpucani sistem enotne mestne razsvetljave prestal svojo preizkušnjo. Pa je povsem propadel. Svetilke so ugasnile že ob devetih zvečer — očividno v največje zadovoljstvo tistih Ljubljančanov, ki so že prej dejali, da nima pošten meščan kaj delati na ccsti, kadar se stemni. Dejali so, da je trgovec .Meri dobavil slab petrolej. Toda spet je bil magistrat tisti, ki je bil tepen, in ki ga je razočarani okrožni urad hudo pokaral. Po tem prvem propadu se je ljubljanska cestna razsvetljava kmalu poboljšala. Leta 1797 so bile na ljubljanskih cestah že zvončaste laterne, ki njih luč ni, kakor prej, razsvetljevala le hišnih sten, ampak je svetila tudi po cestah. Prihodnje leto so uvedli tudi posebne davke za razsvetljavo, ki so jih morali plačevati hišni posestniki in obrtniki. Tisti črnogledi, ki so bili prerokovali, da se bodo prostovoljni prispevki za cestno razsvetljavo izci-mili kaj kmalu v redne davke, so bili zdaj sijajno opravičeni. Tozadevni davek je bil precej visok, in kdor ni plačal, je bil kaznovan. A vse to se je zgodilo jx> naredbi okrožnega urada. Magistrat je še nadalje vztrajal pri svojem »sovražnem stališču do luči«. O priliki je skril celo neki dvorni razpis, ki naj bi po njem plačevali za razsvetljavo lekarnarji in trgovci. Kar komedija se je razvila iz te zadeve, pri čemer se pa magistrat ni branil zahtevati tistih zneskov od lekarnarjev in trgovcev. Ti pa, misleč, da vse to izhaja od magistrata, so začeli »davčni štrajk«. A vprav to je hotel magistrat imeti. Saj mu je bilo največ do tega, da bi »na licu mesta« prikazal višji gosposki, kako ljudstvo sovraži to novost. Začela se je huda preiskava in magistrat jc dobil zaradi svoje sabotaže na vso moč hudo grajo. Zaradi te. za današnje pojme komaj razumljive mržnje Ljubljančanov spričo ponočne razsvetljave mesta, niso še niti v začetku 19. stoletja pravilno delovale cestne svetilke v Ljubljani. Kes je bil natančno določen čas, kdaj naj se prižgo svetilke (ki ga je oznanil lako zvani »požarni zvon« na Gradu), in tudi čas, kdaj naj jih ugasnejo. Toda -kdo se je za lo zmenil! Svetilke so večidel ugasnile ob devetih zvečer, kakor leta 1793. Sicer pa je imelo takrat mesto le sedem mesecev' na leto razsvetljavo, in sicer od 15. septembra do 15. aprila, in to le 22 dni v mesecu odštevši tistih 15 dni o pustu, ko so morale goreti laterne v okolici redute. s čimer je bila odveč druga razsvetljava po cestah ki jo je, po mnenju magistrata, ljudstvo tako so vražilo. V drugih petih inesecih pa je bila Ljubljana v popolno temo zavita. Vendar se je s tisto ponesrečeno razsvetljeval -no premiero na dan 1. januarja 1793 zaseka.a piv vrzel v sistem popolne »zatemnitve«. —r Balzamirana krava Dogodek je resničen ter se je pripetil preo prostranih pašnikih, so med povodom opazili kravo, ki je stala vedno na enem in istem mestu. Ko so se ji približali, so ugotovili, da je krava balzamirana. Zadevo so takoj sporočili gospodarju, kateri je potem izročil vso stvar policiji. Varnostni organi so kaj kmalu razsvetlili ta primer ter so ugotovili, da so kravo ponoči tatovi ukradli, jo zaklali in odrli. Meso spravili na varno in ga hoteli po visoki ceni prodati. Kravjo ko/o so potem zopet napolnili, jo zašili ter balzamirali in posadili na noge na pašniku. Policija je tatove kmalu prijela. S strupenimi plini proti podganam Znano je, dn so se v nekaterih večjih svetovnih mestih podgane tako razmnožile, dn pristajajo že nevarne ljudem, ker prenašajo razne nalezljive nevarne bolezni. Med taka mesta spada gotovo tudi norveška prestolnica Oslo, v ko-terem podgane delajo veliko škodo. Mestna ob- .. ..j.. .............. — čina je sedaj biln prisiljena napovedati vojno podga.nji zalegi ter sc bo nanjo spravila kar ' strupenimi plini. Vljudna prošnja »Čujta, vidva tam zgoraj! Hočeta so nama pridružiti? Za potiskanje avtomobila imava žo onega moža, rabila bi pa še dve moči. TOMAŽ POKLUKAR: Kjjlj 1118 jijj! jC! • jj!|'! i ~;!!!!" il f. .Sipini!'' iSppiB 4 sljij !l!!iii®li.Hiiai::!ii . — . ...••••• ......., iili!! nn mir- m mr- -m m / nT- ~m nr\ ur" ; ' ij, 1||| ■IBELE ZVEZ iljihimiHii!' ipniMiihi-i IV!'.,, „ ii 'lili., ■'!. .'I !•»!. !: « ip!!t spi! P S! :.J ! . !-!':.i:,'lj|> ... . I!;:!;;;:!;:,,!:::;!:!!!1!!::!!:!!' cf jiliV '!iiililll|!jjp!|pr •Ijjjijjji, lljpjiji* ii!!!: bniKi i|yf:::i!iii;lll:!::..::ii:!tl;itilitili!i :i:;:Ii:il;::r. HilinillHtiti Zakaj ga je tako pogledal? Ali je mislili na tekmo? Saj bi mu moralo biti všec,l da sem (zamudil priložnost za stopnjevanje zmogljivosti. Moja lenoba jo Janezu samo v prid. Ali pa je mislil na kaj drugega? Kaj ga briga, če me sreča z Majdo! Morda pa mu ni vseeno? Zavedel se je, da premišljuje in da je hitrost popustila. Nagnil se je spet naprej in dirjal, da se je prašil sneg za njim. Znoj mu je silil v oči in usta, vedno več je bilo okusa po slanem. Nenadoma se je vprašal: »Zakaj se preteguješ, Matevž, ko bi bilo prijetnejše hoditi tako kot včeraj ali pa sedeti v druščini in zbijati šale pri taroku!« Zakaj se je gnal? Sam ni dobil pravega odgovora na to vprašanje. Zaradi pokala prav gotovo ne, saj je samo po-srebren in konec koncev tudi kaj posebno lep ni. Zaradi poročila v časopisu, kjer bo z debelimi črkami zapisano >Matevž Andraž je zmagal že tretjič...« itd. Ne, tudi to mu ni potrebno. Všeč pa mu je, ker bo hral oče in ker bo sestra Ančka poročilo izrezala ter ga spravila tja med med družinske listine. Ne, ne, za nekaj drugega gre pri mladih ljudeh. Sile je treba sprostiti, vložiti jih v neko udejstvovanje, boriti se in zmagati; v mladih letih v športu, kjer krotiš samega sebe in svojega ku-javega »brala osla«, pozneje pa, če Bog da, tudi na drugem področju. Vse o pravem času. Ne. Matevž ni bil lenuh in se nI strašil naporov. Dvakrat je že okusil slast zmage. Duševno moč je čutil in prijetno zavest je imel, čeprav je bilo težko zdržati do konca. Da, to so tekme: vso moč ti posrkajo in te izžemajo kakor berač limono, potem pa spet vračajo: odpornost, moč, zdravje, ponos. Ce se je že odločil, da bo še letos tekmoval, bo to tudi storil. Opotekajoč se je pritekel nazaj na igri&če. Tam je opravil še on krog v hoji, da bi umiril sapo, ki je sopiliala ko lokomotiva savinjske želzmee. Oskrbnik je pripravil medtem vročo prho. Ah, kako jo prijala Matevžu, preznojenemu od nog do glavo! Vso nesnago je izpral s kože, nazadnje pa je dobil še posodo svežega snega. Vriskal je, ko se jc drgnil, čevljar pa je vlekel svojo pipo in kuril. Kakor po vsakem ostrem trenin-eu. tako je dobil Matevž tudi tokrat na licih ostrejše poteze; bil je res utrujen, vendar prijetno utrujen in v koži ga je žgalo. Dnevi pred prazniki Pred prazniki je imel še obilo opravkov. Z Majdo sta si ogledovala božične izložbe s smrekami in darili, ki so jih kupovalo matere otrokom, bratje sestram, možje ženam. Rad je postajal pred trgovinam s sanmi in drsalkami, smučmi in oprtniki. Koliko novega in koliko lepega je čutil v teh deskah, širokih in ozkih, težkih in lahkih, klanih iz jesena, breze, akacije ali hikorija! Tu je Majda samo posltjšala in se čudila strokovnjaškhn pripombam, ki jih je komaj razumela. Potem sta kupovala: volneno ruto za mater, cigare za očeta ter lepo jiovest za brata Cirila. Kako rada bi že jio-znala Majda te ljudi, ki jih ima Matevž za svoje. Ali so mu podobni? Ali so navadni kmetje kot drugi, ali pa so v njih duše, sorodne Matevzevi? Kako neki bi jo sprejeli, Majdo, če bi prišla z njihovim študentom na obisk in povedala: »Midva se imava rada«? Matevž bi še kupoval, toda ostalo mu je samo še toliko, kolikor je potrebno za vožnjo po železnici. In tisto najvažnejše, kar je želel prinesti v hribe nad Sv. Lovrencem ali bo kupil? To bi bila mati vesela, če bi zaslišala v topli domači hiši ljubljanske zvonove, petje in glasbo! Oče ni kupil radijskega aparata, ker ga ni tako hudo želel in ker je računal: toliko in toliko metrov lesa bi moral prodati ali pa kar celega vola. Je to nekaj, kar gro pristnemu grun-tarju, odmaknjenemu od vseh novotarij, lo nerado v glavo. Potrebovali bi ga pa: razveseljeval bi jih ob zimskih večerih, i Ciril pa, ki bo prevzel domačijo, bi lah-1 ko poslušni marsikatero koristno predavanje o poljedelstvu, gozdarstvu in sadjarstvu. Taka domačija kot je Andraževa, si sme privoščiti omarico, ki jih bo družila s svetom. Ne samo sme, mora! Matevž ni več okleval, stopil je v trgovino in začel izbirati. Dali so mu na up izvrsten aparat, ki je pel kakor orgle. Prav za božični večer ga bo doma namestil, račun pa bo pokazal, kadar bo oče dobre volje. »Nazaj v Ljubljano me ne bo pošiljal z njim in ga bo plačal. Na roko ali na obroke, kakor ho hotel.« Majda mu je kaj takega odsvetovala in menila, da bi bilo boljše, če bi se prej dogovorili; Matevža pa je mikalo presenečenje. In tudi Majdi je pripravil nekaj malega, vendar zelo ljubkega. Mesto se je obrnilo v predbožično razpoloženje. Večkrat je snežilo, tako da nikjer ni bilo videti rjave prsti. Pravega mraza še ni bilo. Na velikem trgu je stal cel smrekov trozd. mimo pa so prihajali ljudje z velikimi in malimi zavitki. Ponekod je že dišalo po poticah, v velikih izložbah pa so se svetila drevesca z drobnimi lučkami, jaslice z mahom, angeli s trobentami; tudi orehi, lešniki, tnandelji in dateljni so oznanjali svoie. Tu so ponujali rejene gosi s pe-teršiljem v kljunu, tam prelestno cvetje, pozlačene storže in posrebreno omelo. Vsakdo je imel tekoče drobne skrbL vsakdo pa je tudi našel časa, da je stopil še v cerkev in se jromudil v toplem adventnem premišljevanju. Otroci so se pogovarjali o čudežu, ki so bo še ta teden zgodil, dekleta o novih zimskih oblekah, fantje o smuku, odrasli o veselju, ki ga bodo pripravili svojcem. Življenje se je stopnjevalo v intimnem pričakovanju praznikov, le zemlja je dremala, odeta s svojo belo odejo. Matevž je obračal škatlo in ugibal, če ji bo všeč. Bila je lesena in gola, samo pod ključem je bilo vrezanih nekaj drobnih zvezdic. Umaknila sta so iz mesta, da bi si v miru voščila praznike. Nekam nerodno in negotovo ji jo fionudil Matevž svoje darilo: »Vidiš, to so moje prve dilce, ki sva jih izdelala s Cirilom, ko sva bila še majhna. Toliko radosti sem doživel na njih, da sem jih čuval še potem, ko sem jih zlomil. Škatlo sem dal napraviti iz njih in vanjo boš spravljala, kar boš hotela.« Majda je bila ganjena, zakaj skrinjica je bila res lepa. Tako sk, men siji je zdel dar, ki ga je pripravila sama: \ volnene rokavice z okraski, ki menda i prav zaradi tega niso uspeli, ker si jc j toliko prizadevala. In še nekaj mu j" i prinesla: inalo potico, da bo imel za na ( pot. To so bila njuna prva božična darila. Kolikokrat si jih bošta šo izmenjala: enkrat, petdesetkrat, nikoli več...? , Kdaj bosta sedela za praznike pi j istem ognjišču? Čez leto. dve... nikoli? Ho-| dila sla in hodila ter ]>ostala bolj otožna i ko vesela. A. Foifaz zarot BO Palača ob jezeru »Oprostite,« jo dejal Finotli, ki 6i jo hotel pridobiti naklonjenost grofico Foske, ki jo postala rdeča kakor kuhan rak in si je pomagala iz zadrego s kozarcem Barola. »Oprostite, grof. To jo pafc vseeno. Kdor je tako srečen, da se jo rodil z medom v ustih, kajti temu lahko primerjam sladko narečje, narejeno za Gracije v Venerini šoli, kdo bi si kvaril okus s francoščino ali angleščino? Grofica ima popolnoma prav.« »Glej, glej! Mislila sem, da ste slabši. Prav zares. To mi je pa zelo všeč, da sle so zavzeli zame, ubogo revo. Naj bo naš jezik kakršen koli, a vsaj ni jioln kosli in trnja, kakor so drugi. Zakaj bi zametavali svojo materinščino? Moj ubogi Alviz jo govoril vedno lo v beneškem narečju. Co govorimo s tujcem v njegovem narečju, naj lo. A, da bi govorili tako med seboj, to pa nikakor ni prav.< Da bi prišla zopet do sape, se je hotela okrepčati z Barolom. Toda komaj je približala kozarec ustom, ga je zopet postavila na mizo in začela kričati. Nepo, ki se mu jo medtem posro-čilo, da je materi nasul precejšnjo količino soli v kozarec, so je zdaj smejal na vse grlo. »Poklicala s»m vas kot duhovitega človeka med temi duhoviteži,« je Marina tiho dejala Fino! ti ju »Ah, markiza,« je odvrnil ta in vzdihnil. »Kaj pomaga vsa duhovitost. Mnogo rajši bi bil petindvajsetleten tepec.« Grofica in Nepo sta medlem tako rogovilila, da so tudi grof, Vezza in Steinegge prišli v salon. Ferrieri 6e je 6amo za trenutek približal vratom, a ni vstopil. Porabil je lo priliko, da je neopažen izginil in se ves večer ni več prikazal. Ko je Marina videla, da je stric prišel v sobo, jo vstala od mize in krenila z Nepoin proti dvorani. »Ljubko je bilo vaše pripovedovanje o skokih,« mu je dejala smejo se. Medtem ko ji jo hotel odgovoriti, sta šla mimo grofa Cezarja in MaVina jo (»gledala strica z bleščečimi očmi. Grofica Foska, ki je bila šo nevoljna zaradi sinove potegavščine, jo šla mimo njega, ne da bi ga pogledala. Grof je pogledal na uro. Bilo je že pol desetih, zanj žo kar nenavadna ura. »Gospodje si bodo brez dvoma želeli k počitku,« je dejal in se okrenil k Steineggeju in obema gostoma. Ne da bi čakal na njihov odgovor, je velel, naj se pripravijo sveče, nato pa je odšel v dvorano. »Mislim,« je dejal sestrični in njenemu sinu, »da boste po tolikih naporih in doživljajih gotovo potrebni počitka.« »Toda, predragi stric...« je začel Nepo in ee mu bližal z razprostrtimi rokami ter z majhnimi in hitrimi koraki Grof mu ni pusffl, da bi nadaljeval. »Seveda, zlomka!« jo dejal. »Sveče bodo takoj pripravljene.« Nepo se je na mestu obrnil in se vrnil k Marini z glavo stisnjeno med rameni in namršeniir.i obrvmi. Grofica Foska jo skušala posredovati. »Cezar,« je tilio dejala grofu,« pravi original ste. Prav nocoj bi otroka rada govorila z vami in vam povedala ...« »Da, da, da,« Je hitro odgovoril grof. »Prav dobro razumem, prav dobro razumem. Tukaj to 6veče.< Vsako ugovarjanje jo bilo odveč. »Kaj pa vi?« je vprašal grof, ko je ostal sam z Marino. »Ali ne greste tudi vi k j>očitku?< »Mi ne želite ničesar povedati? Niste zadovoljni, da sem ubogala vaš nasvet?« »Moj nasvet? Kako to?« »Brez dvoma.« Stala sta deset korakov oddaljena drug od drugega in so gledala pjostrani. »Pojasnite mi,« je dejal grof, položil svečo na mizo in so popolnoma okrenil proti nečakinji. Poleg Marine je na marmornati mizici stala kristalna vaza 6 cvetlicami. Marina se je sklonila nad cvetlice in dejala: »Se no spominjaš več?« »Jaz?« jo vprašal grof in si položil roko na prsi. »Jaz da sem vam svetoval.« »Da, vi,« jo odvrnila Marina. »Tik, proden sta prišla oba Salvador. Bilo jo v knjižnici. Rekli sle mi, da nisva ustvarjena, da bi živela skupaj, da je imel moj bratranec sijajen položaj, da so namerava poročiti in da naj mislim na to.« »Prav. Morda sem to res rekel,« je povzel grof v zadregi in si pogladil lase. »A tedaj bratranca še nisem poznal, vam pa se ni zdelo potrebno, da bi vprašali za moje mnenje, preden ste sprejeli njegovo ponud!>o.< »Zdaj ga poznam dovolj. Popoln plemič je, nenavadno razumen, odličen, duhovit in simpatičen. Prav tak se mi zdi kakor vam.c »Kakor meni?« »Seveda. Ali niste rekli nocoj grofici, da ste zelo zadovoljni 6 to poroko?« »Brez dvoma. Ker Be vam ni zdelo potrebno, da bi me vprašali za mnenje in ste se odločili kar 6ami, sem seveda zadovoljen. Hočem pa poudariti ...« Grof jo umolknil, ker je vstopila Kati. »Za božjo voljo!« je vzkliknila starka. »Oprostite mi. Mislila sem, da ni več nikogar tukaj. Prišla sem iskat grofifiino pahljačo.« »Tukaj ni nobene pahljače,« je osorno dejal grof in jo divje pogledal. »Oh, ne, ne,« je zamrmrala uboga nedolžna Kati. Nemudoma je umaknila skozi vrata svojo suho postavo in svoj dolgi nos. • »Hočem pa poudariti,« je povzpel grof po kratkem molku, »da vam jaz tega nisem nasve-toval.« »A jaz se vam zahvaljujem za nasvet,« je odvrnila. »Presrečna sem.« Grof bi se rad razjezil, a se ni mogel. Res, da se je Marina odločila, ne da bi se posvetovala z njim. A kljub temu so še ostale besede, ki jih je pred nedavnim izrekel v knjižnici in na katero ga je ona zdaj spomnila. Popolnoma je bil pozabil nanjo in zdaj mu je bilo žal, da jih jo izrekel. »Ste zadovoljna?« »Prepozno hi bilo, če bi zdaj to zanikala. A povedala sem vam že, da sem srečna.« »Poslušajte, Marina.« Že dolgo časa grof ni govoril z nečakinjo s toliko nežnostjo, kolikor je je položil v ti dve besedi. Hčerka njegove ljubljene sestre se je odločila za nekaj, kar jo bo za vedno ločilo od njega. Vedel je, da ne bo srečna in zdaj se mu je zdelo, da je on sam nekoliko kriv te zveze, ki je tako slalo obetala Hermežani obnovili zanimanje za namizni tenis Prvenstvo Ljubljane si je priboril Bradeško- II0 tekmovalcev na turnirju Ljubljana, 7. decembra. 1 Športni sekciji železničarskega športnega klu- 1 ba llermesa moramo priznati, da se mu je posrečilo poživeti zanimanje za namizni tenis. Nedavno je priredil usjieli turnir, včeraj pa lepo prireditev za prvenstvo Ljubljane. Hermežani so 6i uredili primerno dvorano za šport z malo žogico v spodnji Mikličevi dvorani, ki je primerna tudi za prireditve, na katerih tekmuje čez 100 udeležencev. Toliko jih je namreč bilo včeraj. Igrali so pri treh mizah. Med tem, ko 60 žogice živahno tleskale in 60 se pri eni mizi kosale dcklice, pri drugih dveh pa fantje, 6em 6i ogledal mizo, ki je spominjala na Miklavževo prireditev. 1 e svetla pokala sla govorila za to, da gre za šport in za tekme. G. Pušenjak, ki je vodil turnir, mi je pojasnjeval darila; pokala je daroval mestni župan za absolutnega prvaka nad moškimi in ženskami. Tu sta bili še dve za|ieslni uri, nekaj planinskih knjig in nekaj leposlovnih, zavitki s sladkarijami in podobno. Nič čudnega, da so se igralci z drobnimi loparji v rokah pošteno borili za mikavne nagrade. Posebno všeč so mi bile knjige, katerih bi želel videti pri podobnih prireditvah še več. Sploh se mi zdijo športn: prireditve, pri katerih je navada, da dobijo zmagovalci spominska darila, primerna priložnost za to, da 6e jim poklonijo lepe knjige. Želeti bi tudi bilo, da bi v bodoče odkupili kakšno umetniško delo, bodisi plastiko ali sliko, kar bi tudi tekmovalci z veseljem pozdravili. To bi bil prvi korak zbližanja med športom in umetnostjo. Zanimivo je bilo motriti igre pri posameznih mizah. Med tem, ko so žogice, ki so jih udarjali fantje, odskakovale hitro in o6tro, je bilo igranje deklet očividno počasnejše in nežnejše. Ne bi pa mogel reči, da so napravile vtis začetnic. Opazoval sem igro Meralove, Pogačarjeve in Bricljeve, ki so 6 6igurno roko poganjale žogo čez mrežo. Vseh tekmovalcev je bilo 110. Podelili 6o se v dve moški kategoriji in v eno žensko. Za prvenstvo Ljubljane se je potegovalo 64 igralcev. Med njimi je bilo največ llermežanov, pa tudi nekaj Mladikarjev in Korotancev. Igrali 60 od zore do mraka. Organizacija turnirja je bila tudi tokrat prav dobra in 60 se igre razvijale brez zamud in protestov. Ves dan so imeli podjetni tekmovalci svojo publiko — cenijo, da je obiskalo prireditev okrog 500 gledalcev — ki je mestoma prav živahno navijala. Za prvo presenečenje je poskrbel neorganira-ni Poženel, ki je premagal favorita Aleša Strojnika in ga izločil iz nadaljnje borbe. Podobno se je zgodilo tudi pri dekletih, kjer je Bricljeva, ki je igrala mirnejše, premagala izvrstno Meralovo. Največ tekmovalnega znanja je pokazal včeraj dijak Bradeško, ki si je priboril pokal ljubljanskega župana. Najvažnejši tehnični rezultati 60: I. moška kategorija lil. kolo: Bradeško-Moran 2 : 0, Recek-Tršinar 2:1, Milovanovič-Ulčar 2 : 0, R. Strojnik-Gre-gorčič 2 : 0, Bogataj-Subert 2 : 1, Strojnik III-Meden 2:1, Gabrovšek-Alerala 12: 1!, Poženel-A. Strojnik 2 : 0!!. IV. kolo: Bradeško-Milovanovič 2 : 0, Stroj-nik-Recek 2:1, Bogalaj-Strojnik III 2 : 0, Pože-nel-Gabrovšek 2:1. Finale: Poženel-Bogataj 3 : 0, Bradeško-Strojnik 3 : 1, Poženel-Strojnik 3 : 0, Bradeško-Bogataj 3:1, Bogataj-Strojnik 3 : 0, Bradeško-Poženel 3 : 0. Ljubljanski prvak je postal Bradeško (Korotan), drugi je neorganizirani Poženel, tretji Her-mežan Bogataj in četrti Hermežan Roman Strojnik. Ženske: I. kolo: Merala-Velikonja 2 : 1, Polak-Sterle 2 : 1, Pogačar-Fugina 2 : 0. II. kolo: Bricelj-Merala 2 : 1, Pogačar-Polak 2 : 1. Finale: Pogačar-Bricelj 2 : 0. Prvakinja je postala tako neorganizirana Po-gačarjeva, druga pa je Hermežanka Bricljeva. Darila so bila razdeljena ob primernih nagovorih predsednika Hermesa dr. Maurija, zastopnika italijanske železniške delegacije inž. Pattavine in vodje turnirja g. Pušenjaka. Pro Patria 0:0, Udine: Novara 4:1, Siena : Alessandria 4:2, Palermo : Modena 1:0, Fanfulla : Brescia 1:1, Mater : Anconetana 4:0, Padova : Spezia 2:1. Vrstni red in točke v B razredu: Spezia in Pro Patria po 14, Padova 13, Napoli, Pisa, Brescia in Anconetana jo 12, Modena, Cremonese in Alessandria po 10, Fanfulla 9, Novara, Udinese, Palermo in Mater po 8, Siena in Savona po 7, Pescara 6. »Slovencev holedar« bo za mesto in za deželo! Juventus je odpravil Livorno s 3:0 Prvi poraz Livorna — Točke: Livorno 16, Torino 14, Juventus 12 Včeraj so opravili v Italiji 10. kolo državne- V naslednjem objavljamo celoten pregled . . ..." i....... ........ . l . . „ Mn.llAi« L/\ 5«-\ ,1 /-vo 1 rt i rlnltcl^ili i7irlAir v A rQ7l'Pflll • Včeraj so opravili v Italiji 10. kolo državne ga nogometnega prvenstva. Medtem ko je doslej Livorno zmagoval nedeljo za nedeljo in sta mu samo Bari in Triestina odtrgala pno eo točko, je doživel včeraj svoj prvi težji poraz. Čeprav je igral Livorno na lastnem igrišču in ob opori svojih številnih pristašev, je moral kloniti z razliko 3:0 in oddati obe točki Juventusu, ki je trenutno na tretjem mestu. Položaj Livorna je sedaj, ko so odigrali prvo tretjino prvenstva, močno omajan. Torino mu je že za petami. Sploh je Torino moštvo, ki je letos zelo solidno in se počasi, toda sigurno pomika proti vodstvu. Včeraj je igral Torino s Triestino in jo po živahni igri premagal s 4:1. Slika na vrhu razpredelnice je postala po včerajšnjem spredu precej jasna: Livorno še vodi z dvema točkama, Torino jih ima 14, Juventus in Lazio pa po 12. V naslednjem objavljamo celoten pregled nedeljskih izidov v A razredu: Genova: Liguria : Venezia 1:0, Torino: Torino : Triestina 4:1, Bergamo: Atalanta : Milano 0:0, Rim: Lazio : Vicenza 2:1, Bologna: Bologna : Fiorentina 3:1, Bari: Roma : Bari 2:2, Milan: Ambrosiana : Genova 3:0, Livorno: Juventus : Livorno 3:0. Vrstni red moštev in točke: Livorno 16, Torino 14, Juventus in Lazio po 12, Genova 11, Roma, Bologna, Ambrosiana, Fiorentina in Milano po 10, Atalanta in Bari po 9. Liguria 8, Triestina 7, Vicenza in Venezia po 5. Dodajamo, da Roma in Liguria še nista odigrali tekme, za katero sta zaostali. V B razredu so padli naslednji izidi: Pescara : Najioli 3:1, Pisa : Savona 3:1, Cremonese: Delavniki: 15.50. 17.50. Sloga od 14 dalje, nedelje In prazniki: 10, 15.50, 15.50. 17.50, v kinu Union |e matineja ob 10.50. Film noln paradoksnih scen in vedrosti Je „Vila naprodaj"! V glavni vlog i Amodoo Nazzari in Vera Carmi KINO SLOGA — TEL 27-50 Odličen film po Puškinovi povesti Dvoboj Gl. igralci: Fosco Ginchettt, Assia Noriš in drugI KINO UNION — TEL 22-21 Očarljiva DORIS DUHANTt v zanimivem filmu 7. dvora Napoleona III Konfesa Casflglione Krasni kostumi! — Igralci: Andrea Checchi, Renato Cialente KINO MATICA — TEL 22-41 Eden nailepših filmov o nateri Zavržena V glavni vlogi Libertad Lamarnue STAN LIO in OLIO v velezabavnem filmn Leteča vraga Spored, ki ga velja videti! Predstave na praznik ob 14 in ob 16 30 KINO KODELJEVO — TEL. 41-64 1 Kupimo | Kuhinjsko tehtnico do B kg dobro ohranjeno kupim. — I. ZvokelJ, Vo-šnjakqva 12. (k Vreče, karbid, biciklje- bicikelj - gume, kupimo. Plačamo dobro. Gasogeno »Merkur«, Puharjeva 6. Lepo brinje za žganjekuho prodaja A. Sarabon & Co., Ljubljana. I Mizarsko klop - ponk ln nekaj mizarskega orodja ugodno prodam Ba-har, Ilranilnlška 12*. Vrtno zemljo, 200 m3 prodam. Tolstojeva 9. V Slovencu z dne 31. 10. 1942 je bil objavljen pod inojim imenom preklic s katerim javljam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih napravila moja žena Mici Gabrovšek, Cesta v Kožno dolino št. 9. To objavo pre-klicujem. — Meni zanj mo]a žena M ti Gabrov-Sek ni dala Se nobenega povoda, ker doslej nI napravila Se nobenega dolga. Predpecice za lončeno peč nov. prihranka na kurivu dobavlja za reklamno ceno Gasogeno »Merkur«, Puharjeva ulica 6. Štedilnike in peči nov sistem Merkur, mnogo prihranka na kurivu, različno velikosti, na zalogi Gasogeno »Merkur«, Puharjeva ulica 6. j Stanovanja gg Ktsjo: Dvosobno stanovanje s kuhinjo, kopalnico, pohištvom ali brez pohištva, najrajšo v vili — Iščem. Plačam dobro. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Vila« št. 6811. (c KiUip Kupim »Proteus« v zvc7.klh, letnika 1930 in 1937. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Proteus« št 6795. PRODA SE trinadstropna hiša s štirimi konfortnimi stanovanji in centra'no kurjavo, v centru mesta. - Informacije daje notar UŠLAKAR Ivan, trg Roma št. 8 Kvalitetno pohištvo samska soba, fotelji, kauč itd., za skupno ceno 4200 lir naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6860_ (3 IUi.IUINI Vajenko sprejmem takoj. Modlstlta Stana Grcgorc, šmartin-, ska cesta 8. I Sebe B Oddalo: Lepo opremljeno sobo z eno posteljo, e poseb-' nlm vhodom, takoj oddam boljšemu gospodu. V, Mostah, Poljska pot 29. a siužte i Dobe: Hlapca in deklo za vsa kmečka dela — sprejmem s 1. Januarjem. LJubljana VII, Vodnikova cesta SO. (b » Poizvedbe j za živali Izgubil se je pes nemški žimavec, silil na Ime »Stop«. — Sporočita proti dobri nagradi na: tikoflc, Bleivveisova 129. Iščem žrebca 2 '/i leta starega, rdeS fuks, čez vso glavo lisast, griva močna, rjava, rep malo objeden, visokost srednja, bos, Ul jo bil ukraden v noči od 4. na B. decembra t_ 1. Nagrada 2000 lir. JERŠIN Leopold, železnica št. 1, p. Turjak. Biciklje, bicikelj-gume in motorna kolesa, kupimo. Plačamo dobro. Gasogeno »Merkur«, Puharjeva ulica 6 (k Popravila vseh vrst pisarniških strojev in drugih, v stroko spadajočih predmetov izvršuje hitro ln solidno THE REX Co„ Gradišče št. 10. (r Edgar VVallaces 20 Skrivnost skrivljene sveče Roman. »Mislim, Monsieur Kara, da ste zelo inteligentni,« je nato spregovoril. Grk ga je pogledal, a to pot nič kaj zadovoljno. »Ne tako, da bi mogel odkriti povod vašega obiska,< je še dokaj šegavo odgovoril. »To vam pa kaj lahko povem.« je nadaljeval T. Ks. »Vi poznate vse v me6tu. Med drugimi poznate lady Bartholomew.< »D&, res, zelo dobro poznam to gospo,« je odgovoril Kara hitro, tako hitro, da je T. Ks. po bit-rici odgovora sklepal, da je že uganil, zakaj ga je 0'b isksil »Ali mogoče veste,« je vprašal T. Ks. z odločnim glasom, »zakaj je lady Bartholomevv prav sedaj zapustila mesto?« Kara se je zasmejal. _________, »Čudno vprašanje I Kakor bi lady Bartholomevv zaupala svoje načrte komu, ki ga komaj nekoliko bolje ko slučajno pozna!« »In vendar,« je nadaljeval T. Ks., gledajoč v konec tleče cigarete, »jo dovolj poznate, da zadrzite kako njeno menico.« »Menico?« je vprašal Kara. Nehote se je zdrznil in T. Ks. ee je sam pri sebi jezil, ko je opazil na Karovem obrazu lahko sled olajšanja. Zavedel ee je, da je napravil hudo napako, ker je bil preveč jasen. »Omenjajoč menico,« je mirno nadaljeval, kakor ne bi bil nič opazil, »mislim seveda jamstvo, ki ga dd dolžnik tistemu, kateri mu je posodil velike vsote denarja.« Kara ni odgovoril, pač pa je odprl neki predal pisalne mize, vzel iz, njega neki ključ io ga prožil T. Ks., ki je obsedel na svojem mestu. »Tu imate ključ moje blagajne,« mu je rekel. »Svobodno lahko natanko preiščete vse, kar je v njej, če mislite, da bi našli kako menico, ki bi jo naj bil sprejel od lady Bastholomevv. Upam, dragi moj, da ne mislite, da bi posojal denar, kaj?« je vprašal z užaljenim glasom. »Zdaleč ne,« je potuhnjeno odvrnil T. Ks. Kara ga je pa še vedno prosil, naj vzame ključ. »Zelo bi me veselilo, če bi vi sami nekoliko pregledali,« je živahno silil, »ker se mi zdi, kakor bi spravljali bolezen lady Bartholomevv v nekako zvezo s kakšnim gTOznim oderuštvom, ki naj bi ga; jaz izvajal. Izvolite se prepričati, kar bo obenem tudi meni zadoščenje.« V takem položaju bi kdor koli, mogoče tudi kak navaden detektiv, odgovoril z običajno vljudnostjo, češ da nima nikakega namena za kaj takega, na mestu Ta. Ksa. pa bi izjavil, da nima uradnega naloga preiskovati zasebne papirje in da v nobenem primeru ne more izrabljati prijazne vljudnosti. T. Ks. pa ni bil običajen človek. Vzel je ključe in jih nalahko potežkal na dlani. »Ta je ključ slovite železne blagajne v vaši spalnici?« je porogljivo vprašal. Kara ga je pogledal s čudnim nasmeškom. »Ne, ni blagajna, ki ste jo odprli, gospod Mo-redith, v moji odsotnosti ob neki znameniti priliki,« je rekel. »Nemara že veste, da sem blagajno izmenjal. Sicer pa se mogoče ne marate ukvarjati s tem delom?« »Nasprotno,«' je mirno odgovoril T. Ks. in vstal. »Preizkusiti hočem vašo verodostojnost.« Po tem odgovoru je Kara šel in mu odprl vrata. »Pokažem vam pot,« je rekel vljudno. Šel je po hodniku in na njegovem koncu vstopil v sobo, ki je bila prostorna in je prihajala vanjo svetloba skozi veliko okno, zavarovano z jeklenimi drogi. V kaminu je gorel ogenj in v sobi je bilo zadušljivo vroče, čeprav je bil dan mrzel. »To je posebnost, ki jo morate kot pristen Anglež oprostiti,« je pripomnil Kara. Ob vznožju postelje je bila vzidana blagajna, ki se ni ločila od stene Ln je imela močna zelena vrata. »Tu so vam, gospod Meredith,« je rekel Kara, »na vpogled vse dragocene skrivnosti Remingtona Kara.« »Bojim se, da bi bil ves trud zaman,« je menil T. Ks., ne da bi poskusil s ključem. »Enakega mnenja sem tudi jaz,« je smehljaje se odvrnil Kara. »Čudno, da sem pogodil vaše mnenje,« je nadaljeval T. Ks. in vrnil ključ Karu. »Ne marate odpreti?« ga je vprašal Grk. »Blagajna je, kolikor se na te reči spoznam, sistema Magnus, ključ, ki ste mi ga prijazno dali, pa je imel čitljiv napis »Chubb«. Kolikor vem iz svoje policijske prakse, ključi »Chubb« zelo zelo redko odprejo blagajne Magnus.« Kara je bil v zadregi. »Kako sem bedast!« je vzkliknil. »Zdaj se spominjam, da sem poslal ključ, preden sem odšel v mesto, svojim bankirjem. Veste, vrnil sem se šele davi. Takoj pošljem ponj!« »Prosim vas, ne delajte si preglavic,« je vljudno zamrmral T. Ks. Iz žepa je vzel usnjeno škatlico in jo odprl. V njej je bilo več vrst čudnega orodja iz jekla, lepo spravljenega v posameznih predalčkih. Iz enega je vzel nekak ročnik in spretno privil nanj nekaj, kar je bilo kakor jekleno dletee. Kara ga je začudeno in nekoliko zaskrbljeno gledal in videl, da je bilo dletce na koncu nekoliko ukrivljeno. »Kaj boste počeli?« je vprašal nekam razburjeno. »Vam takoj pokažem,« je odgovoril T. Ks. veselo. Živahno in spretno je vtaknil vitrih v ključavnico in ga previdno zaobračal, nakar se je nekaj dvakrat sprožilo. Ko je izvlekel vitrih, so se vrata v tečajih obrnila in 6e odprla. »Čisto preprosto, kajne?« je vljudno vprašal. Karov obraz se je trenutno spremenil. Oči, ki jih je uprl v Meredithove, so od razburjenosti kar blazno žarele. Pognal se je in se postavil pred odprto blagajno. »Mislim, da 6te si preveč drznili, gospod Meredith,« je trdo spregovoril. »Ako bi želeli preiskati mojo blagajno, bi si morali preskrbeti dovoljenje.« T. Ks. je skomignil z rameni, vzel pripravo, ki jo je uporabljal, jo spravil v škatlo, katero je zaprl ter jo dal v notranji žep. »Vse to sem napravil na vaš poziv, dragi monsieur Kara,« jo vljudno odgovoril. »Vedel sem seveda, da je vaš ključ samo prevara in da niste imeli namena, da bi mi dovolili vpogled v svojo blagajno, kakor ne marate nič določenega povedati, kaj se je zgodilo z Johnom Lexmanom.« Udarec je zadel. Za Ljudsko tiskarno v Ljubljani: Jože Kramarii Izdajatelj; inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčič