Uredništvo in upravništvo: Kolodvorske ulice Štev. 16. 2 urednikom bo more govoriti ▼sak dan od 11. do 12. uro. Rokopisi bo ne vračajo. Inserati: Šeststopna petit-▼rsta i kr., pri večkratnem ponavljanji daje so popust. ljubljanski Ust večerna priloga deželnemu uradnemu časniku. Izhaja vsalt dan razen nedelj in praznikov ot> £5. uri zvečer. Velja za I^ubljano v upravništvu: za celo leto6gld., za pol leta 3 gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pofiiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več. Fo poiti velja za celo leto 10gl., za pol leta 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za joden mesec 86 kr. Štev. 67. V Ljubljani v ponedeljek, 19. maja 1884. Tečaj I. 0 izsušenji ljubljanskega barja. i. Prelep je pogled na rodovitno, umno obdelano polje, na katerem se ziblje zlato klasje in ž njim vred up in nada pridnega ratarja. Težko se loči oko od rumenega morja, kateremu maje lahen vetrič težko klasje na šibkih bilkah, jednako vodnim valovom. Ko pa vzdigneš pogled na bližno kmetsko domovje, ki se blišči tam na koncu dolzih njiv, ora-dosti se ti v novič obra.z. Poljedelčevo selo ti kaže takoj, da stanuje v njem blagostanje, da revščina in njene tožne spremljevalke niso vsakdanji gostje za ratarjevo mizo. Krog njegove koče leži mu širni zaklad, ki se mu leto za letom ozeleniva in ozorčva, noseč mu obilnih obrestij za delo pridnih rok! Okolo polje-delčevega doma pa vidiš vesele, lepe ljudi, zdrav, čvrsti rod, ki ponosno deluje na rodni prsti, nepoznaje one bede in onih muk, ki tarejo drugod poljedelca, kjer je zemlja pusta in zanemarjena; z jedno besedo, pred seboj vidiš blagor rodovitne zemlje, mali ta vzgled ti lahko kaže umnega kmetijstva vpliv na raz-vitek ljudskega blagostanja in tedaj ti glasno povč ter dokaže , da je poljedeljstvo pač temelj človeški družbi, da je prva podlaga srečni državi! To pripoznava moderna družba morebiti še intenzivneje, nego prošli naši dedje in zato je tudi nevsahljiva v iskanji novih virov, kako ohraniti ta zaklad rodovitne zemlje, kako povekšati njene produktivne moči in kako spraviti do sedaj neobdelane kosove v krog onih, čez katere reže ratarjev plug globoke brazde. Država je vzela kmetovalca v svoje posebno varstvo, braneč ga z raznimi koristnimi zakoni proti propadu in poginu, ki mu preti vsled čudnega stanja moderne družbe. Znanost in ogromni kapital, ki deluje v našem času, kakor nikdar poprej, vporabljata se z združenimi močmi na korist poljedeljstva, in človeški um išče neumorno novih virov, da pomaga ratarju in povzdigne kmetijski stan. Listek. Jeden dan iz življenja rimske dame. Krasno, nežno ženstvo! Koliko pesnikov in romanopiscev te je v teku stoletij uže proslavljalo ter v navdušenih besedah telesne in dušne tvoje čednosti poveličevalo! In kdo bi jim ne pritrdil? Saj nadkriljuje tvoja krepost moško, saj si podobno angeljskim bitjem, ako ti je skrbna odgoja prirojene dari razvila. A gorje človeštvu, kedar nemarnost brezvestnih starišev ali neugodne časovne razmere zatrO in zamorč v tebi seme blagih nravij! Takrat drzno prestopiš od prirode postavljene ti meje in divjaš kot furija ali hijena ter presezaš v razuzdani besnosti celo moški spol. — Resničnost teh besed spričuje nam zgodovina vseh vekov in narodov, najbolj pa glasovita doba rimskih cesarjev, ki so Rim-ljanstvo do mozga izpridili tako, da so bile uzorite, spoštovanja vredne ženske (kakor na pr. Arria s svojo hčerjo in vnukinjo) sila redka Po raznih deželah širne naše države tvorili so uže velikanska dela in izvršili gigantične zgradbe , da si pridobč rodovitne zemlje, — v naši mali domovini nismo imeli do sedaj prilike opazevati koristnih jednacih del, čeravno leži skoraj v njenem središči orjaški kos zemlje, ki nas leto za letom izzivlja, da da mu odpeljemo škodljive vodč, katere delajo beli naši stolnici tolike preglavice in kvarijo rodovitno prst štirih štirijaških milj. V mislih imamo ljubljansko barje, ki sedaj skorej neobdelano leži v naši bližini; — in vendar, kako polje bi se dalo vstvariti na tej širni ravnini, kako blagostanje bi lahko se naselilo na sedanjem pustem mahovji, ko bi se barje izsušilo! Trideset tisoč ljudij bi imelo prostor na sedanjem močvirji s svojimi kočami in seli; tam kjer sedaj raste pusta trava in se širi šotni mah, zibala bi se lahko zlato klasje in donašalo prebivalcem obilnega dobička. Na neobdalani tej ravnini dal bi se v teku let napraviti svet, ki bi se zamogel zvati »slovenski banat", ki bi bil žitnica ne le naših slovenskih pokrajin, temuč tudi naših daljnih sosedov .... To prihodnost ljubljanskega barja so uže pred stotinami let spoznali in našim prednikom ne moremo očitati, da so apatično gledali mokrotno planjavo v srci dežele. Tudi oni so uže delali razne „projekte“ za izsušenje močvirja, projekte, ki so žalibog ostali do današnjega dnč goli — projekti! Starina Valvasor piše, da so poklicali kranjski stanovi 1. 1654 Italijana Stepauo Degrandi iz Bologne in Nicolo Vandoholo iz Mantove, da bi osušila veliko barje. Pozneje sta se pečala deželni pisar Volk Merkovič in Ivan baron Jurič s prevažnim tem vprašanjem. Dobrih sto let po prvih znanih poskusih se je ponudil Zorn pl, Mildenheim, da hoče na lastne troške tristopetdeset tisoč kvadratnih sežnjev zamočvirjenega sveta osušiti. Prišel je vladni inženir Fremant 1. 1762 v Ljubljano in na njegovo poročilo je cesarica Marija Terezija vslišala ponudbo Zornovo. A blagi mož je našel obilo zaprek. Posebno mu je nagajala sl. komtura nemškega reda v Ljubljani in to z jako zanimivimi razlogi. Rekli so gospodje, da so ribe v vodah njihove — in ako se svet izsuši, potem ne bode rib in tudi mrež ne bode mogoče več staviti divjim racam, ki so z ribami vred neomejena last nemškega reda! Vendar je cesarica zavrgla jednake pritožbe in naročila nadaljevanje izsušenja. Jezuit p. Gabriel Gruber, profesor mehanike v Ljubljani, je dobil nalogo, močvirje nivelovati in zmeriti. Geni-jalni mož je predlagal, da naj se Ljubljanica pogloboči in da naj se za Gradom izkoplje kanal, ki bode odpeljaval vode iz barja. Kopanju kanala je nasprotoval slavni pater Lecchi v Milanu, ki je na ptujem izdelal drug načrt za izsušenje. A Gruber je zmagal na Dunaji in 1. 1772 so začeli delati „Gruberjev kanal“ — prvi veliki korak za prihodnje izsušenje. Ne bodemo o gromnih ovir opisovali, ki so se upirale pogumnemu delu; ko-nečno je bil prekop vendar dovršen. Ko se je vsula prvič voda po novem kanalu, so na močvirji vode takoj vpadle za 1 do 2' in kmalu se je jeli ob jaških prikazovati travniki in ob bregovih je nastala suha zemlja. Mestni magistrat je jel barje deliti ljudem v last s pogojem, da vedno skrbč za snaženje jarkov in delajo na počasno izsušenje. A to ni trajalo dolgo. Po prvem naporu so dela zaostala in še le Josip Schemerl je v novič navduševal k vztrajnemu delu, dokler niso francoske vojske vstavile vseh jednacih mislij. Kmalu po onih nemirnih časih pa je vkazal cesar Franc, ki je za časa kongresa 1. 1821 delal pogosto izlete na močvirje, da se prične novo preiskavanje. V dotični komisiji, v kateri sta bila tudi Schemerl in župan Hradecki, so sklenili, da se struge poglo-bočijo in jezovi podero, ki zavirajo Ljubljanico. Med tem je prišel v Ljubljano za guvernerja baron Schmidburg — in s tem možem se začne nova doba za izsušenje. Stvar je vrlo napredovala, in 1. 1828 so uže otvorili na Ig. Tako zvana Morast-Entsumpfungs-Commi^sion je pridno kopala jarke in s tem pridobila mnogo sveta za travnike in senožeti. L. 1829 prikazen, zanikarnic pa so italijanska mesta kar mrgolela. Rimski in grški pisatelji in pesniki slikajo nam v čudovitem soglasji tedanji „nežni spol“ v tako odurnih bojah, da človeka kar groza spreletava. Od kod pa je prišlo tako strahovito pohujšanje? Od slabe odgoje in presvobodne, ženskemu spolu neprimerne življave. Tudi Grška je bila pro-pala, a vendar se o grškem ženstvu nikjer ne bero tako žalostna poročila, kakor o rim skem. Na Grškem namreč odgaja mati sama svojo deco in ženo vidiš le redko kedaj na ulicah ali v moški družbi. V Rimu pa so otroci materam le nadležno breme; zato se jih koj po rojstvu iznebe, prepuščajoč je doj-nicam, pozuejšo njih odgojo pa večjidel inozemskim sužnjem in sužnicam jako dvojljive značajnosti. Ti pripovedujejo nedolžnim otrokom koj v prvih letih pohujšljive pravljice, ki razunemajo domišljijo in se globoko ukoreninijo v otroško srce. Nespodobne, čut sramežljivosti žaleče mitološke slike, ki jih vidiš povsodi po stenah rimskih hiš, tudi ne pospešujejo nravnosti. Vrh tega je vsa odgoja, zlasti dekliška, zelo površna. Kdo bi zaniče- vanemu robu zameril, če le mehanično in mlačno odreja deca svojega trinoga, katerega smrtno črti? Še otrok kakih 12 do 16 let izroči se deklica možu, ki si ga ni sama izbrala; vzeti ga mora — brez ljubezni, često celo z nejevoljo v srci, ker so se njeni in ženinovi starši tako dogovorili, ko je bila komaj sedem let stara. Omožena uživa neomejeno prostost, mož in družina jo nazivljejo s ponosnim imenom „domina“; ako je lepa, klanja in prilizuje se ji popačeni moški spol ter stavlja vsakojake zanjke njeni čednosti. Ona zahaja svobodno v gledališče, cirkus, amfiteater, mesta, katerim ni namen blažiti in povzdigovati srce, marveč dražiti tope čut-nice ohlapnemu Rimljanstvu. Nedostojne besede, spotikljivi prizori in plesi okužijo ji mlado srce ravno tako, kakor od vina razgretih moških dvoumno besedičenje pri gostijah in drugih veselicah, katerih se s svojim soprogom udeležuje. Bogatoljubavno, a večjidel jako podlo slovstvo vzbuja ji nenravue misli in želje. Tako jo od vseh stranij zavrnujejo nevarni valovi, in ni ga človeka, ki bi ji podal rešilno so prvič sejali žito na barji — pač veli-kansk razloček v teku malih let! Pred par sto leti je prišla velika voda raz barje celo do cerkve sv. Jakoba v Ljubljani in sedaj so uže orali na zemlji, ki je bila poprej skorej leto in dan pod vodo, na kateri so živele vodne živali in gnjezdile jedine povodne tiče! Iz državnega zbora. V svojem zadnjem poročilu iz državnega zbora smo obžalovaje omenili, da začetek velike debate o šestem poglavji obrtnega reda ti bil v nobenem razmerji k važnosti in ozbilj-nosti dotičnega predmeta. Če se je to na bolje obrnilo tekom zadnjih dveh sej, če se je razpravljanje socijalnega vprašanja povspelo na mnogo višji niveau, smemo to zaslugo z mirno vestjo pripisati izbornim, eminentno stvarnim razpravam govornikov z desnice, med katerimi nam je posebno naglašati Bi 1 inskega, kneza Lichtensteina in poročevalca grofa Belcredija. Od levičarjev se je poslanec Mauthner zaganjal v uže z davna sprejeto obrtno novelo, pa kaj malo je znal povedati o vprašanjih, ki so bila na dnevnem redu. In kar je povedal poslanec Auspitz, bilo je govorjeno iz tako ozko omejenega stališča, izvirala je s tako tesnosrčnih nagibov, da je nikolsburški poslanec s svojim govorom sigurno močno oškodoval politično stranko, katera ga prišteva svojim najudanejširn pristašem. Celo galerijsko občinstvo, ki navadno z burnim odobravanjem spremljuje govorniška razodevanja naših levičarjev, začelo je sikati pri njegovih izpeljavah. Edini Wolfrum od levičarjev govoril je zmerno in stvarno, in njegove besede so vidno uplivale tudi na avtonomistično večino naše zbornice V seji 16. maja se je pričela debata o šestem poglavji obrtnega reda z izjavo trgovinskega ministra, katera je označila vladno stališče nasproti odsekovim nasvetom. S prva vlada v svoji predlogi ni imela nobene določbe o normalni delavski dobi, ker se je nadejala, da bodo lastniki tovarn sami, po lastnem nagibu urejali razmere svojih delavcev. Ali ta nada se ni vresničila, in minister sam mora priznati, da se jako pogostoma na krivični način izsesava fizična moč delavcev. Vlada je tedaj prepričana, da se bodejo take zlorabe dale odpraviti načinom, kojega predlaga obrtni odsek in tedaj se strinja z njegovimi nasveti. Minister priporoča, naj zbornica odsekove predloge sprejme kot podlago specijalni debati. Prof. Bilinski začetkom svojega pomenljivega govora naglaša, da mora absolutna neomejena prostost v gospodarstvenem oziru prouzročiti nejedenakost, kajti pri pogodbi, kojo sklepa delavec s podjetnikom, je oni del, ki delo ponuja, vedno slabeji od onega, kateri roko. Kajti še oni, ki bi imel najbolj čuvati neizkušeno srce, ki bi imel biti slabotni stvarici glavna podpora in zaslomba, še soprog ne zmeni se za njo, ampak hodi svojim potom za hotnicami in hotniki; žena mu je le zoperna nadloga, vzel je ni iz ljubezni, temveč zaradi premoženja, s katerim se meni okoristiti, ako bi mu lastno pošlo. Sicer pa v Rimu tudi tacih zakonov ne pogrešamo, v katerih prav oblastno „hlače nosi“ — žena. Pogostokrat namreč se sklepajo le navidezni zakoni. Ker se morejo ženske kot matrona bolj svobodno gibati in razkošno živeti, si bogatinke tako rekoč kupijo ali najmejo za soproge može, ki so uže „na zadnjo zarezo prišli". Da tak „slamnat dedek11 v hiši nima besede, je umevno. Sploh je zakon izgubil svoj prvotni značaj: v obče se ne sklepa več po tistih obredih (confarreatio, coemptio, usus), po katerih prehaja žena in njeno premoženje po polnem možu v last (conventio in manum), marveč imata oba zakonska jednake pravice, in žena ostane v oblasti svojega očeta ali varuha ter razpolaga s svojim premoženjem po lastni volji. Navadno si najine kakega oskrbnika (procurator), ki postane s časom, zlasti ga kupuje. Država ima tedaj nalog, braniti slabejšega ter ohraniti ravnotežje. Prvi korak v to svrho je predlog obrtnega odseka, in govornik je do dobrega prepričan, da bode ta zakon v zvezi z določbami o zavarovanji delavcev proti nezgodam, bolezni in invalidnosti uprav dopolnilo k izjemnim naredbam. Pre-napeteži med delavci, kateri pridigujejo krvavi upor, morajo se strahovati s silo, zmernim delavcem se pa mora dati poroštvo, da bode država ustrezala njih opravičenim težnjam. Kar se normalne delavske dobe tiče, navaja govornik, da so v nekaterih tovarnah delali po 15, celo po 18 ur na dan, nasproti takim sramotnim dogodkom v morajo se sprejeti nasvetovane določbe. Škodo bodo imeli sicer od tega posamezni podjetniki, toda to so ravno isti, kateri s svojim nečloveškim postopanjem dokažejo potrebo dotičnega zakona; in takih je hvala Bogu le malo. Večina tovarnarjev pa ne bode imela nobene izgube, in za vso obrtnijo nastal bode veliki dobiček, da preneha ona brezvestna konkurenca, katera se okoristi z izsesavanjem delavskih močij. Obrtni odsek nasvetuje llurno delavsko dobo; tudi iz poročil trgovinskih zbornic se razvidi, da obrtniji zadostuje delo 11 do 12 ur na dan, delavci sicer zahtevajo le po 10 ur, tedaj je moral odsek posredovati med nasprotujočimi se terjatvami ter je ukrenil srednjo pot, nasvetovaje llurno delavsko d6bo, od katere pa ne more odstopiti. Korist tega zakona bode velika, delavci in podjetniki se bodo uverili, da ni pravega protivja med njih interesi, in tedaj si bode avstrijski parlament s to postavo, navzlic marsikaterim pomanjkljivostim, vendar ustanovil trajni spomenik. — Duhoviti in po svoji obliki dovršeni govor sprejela je zbornica z živim odobravanjem, celo z levice prihiteli so poslanci, čestitat odličnemu govorniku. Poslanec Mauthner skušal je svoj dovtip na obrtni noveli ter dokazal, da je ni stvari pod milim nebom, katera se ne bi dala ironizirati. Stvarnih momentov bilo je borž malo v njegovem obširnem govoru; naglašal je, po našem mnenji zelo po krivici, protislovje, ležeče v tem, da bodo odsihmal za delavca v tovarnah veljale drugačne določbe nego za delavce pri mali obrtniji, in tudi to je poudarjal, da Avstrija ne more začeti s socijalno reformo, katera se sploh ne da doseči od posamezne države. Poslanec Chamiec z desnice branil je odsekove nasvete v dobro premišljenem, od večine z živahno pohvalo sprejetem govoru. O sobotni seji, v kateri je zlasti knez Lich-tenstein izvrstno zagovarjal odsekovo stališče ter je bila dognana generalna debata, v prihodnjem listu. kadar je lep in mlad, njen zaupnik — prijatelj — ljubimec ter jo spremlja po vseh njenih potih. Če se od svojega moža zanemarjena, v najsvetejših čutih žaljena ženska na take in jednake načine maščuje nad malovrednim soprogom, če nedostojno svoje vedenje zagovarja z njegovim, kdo bi se temu čudil ? Le tisti, ki ne pozna ženskega srca. Iz takih zakonov naj bi se potem narodili dobri otroci — vrli državljani?! Sicer zakonu tudi ni več namen, otroke roditi. Kdo bi si še takih skrbij nakopal na glavo; otroci motijo človeka v razkošji, zmanjšujejo mu premoženje; skrbeti pa za to, da se ohrani rod in država, to je samo-pašnim Rimljanom te dobe deveta briga. Kaj bi človek redil otroka, ko se le redko kedaj ve, kdo mu je pravi oče; saj razveseli časi žena belega soproga svojega s sinčkom p o 1 u t a n o m. Mesni nasladnosti svoji itak lahko drugače strežejo: ženske družijo se s skopljenci, možki s hotniki in hotnicami. Tako je prišel zakon ob svoj sveti značaj in namen, in naravna posledica tega je ta, da se lahkomiselno sklepa in ravno tako lahkomiselno, akopram postavnim potom, razdružuje. V Rimu nam ni težko najti žensk, ki so se v Politični pregled. Avstrijsko-ogerska država. Kakor je našim čitateljem uže znano, zadela je dunajsko mesto pretečeni petek bridka nezgoda. Skoraj vsi sobotni in nedeljni listi dunajski bavijo se z groznim požarom, ki je upepelil jedno najkrasnejših gledališč. Večina listov razpravlja mirno in objektivno mogoči uzrok požaru ter nasledke te katastrofe meneč, da so se uradne uredbe gledo varnosti v tem slučaji še precej dobro obnesle. Samo „Neue freie Presse" in „Deutsche Ztg.“ ne moreta opustiti prilike, da ne bi elementarne nezgode politično „fruktificirala“. Takova taktika se pač sama obsoja! D6ba, namenjena zborovanji državnega zbora, je kratka, le še nekoliko dnij in poslanci pojdejo zopet na počitnice. Razun šestega poglavja obrtnega reda prišlo bode pač le malo predmetov pred zborovim sklepom na dnevni red. K tem spadajo v prvem redu predlog o Plzen-priesenski železnici in državna pogodba s Saksonsko. Vprašanje o severni železnici v tej sesiji najbrže ne pride več na dnevni red zbornice. Politični odbor gosposke zbornice pre-menil je bistveno od zbornice poslancev sprejeti predlog o napravi državnega računskega urada, zaključivši, da se predsednik državnega računskega urada eventualno lehko odpusti. Ogerskemu državnemu zboru predložilo se je v soboto poročilo regnikolarne deputacije v zadevi reškega vprašanja. To poročilo, sestavljeno od poslanca M. Falka, naglaša potrebo, da so na Reki ravno isti zakoni pravoveljavni, kakor na Ogerskem. Prevajanji zakonov v italijanščino se ne bode ugovarjalo. Poročilo smatra nadalje zakon, da se imajo poslanci mesta Reke pozvati v hrvat-ski sabor, anormalnim; sploh pa, da je Reka to vprašanje praktično uže rešila, ne volivši svojih zastopnikov v hrvatski deželni zbor. Želja mesta Reke zaradi organizacije svoje avtonomne uprave na temelju špecijalnega statuta, naj se odobri, a v znamenje, da Reka faktično spada k Ogerski, naj se troski za omenjeni teritorij sprejmo v redni ogerski proračun. O naučnih in verskih zadevah ima odločevati jedino le ogerski minister, ahrvat-ska gimnazija ima se preložiti iz Reke. Poročilo pravi na zadnje, naj ogerska vlada potom naredbe navzlic protivju hrvatskega sabora stori vse, kar je mogoče, da vez med Reko in Ogersko postane nerazrušna. Tuje dežele. V pruskem deželnem zboru prišla je zopet „kulturna borba" na dnevni red. Windt-horst zagovarjal je svoj predlog o reviziji majnikovili zakonov; minister bogočastja govoril je proti predlogu, kateri je bil potem pri glasovanji po imenih zavržen. petih letih osemkrat omožile! A koliko zakonov loči še le kruta sila! O tem bi nam vedele rimske zavdajalke marsikaj povedati. — Toda predolg je uže postal moj uvod; oglejmo si raje z lastnimi očmi življenje elegantne rimske dame v prvem veku po Kri-stovein rojstvu! Na Kvirinalu (šestem okraji rimskega mesta) stoji v ulicah, Alta semita zvanib, krasna palača; lastnik njen je senator Fa-bricius Vej en to. Hiša sama mika nas z velikolepo svojo zvunanjo in notranjo opravo, a najlepša dika njena je senatorjeva žena E p p i a. Uže davno zlati pomladansko solnce vrhove sedmerih hribov rimskih, uže davno sliši se po ulicah hrup in upitje ljudij, idočih na svoje delo. Tudi v Fabricijevi palači je uže vsa čeljad na nogah ter mehanično opravlja predpisana jutranja opravila. Le gospodar in gospodinja zibljeta se z otroci vred še v Mor-fejevem naročji, dokler ne napoči druga dnevna ura (po našem ob osmih zjutraj), ki predrami tudi nje iz spanja. Prepustimo gospodarja in otroke strežbi skrbnih sužnjev in sužnjic ter poglejmo v spalnico gospejno. (Konec prihodnjič.) Iz Londona se brzojavlja, da je angleška vlada svoje nazore glede ustanka v Sudanu v zadnjem hipu nekoliko spremenila ter da namerava, kadar bode vreme to dopuščalo in Nil toliko narasel, da bodo po njem mogli plovili mali parniki, poslati ekspedicijo generalu Gordonu v pomoč. Ruska policija ima zopet mnogo opravka. Broj v zadnjem času zaprtih je velikansk. Policija prišla je na sled tudi žalostni prikazni, da se je revolucijonarna ideja vkore-ninila tudi uže v ruski vojski. Konstatiralo se je med ostalim, da je morilec Sudejkina, štabni stotnik Degajev, živel delj časa v Novgorodu skrit pri častnikih tamošnje 22. topniške brigade. Degajeva niso v Odesi zaprli, kakor se je poročalo, nego je ubežal v Pariz ter se je nedavno preselil v Ameriko. Ruska vlada bode sicer od Zjedinjenih držav zahtevala, naj se ji izroči hudodelnik; no ni upanja, da bi vlada amerikanske unije vstregla ruski terjatvi. Dopisi. Iz Kranja, 17. maja (Izv. dop.) Čestokrat priznavali so se uže v javnih listih zasluge našega vrlega mestnega predstojništva za mnogovrstne koristne naprave, in tudi danes ne morem si kaj, da ne bi naglašal, kako skrbno ono čuva, da se trgi in ulice redno kropijo in snažijo. Ker ima pa vsaka reč tudi svojo temno stran, bodi mi dovoljeno tudi o tej strani nekoliko omeniti, in to tem več, ker sem ravno o snažnosti našega mesta govoril. Smelo trdim, da si bo mestno pred-stojuištvo nove zahvale tukajšnjih prebivalcev pridobilo, ako bode svojo pozornost tudi na to obračalo, da se mesto tudi tiste nesnage iznebi, katera dan za dnevom, posebno pa o petkih v podobi tujih postopačev ter navadnih beračev — prebivalce nadleguje. Njih število narašča od tedna do tedna in v resnici uže neznosno postaja. Prebivalci našega mesta so gotovo dobrosrčni ljudje in delijo domačim znanim revežem o petkih radi svoje darove, a zadnji čas se pa čujejo splošne pritožbe, da se o teh dnevih beračenje tujcem, med katerimi se vidi mnogo krepkih in zdravih postopačev — ne zabranjuje. Ker so te pritožbe po vsem opravičene, naj bi se naše prijazno mesto tudi v tej zadevi osnažilo ter s postopači strogo po do-tični postavi ravnalo! Razne vesti. Požar dunajskega mestnega gledališča. ^ Kakor smo v soboto poročali, pogorelo je na UnaJi v petek 16. t. m. krasno mestno gledališče. £0,|j so j0 pričel dvo uri pred prodstavo — in rnu so imajo Dunajčanjo pač zahvaliti, da so ni pripotila strašna nesreča, jodnaka oni, ki smo jo oživeli p,i požaru nKingthoatra.“ Sovražni oloment Pa Jo zopet dokazal, da so pri glediščih ne da pomagati; vsak Talij in hram jo zgubljen, ako začno °°1<; * iJ ,!|0trailjih njogovih prostorih. Koliko pri-p.iav, 0 1"° '»izgalnic kako ogromno množico gasilcev so imeli takoj „a mestu - a nič ni pomagalo. Najlepše dunajsko privatno gledališče je danes prah m razvalina! Kedaj jo ravno ogenj nastal, to so no moro z gotovostjo povedati. Ob 47, urepopoludno jo naznanil čuvaj na stolpu sv. Štefana, da vidi sum-‘Jiv dim nad mostnim glediščem. Takoj so jo odpeljal oddolok požarno hrambo, ki je kmalu potom f vso dunajske hrambe na pogorišče. Pričet-Tinvodn^m’ s tremi parnimi in do so ti mi huda di\o "2galnic.ami’ a vročina jo bila tako lin! i širil °e°^ navzlic temu naporu vedno bolj siril. Deloma se jo posrečilo odnesti iz glo- Prak,jivo re«. ako jo veliki S L ‘ t0,hta nad 20 centov, padel na tla, potom m mogel nihče več v gorečo prostore, gledišče jo bilo zg ubij ono. železna kurtina jo pač nekaj časa zadržovala plamou od odra, a ko so jo strop s svetilnikom udal, segel jo plamen na oder in kmalu je bilo tudi tukaj vso v ognji. Okolo gorečega gledišča bilo je na tisoče ljudstva zbranega. Vojaki so potisnili ljudstvo nazaj in naredili gasilcem prostor. Vode se je ogromno porabilo in hidrantje, ki stoje na ulicah, je ko-nečno niso dajali. Zato so se čule hude pritožbe od raznih stranij. Vendar ni misliti, da bi se bilo dalo gledišče rešiti, tudi ko bi vode ne bilo primanjkovalo. Preveč goriva je bilo nakupičenega. V veliki nevarnosti so bile sosednje hišo, ker se je vsula cela ploha otrinkov in gorečih kosov nanje. Na strehah so stali gasilci in jih vedno z vodo polivali. V gledišču je med tem neprenehoma gorelo. Še ob 11. uri po noči so delovale vse brizgalnice; proti jutru ostale so parne brizgalnice na mestu, druge pa so odpoljalli smrtno utrujeni gasilci. Po noči so na policiji izpraševali vse osobje gledališča o postanku požara. A do sedaj se še nič gotovega ne zna, kdo je zanetil ogenj in prouzročil strašno katastrofo. Pogorelo gledišče je bilo zidano pred 12 leti in prvi njegov direktor bil je stari Henrik Laube, ki je popustil vodstvo dvornega gledišča. Zadnji, sedanji ravnatelj Bu ko vic s je znal zavod spretno voditi in povzdigniti obisk. Zato bodo Dunajčanjo težko progrešali Talijin hram na „Seilerstatte.“ Gledišče je cenjeno na 1 100 000 gold.; zavarovano jo pri „Franco-Hongroise“ za 740 000 gld. Od osobja, ki je gasilo, jo 18 mož ranjenih. Navadno so opekline, ki so jih dobili vrli možje pri svojem nevarnem poslu. Dunajsko „prosto-voljno rešilno društvo“ je prevzelo ranjeno in skrbelo zanje na vse mogoče načine. — (Cesar in cesarjevič v Budimpešti.) Cesar se je 15. t. m. zjutraj pripeljal s posebnim vlakom v Budimpešto. Oficijalnega sprejema ni bilo in zato je bilo zbrano le nekoliko dostojanstvenikov. Med drugimi je bil tudi mestni župan, ki jo na peronu izrazil vladarju sočutje zaradi smrti cesarice Marije Ane. Popoludne se je pripeljal cesarjevič s svojo soprogo. Z kolodvora sta šla takoj v razstavo zlatih izdelkov. Tam sta jih pozdravila ravnatelj muzeja Pr. Pulzsky in grof Sl. Keglevič. — (Darovi sultanovi.) V Laxenburgu, kjer biva cesarjevič s svojo soprogo, dospeli so te dni darovi sultanovi, katero jima je poklonil o priliki njihovega bivanja v Carigradu. V jednem vagonu sta bila dva prekrasna arabska žrebca, v drugem pa petnajst velikih zabojev. Darila je spremljal turški major Tevfik bej. Ob jednem je izročil v imeni svojega vladarja dva dragocena sedla za plemenita konja. Cesarjevič je povabil Tevfika k obedu in potem si je ogledal krasna arabca. Dva v zlatu opravljena turška služabnika sta jih jozdarila za poskušnjo. Plemenite živali so vzbudile občno začudenje in pohvalo. Cesarjevič je naročil poslancu sultanovemu, da naj svojemu vladarju sporoči najtoplejšo zahvalo za dragocene darove. — (Južna železnica) spremeni 20. t. m. svoj vožni rod, s katerim vpelje deloma nekaj novih vlakov, deloma pa napravi boljšo zvozo z druzimi progami. Obadva kurirna vlaka Dunaj-Trst bodeta v Korminu v direktni zvezi z italijanskimi nagliči Kormin-Rim in Kormin-Benetke. Sedanja zveza Dunaj-Zidani-Most-Zagreb se bode z vpeljavo hitrih vlakov na hrvatskih progah zdatno skrajšala in do Siseka podaljšala. Razun omenjenega kurirnega vlaka Dunaj-Rim napravi se nov vlak via Ljubno-Ponteba. Na koroških progah vpeljejo se namesto mešanih vlakov štev. 411 in 426 poštni vlaki med Colovcem in Franzonsfoste. Po leti so vrh tega pomnoži število vlakov med Celovcem in Beljakom, med Innichen in Franzensfoste. — (Osem tisoč goldinarjev v Donavo padlo.) Učitelj Ivan Wimmer peljal so je te dni po Donavi na Dunaj. Blizo mesta mu pade v vodo mal zavitek, v katerem je imel vso svoje premoženje — 8000 gld. — spravljono. Kapitan jo takoj ladijo vstavil in spustil čolno raz parnik; v kratkom so našli spretni potapljavci dragocen zavitek. Srečni učitelj pa so je s solzami v očeh zahvalil rošitoljom svojega promoženja. — (Razvalina) gorenj ega celjskega grada bode so v kratkem nekoliko popravila, da no razpade po polnom. Zbranih jo v ta namon užo blizo tisoč goldinarjev. — (Kneza Bismarcka) so nekdaj na Škot-skora zavrnili, kor jo na praznik žvižgal. Zdaj so poroča jednak slučaj iz onih krajev. Nekega Graya, uda helensburghske presbiterijanske cerkve na Škotskem, zato niso hoteli za svojega starosto, ko je bil uže izvoljen, potrditi, ker so je šel na polje sprehajati na praznik popoludnč. Ta pregreha! . . . Domače stvari. — (Pcm. ekscelenca baron Kulin) dospel je sinoči v Ljubljano. Njemu na čast igrala je na vrtu kazinsko restavracije vojaška godba, in bil je vrt napolnjen z občinstvom. Danes zjutraj od I/a 7. do 12. ure ogleda val je fcm. baron Kulin vse vojaške oddelke ljubljanske posadke. — (Imenovanje.) Deželni šolski svčt je učitelja na jednorazredni ljudski šoli v Begunjah, Josipo Božjo, imenoval nadučiteljem na dvaraz-redni ljudski šoli v Košani, prov. učitelja v Krašnji, Mih. Kosa, pa definitivnim učiteljem ravno tam. — (Bridka izguba) jo zadela rodbino obče spoštovanega državnega poslanca g. Ad. Obrezo. 15. maja je umrla njegova hči Emilija, soproga našega rojaka prof. dr. Prana Hočevarja v Inomostu, stara stoprav 25 let. Bodi joj lehka zemljica tuja! — (Prigledni shodi za kranjske deželne brambovce.) C. kr. deželna vlada kranjska izdala je dnč 3. maja t. 1. razglasilo o novi osnovi priglodnih shodov za deželne brambovce na Kranjskem ; po dogovoru s c. kr. deželnim brambenim poveljstvom v G-radci so se določili za kranjske deželne brambovce sledeči prigledni shodi: v okraji deželnega brambenega bataljona novomeškega št. 24 v mesecu oktobru, in sicer 6. oktobra v Novem Mestu, 8. v Metliki, 9. v Črnomlji, 11. v Kočevji, 12. v Ribnici, 13. v Vel. Lašičah , 15. v Žužemberku, 16. v Trebnjem, 17. v Zatičini, 18. v Litiji, 19. v Zagorji, 20. v Radečah, 21. v Krškem, 22. v Kostanjevici, 24. v Mokronogu. V okraji deželnega brambenega bataljona lj ubl j a ns k e g a št. 2 5 v mesecu septembru, in sicer naslednje dni: 24. in 25. sept. v Ljubljani, 26. na Vrhniki, 27. v Logatci, 28. v Ložu, 29. v Postojini, 30. v Ilir. Bistrici; meseca oktobra: dn6 2. v Senožečah, 3. v Vipavi, 5. v Idriji, 7. v Škofji Loki, 8. v Kranji, 9. v Rad6vljici, 10. v Kranjski Gori, 12. v Kamniku in 13. na Brdu. — (Zavozil) je pretečeno soboto dopoludne ob 10. uri na sv. Jakoba trgu, ko so ravno iz šole v redutnem poslopji šle deklice, hlapec Serničev iz Biljčeja pri sv. Juriji poleg Šmarja, med pred cerkvijo sv. Jakoba razpostavljeno leseno ribniško robo. K sreči so ni pripetila nobena nesreča, le nekaj lesene robo je konj in voz zdrobil. Serničev hlapec bode kaznovan zaradi neprevidne vožnje. — (Tatvina.) Včeraj vkradel je neznan tat dolavcu gosp. Levca, Antonu Ambrožiču, s poda hiše pri Kamnarji v Vodmatu črne hlače, črn telovnik, belo srajco, črno irhovno listnico z 4 gold., list ljubljanske zastavnice in več pisem. — (Raz konj padel) je pretečeni petek zvečer, ko je hotel hitro jezdariti z ceste na južni kolodvor v Ressljevo cesto tajnik kmetijske družbe, gosp. Gustav Pirc, ne da bi se bil kaj poškodoval, raztrgal si je samo obleko. — (Ogenj v gozdu) graščino Rakovnik pri Ljubljani tik Golovca je nastal po zlobnosti postopačev. Pogorelo je, ker je bil veter jak, nad dva orala gozda. Služabniki posestnika gozda, gospod inženerja Tomeka, so po velikem naporu ogenj omejili in pogasili. — (Navidezen rop.) Gostač in kupoc z drobnico Janez B. iz Sostrega jo te dni prišel v Dol in naznanil, da ga jo na poti na Žagarski vrh roparsko napadel gostač in živinski kupec Janez A. in zahtoval od njega pot goldinarjev, rekoč: „Če jih no daš, pa te bom oplazil!" Res ga udari trikrat po glavi; na to pa potegne B. nož in ga rani v desno roko. Vsled tega je A. zbežal v goščavo. Žandarmorija je stvar poizvedovala in dobila ljudi, ki so vidoli napad. A todaj se jo stvar čisto drugače zasukala. „Napadeni“ Janez B. je bil uže dolgo Janezu A. dolžan pot goldinarjev. Poslednji ga je na poti terjal, a kor dolžnik ni hotel plačati in jo celo dolg tajil, nastal jo prepir, pri katerem jo „napadeni “ Janez B. nasprotnika prav broz vzroka ranil z nožem. V navadnom terjanji je vidol torej Janez B. užo roparsk napad. Drugič bodo monda bolj providon, kor na tak način za- more „napadeni“ priti pod ključ, ne pa napado-valec. — „Ubogi manihejci, še cel<5 za roparje vas proglašajo!" Občni zbor društva rudečega križa za Kranjsko. Ljubljana 17. maja. Včeraj zvečer ob 7 uri vršil se je v magi-stratni dvorani jako številno obiskovani občni zbor domoljubnega društva udov rudečega križa za Kranjsko. Prvi podpredsednik društva, c. kr. dvorni svetnik g. grof Cliorinskv, pozdravlja zborovalce in omenja, da prodseduje danes on, ker je društveni predsednik, c. kr. vladni svetovalec dr. vitez StOckl, še zmirom bolan. Število udov društva rudečega križa se je na Kranjskem pretečeno leto jako pomnožilo. Zato se je v prvi vrsti zahvaliti podpori gospoda deželnega predsednika barona W i n k 1 e r j a, kateri je dosegel s svojim trudom, da so se po deželi ustanovile društvene podružnice in se tudi izdatno pomnožile. Gosp. grof Chorinsky predlaga, naj občni zbor zato izreče deželnemu predsedniku gosp. baronu Winklerju zahvalo, komur zbor z živahnimi dobroklici jednoglasno pritrdi. Gosp. grof Chorinsky omenja ljubljansko veteransko društvo, katero je pripomoglo, da se je ustanovila kolona št. 16 društva rudečega križa za prenašanje ranjencev v vojski in izreka zato veteranskemu drušvu, posebno pa še predsedniku gosp. Mihaliču za njegov veliki domoljubni trud zahvalo, čemur zbor jednoglasno pritrdi. Konečno naglaša, da bode zdaj društvo imelo skrbeti, da dobi in izuri potrebno število osob, katere bodo stregle v Ljubljani bolnikom in ranjencem po bolnišnicah. Odbornik g. Murnik poroča o društvenem delovanji v preteklem letu. Število članov pri deželnem pomočnem društvu rudečega križa se je zmanjšalo in društvo šteje sedaj le 172 družabnikov; ker so pa všteti le oni, kateri so letni donesek v istini vplačali iu se je nadejati, da bodo še mnogi zaostale doneske doplačali, bode se število članov gotovo povekšalo. Glavni vzrok zmanjšanja števila članov pri deželnem pomočnem društvu pa je iskati v tem, da se je po dežoli ustanovilo trinajst podružnic, katere štejejo 677 členov. Račun kaže dohodkov 1246 gl. 15 kr., in če se priračuni premoženje začetkom leta 1882 z 1148 gld. 46 kr., jo vseh dohodkov 2394 gld. 61 kr. Troški so znašali 418 gld. 85 kr , med temi pa je vštetih onih 30°/0, katere je deželno pomočno društvo plačalo v osrednji zaklad avstrijskega društva rudečega križa na Dunaji, ter znašajo 357 gold. 25 kr. Premoženja v denarjih je 1976 gld. 36 kr., v obligacijah in srečkah društva rudočega križa pa 250 gl., tedaj znaša skupno premoženje društva brez blaga 2226 gld. 36 kr. Povekšalo se je tedaj lansko leto za 827 gl. 90 kr. Za prostovoljno sodelovanje v vojskinem času oglasilo se je 14 zdravnikov, jeden za službo na bojišči, 3 lekarji za opravljanje službe v tukajšnji vojaški lekarni, o času vojske pa je obljubilo sodelovati pri prenašanji ranjencev in bolnih več društev v Ljubljani in to ljubljansko veteransko društvo še posebej, potem društvo „Sokol", „Laibacher Turnverein" in prostovoljna požarne bramba ljubljanska. Nekateri veliki posestniki in pa najemnik knez Auerspergovih toplic na Dolenjskem, gosp. Ku-lavic, so obljubili, da prevzemi v popolno hrano 138 ranjenih in bolnih vojakov. Za strežnike in strežnice pri bolnih in ranjenih vojakih se trudi društvo pridobiti potrebno število osob, kar so društvu gospodje zastopniki vojaških oblastev naznanili, da so bo takih osob za jeduo rezervno bolnico, katera so bodo v vojskinem času ustanovila na Štajerskem, Kranjskem, Koroškem ali v Istriji 67 potrebovalo. Društvena tvarina je do-sedaj vredna 450 gld. 30 kr., a v kratkem se bode ta zaloga dopolnila. Društvu ljubljanskih voteranov se je naznanil dopis zveznoga vodstva rudečega križa z dn6 2. marcija 1883 o ustanovi transportne kolone, zaradi katere je tudi g. go-neral pl. Mingazzi di Modigliano prišel v Ljubljano in v izrednem občnem zboru veteranskega društva za ustanovljenje te kolone govoril Z do- pisom dne 4. avgusta 1883 je vodstvo ljubljanskih veteranov naznanilo, da se je dosti udov oglasilo za ustanovo kolone št. 16 rudečega križa. Vozove za to kolono, kateri so shranjeni v posebni stavbi društva rudečega križa, je oddal vodstvu tukajšnje c. kr. vojaške bolnice c. kr. major g. Sl uk e, v navzočnosti prvega podpredsednika grofa C h o r i n s k e y in odbornika g. Murnika. Dne 21. oktobra 1883 bil je pouk veteranov v c kr. vojaški bolnici končan, in 28. oktobra 1883 bila je v bolnici preskušnja veteranov, ki seje skozi izvrstno obnesla. Zvezno društo rudečega križa se je v poskušnji veteranov jako pohvalno izražalo in izreklo zahvalo vodstvu c. kr. vojaške bolnice in gospodom učiteljem zdravnikom in častnikom, gospodu dvornemu svetniku grofu Chorinskemu, ki je zvezno predsedništvo rudečega križa na Dunaji zastopal pri preskušnji in pa vojaškemu zastopniku štabnemu zdravniku gosp. dr. Stawi, kateri je zelo pospeševal društveno delovanje. Vodstvo zveznega društva z veseljem naznanja, da se je pod geslom Nj. veličanstva presvetlega cesarja posrečilo ustanovljenje trideset kolon rudečega križa za vojskini čas, s 1050 mož vrlih veteranov in da sme avstrijsko društvo rudečega križa z ponosom naglašati, da ni ena država na kontinentu nima tako izvrstno urejeni aparat za prostovoljno pomoč ranjenim in bolnim vojakom v vojski, kot avstrijsko cesarstvo. To pa je bilo le mogoče, izvršiti v primerno tako kratkem času, ker se je delovalo res z „zedinjenimi silami11, in ker so avstrijski veterani, s svojo požrtvovalnostjo toliko pripomogli, da se je ustanovil ta krasni zavod človeko- in domoljubja. Zvezni odbor rudečega križa na Dunaji izpolnjuje tedaj le prijetno dolžnost, ako izreka presrčno zahvalo gg. udom veteranskega društva, posebno pa njih vodji g. Mihaliču, g. štabnemu zdravniku dr. Stawi in vsem gg. učiteljem ljubljanskih veteranov. (Živahni dobro-klici.) Gosp. c. kr. vladni svetnik baron Pascotini-Juriškovič predlaga, naj se račun za pretečeno leto potrdi, društvenega odbora poročilo vzame na znanje in izreče vodstvu kranjskega deželnega društva rudofiega križa za njegovo delovanje zahvalo. (Zbor temu jednoglasno pritrdi.) Gosp. baron Rechbach nasvetuje, da se izvolijo per acclamationem vsi dosedanji odborniki; zbor se strinja s tem nasvetom Gosp Murnik predlaga, naj se mestu jednega umrlega odbornika in druzega odbornika, ki se jo preselil na Dunaj, izvolita v odbor: g. predsednik veteranskega društva Jurij Mihalič in c. kr. deželne vlade svetovalec baron Pascotini-Juriškovič. Tudi ta predlog se sprejme. Gosp grof Chorinsky, kot predsednik, se zahvaljuje za priznanje, izrečeno društvenemu vodstvu, in sklene zborovanje s trikratnimi živio- in hoch-klici na Nj. veličanstvo presvetlega cesarja, čemur zbor navdušeno pritrdi. Telegrami »Ljubljanskemu l_istu.“ Budimpešta, 19. maja. Hrvatski sabor bode se zaradi binkoStnili praznikov sklical stoprav začetkom meseca junija. Madrid, 19. maja. Državni pravdnik je v obravnavi vojnega sodišča v Badajozu zoper one, ki so lansko leto meseca avgusta poskušali ustajo, predlagal smrtno kazen proti 153 častnikom, 21 korporaloin in 4 civilistom. Petrograd, 19 maja. Ljudska veselica na Maitovem polji (Marsfeld) se je vršila v izbornem redu. Ko sta se car in carjevič vračala v odprtem vozu v palačo, ju je množica navdušeno pozdravljala. Zvečer je bila krasna razsvetljava, v carskih gledališčih bile so slovesne predstave. Dunaj , 18. maja. Cesar je daroval osobju mestnega gledališča 1500 gld., pri požaru ponesrečenim pa 300 gld. iz svoje zasebne bla-gajnice Dunaj, 18. maja. Ravnatelj mestnega stavbenega urada je danes pregledal zidovje gledišča in konstatoval nevarnost, da se razruši Zato je ukazal, da ne sme nihče stopiti v poslopje Dunaj, 18. maja. Državna osrednja blagajnica začne 25 t. m izdajati nove državne note po 50 gld. Dunaj, 18. maja. Danes so zaprli tesarja, starega „Jeana“, kateri je do 4. po-poludnč pred požarom delal v prostoru nad svetilnikom dunajskega mestnega gledališča. Zagreb, 17. inaja. Anarhista Hiša in Srnec sta obsojena radi veleizdaje, žaljenja veličanstva in udov cesarske hiše na 61etno, oziroma na 51etno težko ječo. Montauelli in Straub sta nekriva spoznana. Petrograd, 18. maja. Pruski princ Viljem je imenovan lastnikom 85. Viborgovega pešpolka. Opoludne je princ Viljem izročil prestolonasledniku insignije reda črnega orla, potem pa je prestolonaslednik v navzočnosti carskega para, knežjih gostov, udov carske hiše in diplomatičnih zastopnikov prisegel v cerkvi palače, da ostane zvest caru in domovini in da hoče obdržati zakoniti prestolona-sledniški red. Med prisego so s topovi vstre-lili 301 krat. Iz cerkve je šel sprevod v dvorano sv. Jurija, kjer je prestolonaslednik prisegel vojaško prisego na prapor svojega kozaškega polka. Zjutraj je položil princ Viljem venec na grob carja Aleksandra II. Kahira, 18. maja. Dongolški mudir se brani iti nazaj in trdi, da si upa Sudan zo-pot osvojiti, ako se mu pošlje pomočna vojska. Angleška vlada je dovolila, da se odpošlje egiptovski bataljon z angleškimi častniki. Telegrafično borzno poročilo z dn6 19. maja. Jednotni drž. dolg v bankovcih.................80'55 » » » » srebra.........................81-25 Zlata renta..............................................101-85 5°/0 avstr, renta.........................................95-90 Delnice narodne banke................................ 854- — Kreditne delnice.........................................316-20 London 10 lir sterling...................................121-95 20 frankovec.............................................. 9-67 Cekini c. kr.............................................. 5-73 100 drž. mark.............................................59-65 Uradni glasnik z dn6 19. maja. Naprava novili zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Senožečah za katastralni občini Razderto in Ubelsko; poizvedbe dn6 26. maja. Tujci. Dnd 17. maja. Pri Maliči: Lorenz, Schlotabek, Lowy, Bruckner, Brauchbar, potovalci, z Dunaja. — Laessnig, črko-livar, z Dunaja. — Baron Schonberger, c. kr. okr. komisar, iz Radovljice. — Ehrlich, železniški uradnik, iz Inomosta. — Courard, trgovec, iz Brna. — Kaiser, ovočar, iz Merana. — Burlini, ekonom, iz Feldkirchna. — Fabrer, graščak, iz Doba. Pri Slonu: Baron Bretton, hišni posestnik, iz Brna. — Millner in Liebmann, potovalca, z Dunaja. — Baronica Kleinmayer iz Gradca. — L6winger, trgovec iz Kaniže. Pri Tavčarji: Lilinger, graščak, iz Celovca. — Pipitz, zasebnik, iz Celovca. — Bussich, lesni trgovec, iz Zagreba. Pri Avstr, carji: Rosmann, strojar, in Kosmač, krčmar, iz Radovljice. Umrli so: Dnč 17. maja. Augustin Alič, sin delavca, 3s/41., Sv. Petra cesta št. 70. jetika. — Josip Svetič, bra-njevčev sin, 8 dnij, Pred igriščem št. 3, živenjska slabotnost. — Marija Mauser, hči delavca, 8'/? 1., Poljanska cesta št. 18, vnetje opnice. — Ivan Ločnik, sin železniškega kondukterja, 10 m., Dunajska cesta št. 25, živenjska slabotnost. Srečke z dnč 17. maja. Dunaj: 08 20 83 16 76. Gradec: 30 44 13 25 34. Meteorologično poročilo. S o Čas opazovanja Stonjo baro-motra v ram Tompo- ratura Vetrovi Neko Mo-krina v mm o! 'S* 7. zjutraj 739-66 4-11-3 s vzh. sl. js- s 2. pop. 737 04 +23 6 jvzh. sl. > o-oo C“ r* 9. zvečer 737 12 + 16-3 vzh. sl. > et v 7. zjutraj 7X6-88 +13-8 zpd. sl. js- g 2. pop. 734-86 +24 9 zpd. sl. 0-00 CD rH 9. zvečer 736-70 +17-3 jzp. sl. » Odgovorni urednik prof Fr. Šuklje. Tiskata in zalagata Ig. v. Kleininayr 4 Fed. Bamberg v Ljubljani.