Nekaj o draginji. (Pi&e kmet J. (j. iz Rszborja pri Slovenjgradeu). Mnogo se piše sedaj o draginji mesa, ki je nastopila, navajajo se pa tudi razni vzroki za to. Po mojih mislih bi bilo krivo temu sledeče: 1. predlanska in lanska suša, ki je povzročila, da je padlo število živine, pa letošnja moča, ki je dala obilo krme; sevecla je zaradi prejšnjega znižanja stanja živine Jste malo oddati; 2. beg kmečkih poslov in delavcev iz kmetov v mesta in tovarne. Stevilo ljudi se je posebno v goratih krajili znižalo za eno četrtinko. OdŠli pa so le dela zmožni ljudje, ker le taki se drugod radi sprejemajo. Kolik pi-imanjkljaj na dobrih kmečkih delavskih silah! Produktivne sile se zmanjšujejo, konsum pa se pove&uje. Kmetje v bolj visečih legah bodo morali manj zložne njive in travnike v kratkem poaozditi, ako bodo hoteli še za naprej ostati posestniki zemljišft. Ako pa noeejo svojega obdelanega sveta pogozditi, jim ne preostaja drugega, kakor proda4i posestva kapitalistu, ki jih bo — vsaj v bolj visečih legah — tudi pogozdil. Da dandanes ne more eden elovek lega izgotoviti, kar sta nekdaj dva ali trije, je venclar razumljivo. Seveda mora vsled pomanjkanja delavnih moči tudi padati število živine. 3. Velika plača poslov, duinarjev in drugih delavcev. Velika razlika med letom 1899 in 1910 se kaže s to-le razpredelnico: leta 1899 hlapee je imel 100—120 K dninar „ „ 0;60—0-70 K . drngi delavci (?.idarji, tesarji,) 0 80-120 K leta 1910 210—250 K na leto. 1-2U—180 K na dan. l.fiO—3-— K na dan. Vsi tukaj imenovani imajo Se hrano in po razmera-h tudi stanovanje: to velja za obe navedeni leti. Živina pa je veljala leta 1899 K 48-56 za 100 kg žive teže, a letos se najbolje pitana živina v tem kraju ne proda čez 76 K za 100 kg. Ali ni potemtakem Še zmirom le kmet tisti, ki nosi draginjo? Tovarniški delavci, uradniki razniii vrst, učitelji in drugi zalitevajo dan na dan zvišanje plafi, znižanje dela, pa cena živila. Le kmet je pozabljen, on naj bi samo trpel, za druge se žrtvoval, pa nifiesar dobil. Ali ne bodete, kmetje, potem od veselja poskakovali in hvalili to lepo in blago liberalno in socialdemokraŠko enakost ?!