IŠtev. f S. Posamasita številka 1 Din. ¥ liublfani, v nedeljo 20. mala 192B. Poštnina pavšalirana. Leto L TBANIE NOVOtTI mmm&m® fisöa|a vsak dan z}ufra{. Izvzemšl ponđeOka. Mesečna naročnina: v Llufetjanl Din !<>•—, po pošti Din 12*~. Inozemstvo Din 20 Uredništvo: Wolfcva ulka §t. 1/1» — Telefon SL 213 Brzojavni naslov: „NovostRJubijsna*. Upravništvo: Marijin trs št 8. — Telefon št 44. Oglasi po tarifa. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. { Latu n pri oo tn am č -k. uradu št 13.238. To se razume. Po nepričakovanem izida volitev v Sloveniji se je pri nas pričakovala temeljita izprememba režima ne toliko v Beogradu, kakor pa doma. Splošno se Je pričakovalo, da bo klerikalizem zavladal na vsej črti in sicer s tako silo in brezobzirnostjo, da bo prekosil celo ono, takozvano Šušteršičevo dobOf ki Je še nam vsem v žalostnem spominu. Mnogoštevilni pristaši SLS so pričakovali pohoda klerikalizma z vso nestrpnostjo in ga deloma pričakujejo še danes. Vsi drugi pa» ki mislijo tudi na državo in ne samo na stranko, ki gledajo tudi na jutri in ne samo na danes, vsi ti so pa pričakovali te dobe s strahom in trepetom. Saj so žal predobro poznali, kako znajo vladati ti ljudje in kako brezobzirni so pri izbiri sredstev za dosego svojega namena. Mi smo takoj po izidu volitev zavzeli pravo stališče. Povdarjali smo, da je izid volitev prinesel brezdvom-no drugi kurz tudi pri nas in se bodo morale razmere precej izpremenitl. Iz-premenUa sa bodo pa la v toliko, kolikor bo to smatrala potrebno državna vladna stranka, t. L NRS, ne pa, kakor mislijo klerikalci Da je bilo to naše stališče edino pravilno, kaže ves dosedanji potek tazvo-ja dogodkov, pokazala ga bo pa Se bolj v bodočnosti To je za nas samoobsebi umevno in leži na dlani. Zato se prav nič ne čudimo stališču, ki ga je zavzelo glavno glasilo NRS, »Samouprava« dne 10. t. m. glede izpremetnbe režima v Sloveniji, in ki ga je z nekim posebnim zadoščenjem ponatisnil neki napredni dnevnik. »Samouprava« trdi namreč. Ja NRS nikakor ni voljna prepustiti popolne politične eksploatacije Slovenile dr. Korošcu in njegovi kompaniji, ampak hoče s paznim očesom zasledovati tudi razmere v Sloveniji in ščititi vse tiste hudi, ki so se do sedaj eksponirali za bjo, in ki jo bodo še nadalje podpirali Tej izjavi glavnega glasila vladajoče stranke se pripisuje velika važnost in se tolmači popolnoma pravilno tako, da so ž njo zadovoljni vsi protiklerikalni elementi, pač pa ne bodo ž njo zadovoljni pristaši dr. Korošca. Naši nasprotniki bodo pri udejstvovanju te značilne izjave zopet govorili Sn pisali o »partizanstvu beograjske Porodice«, o zapostavljanju domačega elementa, kateremu Je poverilo ljudstvo Ptl volitvah izključno vso oblast itd- A to nas nič ne moti In tud! ne bo motilo vlade pri njenih ukrepih. Zakaj najvišu poglavitni cilj NRS Je dobrobit celokupne države. Za tem ciljem koraka in na 5etn polju deluje stranka že nad 40 let, ® kakor kaže zgodovina in priznavajo ce,° strankini nasprotniki Je imelo nje-«o delo velik uspeh. Brez smotrenega m žilavega dela NRS v tej dolgi dobi bi mi ne büi nikoh dosegli tega, kar imamo, in pi |e danes Ječali pod Jar-®oni tujca. Zato se jako motijo tisti, ki pričaku-r-lo» da bo NRS ravno pred završct-Kom svoje velike naloge vrgla puško v “Prepustila ureditev po njeni zaslugi priborjene države, drugim elementom pa naj si bo to tudi g. dr. Korošec. Strankin interes se tu krije z državnim interesom, in y tem pravcu se bo brezdvoma nadaljevalo delo do koaca. Ce hočeta pri tem pomagati Radič in dr. Korošec, dobro. Lahko se njl-töa da prilika, da se udejstvujeta in pokažeta resno voljo. Nikoli pa se njima fce bo dalo popolnoma vajeti iz rok, ne zato, ker je to v Interesu stranke ^S, ampak zato, ker J® to v interesu država . . Ako pa dr. Korošec In Radič ne do-tako prostih rok, kakor bi jih, v da- ^ztnerah in na podlagi Izida volitev, imela, sta si pač sama kriva, ne F® vladna stranka» Njuno delo zadnjih ■ ®t> Je dovolj jasno pokazalo separati-stične tendence obeh strank, katere snome za tem, da bi se stvorile drža-£ce v državi, da bi i nadalje živeli raz-iSn0 to .razk°sani ter kot taki tem Pfcn močnejših so» »edov T« k u Weo močnejših sc-V°deJstvo nalaga vladi previd-mestu. ki je popolnoma na moremo spravi« v sklad, ker jih pre bo zastopal na mednarodni parla-mentami konferenci v Pragi K osebi g. Živka Periča, ministra za socijal- 00 ok(!n(im delegacije. Radikalski klub pa bosta zastopala gg. dr. Vaša Jovanovič la Kosta Majcič» Pogajanja z Itatllo. Beograd, 19. maja. (B) Danes dopoldne se je nadaljevala v ministrstvu zunanjih del seja naše posvetovalne komisije v prisotnosti članov naše delegacije za pogajanje z Italijo gg. dr. Rybara in prof. dr. Siloviča. Razgovor se je vodil o novem stališču, ki ga mora naša delegacija zavzeti o priliki novih pogajanj v Opatiji Tudi danes popoldne se Je vršila seja, ravnotako se bo vršila tudi jutri dopoldne. Naša delegacija odpotuje s svojimi eksperti bržkone jutri zvečer. Madžarski napad na našo mejo. Beograd, 19. maja. (B) Iz Osijeka javljajo, da je madžarska obmejna straža izvršila včeraj nannd na našo mejo v Baranji pri Beli Crkvi. Začela je streljati iz pušk na našo stražo, ki je vsiljeno ji borbo tudi sprejela. Napadalci so bili odbiti. Naša straža je pri um vjela enega madžarskega narednika, sama pa ni imela nikakih izgub. Odrejena je preiskava, da se tečno ugotovi cilj madžarskega napada NERESNIČNA TRDO L V. Beograd, 19. maja. (B) Povodom trditve zagrebškega »Obzora* v št. IO0, da je nemški publicist g. Herman Wendel v službi beograjske vlade in plačan od beograjskega ministra zunanjih deL smo pooblaščeni kategorično Izjavi«, da so te trditve brez vsake osnove in popolnoma neresnične. venUL EtSno v njenem okrilju bodo našli vsi protiklerikalni elemenU protiutež in zaščito. In te zaščite bodo najprej« in najboij potrebovali ravno tisti ki so Ji metali Izprva najbolj polena pod noge. V tem oziru se že mnogim, zlas« našem demokratskem časopisju m- Uspešen boj proti nazadnjaštm in separatističnim težnjam za splošen gospodarski in kulturni napredek ter za edinstveno močno državo. Je mogoč ie danes le v NRS. In v tem oziru se tudi r doglednem času ne bo prar nič U- Nemčija In reparacije. ^ TIPANJE V LONDONU. London, 19. maja. (Br.) Nemški poslanik von Slamer je bil sprejet ra ministrstvu zunanjih zadev od sira Eyre Crowe, državnega podtajnika, V gotovih angleških krogih se govori, da se kažejo znaki, da tipajo Nemci v Londt*-nu z ozirom na nove predloge, ki iih hočejo staviti izgleda pa, da se oficijelni angkški krogi ne bodo vdinjali temu poskusu, ali pa da bodo v vsakem slučaju silno oprezni, kajti jasno je, da se ne kažejo razpoloženi, da bi odgovarjali berlinskim manevrom. NEMČIJA PLAĆA PFLGIJI fiS MILIJONOV. Berlin, 17. maja. (Br.) Poročilo Rcichsbanke javila, da Je bil plačan Belgiji obrok v višini 68 milijonov zlitih mark, ki je potekel pred par dnini. Sedaj ima Nemčija plačati Helgi» samo še en obrok v isti višini Pariz, 19. maja. (Agence "iavari »Petit Parisicn« javlja: Bruse!i ka vlada želi, da določijo zavezniki svoj odgovor na prihodnji nemški predlog sporazumno, ne da bi fcHo s tem oškodovano frar.cosko-belgijsko ruhrsko podjetje. London, !9. maja. (Agence Ha-vas) List »Daily News« trdi da ie zve. del, da bo Nemčija v dveh do treh tedJ-nih podala nove predloge. V dobro poučenih krogih so mnenja, da bo ponudba Nemčije dosegla znesek 40 milijard zlatih mark. Porenje In Poruhrje. FRANCOZI ZASEGLI KEMIČNE PROIZVODE. Bruxelles, 18. maja. (Br.) Francozi ?n Bc.Kljci so zasegli 20.000 ton barvil v tovarnah Ludwlgsliafen. Bibrich in Urdin-gen. Tri četrt zaseženih proizvodov doM Fianciia, ea četrt Belgija. ...fN CEMENTNE TOVARNE. Püsseldorf, 18. maja. (Br.) Kot jnvljaio »Düsseldorfer Nachrichten«, so Francozi zasedli cementne tovarne Dycket-hnlf ln Widmann v Amoneburgu pri Main-zu. ^ SPLOŠNI POLOŽAJ. Düsseldorf, 18. mala. (Br.) Heinz, poveljnik bande ScMagewetter, ki ga le volnn sodišče obsodilo na smrt, le bil v Barmemi aretiran od Nemcev, kt želijo s tem dokazati, da niso v nikakl zvezi z bandami saboterjev. Pet band te vrste »deluje« še vedno In sabotira iavne naprave. Tako le bila včeraj telefonska proga v Vohwlnkelmi sabotirana v daljavi 1200 mo-trov. Listi favllajo, da je Heinz, predsednik takozvane »Mordskommtsslon« (morllne komisije) dobival na mesec 10 milijonov mark Iz Münster ja. v Orijenlske zadeve. POLJSKA DELEGACIJA. Lausanne, 19. mala. (Br.) Konferenca Je dobila nov narašča]: prispela je poljska delegacija. Poljaki In Turki, ki hočejo stopiti v diplomatske stike, so sklenili, v Lausannu se pogajati. Turški delegaciji bo predsedoval Ismet paša. GRŠKA SE HOČE ODSTRANITI S KONFERENCE. Atene, 19. maja. (Br.) Časopisi Javljajo, da je dobila helenska delegacija na lausannski konferenci povelje, naj se odstrani s konference, za riučai, da se splošna seja odloči za to, da nora Grčija plača« vojno odškodnino Turčiji GENERAL PANGALOS ROŽLJV Z MEČEM. Atene. )9 maja (Br.) Brzo'av iav. Ua Iz Soluna, da Je imel general 'an-galos, vrhovni poveljnik grške armade. zelo bojažel.en govor. Med drugim Je rekel: »Revolucljonarna vlada je sklenila, enoglasno, da konča počasna pogajanja na busannski konferenci v desetih dneh. Kot premaganci ne bomo podplcali mira. Grčija ni oremagana. Pripravljena *e, nadaljevati boj. Lahko spodimo sor-ažnlka iz Evrope in korakamo v sredino Male Azije.« DVIQ GRŠKE VALUTE V LONDONU. London 17. maja. (Br.) Grika drahma je nenadoma silno poskočila. Začetkom marca se le dobilo za en au-glcški funt 450 drahem, začetkom maja 380, 12. maja 320, sedaj pa samo še 212. Vzroki temu so sledeči: 1. grška prodaia tujih deviz, ki so jih dobili v trenutku poloma v Mali Aziji 2. zaupanje gotovih helenskih krogov v ihu-snansko konferenco, 3. finančne transakcije, ki so jih Orki udejstviü s pomočjo Društva narodov. Nova protisovjetska akcija. Pariz, 19. maja. (Br.) Matimv dopisnik javlja iz zanesljivega Mra, da pride ruski veliki knez Nikolaj v spremstvu ruririh generalov Mölleria in Satl-lova v kratkem v Beograd, kter se bo sestal z generalom Wranglom. Ore za to. da se organizira enotna protiboliše-viška akcija med ruskimi izseljenci. Nikolaj ima namen ustanoviti rusko narodno skupščino brez politične bane, da bo vodila to novo gibanje in radi tega hoče razpravljati z Wrangkrn. A gleško-ruski spor. London, 19. maja. (K) Reutericv urad javlja: Neodvisna delavska stranka je danes razglasila izjavo, v kateri Izreka svojo resno skrb zaradi zadržanja vlade napram Rusiji In v kateri zahteva takojšnji sprejem predloga sovjetske vlade, da se sestane konferenca za vsa viseča vprašanja. Nadalje se vladi preti, da bodo organizirani delavci v primeru preloma izvabK " ergični odpor. Akcija pro'] „makedonsSi/iiiUštim". Sofija, 19. maja. (Z) Sinoči Je bila službeno potrjena vest, da Je glase. viti komitskl vojvoda in zlikovec, Jovan Drlo v borbi z vladinimi četami pri Dž.umaje težko ranjen. Vlada je izdala naredbo, da se zapleni imetje vseh onih Makedoncev, ki se obtožijo pred prekini sodiščem. To zaplenjeno imetje bo služilo v kritje stroškov o priliki razganjanja macedonskih organizacij. B e o g r a d, 19. maja. (Z) »Politika« prinaša iz Sofije: Po vesteh z meje od predvčerajšnjega večera dalje ni bilo nikakega spopada. Aretacije se nadaljujejo v tistih oblasteh, v katerih so bile macedonske organizacije najbolj razširjene. London, 19. maja. (K) (Reuterjev urad.) Z ozirom na položaj glede Rusije je sklenil Ramsey Macdonald, da se ne udeleži mednarodnega socija-lističncga kongresa v Hamburgu. POVRATEK DONAR LAW A V LONDON. London, 19. maja. (K) »Daily Mail« poroča, da se Bonar Law daueš ponoči vrne v London. ----- H • POŽAR V SOLL C a m d e n, Siid-Karolinia, 19. maja. (Reuterjev urad.) Pri včeraj javljenem požaru v šoli je smrtno ponesrečilo 42 otrok, 15 žensk in 16 moških. Daftašnie prireditve. V Ljubljani: Drama: »Kur hučete.« Izv. Začetek ob 8. url zvečer. Opera: »Janko fn Metka,« Izv. Mladinska predstava za birmance ob 4. ur! popoldne. Kbo Malica; »Skrivnost pravde.« Kino Ideal: »Žrtev' Iluzije« — Erik Kaiser-Tiiz. iLno Tiroff: »Trudna smrt.« V Mariboru: Narodno glcdai.iče: »Pogumni Ton- ček.« izv. Začetek ob 15. uri. — Ob 20. url; »Tri mladenke.« Izv. Gostovanje t, Sowü-skega iz Ljubljane. V ponedeljek, dne 21. maja v Ljubljani: Drama: »Othello.« Izv. Začetek ob 8 uri zvečer. Opera: »Meflstofeles.« Izv. Začetek ob pol 8. url zvečer. Kino Matica: »Skrivnost pravde», II. del. Kino Ideal: »Žrtev Iluzije« EUjjt Kaiser-Titz. Kino Tivoli: »Ženina žrtev.« V Alariboru: Narodno gledališče: »V kraljestvu pa£ čkov«. Izv. Mladinska predstava, — Ob 8. uri zvečer: »D bri tovariš.« Izv. Kuponi Ali c*» -.j ____2 Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Bino XA Tekoči teden: lekarna Trnkoci na Mest- omo Z3 r-JuLrćLDip Novosti * I aro» tun e- kaow m «čuva*»» s-^msvivt i „Operacija — edina rešitev“. Od našega stalnega noriškega dopisnika. čudna je ta beseda, ki je krožila da-«es po hodnikih franoskega parlamenta. Ta beseda osvetljuje bolj nego vse druge ideologijo, ki bo danes in že v bližnji bodočnosti dajala francoski politiki svoje smernice. Nacijonalistična desnica In radikalna levica sta sporazumno uverjeni, da je mednarodni položaj v sredini svoje končne krize. Radi tega citiram še enkrat Rivičrove besede: »Kaj bi na dolgo govorili o pravici in krivici, o uspehu in neuspehu, o morali in o zločinu: glavna stvar je v tem, da postane vsled naše ruhrske ekspedicije nemško-francoski sporazum pred vsem svetom tako jasen ko beli dan. Prej se je lahko reklo: Morda še pride do tega, da si bomo medsebojno pomagali, kar nam je že po naravi določeno; toda do tistega časa je še daleč... Danes ie postalo upanje na dolgi termin čisti kratkotrajno. Zasedba Poruhrja je to, kar se nam je zdelo naravnost nedosegljivo, primaknila v neposredno bližino. Mostovi so za nami podrti. Izbire nimamo več. Mi moramo živeti skupno ali pa umreti. Za slednje še nismo pripravljeni. Mi smo še močni in polni Življenja-Preostane nam še samo solidarnost.* Ravnokar sem izvedel iz vseskozi verodostojnega vira, da izdelujejo v malodane vseh oddelkih na Quai d’ Orsayu načrte, ki stremijo za dalekosežni nemško-francoski gospodarski zvezi. Velike važnosti je predlog »Tempsa«, ki hoče za enkrat Nemčiji naprtiti amortizacijo dolgov v svrho realizacije francoskega obnovitvenega posojila- Ta pogodba bi se morala seveda izpopolniti z dobavnim sistemom večjega obsega. Tozadevni načrti so že izgotovljeni. Proti mednarodnemu posojilu v obsegu, kakor so ga predvidevali strokovnjaki, prevladuje v Franciji nepremagljiva nezaupljivost Taka finančna transakcija, kjer gre za vsote, ki presegajo vsako navadno pojmovanje, bi mogla roditi samo dva rezultata, ki bi v enaki meri pomenila katastrofo za celo Evropo: Nemčija bi se s svojim celokupnim pri-v a (mim in državnim imetjem zastavila _Dr. A. P. Pariz, 17. maja. mednarodnemu velekapitalu, kar bi prej ali slej imelo krvavi preobrat za posledico, ker bi se nemški delavec v tem slučaju brezpogojno vrgel sovjetom v naročje. Na drugi strani bi ogromni zlati blagoslov, ki bi se razlil nenadoma po vsej Franciji, izzval nezdravo, nenaravno in poskakujoče zvišanje francoskih deviz. To bi vezalo izvoz dežele, notranja amortizacija dolgov — tu gre za 350 milijard papirnatih frankov, ki bi se mahoma spremenili skoro v zlate franke — pa bi se strašno komplicirala. Katastrofa ozdravljenja bi bila neizogibna in nikdo ne ve, če ne bi končala s smrtnim izidom. In vendar je padla beseda o operaciji. Ta beseda je v toliko resnična, ker zamore v tem trenotku le najširša energija v zvezi z jeklenimi živci dovesti do dobrega zaključka. »Tisto novo, kar je na pohodu, se ne more dvigniti s pomočjo starih metod. Treba se bo prilagoditi, priučiti v vsakem pogledu novemu polža,iu, kakor je potreba diktirala za časa nnjvečje krize v svetovni vojni tudi v taktičnem pogledu. Ne razodevam; vam nobene skrivnosti, če opozorim na živahno izmenjavo misli, ki se vrši te. dni med Anglijo in Francijo. Krona in zaključek teh neprestanih stikov bo tvoril obisk Borar Lawa pri odgovornem voditelju francoske politike. Razumevajte dobro moje besede: ti razgovori so veliali novi metodi, o kateri sem govoril že na drugem mestu. Ni naš namen, dajati nemški vladi nasvetov. Praksa je pokazala, da ji ie bilo nemogoče sprejemati celo angleških nasvetov. Nemška vlada in, ne oziraje se na redke izjeme, vsa Nemčija tiplje nesigurno na levo in desno, Mi obžalujemo samo to, da bo edino pravilno pot našla šele tedaj, ko bo že mnogo žrtvovanega in oškodovanega. Mi obžalujemo njeno nesigurnost tudi zato, ker pod pritiskom njenih posledic trpimo sami. Toda preprečiti tega ne moremo ...« Dal'sem besedo mlademu poslancu Albertu. Kar je povedanega o sedanjem položaju, se boljše povedati ne more... Pred raemšis© ponudbo. Kakor doznava »Berliner Tageblatt« Je sklenila nemška vlada nasloviti na prigovarjanje angleške vlade v znani noti novo, v vseh posamnostih natančno detajlirano ponudbo na vse zavezniške sile. Razširjanje in dopolnitev nemške ponudbe je bila že pred izročitvijo prve note predvidevana. Pomisleki, ki so bili takrat v razpravi, so izginili in nadaljevanje akcije za realno politiko je smatrati kot gotovo stvar. Člani vlade so si na jasnem, da je treba novo noto čimprej odposlati. Računa se celo s tem, da bi se morala nota izročiti že v prvih dneh prihodnjega tedna. Jasno je. da bi tako prenagljeno delo ugovarjalo navadnemu tempu vladnih zaključkov. Razširjena ponudba bo odposlana vsem zavezniškim silam. Preddeia, ki so jih že pred izročitvijo nemške ponudbe izdelovali pristojni resorji zunanjega urada in finančnega ministrstva, bodo služiti kot podlaga za razširjen tekst nove note. V oficijoznih krogih se dostavlja, da bo kabinet to akcijo iz\ e-del, ne da bi se izvršila v njegovi sredini kaka osebna sprememba. Zanimivo je, kako sodi o sedanji situaciji socijalno - demokratski »Vorwärts«. List piše, da nikdo ne maia otvoriti krize z nesigurnim koncem. O zopetnem odgovoru nemške vlade na rimsko in londonsko noto pripominja »Vorwärts« sledeče: »Procedura je smotrena. Če je le kaj upanja, dobiti odgovor, po katerem bi se dalo odrediti nadaljnje stališče. Bilo bi pa naravnost katastrofalno, ako bi se ponovila diplomatska nesporazumljenja, ki so igrala pri nastanku ponesrečene prve nemške note tako usodno ulogo. Uklonivši se nasvetu Rima in Londona je nemška vlada poslala prvo noto. Ona je ta nasvet po vsej očividnosti upoštevala in ni žela nič druzega. nego odklonitev svetovalcev. Iz tega je mogoče sklepati, da je bil po mišljenju teh svetovalce nasvet upoštevan samo v formi, ne pa v stvari. Nemški vladi je pripadla težka naloga, potom pismenih stikov in osebnih razgovorov doseči toliko sporazumnih točk, da bi se w omo- gočila pogajanja. Angleško javno mmme. Veliki angleški časopisi nikakor pravilno ne kažejo angleškega javnega mnenja. Nekateri konservativni časopisi, enalco vsi časopisi liberalne in delavske stranke napadajo Francijo z večjo ali manjšo ostrostjo. Kot priznava »The Review of Reviews« udejstvujejo mnogi politiki in publicisti te napade z metodo, ki je v teku zadnjih sto let neštetokrat raztogotila vse države na kontinentu. S tem, da se na ta način izražajo, pa samo koristijo Franciji. Francoz, ki zaničuje svoje politike malo več kot zaničuje Anglež svoje, je mnenja, da ima sposobne publiciste in nacijo-nalne ekonome in misli, da je zanj dobro, če mu bere levite Anglež, ki je po versajskem miru nagrabil največ plena in nato veselo odšel. Mnenje teh časopisov pa nikakor ne predstavlja mnenja velike večine angleškega naroda, četudi prinašajo dokaze ekonomskega značaja, ki se na videz ne dajo ovreči, katerih pa velika množica ne more razumeti. Bogati in konservativni sloji so iz-vzemši enega dela trgovskih krogov na strani Francije. Neintelektualci med delavci samo obžalujejo, da tudi Velika Britanija ni zasedla nemškega ozemlja, in so mnenja, da bi tudi tu mogla odnesti dober plen pri izpolnjevanju obljube, da se prisili Nemčijo k plačevanju. Ce bi mogla zaseči obleke, živila, ali stroje za tovarne in delavnice, ali pa luksuzne predmete — tako piše zgoraj omenjena revija —- in jih razdeliti med delavce, bi ti to sprejeli kot zelo pameten ukrep. Možak, ki je storil prošii mesec samomor, ker ni imel denarja, dia kupi čevlje za svoje otroke, bi gotovo bil rekel sledeče, če bi ga bili spraševali: »Zakaj mi ne daste par nemških čevljev; če je potreba, tudi od nemškega otroka, kar bi Nemčija gotovo delala, če bi bila zmagala v vojni.« Na vzhodnem obrežju Anglije, predvsem v središčih kot sta Grimsby ali Aberdeen, ljudstvo-silno sovraži Nemce, ker so potapljali fibiške ladije, tako da je prišlo do izgredov in spopadov s policijo, ko so nedavno prišle nemške ribiške ladije v pristanišča. Državniki in nacijonalni ekonomi ne pomislijo, da je mnogo malih stanovanj okrašenih s fotografijami dečkov, kakih 17- ali 18, ki so jih Nemci ubili med vojno, ali pa, da se vlačijo po cestah invalidi, pohabljeni za celo življenje. Tem se je slovesno obljubilo, da mora Nemčija plačati. Ti so mnenja, da skuša Francija prva. prisiliti Nemčijo do plačevanja, ker Anglija ne stori ničesar. Vlada, ki bi zasedla Hamburg s svojim brodovjem in odnesla v Anglijo dosti raznega materijala in ga dala razdeliti, bi postala silno popularna. Seveda to ne bi bila metoda, ustvariti stalen mir. Siarlborsko pismo. V Mariboru imamo te dni posebno znamenitost, o kateri pa žai občinstvo in širši svet ne ve skoro prav nič, namreč »razstavo žemelj« v Ljudskem domu. Tamkaj so namreč žemljice glavnih pekovskih mojstrov razvrščene lepo po vrsti in vsaka ima listek, koliko tehta. Pri nas namreč še vedno štrajkajo nekateri pekovski mojstri — ne pomočniki seveda — s tem, da nočejo privoliti pomočnikom 25 odstotkov zvišanja in jim dati plačanih letnih dopustov, češ. da 5000—7000 kron mesečno itak zadostuje tudi kruha sitim pekovskim pomočnikom V teh slabih časih, ko morajo drugi ročni in duševni delavci izhajati često s polovico manjšimi zneski brez kruha. Zato je prišel odbor deiavoljnih brezposelnih pomočnikov na dobro idejo in je priredil razstavo žemelj. Seveda ima Delavska pekarna in še par drugih, ki so zahtevam pomočnikov ugodile, najtežje žemlje. Ubogi mojster Ro-baus, ki pa nadalje štrajka in je tako trmast, da sam dela brez pomočnikov, ima pa s svojimi štrajkujoČimi tovariši-mOjstri naravno najlažjo žemljico. Razstava je prav zanimiva in je vredna, da si jo občinstvo ogleda. Ker je razstavni odbor v Ljudskem domu v svoji brezposelnosti tako obložen z delom, da niti ni mogel te razstave prav razglasiti, ampak io je objavil samo v svetovnem listu »Volksstimme«, zato opozarjamo tudi mi na njo. Ko pišemo te-le vrstice, stoji 72 mariborskih špeceristov pred sodiščem s težkim srcem zaradi navijanja cen. Pa pravijo in pišejo, da se pri nas prav ničesar ne stori proti draginji cen. Storimo, če storimo; saj vse tarna in zabavlja od župana pa do cestnega pometača, a nihče se ne zmeni za to. Sploh je pa svet dandanes silno hudoben in obrekljiv. Našim mesarjem; n. pr. ki imajo že veliko prakso z dirko cen navzgor, niti ne privošči tega, da tekmujejo pri konjski dirki, ki je vendar ena izmed najbolj zdravih in nedolžnih športov. Svoj čas jim je pa prav tistim mesarjem prav odkrito privoščil dirko v dolgovih. Saj pravim, kako se svet pokvari. Tržno nadzorstvo posluje pri nas prav vzorno, odkar vladajo na magistratu s socijalisti naši demokrati. Ta veievažna insti-tucija v dobrobit občinstva, o kateri so toliko pisali demokrati in socijalisti, je vendar prišla enkrat na svoje mesto in je po-tolikenj naporu srečno zaspala ter se za njo živ krst več ne briga. Tako je tuctf edino prav. Kdo bi mrtvo dramil? Sicer pa živimo pri nas po svoij stan dobri navadi. Da ni nam predolgočasno in imamo v teh slabih časih tudi kaj zabave, se včasih priredijo rokoborbe med posameznimi skupinami, pa kar lepo na ulici in cesti ali pa v posameznih lokalih v zmanjšanem obsegu. Škoda le, da se ti zanimivi bratski- pretepi pozneje ne objavijo. Imeli bi gotovo zadosti prav hvaležnega občinstva. Dandanes pač ne zadostuje, da človek čita »post festum« sicer precej podrobno kritiko v »Straži«, ampak bi rad videl marsikdo vse te zanimivosti izkazovanja »bratske ljubavi« na svoje oči. Naš veleugledni »Tabor« je pa padel na silno nizko stopnjo žurnalistike. Za take važne novice, kakor so ravno dični nastopi med Orjuno in Želotovci, se niti ne zmeni. Je pa že »Straža« drugačen kavelj. Ta pa prinaša izčrpna poročila o- vseh teh, za naš napredek in narod tako važnih dogodkov. Seveda »Tabor« je preveč zaposlen drugod in se peča bolj z znanstvenimi stvarmi. Tako je prinesel v četrtkovi 'številki, ki,}e predvsem namenjena bivšim naročnikom dvakrat rojenega in dvakrat umrlega »Narodnega Lista« učeno razpravo. Naslov se glasi: »Zakaj ne more biti prepričan Ju-gosloven pristaš radikalne stranke.« Mislimo, da že naslov zadostuje, zakaj nadaljna izvajanja, kako je Pašič izigraval Hrvate in Srbe in delal vedno in samo za Vele-srbijo, so tako učena, da jih normalen človek ne razume, ampak samo priprosti pristaši naših demokratov. Letos se ie trava prav dobro obnesla, ker imamo zadosti dežja. To je važno ne samo za našega kmeta, ampak tudi za našega »Slovenskega Gospodarja«, ki preganja po Slovenskih goricah »radikalske vele-: srbske krave«, in jih kaže našim viničarjem kot posebno politično pasmo. Ker je »Slovenski Gospodar« dober pastir, zato gu menda ni potreba opozarjati, da je ravne sedanji čas precej nevaren živini in gospodarjem na paši. Naj gleda, da se mu kair živinče ne preobje in ne ■ poči, ker bi bul; škoda za tako lepo pasmo. Dr. P. V. a Pomnija, mala antanta irs Sušila. Beograd, 19. maja. (B) Zunanje ministrstvo je prejelo od našega poslaništva v Bukarešti sledeče poročilo: Na poziv svoje vlade je sovjetska delegacija, ki je bila določena, da se pogaja z romunsko vlado glede sklepanja trgovinske pogodbe, nocoj nenadoma odpotovala. V vseh romunskih krogih 'se opaža velika nezadovoljnost zaradi tega hitrega odpotovanja, to tem bolj. ker so pogajanja potekala povoljno in je bilo upati, da bodo v par dneh končana. Tukajšnje romunsko poslaništvo dodaje k temu poročilu naslednje pojas- Oborolenje Memčile. London, 18. maja. (Br.) Polkovnik Guinness, državni vojni podtajnik, je včeraj objavil v parlamentskih papirjih število orožja, ki ga je odkrila v Nemčiji kontrolna zavezniška komisija od premirja sem: 63 popolnih topov, 354 topovskih cevi, 7570 granat, 7 malih možnarjev, 840 strojnic, 43.3S9 avtomatičnih pištol ln S’wnokrescv-.- nad 600 tisoč nabojev zanj Madžarska prclnla pred reparadjsko komis!!©. Pariz. 13. maja. (Br.) »Figam« javlja, da je silno težavno spraviti v soglasje oba projekta, katera se tičeta delnega dviga hipoteke, ki sc je stavila na imetje madžarske države po trianonski pogodbi. Po petkovi seji se je javilo, da bo padla odločitev v torek. Delegati Francije, Anglije, Italije in zastopnik Male antante, pa so se sestali včeraj popoldne, a niso mogli še ničesar skleniti. Naslednji razgovor je določen za prihodnjo sredo. nilo: Ker se pogajanja bližajo koncu in ker je sovjetska vlada vedela, da po-menja trgovinska pogodba med obema državama veliko pridobitev za gospodarsko življenje Romunije, je sporočila sovjetska Rusija te dni romunski vladi, da zahteva poprej od Romunije priznanje in da bodo šele potem njeni delegati nadaljevali pogajanja. Romunska vlada se je postavila na stališče, da sedaj to vprašanje ni aktualno in da je treba zato vprašanje za mnenje ostale države male antante. Zato je tudi zahtevo odklonila. Lloyd Georga proti boljševikom. London, 18. maja. (Br.) Pri debati o rusko-angleškem sporu v poslanski zbornici je dejal Lloyd George, bivši ministrski, predsednik: »Prvo, kar bi svetoval vladi, je, da naj ne razpravlja z Rusijo, kakor s kako državo, ki iiha zapadno civilizacijo. To bi bila globoka zmota. Rusija se danes .praktično nahaja v istem polbžaju kot Francija na pragu revolucije leta 1789 Boljševizem je nekaj enodnevnega. Nobena dežela ne more živeti dalje časa v taki »atmosferi«, ne da bi rapidno poginila. Boljševiki se bodo stopnjema razvijali in znova postali imperijalisti« :::: Danes :::: cwetlicn! dan za Koroško! Pismo prijatelju v Paradiž. Dragi! Ako bi človek pri nas spremljal vse dogodke s srcem, bi moral živeti v večni trzavici, v neprestanem strahu, kaj nam prinese Jutrišnji dan. K sreči smo vrgli srce med staro Jaro, vse dogodke spremljamo in opazujemo samo-z očmi ter ostajamo mirni. Na| pride, kar hoče, mir ie in ostane naša sveta in odlična lastnost. Da nam pa v miru ne otrpnejo vsi udje, priredimo od časa do časa kako slavnost, ki nas nekoliko vzdigne in razgreje. Kakor sem tl že omenil pri priliki, poskrbi včasih usoda sama za gibanje našega srca. včasih pa se rodi celo v nas ta ali ona misel, pa zasnujemo načrt, ki ga potlej točno in pošteno izvršimo. Seveda, res ie, da ie Bog postavil Slovenca na tak košček zemlle, ki je vsemu svetu všeč. Lahi kašljajo k nam, Nemci bi radi jodlali po naših planinah in še ta ali oni bi rad našel stolček pod streho našega malega doma. Na vse to smo silno ponosni in branimo svojo zemljo hrabro že dolga stoletja, vztrajno In tako koren j-šk o jo branimo, da vedno kje izgubimo kak košček. Tragikomično je to, vendar bi si upa) trditi, da črpamo Slovenci vedno In dosledno vso svojo moč iz samih izgub. Kar posluša) in premisli! Kadar se med nami pojavi talent, ki Je prožen in močan, človek, ki bi nas titansko dvignil na lestvi napredka, lopnemo vsi složno in temeljito po njem. Mnogim, premnogim smo na ta način že takoj v začetku zagrenili veselje do nadaljnega dela, tiste redke pa, ki vztrajajo pod našimi loparji, bijemo do smrtL Sele kadar revež leže in povedo znamenja na nebu, da ne bo več vstal, prenehamo z divjanjem. Kakor hitro se pa oglasi navček po naših poljanah, se strnemo okoli pokojnega in ga uvrstimo v svetišče naših herojev. Celo blagajne odpremo tedaj hi damo temu nekaj, onemu nekaj, zavemo se, okrepimo in prerodimo se, da smo naenkrat složni, krepki in jaki — P° ves teden dni. i- No. Uit*, lo mmir uaod*t Kolikor vem, zdaj zadnii čas nikogar ne mika, da bi zapustil dolino solz in si kje drugje iskal ugodnejšega bivališča. Imamo namreč prekrasno pomlad. Solnce nas z enako vztrajnostjo obseva s'svojo svetlobo in obžaria s svojo toploto kakor brezobzirni avtomobili s prahom in s smradom po ljubljanskih ulicah. Vendar bomo kljub temu zdaj binknštne dni imeli '»žalosten spomin, ko sreča mater sin«. Tam sa Karavankami plaka naš Korotan... Ko človek zapiše, niti ne pomisli, koliko groze pravzaprav leži v teh besedah. Tam so ljudje, naš! ljudje, ločeni od nas In obsojeni v počasno, strašno um-•••'orje. Kakor človek, ki mu zla roka počasi i;; zavratno meša strupa v vsakdanjo hrano, dokler ga naposled brez kazni ne umori, tako se ml zdi ta naš nesrečni de! našega naroda tam gori. Nemci mu mešajo strup, v srca niegove dece trosilo sovraštvo do lastne krvi. preganjalo njegove učitelje, sramote njegove voditelje In ga tako tirajo brez kazni v prepad. V tem peklenskem delu so složne vse struje in stranke, pa najsi nosijo na svojem praporu še tako .lepe besede o mednarodni pravičnosti In slogi. V Ljubljani čivkajo piščanci o pravici in bi radi svrvn mišjo dlako dali nemškim so-drugom, da bi potem tam gori ti s drugi-rablji v tem večji varnosti metali Iz tova-ren naše delavce, iz uradov naše uradnike, iz šo! naše učitelje in iz cerkev naše svečenike. Kurja slepota Slovencev je za nas pač dostikrat hujša nego vsa agresivnost nam sovražnih narodov. Stara pesem, ki bo končana takrat, ko oneme poslednja usta z našo besedo... Spričo tega se je v Ljubljani oglasilo društvo »Gosposvetski zvon« in kliče, naj bi binkoštne dni vsakdo nekaj daroval za naš nesrečni rod tam onstran Karavank. V zahvalo za to dobi pozdrav: narciso. Z belim cvetjem v roki umira naš nesrečni narod na Koroškem. Da bi pač ne bilo nikogar med nami, ki bi ostal hladen ob tem strašnem dejstvu I Ne zameri tej ekstazi. Kakor so Šepave besede so iskrene. Pozdravljen Tvoj Tone Zemljan. Iz praitnep življenja. LJUBLJANSKA DRAMA. W. Shakespeare: Kar hočete. (Zakasnelo.) — Nenavaden naslov te vedre in z najjasnejšimi barvami slikane komedije ima svoj izvor — kot se v tem strinjajo mnogi viri — v raznih, za dobo postanka tega dela (okoli 1. 1600) običajnih dovtipnih naslovih veseloiger. Najverjetneje je, da so komedijo uprizorili na Sv. tri Kralje in je Shakespeare prepustil svojim igralcem svobodno izbero naslova te kipeče razposajenosti in pisanega življenja polne Igre. Kot v večini svojih ustvaritev, ie avtor zajel snov iz tedanjih literarnih virov, JBarnabe Rich pripoveduje v eni izmed svojih novel o bojevitem vojvodi Apoloniju, ki ga je usoda po raznih avanturah zanesla na otok Ciper. Tara se smrtno vanj zaljubi lepa guvernerjeva hčerka Lilla. Ko Apolonij odpotuje nazaj v Carigrad, mu sledi zaljubljena Lilla v spremstvu zvestega služabnika. Na moriu nastane vihar in Lilla izgubi svojega spremljevalca. Obleče se v mo-š!-to obleko in si nađene ime svojega, brata Liivi a. V Carigradu stopi kot paž v službo vojv. de Apolonija in opravlja pri njem službo srčnega sela med svojim gospodarjem in bogato, mlado vdovo, Julino. Ta odklanja vojvodovo snubljenje in se zaljubi v paža-Lillo. Tedaj se pojavi v Carigradu Lilvio, pravi brat Lille. Zmotna podobnost igra zopet veliko vlogo. Slede zamenjave in zmešnjave. Končno spozna vojvoda zvesto ljubezen svojega »paža« In Jo poroči Lilvio pa najde svoje mesto pri Julini. To ej kratka vsebina romantične fabule, ki jo je Shakespeare ženijalno pre-kvasll v svoji komediii. Lilla-Vlola je postala očarljiva dekliška 'podoba: topla, zve-sto-ljubeča in polna bistroumnosti Prava duševna sestra Rozallnde — podobno kot norec — v komediji »Kot se vam dopade«. Brata-dvo]5ka iz »Komedije zmešnjav« sta sorodna paru Sebastjan-Vlola in v večno pijanem vitezu Tobiji najdemo kos Falstaff a. Najsijajnejša figura komedije je Malvollo, Olivifin dvornik, samodopaden in smešen človek, Id 1« našel v Rogozu svojega idealneša nredstaviteU*. ta aolnčno- jasna komedija' zahteva' Intimne soigre, mnogo življenske sile igralcev in mnogo pažnje, da ne zaide v brezizrazno burlesko. No, naš ansambl jo je rešil nad vse pričakovanje dobro. Tipi so' bili meštortia kot vliti, prevladala je vseskozi potrebna živahnost, slike so se menjale kot živ, kipeč film zdravega in sočnega življenja. Opaziti ni bilo onega —- večkrat običajnega zastopa tempa — in režija je podala svoje najboljše: okus, stil in scenično učinkovitost. Ljubezniv je Orsino — Drenovec kot vojvoda ilirski. Je prikupna oderska postava in kar je glavno:-topot se je oči-vjdno otresel nekam enolične, sladke mehkobe. Sebi v prid. Nežna, dislcretno-živahna in ljubka je Viola — Ša rl č eva. Se zna povsod poglobiti in ima izreden umetniški čut za kreacijo, ki jo podaja. Malvolio ga. Rogoza je v prvi vrsti povzročil, da je uprizoritev komedije zadobila značaj izrazite umetnine. Fazno se je ogibal zaiti v pretiravanje in je podal v posameznih ocenah do najfinejših potankostih izdelano igro. Premišljen, študiran iu z redko daro-vitostjo obiagodarjen, ki kaže na že znano veliko ustvarujajočo silo tega igralca, je tvori) v igri poglavje fase. Njegov smeh, geste In mimika — zlasti v sceni ko bere pismo — le svojevrsten. Gospa Juvanova je igro povedriia z resničnostjo svojega prednašanja. Je bila povsem na mestu. Gosp. Kralj, zlasti pa Peček kot Tobila sta se prav prijetno uveljavila, šest se ni baš iz srca znašel v vlogi bedaste Bledice, T e r č i č je bij mestoma prelcrepak, W i n t r o v a pa je zadovoljila kot Olivija. Kako je Skrbinšek prav ali neprav rešil vlogo norca, o tem so sl lahko mnenja različna. Izvršil je svojo stvar vestno in premišljeno. Scenično so bila dejanja prav estetična. Godba gosp. Balatka je originalna in ustvarja iluzjo, kar je žal večkrat pri raznih prilikah narobe: da jo pokvari —L — Gostovanje Petra Raičeva. Znameniti tenorist g. Petar Raičev gostuje v Ljubljani v sredo, dne 23. in v petek, dne 25. t m. V sredo poje grofa Almavivo v »Seviljskem brivcu« (Red A), v petek vojvodo v ooerl »RJuoletto« (red E), — Slovenska Matica. Knjige Slovenske Matice za leto 1922 bodo skoro dotlskane. Poverjenike, ki še niso pobrali in poslali; članarine za navedeno leto, nüino prosimo, da to nemudoma store. V krajih, v družbah, društvih in podjetjih, kjer ni poverjenika, pa bi se moglo pridobiti kaj članov, naj se kdo prostovoljno oglasi v pisarni Slovenske Matice v Ljubljani, ki mu bo poslala nabiralno polo ter vsa potrebna pojasnila. — Zemljevid slovenskega ozemlja, prvo edino in največje slovensko delo te vrste, je še vedno na razpolago in obenem z njim kazalo imen vseh krajev, ki se na njem nahajajo. Zemljevid stane 30 Din, kazalo pa 15 Din. Dalje je še v zalogi krasna knjiga za mladino: »Iz Ljubljane čez poljano« z ljubkimi pesmicami Vide Jerajeve in bogatimi ilustracijam; Gojmira dr. Kosa. Cena 15 Din. V zalogi so še poleg knjig predvojnih let ta-le nova izdanja: dr. Drag. Lončarja »Politično življenje Slovencev«, dr. Ivana Laha »Češka antologija«, Pavla Golie dvoje zbirk pesmi: »Večerna pesmarica« in »Pesmi o zlatolaskah«. Vsak, ki sc zanima za edicije Slovenske Matice, naj zahteva cenik vseh matičnih knjig. Matična pisarna na Kongresnem trgu št 7 1. nadstr. je odprta vsak delavnik od 10. do 12. in o# 15. do 17. ure. — Schreiner-Hubadova Štiridelna Cika za osnovne šole je na novo Izšla in :r za enkrat II. del, ki ga je v novi iz-i priredil šolski nadzornik Lj. Černe]. ireiner-Hubadova čitanka je vsem stalim pedagogom kot izvrstna tako dobro na, da je ni treba šele priporočati Da bo v novi izdaji držala na višini, za to či ime Cernejevo. Ta čitanka je ie pred >m dni pošla, in je vse šole, v katerih vpeljana, ze težko čakajo. Pričakujemo, nas kr. zaloga šolskih knjig na nadaljne ■ i ne Pusti predolgo ča- I. 1 ISKarna Sava i#* nrav Kupujte karte za književno „ 3ugos!ovenske Matice“* n@w©sfi. PROGLAS. jugoslavenski in še posebej slovenski javnosti sporočata Odbor za prenos v Judenburgu ustreljenih vojakov in Odbor za prenos kosti Ivana Endlicher ja.da sta s soglasnimi sklepi na svojih sejah sklenila združiti doslej ločeni akciji in izvesti istočasno prevoz in - pogreb za našo svobodo padlih in umrlih junakov. V Judenburgu pokopani slov. vojaki in v Grazu pokopan Ivan Endlicher bodo prepeljani zadnje dni tega meseca v Ljubljano, tako da bodo javnosti razpoloženi v Narodnem domu v soboto dne 2. junija t. I. Isti.dan popoldne se bo vršil pogreb na pokopališče pri Sv. Križa. Ta pogreb naj bo velika manifestacija narodne in državne misli, za katere so Ivan Endlicher, kot apostol in njen glasnik, in judenburški vojaki kot predstavitelji revolucijonarne sile našega naroda, darovali svoje življenje. Na pogreb in manifestacijo one vzvišene jugoslovenslze ideje, za katero je prelilo mnogo naših najboljših ljudi svojo kri in katera druži danes kulturno in politično tri jugoslavenske brate Srbe, Hrvate in Slovence, je vabljen ves narod. Vse politične stranke, kulturna društva, šole, omladinske organi-zacije, predstavniki oblasti, vsako dobro misleče srce in vsaka s spoštovanjem do prelite krvi za našo svobodo navdana slovenska, hrvatska in srbska duša, ves narod si povabljen, da izkažeš zadnjo čast onim, kt so Te cenili višje od samega sebe in svojega življenja. ■— Seja širšega odbora za prenos Judenbnrških žrtev se vrši dne 22. maja ob 8. uri zvečer v magistratni posvetovalnici Vabila so bila pismeno razposlana». Za slučaj morebitne zakasnele dostave vabil tem potom prosimo javljene zastopnike raznih političnih strank, društev in organizacij itd., da se seje udeleže, na kateri naj se odobre in sklenejo vse podrobnosti prevoza in po-, greba. -r- Odlikovanje ministra n. r. dr. N. Zupaniča. Nj. Vel. kralj Aleksander je odlikoval z najvišjim ukazom od 9. maja t L ministra n. r. g. dr. Zupaniča z redom sv. Save II. razreda. — Slovak! v Ljubljani Včeraj zjutraj Bh 6.15 so prispeli v Ljubljano Slovaki iz Bratislave, da si ogledajo Slovenijo in njen biser Bled. Bratje Slovaki so prišli pod vodstvom bratislavskega župana dr. Oka-alka. Prišlo je okrog 50 oseb, med katerimi je bilo tudi nekaj novinarjev. Na kolodvoru so sprejeli naše severne brate dr. Andrejka za vlado, dr. Gregorin za Če-5ko-jugostovensko ligo, za vojsko pclkov-Olk Milosavljevič, podpolkovnik Kostič, majorja štefin in Muiaček, za trgovsko Zbornico njen predsednik Kn e* In tajnik dr. Mohorič, za Češko Obec ravn. Hvatal ' In inšpektor Ružička, za češkoslovaški konzulat g. dr. Bcneš. Sprelema se je udeležila tudi godba Dravske divizije, ki je ob Prihodu bratskih gostov zasvirala češko narodno himno. Goste so pozdravili z prisrčnimi besedami gg. dr. Gregorin, polkovnik Milosavljevič, dr. Andrejka in končno konzul dr. Beneš. Za te dobrodošlice se je * toplim govorom zahvalil vodja, bratskih ®ostoV g, župan dr. Okanik, ki je v svo-km ogvoru zlasti povdarjal potrebo bratske zveze in vzajemnosti med Slovani, "ato Je godba zaigrala našo nacijonalno mtnno, nakar so gostje odšli v pripravljene sobe v hotelu »Slon«. Tekom dopoldneva so sl ogledali znamenitosti Ljubljane, zve-c®r pa se Je vršila v narodnem gledališču slavnostna predstava: »Gorenjski slavček«, ^anes dopoldne odidejo gostje na Bled ter ® "vrnejo v pondeljek dopoldne v Ljublja- odkoder se odpeljejo naravnost v Bra-siavo. Naše zavedno občinstvo je vablje- da se ndeleži slovesa bratov Slovakov Rar nafobilnelšem številu. _ ."T I- univerze. Po dogovoru med beo-I« Ln ,n ljubljansko univerzo je prišel v MUbljano gosp. prof. dr. Aleksander Belič fn f8*® fakultete beograjske univerze na Uubljanskl univerzi tri pre- aipa o razvoju južnoslovenskih jezijo v »h!? p,^edavanje bo v sredo od 9. do zi]ub,la!jslie filr vfirm poide na beogra sko uni- vem> Predavat g dekan dr> Fr mrlč Fakultetni svet jurldL^ l0, n u gradu je Izdal strogo nearfffeItet® vsi slušatelji obiskovati vsa^wf^. Vanja. Vršila se bode t* °‘j’yezna Pfeda-«videnca. Slušatelje, ki ne . ?tr0Ka Predavanj, bodo zadele občuma posodice Predvsem ne bo pripuščen k izpit« «-mi ki »a bo obiskoval predavanj iz mednamd na^a prava, tudi, ako bi bil še tako pri javljen. Naredba je Izzvala v dijaških vr-vah veliko vznemirjenje in precej stvarne S^ke. S to naredbo so predvsem zadeti dijaki, ki si morajo služiti svoj kruh v službah, ako hočejo, da dovršilo SVoie študije. j Iz carinske službe. V Beogradu je SH» °yan za carinika IV. razr. Ludovik f^varča, carinik na Jesenicah; za carinika nj‘ r^r. je Imenovan Vladislav Arko v J^eiijt. dosedaj carinik na Rakeku; v ra»rib?TU 8ta imenovana za revizorja I. Ljubomir Dabinovlč in Jernej Kladivi,20 rey£?rJa Iv- razr. Adolf Blažon, Sä' L Rakek“ ” "■ US1 ÄSs: Uzelac° in letalski^k Pl°ynih čet* eeneral Ogledala Radović- vatne, tamosnle zrakoplovne to- „ , — Ameriški Rdeči km za Cm« Ä» &Ää ÄS — Poročil sc je včeraj g. Anton Habicht, uradnik v Ljubljani z gdč. Francko Kovačevo iz Idrije. Čestitamo! — Novo voljeno načelstvo Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani je sklenilo v svoji prvi seji, da se votira z ozirom na izredno male redne dajatve predvidene v pokoju, zakonu v omiljenje najhujše bede večji znesek za enkratno izredno podporo najpotrebnejšim rentni-kom Pokojninskega zavoda, ki prejemajo radi valutnih ratzmer uprav malenkostne dajatve in pooblastil upravni odbor z izvršitvijo tega sklepa." Obenem je načelstvo sklenilo, da naj znaša podpora invalidom največ 1000 Din, vdovam največ 500 Din in otrokom sirotam največ 300 Din. Upravni odbor je izvršil sklep načelstva in v danih mejah določil podporo ob večji potrebi v celem obsegu, pri manj potrebnih v skrajšanem obsegu — dočim se rentnikom, katerih življerrski obstoj ni posebno ogrožen, ni mogla priznati za enkrat nikaka podpora. Skupni znesek teli enkratnih Izrednih podpor znaša 71.850 Din. Na posamezne rentnike odpadajoča vsota se je že nakazala po čekovnem uradu. — Zagrebški profesorji proti profesorskemu gibanju. Zagrebški profesorji se drže v profesorskem gibanju precej rezervirano. Predvsem je treba povdarit! dva razloga, ki vplivata na to razpoloženje. Prvi leži v tem, da ne vodi cele akcije centralna uprava udruženja, in drugi, ker so profesorji sami včlanjeni pri dveh organizacijah. »Hrvatsko profesorsko društvo« se je postavilo na stališče, da ne bo akcija rodila željenih sadov, osobito ne sedaj proti leoncu šolskega leta. Radi tega se ne morejo priključiti, profesorskemu gibanju tudi profesorji člani »Jugoslovenskega profesorskega udruženja«. Kalcor smo nedavno poročali, šo se proti 'gibanju izjavili tudi novosadski profesorji. — Iz Uradnega lista. Uradni list št. 48 prinaša, pravilnik o plodonosnem nalaganju preostajajoče gotovine poštne hranilnice in čekovnih zavodov. — Razpis mesta. Pri Združeni spodnještajerski bratovski. skladnici v Velenju je razpisano mesto administrativnega pod-uradnika. Prosilci : naj vlože prošnje na omenjeno institucijo do 31. maja t. 1. — Na včerajšnji razpravi v kazenski stvari poslanca Žabota proti dr. Reismanu zaradi razžaijenja časti in ogrožanja osebne varnosti s tem, da bi bil dr. Reisman udaril poslanca Žebpta s pasjim bičem (incident se je zgodil pred sejo mariborskega občinskega sveta), je bil dr. Reisman oproščen, ker je trdil, da je s pasjim bičem samo zamahnil proti poslancu Žebotu. Ker torej^ ni bil podan dejanski stan Žebotove obtožbe, je sodišče dr. Reismana oprostilo. — Nesreča z elekrtčnlm tokom. V tovarni kranjske industrjske družbe na Jesenicah je ubil električni tok delavca Janeza Medja. Nesrečnež se je po neprevidnosti dotaknil električne naprave z visoko napetostjo. Obležal je na mestu mrtev. — Izpred sodno palače v Ljubljani Jo bilo ukradeno Ivanu Pirnatu, trg. na Glin-cah, kolo znamke »Excelsfor«. črno ples-kano, vredno 4000 kron. — Tat ua državnem kolodvoru. Delavcu Ivanu Grum iz Jarš je bil ukraden v čakalnici zavitek, v katerem je imel 3 pare čevljev, nekaj perila In 2 britvi. — V Gozdecu so vlomili neznani tatovi v stanovanje Jožefa Treceta in so mu odnesli 2 srebrni uri z verižicami, zlatnik za 20 kron, nekaj obleke, perila, čevljev in usnja ter pol kg masti in 8 jajc. — V Krčevini je bilo ukradeno Izpred gostilne Simona Praha kolo znamke »Puch« vredno 3000 kron mes. pom. Iv. Damišu. — V Sv. Križu je vlomil neznan postopač v stanovanje Neže Gobec ter ji ukradel listnico, v kateri je bilo 4400 kron denarja. Prt tej priliki je popil tudi pol litra mleka. — Nepoštena služkinja. Posestnici Katarini Galunovi v Crmožišah je pobegnila dekla Antonija Mahne, doma iz Tatre, ter ji odnesla več obleke In perila ter dežnik v skupni vrednosti več tisoč kron. — Pobegnil Je od doma 17 letni kroja-± vaJen.?c ’l wrdy Viktor Iz Novega me-sta. Sumijo, da se Je pridružil dečko neki tatinski družbi, ki ga je Izvabila preko meje. - Celjske novosti. Mrtvo truplo novorojenčka so te dni našli v Gaberju y hiši št, 45 v greznici, ko so jo spraznjevali. Policija je začela zasledovati nečloveško mater, katera je morala, kakor vsi znalci kažejo, vreči otroka v greznico tako po porodu. — Nedeljsko lekar- -i0nS ima danes lekarna »Pri Manji Pomagaj«. — Krojači so v petek ne-hali stavkati. Pri pogajanjih so jim mojstri dovolili 20odstotno zvišanje mezd, dočim so zahtevali 25 odstotkov. — V mesecu aprilu je v Celju in celjski bolnišnici umrlo skupno 33 oseb. — N a b o r i z a mesto Celje In okolico za leto 1923 se vrše dne 24. maja. — Mariborske novosti, češkoslovaški gostje se povrnejo Iz Ljubljane skozi Maribor v domovino v poitdeljek 21. L m. ob 14.30. Maribor bo pozdravil mile goste Iz bratske države na kolodvoru z županom Grčarjem na čelu. — V minulem tednu je umrlo v Mariljoru 11 oseb, od teh sedem moškega in štiri ženskega spoja. — 271etni strugar Martin Beribak se je pri popravljanju električnega voda v Derwüsch-kovl opekarni r a n 11 in ga je moral rešilni voz prepeljati v javno bolnišnico. — Restavracijo v Narodnem domu je prevzel prejšnji imejitelj gostilne »Maribor« g. Šober. Upati Je, da se bo Narodni dom pod spretnim vodstvom, ki ga Je pokazal g. Šober doslej, povspel zopet v pravo zbirališče narodnih krogov. — Deška ,“ds.ka 5°la v Razlagovi ulici In dekliška budska 5oia na Zrinjskem trgu prlre-variiLT kratkem predstavo s telo-solo«i2L-sp‘?redom- raztlimi deklamacijami, .i in z dvodejanskim igrokazom IVA' S-r' “- Josip Škof Je pred kritkLP e*8ka,^ na Teznu št. 13 novo podjetS «a Ä * ino emajlirano posodo. — Nočno lekT; niško službo Ima prihodnji teden il' karna »a Aleksan- drovi cesti st. 4. — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši In najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v; Narodnemu občinstvu! Danes in Jutri se vrši razprodaja tom-bolskih kart književne tomiiole Jugosktven-ske Matice. Poživljamo zavedno občinstvo, da v zadnjem trenotku stori svojo narodno dolžnost, pri čemer pripominjamo, da . je mali kraj v Prekmurju (imena za enkrat ne navajamo) prodal dosedaj več tombol-skih kart, kakor cela Ljubljana. Razumljivo je, da naši ljudje na skrajnih naših mejah močnejše čutijo kulturni pomen naše prireditve, vendar bi bilo sramota za našo slovensko prestolico, da bi tudi relativno zaostajala za drugimi kraji Slovenije, Dobitki književne tombole so tako praktičnega značaja, da odgovarjajo interesom vseh slojev. Slovenska inteligenca, ki živi v takih razmerah, da sl že davno ne more več omisliti knjig, naj jutri poseže po tom-bolskih kartah to si na ta način pomaga za ustvaritev domače knjižnice. Naznanjamo v tem zadnjem trenotku, da so dobitki znatno pomnoženi, o čemer bomo poročali zadnji dan pred prvim žrebanjem. Jugoslo-venska Matica je prejela te dni toliko priznanja ta pohvale za to svojo prireditev, da mislimo, da je povsem odveč povdarjati tudi v Ljubljani pomen naše književne tombole. Rojaki! Sežite po tombolskih tablicah ter dokumentirajte prvenstvo Ljubljane v narodni zavednosti. Prodaja se tio vršila pred pošto, pred kavarno »Zvezda« na Kongresnem trgu, na Marijinem trgu to pred stolno cerkvijo oba dneva od 8. ure zjutraj do opoldne. Akcijski odbor. h raznšb kraiev naše kraljevine. — Lov na verlžnike. Te dni je priredila zagrebška policija po vseh kavarnah ter javnih lokalih lov za ljudmi, o katerih se ne ve, niti kaj delajo, niti od česa žive. Lov je bil precej srečen in marsikateremu verižniku lx)do preiskali obisti in ga napotili na pot poštenega dela In zaslužka. Pri nas so verižniški tipi k sreči postali bolj redka prikazen. — Če študent na rajžo gre... Na zagrebškem kolodvoru je čakala neka služkinja, da bi se odpeljala z vlakom domov. V roki je Imela torbico ta v njej svoje borne prihranke tisoč kron in deset lir. Torbica je privabila nesega mladeniča, ki sl jo je nasilno prilastil ter nato zbežal. OčI-vidno pa ni bil vešč tega posla, kajti takoj so ga prijeli in odvedli na policijo, kjer je priznal, da študira in da se vrača domov v Kuroanovo. Ker pa ni imel denarja za nadaljevanje poti ,si ga je hotel preskrbeti na ta način. Svojo trditev je podkrepil z dokumenti. — Odmev Iz vojnih časov. V Osijeku je pričela razprava proti bivšemu orožniškemu častniku, ki je za časa -svetovne vojne zelo slabo ravnal s sremskimi Srbi Razprava bo trajala nekaj dni, ker bodo zaslišane številne priče. čepel jo na drevesu. Osiješki zdravnik Fischer je naznanil, da mu Je nekdo prebrskal celo podstrešje, ne da bi kaj odnesel. Na lice mesta so prišli policijski organi in si belili glavo, kdo bi bil predrzni vlomilec. Ta pa je mirno čepel na drevesu, skrit med gostim vejevjem. Čakal je, da bi tem potom pobegnil. Smola je liotela, da ga je ravno tedaj ščegetalo v nosu, da je bil primoran kihniti.' Seveda se je tega zelo prestrašil. Bilo pa je prepozno. Splezati je moral z drevesa in klaverno oditi na policijo, kjer je povedal, da Je bil pri strešni preiskavi udeležen tudi njegov tovariš, ki je medtem že mirno sedel v kavarni, dokler ga niso odvedli na policijo, kjer Je našel svojega preplašenega tovariša. — Pegasti logar v Sarajevu. V Sarajevu se je pojavilo nekaj slučajev pegastega legarja. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se ta nalezljiva bolezen ne razširi. — Usmiljena sestra — razbojnik. V nasičkem okrogu je prišla k nekemu tamošnjemu mlinarju usmiljena sestra in ga prosila za milodar, kakor tudi za prenočišče. Gospodar je obema prošnjama ugodil, kar je slišal tudi domači hlapec, ki so se ga takoj polastili črni naklepi. Predno je šla sestra spat, se je splazil v njeno sobo in se skril pod posteljo v nameri, da bi ji ponoči razkril svojo ljubezen. V sobo je prišla tudi nuna in se pričela slačiti. Kos za kosom je polagala na posteljo, dokler ni stala pred začudenim Iilapcem v moški obleki. Izvlekla je iz žepa revolver in dolgo vrv. Zaslišal se je žvižg in nuna je. spustila vrv skozi okno. Hlapec je takoj spoznal, da gre za nevarne vlomilce in je skočil k oknu ter navidezno nuno vrge! na dvorišče, kjer je obležala mrtva. Obe nogi si je zlomil tudi zločinec, ki se je ravno tedaj spenjal po vrvi v sobo. Do sedaj se ni mogla še ugotoviti identiteta zločincev. — Javno zdravstveno predavanje se vrši na binkoštno nedeljo popoldne v St. Vidu nad Ljubljano, na binkoštni ponedeljek dopoldne v Smarju-Sap, popoldne v; Mladinskem domu v Ljubljani Iz društvenega Ifoijenla. — Akademija »Bratstva« bo nudila ljubiteljem tamburaške glasbe nadvse krasen užitek. S. Brož nas povede s svojo glasbo v lepoto posavskega življenja. Zborovodja Fran Mikolič je poskrbel za tamburico prekrasni odlomek iz Verdijeve »La.Traviata«, Ljubitelji tamburaške glasbe ta napredka mladine vsi na akademijo. — Društvo »Soča« vabi svoje člane na II. redni občni zbor, ki se bo vrša v soboto dne 26. maja 1923 v salonu restavracije pri »Levu« ob 20. uri (8. uri zvečer) z običajnim dnevnim redom. V slučaju nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor, ki sklepa pri vsakem številu navzočih članov, ki *e izkažejo a društveno izkaznico. — Predsedstvo, — Vabilo na primorsko rojake In prl-jateljo »portal Na binkoštni pondeljek priredi športni klub Primorje svojo prvo veliko mednarodno tekmo s svetovnim moštvom dunajskih Amateurjev. Odbor vabi vse prijatelje društva ta nogometnega sporta v Ljubljani na številen obisk te Izredno nogometne Igre, da na ta način pomorejo njegovim sportnokultumim prlzadevaniem! — Veličan Beštor Je zopet razstavil moderne in okusne sdke pred svojim ateljejem »Helios* na Aleksandrovi četi št. 5. — Kino »Matica« predvaja od 21. do 23. t. m. drugi del krasne pustolovske drame »Skrivnost pravde« v 4 dejanjih s šaljivo predigro. V glavni ulogi fthnska znamenitost Guido Trento. Od 24. do 27. t. in. ....i.UuWjaai. Bt« 30 ia Sport in turlstika. — Beogradski Športni klub igra na binkoštno nedeljo in pondeljek dve nogometni tekmi z Ilirijo. B. S. K. je eden prvih klubov naše države; dosegel je izvrstne rezultate proti celi vrsti poznanih klubov, med drugim proti Gradjanskemu Š. K. In Hasku Iz Zagreba, subotišk! Bački, S. K. .Bratislavi, Kladenski Sparti. Posebno pokornost zaslužijo njegove visoke zmage nad romunskimi klubi in nad bukareško reprezentanco. V Ljubljani, kjer se nam žal le redkokdaj nudi priložnost, da moremo pozdraviti katerega znamenitejših klubov naše države, bo B. S. K- dobrodošel in ljub gost, katerega bo naša publika sigurno znala ceniti mnogo višje od raznih inozemskih gostov, ki pošiljajo k nam večinoma manj vredna kombinirana moštva. B. S. K. je naistarejši srbski športni klub, imel je prvenstvo Beograda od leta 1910 do 1921. Lani mu je odvzela prvenstvo beogr. »Jugoslavija«, letos pa se nahaja zopet na čelu prvenstvene tabele. — Na igrišču Ilirije se vršita razen tega še tekmi Ilirija U : Lask rez. danes ob 18. uri (samo ob ugodnem vremenu) in Ilirija rez.: Slovan v nedeljo ob pol 16. uri. —• Amateure, Dunaj: S. K. Primorje. Jutri v ponedeljek, dne 21. t m. se vrši na igrišču S. K. Primorje na Dunajski cesti ena doslej najbolj zanimivih mednarodnih tekem v Ljubljani. Ljubljanskemu Primorju se je posrečilo pridobiti znano kontinentalno moštvo dunajskih Amateurjey. Moštvo S. K. Primorja skušalo bode doseči čim častnejši rezultat ter nastopi v sledeči postavi: Jančigaj, Bregar Al., Birsa P. — Bregar Rom., Dflrschmidt, Vrančić. — Žar-goj St., Bregar Fr., Maič, Baline, Žargaj Fr. Tekma prične ob 17. uri. Sodil bode g. Ochs. Gostje dospejo v Ljubljano v ponedeljek predpoldne z mariborskim vlaJcom ob 10. uri 12 minut . — S. K. Primorje rez.: S. K. Svoboda, Ljubljana. Predtekma k glavni tekmi. Pričetek ob 15. uri 20 minut. — Amateurl, Dunaj: S. K. Primorje. Glasom brzojavnega poročila prispejo dunajski Amateurjl v nedeljo v Maribor, kjer igrajo popoldne proti močni postavi kombiniranega moštva Rapid : Maribor. V Ljubljano se pripeljejo v pondeljek. Za njihovo tekmo vlada neobičajno zanimanje. Primorje nastopi v najmočnejši postavi: Jančigaj, Birsa, Bregar I, Kaučič, Dilrschmid, Bregar II, Žargaj I, Bregar III, Mašič, Baline, Žargaj II. V slučaju^ da se gost Diir-schmid iz Celja ne more odzvati, zavzame njegovo mesto Birsa, desnega deka pa igra Lovrič. Rezerve bratje Erman. To moštvo bo s požrtvovalnostjo ta z elanom, ki je znan S. K. Primorju, utegnilo častno odrezati proti dunajskim internacijonalcern. — Vstopnice (v predprodaji znižane) trafika Sever, Šeienburgova ulica. Začetek točno ob 17. uri. — Fotografski atelje oziroma g. Bešter je bil naprošen, da prisostvuje veliki mednarodni tekmi Amateur!: Primorje na bta-koštni pondeljek in da posname napete položaje tega zanimivega športnega dogodka. — Štafetni tek skori Ljubljano. Na binkoštni pondeljek se vrši že v drugič štafetni tek skozi Ljubljano, nazvan štafetni tek za jiehar »Jutra«. Ustanova sama zasluži splošno zahvalo in prepričani, smo, da ji bodo ljubljanski klubi hvaležni ih da bodo odslej s štafetnim tekom skozi Ljubljano na binkoštni pondeljek izkazovali svoj vsakoletni Jahkoatletični napredek. Ljubljana dobiva s tem svežo barvo na svojem zunanjem življenju. Približuje se sodobnim velikim mestom in njihovi športni kulturi. Lanski zmagovalec je bila statefa S. K. Primorje. Z Jadranom in Ilirijo nastopajo proti Primorju uprav konkurenčni tekmeci in se danes o izidu ne more reči ničesar gotovega. Odločiti utegnejo daljše proge in tehnične sposobnosti predaj, končno pa tudi dobri tekači kratkih prog. Štafetni tek 1x> šel od Narodnega doma. Pošte, Evrope, hotela Štrukelj, Resljeve ceste, Krekovega trga, magistrata, Prešernove in Šelenbur-govo ulice do pred nunske cerkve. Opozarjamo občinstvo, da vzdrži ob progi disciplino in da ne moti s prehodi tekačev. Začetek štafetnega teka ob pol 12. uri — Leipziger Ballspielklub: Ilirija 23. t. m. Leipziger Ballsplelklub igra o Bin-koštlh v Gradcu pröti Atletikom, nato 23. ali 24. t. m. v Ljubljani proti Iliriji ta 27. t. m. v Celovcu. L. B. K. ne zaostaja v kvaliteti v nobenem oziru za monakovsKim Wackerjem, kt je pravkar zaključi svojo turnejo po Jugoslaviji. Kot klub, ki ga prištevajo nemški »Extraklasse«, igra seveda v vseh ozirih prvorazreden nogomet, njegovo gostovanje v Ljubljani pomeni za naš sport vsekakor zanimiv dogodek. — Mednarodne tekme S. K. Primorja tekom pomladanske sezone. S. K. Primorju še je posrečilo angažirati za prihodnje mesece razna mednarodna moštva. Tako graški Sturm, prvaka Štajerske, ki igra letos z vrhovnimi dunajskimi klubi neodločno ali celo z zmago, za dva dni. Prvorazredni Ftorisdorf za dva dni. Vienna igra v Sloveniji štiri tekme, od teh dve v Marilroru. Ker ljubljanski Iliriji ponujeno skupni koncern za prirejanje tekem »ne konvenira«, je Primorje osnovalo sporazum z mariborskimi klubi, ki bodo prevzemali po eno tekmo. Na ta način bo tudi Maribor prišel do mednarodnih športnih prireditev. Tudi je po zagrebškem vzorcu poverilo članu na Dunaju mednarodno zastopstvo in aranži-ranje tekem. K temu pridejo še tekme, ki se bodo iz Zagreba speljale v Ljubljano. Torej dovolj velikopoteznega dela ta mednarodnega športa za ljubljansko športno občinstvo. NOGOMETNA TEKMA V MARIBORU. V nedeljo ob 5. url popoldne se vrši na športnem igrišču športnega kluba »Maribor« nogometna tekma med dunajskim »Amateur-Sport-Vereinom« in kombiniranim moštvom tukajšnjih športnih klubov »Mariborom« in »Rapidom«. V nedeljo ob 4. uri popoldne se vrši nogometna tekma med »SK Rapidom Graz« in kombiniranim moštvom tulrajšnjih športnih klubov »Mariborom« ta »Rapidom«. V ponedeljek ob 4. uri popoldne bo tekmovalo na Igrišču »Rapida« celotno moštvo mariborskega »Rapida« proti graškemu »Rapidiu. .. T Sto*e“8k<> Planinsko (iruštvo T LjIlb_ IJanl skliče Izredni občni zbor na soboto, 26. maja t. L zvečer ob 8. uri v veliki dvorani Kazine. L nadstr. Na dnevnem redu je poročilo ta sklepanje o računskem zaldjuč-ku 22 J” °, Proračunu za letošnje leto. Tuto se bo sklepalo o načrtu društvenega delovanja za letošnje leto ter o delovanju podružnic. Na dnevnem redu »o tudi dopolnilne volitve. H kratu se sklicuje t» Igrednl občni zbor y proslavo SOietnice III. ljubljanski velesejm od 1__10. septembra 1923. Uspeh, ki ga je pokazal lanski vele-! sejem, je bil zelo jmvoljen tako v moralnem j kakor tudi v gospodarskem oziru. V moral- i nem, ker se je izkazal kot najučinkovitejša ‘j propaganda za medsebojno zbližani« in sj>o- i znavanje odtujenih si delov naše kraljevine ; v gospodarskem, ker so na svoj račun pri- j šl! v enaki meri tako razstavljale! kakor tu- , di kupci. Sklenile so se. številne kupčije ta, navezali mnogobrojni trajni trgovski stiki, j Naši industriji in obrti je sejem odprl nova i tržišča njenim izdelkom in jo tako zaposlil j za mesece. Težko stališče je imela naša industrija, ker se je morala boriti proti nad- j močnemu tujemu kapitalu, vendar pa se je ; v kratkem rzdobju nekaj let od prevrata j sem osvobodila in napredovala tako, da je j postala sposobna stopiti na svetovni trg | vsaj z onimi izdelki, za katere nam nudi lastna zemlja surovine. Gospodarske potrebe posameznih pokrajin naše države se tako razlikujejo med seboj, da je neizogibno kar najživahnejše izmenjavanje produktov in izdelkov- kojo izmenjavo pa zopet najbolj pospešuje Institucija velesejmov. Letošnji Ljubljanski velesejem naj pokaže ves veliki razmah in napredek na tem polju in ponese glas o tem daleko preko mej naše domovine. Zato pozivamo vse pridobitvene kroge naj se po-, služijo te prilike ter naj takoj prijavijo svojo udeležbo na III. Ljubljanski velesejem, ker se bo prijavni rok kmalu zaključil. Opozarjamo, da je pritisk Inozemske industrije močan in se naj vsakdo požuri, dokler je še kaj prostora na razpolago. Vse potrebne tiskovine in informacije pošlje brezplačno z obratno pošto urad Ljubljanskega velesejma v Ljubljani. — Več Inozemskih firm. ki so prijavile svojo udeležbo na III. Ljubljanskem velesejmu, išče za ta čas primerne in sposobne zastopnike. Pojasnila se dobe v sejm« skem uradu v Ljubljani. Borzna perožSfisL C u r i h, 19. maja. Berlin 0.015, New York 555, London 25.66, Pariz 36.95, Milan 26.95, Praga 16.54.50, Budimpešta 0.1050, Beograd 5.77.50, Sofija 4.47, Varšava 0.0117, Dunaj 0.0078.25, avstrijske krone 0.0078,25, Berlinska borza zaprta. ispred sodili, ZAPELJIVA DIVA se je sešla z nekim ravnateljem cementa« tovarne. eVseljačila sta, jedla in pila in dobro sta se razumela dokler ni podjetno de-Ide pri plačevanju vzelo podjetnemu kavalirju še par bankovcev, ki mu jih je vrnila natakarica Iz plačane cehe. Pri sodišču .s_ je Izkazalo, da je bil ta mož le ravnatelj svojega premakljivega premoženja, kt ga vozi na ogled od mesta do mesta, koder ostaja, kjer mu boljše nese, diva pa ni bila obsojena, ker se je previdno izognila neljubi razpravi, in se je zadovoljil tudi ravnatelj s tem, da se zadeva zapraši — ad acta. SULEC V sum STRUGI. Dva mlada dečka sta naletela v suhi strugi pod jezom na Fužinah, kjer so začasno zaprli vodo, na lepega 3 leg težkega ' sulca, ki se je premetaval po suhi strugi. Pobila sta ga s kamnom in takoj nato prodala dvema enako mladima izletnikoma iz Ljubljane za 60 kron. Fantiča sta se zagovarjala, da sta vzela sulca v dobri veri, da to smeta, ker je žival brez vrednosti ta bi itak v par minutah poginila. Kupca pa sta trdila, da se nista zavedala kakega slabega dejanja. Sulec je bil cenjen na 150 dinarjev. Vsi štirje so bili oproščeni. Javni obto-žitelj se je pritožil in pri vzklicni obravnavi so bili obtoženci sicer ponovno oproščeni iz razlogov prve sodbe, toda predsednik senata jih Je opozoril jako resno« da so ravno komaj zlezli. HUDA STARA NEMKA je nahrulila kot najemnica svojega hišnega gospodarja z besedami: »Frisch gebackener Hausherr!« ko sta se prepirala radi hišnega reda. Pri tem so se še malo stepli, sledili so zdravniški ogledi, tožbe in proti-tožbe in ker se na noben način niso sporazumeli ne po nemški, še manj po slovenski, se bo nadaljevala ta komično-tra-gična predstava še pred zeleno mizo pri višjem sodišču. USODA CESARSKE ZASTAVE. Sprli so se Jarčevi in Košeninov! fz Senlčine. V jezi so bili že preje radi očitka, da je bila ukradena stara cerkvena cesarska zastava, iz katere so napravile dekleta iz črnega blaga zastore za sjxivednice v cerkvi, iz rumenega dela pa srajčke za otroke. Ob neki priliki ko so šli Jarčevi v gozd mimo Košeninove liiše so videli na dvorišču veje in količke, katere so ukradli Košeninov! baje v njihovem gozdu. Stara Jarčeva, otm že preko 60 let, in njihova hü so vrdli na dvorišče, podrli Frančiško Koseninovo po tleh, razbili vrata drvarnice* da pogledajo za svojo lastnino. Pri tem napadu je dobila Frančiška precejšno poškodbo na roki. Obsojeni so bili nasilni Jarčevi in sicer stari na 6 tednov, mati in hči pa vsaka na 1 mesec težke ječe radt javne nasilnosti in poškodbe po § 83. in morajo plačati Frančiški Košeninov! za zdravnika 160 kron, za bolečine 1000 kron in za Izgubo zaslužka dnevno po 100 kron, dokler ne bo mogla šivati LOVSKI ČUVAJ V TUJEM LOVIŠČU. Posestnik France Martinčič iz Gor. jezera je tožil svojega hlapca Matevža Jurjevčiča, ker ga je ta naznani! poštarju Ivanu Lahu, da je hodil neopravičeno streljati race v lovišče Starološko. Hlapec je priznal, da je to povedal poštarju, toda le na njegov izrecni poziv, da naj naznani če zasači kakega divjega lovca. Ker je poštar to potrdil, je bil hlapec oproščen. France Martinčič, ki pa je med tem že umri, se je pritožil proti oprostilni sodbi Pri ponovni obravnavi pred prizivnim senatom se je ugo-; tovilo, da je bil Martinčič sam paznik lov-: skega društva »Javornik«, svoječasno pa! na gjasu kot vnet in Jako spreten lovski tat, ki je rad pohajal preko meje, da za-! dosti svoji prirojeni lovski strasti. Nadalj-ni dokazila! predlogi so se zavrnili in je bii: hlapec ponovno oproščen. Glavn! urednik; Ivan Podržal Odgovorni urednik; Mitia Gaberšek Sfrutl Sv. Petra cesta št. s nudi o*aj. odjemalosm veliko izbiro potrebščin a* Šivilje in krojače. Damsko, moško, otroško perilo. Najnovejše bluza v eiamlnu. Po vršne jopice, volnene is» moda« jumperje. Nogavice, r< kavice, majce, kretke noga-vice. Svilene in p Liano »amoveznica Ud. po priznanooajnišjih seaak. Na debelo la ue drobno! Posestniki novih stavb se vljudno opozarjajo na našo veliko izbiro nižje navedenih predmetov, kateri pridejo pri urejevanju novih stanovanj v poštev in sicer: Velika Izbira preprog vseli vrst Iz volne, jute, kokosovega vlakna iu liuoleja In umetniško izdelanih zastorov na kose In metre. Mofeeti in gobelini za prevleko otoman In divanov. Platno za rolete in verande. Bazlieno posteljno perilo, kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimusce iu blazine, pernice, flanelaste In volnene odeje, šivane odeje £2 klota, kretona, volne In svile. Cerna pMmerne! Postrežba solidna! E. i i. Umć, ijijat Ui tu I s e ■.yuTR. ANJE NOVÖSTU Dne '10. maja L f. bode otvorjeao po popolnon/a modernem prenovljenju termalno kopališče Topiče pri Ifon Mestu. Vu ka nično juvenihsi vrelci 37®—88® na* i;avne toplote. Kopeli neposredno nad vreld. Najbolj radioaktivne kopeiji z najvišjo radioemanacijo. Ti.ioče let znani visoko zdravilni vreld. indlkaclle: revmatizmus, protogonia, neuralgija (Ischias), ženske bolezni (exsudati), težave pri klimakterium, oslabelost itd. Glavno poslopje preurejeno v sana« tcrijum s celoletnim obratom. Moderni konfort: Genitalna kurjava s toplo vodo, v vsaki sobi topla m mrzla voda, električna luč itd. Nova velika garaža. Izborna popolna oskrba. Pošta in telefon v mestu. Cene zmerne. Postaja Straža-Toplice na progi Ljub-Ijana-Karlovac. Pojasnila daje ravnateljstvo kopališča. 4^»mninHa^nanmreani _ _ _______ _ Oglašujte edinole v „Jutranjih Novostih“. n- na ~S lds”iawililš© ftugašika Slaflua S©i;@isa Maf-September Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni - Cene zmerne - V pred- in po sezoni znatni popusti - Največja udobnost ~ - r- Zahtevajte prospekte I MavisateljStvo zdravilišča. gg SŠ=i Sentjanški premog vseh vrst in vsake množine nudi po zmernih cenah za promptno dobavo ŠentjanšM pmojpiü BI. MIL, UL]. Bolsnjsno. Prodajni urad v Ljubljani. Krekov trg TO. ! Jadranska banka-Beograd i Delniška glavnica: Din 60,000.000. Rezerva: Din 30,000.000. Bled Cavtat Celje Dubrovnik Erceg novi Jelša Podružnice: Jesenice Metković Korčula Kotor Kranj Ljubljana Maribor AMERikANSkl ODDELEK. Naslov za brzojave: JADRANSKA. Afilirani zavodi: JADRANSKA BANKA: Trst. Opatija. Wien, Zadar. FRANK SAKSER STATE BANK, Cortlandt Street 82, New-Tork City. BANCO TOGOS LAVO DE CHILE: Valparaiso. Antofasasta, Punta Arenas. Puerto Nataies, Porvenir. rdefon it saa Telefon St S8& Prevalje Sarajevo Split Šibenik Zagreb ¥ET| SV1aA‘ UUBUANA Centralas Rimska c 2 Hi.šerjeva uL 5 Podružnice: Dunajska c. *?0 Mestni trs 25 Mor igpEb Beograd Tovarniška zaiuga polnogumijastih obro-čev’ pneumatike in vsake vrste tehniških žđ r ^ gumijevih cevi, auto - delov in vsako- |gv vrstnega auto - materijala. J Na razpolago Stiskalnica za montiranje polnogumijastih obročev. Veiika zaloga elekiha-materljala. Zastopstvo svetovnih tovarn. gjffi SQllßna Ib tefta poMa. Im M koskoML ‘0 W& CENTRALNO SKLADIŠČE: v „Kresiji“ (vhod iz Lingarjeve uiice št.1, prvo nadstropje). PODRUŽNICI: v Stritarjevi ulici št 5 in na Dunajski cesti v hiši „Gospodarske zveze“. PODRUŽNICA v Sombom (Bačka), Aleksandrova ulica št 11. LASTNA KONFEKCIJSKA TOVARNA. Solidne cene In solidna postrešba. Telefon št 550. Zaloga zgolj prvovrstnega manufaktumega blaga TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA PODRUŽNICE: Maribor Novo mesto Rakek Slovenisradec Slovanska Bistrica S©g®ft&yrpova ulica 1 (PRE3 SLOVENSKA ESKOMPTNA SANKA) KAPITAL 1» KEZEBVg mn 17,500.800.-* izvršuje vse bančne posle naštoč-neje in nalkulantneje. == Brzojavi: Trgovska Tele^oal: 130, 146, 438 EKSPOZITURE: i£©^Il€© t! ubil an a (me* alatnica v kolodvorski ulici) :v SliL-i. ; 'A. Izdal» ia üsIä »Zvezna tiskan» ia kztiizan». v L&bij&r-' Prilosa „Jutranjim Howostim** it. 3S z dne 20. mala 1923. Niški sporazum. (Resolucije, sprejete m sejah Sela od 2. marca i, L »Komisija je potem, ko je proučila Vprašanje o varnosti meje, ugotovila, Ida dosedanje čuvanje ni bilo dovoljno. Komisija soglaša v tem, da je v s vrbo zavarovanja obmejne varnosti potrebno Številčno ojačenje efektivnih obmejnih Straž, posebno pa v ogroženem delu ud Žeraine do Tumba. To ojačenje se Pma izvršiti čimprej.* Seja od 3. ra ar ca. *1. Dopušča se dnevno obojestran-skc patraliranje po najudobnejših in jaajbiižjih patrulnih potih in stezah, ki. prehajajo z ene na drugo strau obmejne črte, dokler si obe stranki ne izdelala svojih patrulnih potov na lastnem jteritoriju. Ravno tako se dovoljuje, samo po dnevu izkoriščanje studencev, nahajajočih se v neposredni bližini obmejne črte, ako istih ni v bližini na lasf-mai teritoriju. Vse to so ima izvršiti v sporazumu • obmejnimi oficirji, a v soglasju z direktivami, ki jih bodo izdajali obojestransko komandanti čet. 2. Da se prepreči nezakoniti prehod meje, je treba zapovedati vsem obmejnim organom obeh strank, da se medsebojno izveščajo in podpirajo v svrho dosege omenjenega cilja, ne da bi prehajali preko meje. O načinu tega poročanja in podpiranja se imajo sporazumeti obmejni oficirji obeh strank po odredbi svojih pristojnih starešin. 3. Koristno bi bilo, da vsaka stranka veže svoje straže in oddelke po fronti in v notranjosti s telefonsko zvezo. 4. Želeti Je, da se z ene in druge strani obmejne črte vse zemljišče, ki je pogozdeno, izseka sto metrov daleč od črte. V tem pasu od obmejne linije se sme 25 metrov daleč saditi samo naj-aižjo kulturo (krompir, fižol in slično); ostalih 75 m se sme posejati samo z žirom, izvzemš! koruzo in konoplje. 5. V interesu varnosti in preprečitve prehoda sumljivih elementov bi bilo želeti, da se čimprej likvidirajo dvo-Jastnlška posestva. Dokler to vprašanje ni rešeno, se olajša lastnikom izkoriščanje njihovih posestev na sledeči način; a) dvolastniki dobijo legitimacije od pristojnih državnih oblasti Legitimacija bo vsebovala imena vseh oseb rodbine dotičnega dvolastnika z označbo imena, spola in starosti Za moške od 18. leta naprej je priložiti sliko z osebnim Dopisom. srbsko bolgarske komisije.) b) s to legitimacijo se imajo dvolastniki zglasiti pri oddelkih obmejne straže, ki se nahajajo v bližini njihovih posestev, da se jih vpiše v tozadevni seznam v svrho kontrole ravona. c) dvolastniki lahko ostanejo na svojih onstranskih posestvih» dokler ne izvršijo posla, radi katerega so prešli preko meje, čeravno bi ostali tam nekaj dni. Seja od 12. marca tL >Z meje in njene neposredne bližine fe treba odstraniti vse vojne in drage begunce, ki se brez doma in rodbine potikajo ob meji. Poslati jih je globlje v notranjost zemlje. 2. Odstraniti je od meje in njene neposredne bližine vse državne uradnike in uslužbence, ki so se udejstvovali v komitaški organizaciji ter jo na ta ali oni način podpirali. 3. Obe strani izročita, dokler se konvencija o tem ne zaključi, na podlagi reciprocitete vse krivce, ki odgovarjajo za krivice iz splošnega kazenskega zakonika. Dokler se konvencija ne sklene, aplicira vsaka država svoje običajno postopanje pri izročitvi krivcev. 4. Kazni se podvržejo vse osebe, ki se udejstvujejo v komitaški organizaciji ali ki na kak drug način povzročajo motenje javne varnosti Seja od 15. marca 1923. Kar se tiče amnestije, ki spada izključno v prerogative krone, je vlada Kraljevine SHS voljna, sprejeti na znanje izraženo željo bolgarske delegacije. Pooblastila je svoje delegate, da se ji tozadevni predlog dostavi Kar se pa tiče povratka emigrantov, je le-to v tesni zvezi s prvim vprašanjem. Ko se bo rešilo prvo, se bo rešilo tudi slednje. Emigrantom, ki se v velikem številu vračajo, se povrat ne onemogoča, administrativna procedura se more oprostiti in pospešiti Seja od 17. marca. Po obsežni diskusiji o drugih ukrepih za ojačenje varnosti ob državni meji soglaša komisija: S samim neposrednim struženjem obmejne črte se ne more popolnoma preprečiti prehod sumljivih elementov in komitaških čet preko meje. Ugotavlja se nujna potreba ukrepov v svrho ojačenja državnih oblasti v ozadju ogroženega dela meje, zlasti pa v oblastih južno-vzhodne meje Kraljevine SHS, kjer bo tako ojačena pblast onemogočila organizacijo in vpade čet. Vsaka vlada pod vzame, samostojno, vse potrebne ukrepe v tem pravcu. Po odgovoru Anglije in Kalije. Kakor znano, sta Francija in Belgija skupno odgovorili na nemško ponudbo. Anglija in Italija pa sta odločili drugače: odgovorili sta hkrati, a vsaka v drugi stilizaciji To je nekoliko čudno, ker sta obe noti bistveno enake vsebine. V obeh dokumentih je Izraženo razočaranje. Toda lord Curzon in Mussolini nista imela posebnih razlogov, prikrivati svoje nezadovoljstvo z umetno draperijo posebnih tekstov, ali v politiki le že tako, da se mora računati tudi s ^khni slučaji. Jasno je, da je preveval '*e noti angleško in italijansko, rahel S'dek prerti Franciji in njeni politiki v “onihrju. Kar pa g. Mussolinija ni prav nič motilo, da je v italijanskem odgovoru napravil Franciji poklon: Italija pravi, da je v slučaju, ako bi prišlo do diskusije o medzavezniških dolgovih, preje koncedirala Franciji nego Angliji To je bilo zelo nepotrebno omenjati ker Je — po pariških glasovih sodeč — ugotovljeno, da gresta v bodoče Rim In London v vseh večjih političnih vprašanjih čez dm in stm. Eno je skoro gotovo; Anglija in Francija smatrata sedanjo situacijo kot nevzdržno. Protislovje med obema skupinama Poincare-Theunis in Curzon-Mussolini obstoji sedaj v tem, da smatrata slednja sedanji trenutek kot naj- ugodnejši čas za pogajanja med prizadetimi strankama. Italijanska nota prigovarja Nemčiji celo, naj v »najkrajšem« času predloži novo ponudbo. Anglija in Francija ne delata Nemčiji glede nove ponudbe nobenih težkoč, v kolikor bi lahko rezultirale iz različnega pojmovanja o nemških dobavah in odplačilih. Skupna nota vseh zaveznikov bi v slučaju, ako bi se v njej stališče Francije in Belgije znatno omililo, Nemčiji zelo otežilo postavljanje nove ponudbe. Na podlagi sedanje izmenjave dokumentov se bo lahko prišlo do platforme, ki bo omogočila nova pogajanja. O tem so si edini tudi pariški krogi Tako vidimo, da je separirano stališče Francije in Belgije omogočilo zbližanje na konkretni podlagi, v naj- slabšem slučaju pa je olajšano splošno stališče Nemčije, dasiravno še napetost glede ruhrskega konflikta ni odjenjala. Sedaj bo morala Nemčija storiti odločilne korake. Dr. Guno ima jasno začrtane smernice. Posebno angleška nota vsebuje jasne migljaje, katerih se je treba držati nemškim državnikom, Če hočejo vsestranske podpore zaveznikov. Dogodki v Poruhrju morajo Nemčijo pustiti pri njenih diplomatskih potezah hladno. Ona sedaj ne sme izgubiti svojega cilja, ki je podan v zavezniških dokumentih: nove ponudbe. Pogreške, ki jih je zagrešila prvič, se ne smejo več ponoviti. V njenem interesu je le precizna stilizacija nove ponudbe. Izbegavanje bi ji le škodilo. Razkristjanjena Francija? Alfred Rčbelliau je letos obelodanil delo *Le Fait rellgleu* en France«. Re-nanova stoletnica, Qoyaujev nastopni govor v Franc. Akademiji o predniku Denysu Cochinu, ki je versko misel tesno družil s sodobnim življenjem, in Aleksandra Ribota odgovor novemu nesmrtniku, potem vatikanski načrt, ki se bo predloži! francoski vladi kot statut za francosko Cerkev, vse to daje posebno zanimivost temu vprašanju, ki se ga je v Ljubljani po svoje dotaknil tudi abbe Arnou 23. aprila t L Nekateri trdijo, da stara vera gine. In navajajo kot doka* ogromni uspeh »Jezusovega Življenja« (Renan), »Bodoče nevere« (Quyau) in agnosticizem. Marcelina Berthelota (1827 — 1907). Drugi pa menijo (to ml je nedavno zagotavljal tudi naš vseučiliški profesor), da so Francozi verni, celo vražnl podvrženi prenapetim klerlkalom. Torej niha Francija med pobožnjaštvom b brez. boš tvom? Radikalna stranka, vladarica položaja, je ravnala s katoličanstvom kot s protivnikom. Ako je bii kulturni boj na Francoskem manj ljut nego Bismarckov, je naletel pa na šibkejši odpor in se je sklenil s pobedo radikalov. Cerkv. imetje se je zaplenilo, molilnice so se zatvorile, redovniki izgnali, konkordat leta 1905 prekinjen, osnovno šolstvo se la!-ciziraio. Poslej francoska ljudovlada ne plačuje niti ne podpira nobenega bogočastja. Al! se potemtakem Francija raz-kristijanjuje? Ločitveni zakon Je odtegni! Cerkvi 35 milijonov, ki Jih je dobivala iz proračuna kot odškodnino za imetje, katero JI Je vzela francoska revolucija. Nekaj teh dohodkov bi ji bilo ohranjenih, da je hotela cerkev vsprejeti predlagane kultuelne družbe, katere pa Je duhovščina odklonila, smatrajoč jih kot naskok na hierarhijo. Položaj svečeništva Je postal neprijeten, A škofijstva so delovala z vnemo, kajti ločitev jih je osvobodila od državnega varuštva ter povečala njih odgovornost Najhuje je bila prizadeta duhovščina po kmetih: iz prostovoljnih prispevkov so prihajale uborne plače. Izginilo pa je jako malo duhovnij; ker }e nedostajalo vikarjev, se je v mnogih župnijah le presledkoma opravljala služba. Naraščaj v bogoslovuicah ostane nezadosten po številu, zdi se pa, da priteguje bolj izobraž.ene mladeniče nego prej. Redovništvo Je bilo manj prizadeto. Poroke, krsti, obhajila in draga opravila so na isti višini kakor v preteklosti. V celoti je ustroj francoske Cerkve s 84 vladikami ostal trden. Modernistični pokret ni povzročil ne spotik ne razkolov. Reformirand — kalvinistl, luteranci nekaj metodistov in baptistov — imajo v Franciji 600.000 do 630.000 privržencev. Zdi se, da je ločitev Cerkve od države malce zbližala razne veroizpovedi, ako ne ustvarila stremljenja po združitvi. Na Izradite (80.000), k! so rahlo spojeni med seboj, ni ločitev skoro nič vplivala. • Judje hodijo poredkoma v tempelj, verske obrede vršijo največ doma. Obratno pa je pri protestantih, ki uporabljajo celo neposvečene propovedni-ke, vendar manj 1 gosto nego v Angliji. Katoliki prirejajo pobožnosti (re-traite), zavetništva (patronage) s sodelovanjem »pobožnih in veselih« oseb. Svoje apostolstvo gojž s predavanji in s kinematografom. Vzgojni budžet, dopolnjevan s prostovoljnimi doneski, jim omogočuje ustanavljati vseučilišča, dekliške normalke, osnovne šole. Vsak živomožen organizem se skuša ne samo vzdržati, temveč i povečati Proselltlzem med krščene! ne rodi posebnih izprememb: gorečnost iz-preobračanja je morda izrazitejše pri protestantih nego pri katolikih. Polemike, dokaj mlačne, se priobčujejo v bojnih novinah, ki pa obravnavalo tudi politična in dražbena vprašanja. Bolj učinkovito je delo krščanskih Cerkvä izven državnih mej: maristi, pikpuciani, obisti, frančiškani, sestre raznih redov, beli očetje kardinala LavL gerieja... nadaljujefo misijonsko delo, k! so ga jezuiti počel! v 17. sto'ctju. Vendar so postave naperjene proti kongregacijam Izdatno zavrle razvoj katoliških misijonov, ki pa domovhio nič ne stanejo: v Kanadi, Braziliji, Siriji, Palestini navzlic nemški propagandi mnoro koristijo Franciji s svofmi šolami. Radikalna politika jih je omejila, ne pa povsem omajala. Ista vnema se opaža pri protes'ant-skih misijonih. Izraditi pa nikogar ne izpreobračajo ne v Franciji ne zunaj. Zavzemajo se samo za siromašne, ne-naobražene, preganjane judovske občine. Imperializem Izvoljenega ljudstva meri više. Niso 1! prejeli od svojih prerokov nalogo, da pospešujejo med narodi prihod Pravice? Tako n. pr. pripisuje James Darmesteter (Pogled na zgodovino judovskega ljudstva) reformacijo in francosko revohv?;ib hebrejskim vplivom! * Pri izraditih so verski obredi manj pogostni nego pri krščanih. Protestanti niso obvezani, prisostvovati božjim službam; vendar pa postaja obhajilo hnlj !n bolj središče njihovega kulta. Katoliška cerkev Je odprta vsakomur tudi izven glavnih opravil. Midinctka Mark Twain r Italijanski vodnik. ^Ameriška humoreska. Iz angleščine Prevci Pavel V. Brežnik.) , V^Lvan, želim povedati tudi ^eSet?T 1Che^ng.elu Buonarottiju — ^ava J1 aniati mogočnemu ge- niju Michelangela — moža ^ -e bil ye_ kk v pesmkovanju slikanju, klesanju, stavbarstvu — velik v vsem, kar ie »odvzel. Nimam pa rad Michelangela ša zajutrek, za predjužnik, za obed za £aj, za večerjo, za med jedi O priliki si žeIim spremembe. V Genovi je narisal Vsako stvar, v Milanu so on ali njegovi ^nci narisali vsako stvar; narisal je di Como; v Padovi, Veroni, Be-“et!^h, Bologni nismo drugega čuli od yodnikvv kot o Michelangelu. V Firenzi J,e bil naslikal vse, narisal skoraj vse. Pa kaj ni narisal, je pa imel navado sedeti na kamnu, ki se mu je bil priljubil m ta kamen so nam pokazali. V Piši je bil narisal vse, izvzemši star stolp; pa tudi tega bi mu bili podtaknili, če ne bi nrict-*0* pre!ineto Po strani. Narisal je pnstamšče v Leghomu in nov0 carinar-no v Civita Vecchijl Toda t« — tu je SvTe^a^na?^"0- Narisal * cerkev Pantheon!’ «* TOe.ro. Vatikan Kolirel, Kam-™ -f",: Pejsko pečino, palačo Barbe rini 4 t“; na v Lateranu, Campagrm, ÄppiLko cesto, sedem gričev. Cnraca'Hne KS Clauduev vodovod. Cloaco Ab*imo J večni dolgočasnež je narisal »večno mesto«, in, če vsi ljudje in vse knjige ne lažejo, je naslikal vse v njem. Dan je rekel zadnjič vodniku: »Dovolj, dovolj, dovolj! Ne pravite več! Kar skrajšajte in recite, da je Stvarnik napravil Italijo po rizbah Michelangela.« Še nikdar nisem bil tako iskreno hvaležen, tako potolažen, tako miren, tako poln blagoslovljenega miru, kot se.n bil včeraj, ko sera zvedel, da je Michelangelo mrtev. Naš vodnik nam je to '■"redal. Vodil nas je bil mimo tisočev slik tn kipov po širokih vatikanskih hodnikih; in mimo tisočev slik in kipov v dvajset drugih palačah; pokazal nam je veliko sliko v Sikstinski kapeli in slik dovolj, da bi mogli poslikati vsa nebesa — vse prav okusne in slikane od Michelangela. In tako smo začeli z njim igro, s kamro smo premagali marsikaterega vod-n'ka, namreč z bedastimi in idijotskiml vprašanji. ^udie ne sumijo ničesar In nimajo i pojma o sarkazmu. | kip«°Ca?e nam in Pravi: »Bronast ^ Pogledamo ga površno fn doktor vpraša: »Od Michelangela?« »Ne — ne vem od koga"« Nato nam pokaže stari Forimi Ro-mamrni. Doktor vpraša: »Od Michel- 1 angela'’« Vod"'k r* deV’o pcgVla: *\Te _ ! tisoč let pred njegovim rojstvom.« Nnfo obelisk Iz Egipta. Spet: *oj MichckAtt^e’.»?' I »O, mon Dieu, gospodje! To je dva tisoč let pred njegovim rojstvom!« Včasih je postal tako utrujen od takega neprestanega spraševanja, da se je slednjič bal nam sploh kaj pokazati. Ta capin je vedno skušal nam v glavo ubiti misel, da je Michelangelo edini odgovoren za ustvarjenje enega dela sveta, da pa na nekak način še ni Imel uspeha. Počitek za oči in možgane, ki so utrujene od Studiranja in ogledovanja, je potreben, če ne bi bili gotovo postali dovolj idijotski. Zato mora pa naš vodnik še naprej trpeti Ce ne najde na tem dopadajenja, tem slabše zanj. Mi ga najdemo. Na tem mestu bi pa še rad napravil opombo, ki se tiče teh potrebnih škodljivcev, evropskih yodnikov. Marsikdo sl je zaželel v svojem srcu, da bi mogel izhajati brez vodnika; ker je pa vedel, da ne more, si Je zaželel kake zabave z njim kot nagrado za njegovo neprijetno družbo. Mi smo to storili in če bo morda naša skušnja našla posnemalce, so dobrodošli. Genovski vodniki so zelo veseli, če morejo voditi Američane, ker se tako silno čudijo pred vsako Kolumbovo re-likvijo. Naš vodnik le skaka! okoli nas, kot če bi bi! požrl neresnico. Bil je ves , navdušen, ves nem.ren. Dejal je v slabi angleščini: »Pridite z menol. gospodje, pridite! Pokazal vam bom pismo, ki ga je pjsai Krištof Kolumb — on sanj — * svojo lastno roko — pridi'eU Vedel nas je v mestno hišo. Po silno učinkovitem rožljanju ključev in odpiranju ključavnic je ležala razgrnjena pred nami popackana starinska listina. Vodnikove oči so se iskrile. Plesal je okoli nas in potrkal na pergament s prstom: »Kaj sem vam rekel, gospodje? Ali ni tako? Poglejte! Rokopis Krištofa Kolumba! — pisan od njega samega!« Ml smo gledali ravnodušno, brezbrižno. Doktor je zelo natančno preiskava! listino med mučnim molkom. Nato je rekel brez vsakega navideznega zanimanja: »Cujte, Ferguson, kako ste rekli — kako se je pisala stranka, koje pisava je to?« »Krištof Kolumb! Veliki Krištof Kolumb!« Nanovo natančno preiskovanje. »A — ali ga Je pisal sam — ali kako?« »On sam le to pisal! — Krištof Kolumb! — Pisava njegove lastne roke, pisal on sam!« Doktor je odložil listino in rekel: »Kaj? Videl sem v Ameriki dečke, ki imajo «amo štirinajst let, pa lepše pišejo kot tole.« »Toda to je veliki Kr!____« »Kaj me briga, kdo je to? To Jc naf-slabša pisava, ki sem jo sploh kdaj vidci. Ne smet^ misliti, da se lahko ponašate pred nami. ker srno tujci. Saj nismo po-poln« bc Cc irnntg kake posebne vzorce ,:a lepoolsje, sem z njimi 1 —- če p* JWk pojdimo!* (šivankarlca) lahko stopi noter, da prt-žge svečico ali čuje košček tihe maše. Slovesnost velikih praznikov se še vedno vzdržuje. Samo večernice so v Parizu slabo obiskane: nedeljski koncerti so temu krivi. Končno krepijo romanja in božja pota versko pobožnost. Spretna katoliška metoda, pravi Rebelliau, zadošča metafizični potrebi v njeni naj-konkretnejši obliki ter jo takisto povečava. — Kdor se v nadprirodnih idejah oklepa Montesquieuja, Voltairea, Michele-ta, ne more pri vsem tem odrekati eksperimentalne vrednosti, pragmatične cene verskemu čuvstv !radar se udejstvuje v dobrodelnosti in usmiljenju. Ce se proletarske množice kažejo protivne, se pač zato, ker jim socializem nadomešča vero. Prvoboriteljl vidijo v katoliški Cerkvi, v njenem načelu duhovne avtoritete, v radovoljnem prenašanju pozemskega zla, v zagrobnih upih, glavno zapreko družabne revolucije. Na drugi strani pa katoliški social ci obsojajo staro zvezo »prestola in oltarja«. Cerkev naj po njihovem nazoru ne ščiti zgolj imovitih slojev in zategadelj podpirajo delavske zahteve v krščanskih sindikatih. V Franciji kakor v Združenih državah potiska bratsko vzajemno podpiranje verske resnice na drugo mesto. »Kaj naj bi delali kot pravi katolik! dragega — je govoril Ozanam, kakor to kar je vršil Kristus — podpirali svojega b'ižnjega?« Svoje dni so svetnik! bežali od sveta in se zapirali v samostane, misleč le na svoje zveličanje. Danes pa verske duše gledajo bolj ha druge nego nase. Jedro verstva tiči T opravljanju družbenih dolžnosti. • Pod tem samim zaglavjem »verski čin« omenja g. Rčbelliau tudi prostozidarje. Ta mogočna politična družba, ki si lasti nalogo, hraniti republiko, ogroženo po »klerikalizmu«, zasleduje protikatoliške in protikrščanske smotre. Kot filozofska struja se priznava k agnostičnemu pozitivizmu ali k materializmu. Nekatere lože pa se držijo na strani, nadevajoč sl znamenje križa, češ, »svobodnjakarju mora biti srce tako čisto, da postane prijeten tempelj božji.« Omenimo šo »Ligo za nravstveno vzgojo«, ki jo Je L 1910 ustanovil Ferdinand Buisson za širjenje laidzlrane-ga evangelija. Med majhnimi združbami Imenujemo »Krožke za nravno delovanje« Pavla Desjardinsa, potem teozofe, spiritlste, k! iščejo v občevanja z mrtvimi odločnega dokaza za posmrtnost. Slednjič ne smemo zamolčati filozofskih šol, ki se oklepajo Julija Lache-1'cra in segajo nazaj do Maine de Birana. Sccrčtan, Boutraux, Henri Poln-carč, Bergson izražajo odpor proti izključnemu gospodstvu zgolf umstvene metode, proti zanikavanjem reciona-lizma. Iz odlične Rčbelliaujeve razprave se izločuje ta dojem, da so Francozi resen. idealističen narod, ki se je izkazal takšnega v veliki vojni J. B. Postali smo najbolj reakcionarna dr-iava na svehu Postavimo se torej drzno na Mo reakciji. To je razlog za nal ob» stane k v novi Evropi. Jacques Batnvtile, Actkin francaise, 11. maja 1922. Verstvo je večr.o, verski simboli so minljivi. Renan. Šli smo. Vodnik je bil precej omajan, poskusil pa je še enkrat svojo srečo. Imel je nekaj, s čemur nas je mislil premagati. Dejal je: »Oj, gospodje, prišli boste z menoj! Pokazal vam bom krasen, oj, imeniten kip Krištofa Kolumba! — Sijajen, velik imeniten!« Privedel nas je do krasnega spomenika — ki je res bil krasen — stopil nazaj in se postavil v pozo: »Oj, poglejte, gospodje! — Krasen, velik kip Krištofa Kolumba! — Krasen kip, krasen podstavek!« Doktor je nataknil svoj ščipalnik, Id si ga je bil omislil za take prilike: »A — kaj sie rekli, kako se imenuje ta gospod?« »Krištof Kolumb! — Veliki Krištof Kolumb!« »Krištof Kolumb? — Veliki Krištoi Kolumb? Ja. kaj pa je napravil?« »Odkril Ameriko 1 — Odkril Ameriko! O, ta vrag!« »Odkr'1 Ameriko? Ne — to pač id mogoče. Mi sami smo ravnokar prišli iz Amerike. O tem pa nismo ničesar slišali. Krištof Kolumb — lepo ime — ali — ali je žc mrtev?« »O, corpo gM Baccho! — Tristo fet!« »Na čem je pa umri?« »Ne vem. Ne morem vam povedati« »Morda na kozah?« »Ne vem, gospodje! — Ne vem, ut čem je umrl.« »Skoraj gotovo na ošpicah?« »Lahko mogoče — pa ne vem, Mi* sJim, (U le že na čem umrU $5 s egnc S?, 1 ,?S£. Is kiaEtumega sveta. Iz ruskega življenja. Vfla A- P. Čehova. — Nov roman V. J. Nemirovlća - Dančenka. — Ruski zbornik za agrarna vprašanjx V Ajutki pri Jalti stoli vila, v kateri je preživel svoja najlepša leta Anton Pavlovič Čehov. Očividci jo opisujejo kot milo, prisrčno poslopje, kakor so mila in prisrčna dela velikega ruskega pisatelja. Vila je zidana iz kamna, dvonadstropna, z malim sadovnjakom okoli hiše. Zdaj so jo izpremenili v muzej in se nahaja od lanskega leta v osicrbi krimskega odseka za varstvo umetniških in zgodovinskih spomenikov. V vili živi sestra rajnega Antona Pavloviča, ki ima na razpolago državno stražo. Ali sredstva, id jih dobiva za vzdrževanje tega milega muzeja, so dokaj skromna, preskromna. Marija Pavlovna trpi pomanjkanje, a vila dobiva vedno več znamenj, da jo gloje zob časa. Zgoraj v nadstropju so sobe, kjer je živel in delal A. P. Čehov. Po zidu vise številne fotografije, v omarah, so razvrščene knjige. Vse je tako, kakor le bilo pred mnogimi leti, ko je živel tu Antvri Pavlovič. V teh sobah so nastale mnoge njegove povesti, polne tihe otožnosti in resnobne veselosti. Kako je vse minljivo! Zdi se nam, da govori o samem Čehovu zamišljeni študent Trofimov iz »Češnjega vrta«. — Antonu Pavloviču je usoda prihranila razočaranje L. Andrejeva, A. Bloka in mnogih drugih. Umrl je daleč od Krima in Rusije, ali poln vere... Danes pa ruski pisatelji umirajo brez vere in tolažbe. Vasilij Iv. Nemirovlč - Dančenko je pisatelj »stare« šole, član one literarne generacije, ki je nadaljevala tam, kjer so končali veliki realisti osemdesetih let Nemirovlč - Dančenko je zelo plodovit pisatelj; piše zanimivo in živahno, pripoveduje čitateljem lepe reči in kadar govori o grdih, je prijetno diskreten, ali pa odgrne kopreno le za hipec, češ, poglej bratec, potem pa poslušaj, kako so ljudje dobri in kako lep je pravzaprav naš svet Skratka: Nemirovlč Dančenko je zdrava ruska natura. Pred par dnevi je izšel v Berlinu njegov nov roman »Volnaja duša«. Kljub svoji starosti in slabim Izkušnjam zadnjih let še Nemirovlč Dančenko vedno piše. In četudi mu usoda ni prav nič prizanesla s krepkimi udarci, kakor je neizprosno izbičala vse ruske optimiste »stare šole« — je Nemirovlč Dančenko tako ljubezniv, da še piše romane o starih ljudeh in mirnih časih. Nek ruski kritik pravi o njegovem najnovejšem romanu, da je pravo okrepčilo v teh kislih letih. Dočim so mlajši pisatelji mučijo s fiziologijo in patologijo sedanje dobe in ljudi, . vrtajo v človeške glabine in iščejo v potu svojega obraza besed, ki bi pristojale ruski sfingi — nam Nemirovlč Dančenko pripoveduje o ruskih ljudeh, ki znajo živeti tako lepo in mično kakor v Turgenjevovih časih, kJ radi filozofirajo in se še rajši spro — ki pa so vendarle dobri, mehki, — ruski. Šele v zadnjem poglavju se avtor zave, da tega sveta ni več, In njegov junak — nekoč znamenit umetnik umrje v strašni zimi 1. 1919, potem ko se je dovolj nagledal revolučnih strahot, dovolj prezebal in stradal... In ž njim nemara umira tudi vedri optimizem Nemiroviča - Dančenka. V V Pragi Izhaja ruski zboiiiiK za agrarna vprašanja »Krestjanskaja Rossija«. Zbornik e peča predvsem s pro- blemi ruskega poljedelstva, čijih rešitev je ogromne važnosti ne le za Rusijo, ampak tudi za ostalo Evropo, kjer je rusko žito pomenilo znaten prehranjevalni faktor. Vprašanje je, kako organizirati racijonalno izkoriščanje velikanskih sil, ki jih predstavlja bogastvo ruske zemlje. Od tega zavisi ekonomska in kulturna povzdiga porevolučne Rusije. »Krestjanskaja Rossija« Je tedaj eden izmed najpotrebnejših in najaktu-elncjšlh ruskih časopisov, kajti gotovo je, da bi bila vsaka rešitev ruskega vprašanja polovična, ki bi ne upoštevala zadostno pomena ruskega poljedelstva in njegovih najožjih vezi z bistvom prvovrstni strokovnjaki Uredništvo posveča zadostno pozornost tudi inozemskemu socialno - političnemu agrariz-mu; tako je izšlo v zadnji številki daljše poročtlo o smernicah bolgarskega kmečkega gibanja. F. I—v. Literarna borba v Parizu. Pariz, v začetku maja. V pariških salonih, na umetniških čajankah ter v literarnih krožkih Babilona ob Seini se govori danes samo o polemiki med dvema veličinama, od katerih reprezentira vsak svoj lasten program: Andrč Gide In Henri Bčraud. O Gideju, nežnem pesniku, kritiku, estetiku in pisatelju mi pač ni treba izgubljati besede. On je že »klasiran«, kakor pravijo Francozi v svojem pristnem izražanju. Nakazano mu je mesto in do danes se ni pojavil še nikdo, ki bi mu hotel to mesto v prvih vrstah odvzeti Henri Bčraud spada v skupino onih mladih romanopiscev, ki so se povzpeli pod komodno zaščito in zvesto oskrbo znanega založnika in mecena Albina Michel. Ime in sloves sta mu prinesla dva romana, ki sta bila to leto nagrađena z enim izmed najvišjih odlikovanj, ki jih daje literarna Francija: s prix Goncourt-om. »Le Martyre de FObč-se« in »Le vitriol de lune« vsebujeta vrednote, ki pomenita v podanem svojstvu nekaj novega. Je to realizem, navezan na najboljše francoske tradicije, pri tem pa brišeta tiha ironija in srčkan humor tiste pojave pedanterije, ki so tradicijonalnim delom — izvzeti ne moremo niti Maupassant-a — lastne. »Martirij debeluharja« se v slogu in glede umetnosti fabuliranja postavlja na stran najboljših angleških del, s katerimi sl je precel sorodno. Nadkriljuje jih pa v enotni liniji in z galijskim espritom. Skratka: Bćraud si je ostroge zaslužil. Če bo danes ali jutri izzval tega ali onega velikana iz sodobne francoske literature, ne bo nikdo dvomil o njegovi zmožnosti umetniške satisfakcije, najmanj pa tisti ki ga bo napadel V prvi vrsti ne ugaja vročekrvnemu Bčraudu — v svojem romanu je opisal samega sebe — gotovo klikarstvo v francoski literaturi Meni se zdi da celo včm. da je ta (nepriznani) razlog povzročil strasten napad, ki iz estetičnih vzrokov ni niti razumljiv, še manj pa opravičljiv. Bćraud pravi že v začetku, da ne more biti nobenega dvoma, da nobeno še tako slavno ime ne more vplivati na njegovo kritiko. In tako se Bćraud ne plaši, naperiti ost svojega kopja v prvi vrsti proti reviji ki jo smatrajo Francozi in Nefrancozi kot tolmun najboljšega, najplemenitejšega, kar premoreta sodobna pesnitev in kritika: proti reviji »Nouvelle Revue Francaise«, njenemu izdajatelju Rl-vićre-u, založniku Gallimard-u in proti glavnim sotrudnikom, ki so: Claudel, Valery, Giraudoux, Jules Romain, Paul Morand, mladega in nagradenega avtorja obeh del «Ouvert le Nuit« in »Fermć la Nuit«, končno še proti tistemu, o katerem je prepričan, da je duša smeri: Andrć Gide. Da povem resnico: neudeležencu se dozdeva Bćraudova jeza otročja. To prihaja brezdvomno od tega, ker misli Bćraud v svoji strastnosti, da mora vsak takoj sprejeti polovico njegovega stališča, nad tem pa pozablja na argumente, ki bi jih moral Iznašati proti svojim nasprotnikom. Prisostvoval sem v Rotondi brezkončnim diskusijam o tej zadevi; nestrankarski facit je bil ta, da od vseh Bćraudovih obtožb drži le ena: da so Gide In njegovi prijatelji strašno dolgočasni... Toda: ali ni to čisto subjektivna sodba? Da-li govori res ta argument proti umetniški vrednosti njihovih del, kar je pri kritiki vendar najbolj važno? Prav je Imel Paul Souday, ko je pripomnil, da je znameniti kritik Faguet imenoval vsega Flauberta, razen »Madame Bovary«, dolgočasnega, medtem pa so se drugi, prvovrstni ljudje, jedva načitali zanimive lektire, kakor je »Bouvart in Pć-cuchet« ali pa »Skušnjave svetega Antona«. Bnmettićre je Izjavil, da je »Chartreuse de Parme« naravnost nečitljiv. Taine je čital to delo vsako leto vsaj enkrat. Drug primer: Pierre Be-nolt, najboljši francoski romansijer zadnjega decenija, je v očeh publike silno interesanten avtor, kar zadostuje, da se izdajajo ogromne naklade »Atlantide«. Vendar pa je malo velikih in genijalnih ljudi, ki ne morejo nobene knjige tega avtorja mode prečitati do konca. Stvar leži pač globlje: Doba izza leta 1830., ko je Victor Hugo vzdignil svojo zastavo romantike proti hladnemu klasicizmu, se dozdevno zopet ponavlja. Simptoni so isti, okolnosti pa brez dvoma zelo različne. Radi tega se mi dozdeva Beraudova borba in njegovih prijateljev nekako donkihotska. Počakajmo: bodočnost bo prinesla še več. Dr. A. P. Reforma francoske srednje šole. (Dekret 3. maja 1923J 3, maja se je sestal francoski ministrski svet v Elizeju, vladni palači predsednika republike v Parizu, in pri tej seji je g. Lćon Bćrard, minister prosvete, predložil predsedniku Millerandu v podpis svoj projekt dekreta reorganizacije srednješolskega pouka. Po podpisu je vsa vlada s predsednikom vred prisrčno čestitala g. ministru Bćrardju. Ta dekret, ki stopi v jeseni v veljavo, Je tolike važnosti za vsakega, ki se peča s srednješolskimi razmerami, pa tudi za širje občinstvo, da ga priobčujemo v celoti. Dekret je izvanredno kratek, a uprav francosko jasc\ 'n se glasi: Prvi del Člen p, vi. — Srednješolski pouk sestoji iz enotnega študija, ki traja sedem let in sledi ljudskošolskemu pouku, člen 2. — Učni načrt je za vse učence prvih štirih let enak. Neodvisno od drugih skupnih predmetov je latinščina obligatna skozi vsa ta štiri leta, grščina pa v tretjem in četrtem letu. člen 3. — V 5. in 6. razredu učenci lahko volijo med klasičnim in modernim poukom. Pri klasičnem pouku se nadaljuje latinščina kot obligatni predmet in grščina kot fakultativna. Učenci, ki se uče grščine, imajo pri maturi posebne olajšave, ki jih bo določil tozadevni dekret. Za one, ki se ne uče tega klasičnega jezika, so grške ure razdeljene med materinščino in živi jezik. Pri modernem pouku je latinščina in grščina nadomeščena z bolj poglobljenim študijem materinščine in drugega živega jezika. Člen 4. — Od prvega do Šestega razreda so učni načrti in urniki za znanosti (naravosl. vode, zemljepis ito-bode. Ta napredek se mora vršiti ne z mičevanlem, ampak s tolmačenjem. — Tolmačenje predpostavlja tradicijo, ki jo razlagamo, in svobodo, ki razlaga... Naj dragi izbiralo med njima, jaz pa potr ebnjem obeh. Kako naj bi mi ne bili dragi? Tradicija, to je moja mati, svoboda um pa jaz. Michetet, 1841 Naši kritiki. »Qoaspöd uredniki V »Jutru« sem bral oni dan o raznih mulatskih ekstazah. Imitacijah v žanru s pomočjo Asircev In dalje je dotični kritik definiral portret tako, da ga sploh ni definiral, ampak je peljal svolo priiateiiico »pred tivolski baiar, kjer je neld gospod suvaj s palico v vodo med tam zbrane ribice itd. Istočasno so v »Narodu« peli slavo neke vrste porabnl umetnosti ter filozotirail o brzdanih, napol nebrzdanih tn na tri četrt brzdanih občutkih. Skratka, ubral sem |o pod Tivoli In padel kakor bomba v Dolinarjev atelje. »Prijateljstvo gori prijateljstvo doli, dragi Lojze, toda, če ne boš kol miru dal s tem...« Razbujen sem mu prevrnil stojalo, fn še mehak Ilovnat portret na njem se le zakotalil na tla In se tam razlezel v testo. »Samo to ml povej, kakšnega zlodeja da sl razstavil, da je taka reč v časnikih!« Ubogi umetnik ml je pri vsem, kar mu je r etega, prisegel, da bi bil rajši vse svoje reči pometal v tivolski hajar, kakor pa razstavil. če bi bil vedel, da bo »tak hudič ra-tal« Iz tega. In pa, če je tu sploh kdo kaj kriv, more biti to edino le Bucik. Divjal sem po kavarnah In nekje trčil v Bucika. »Gospod, ali se vam ne smililo fludje, da ste jim skuhali s svolo razstavo vse to, kar morajo sedaj za drag denar požirati v časnikih?« »Jaz sem vendar razstavil samo zato, da bi kal prodal in bogme nisem računal na tak efekti« » Kdo pa le potem kriv. da smo brali v »Jutru« poglavje o mulatskih ekstazah, da so tam definirali...« »Prisežem vam. da nisem kriv, da ml dela dotični gospod tako nezaslišano krivi-j co s tem, da ml javno podtika genij, ki ga bogme nikoli nisem Imel, nimam In nočem I Imeti MJLsU tem, da J« dr. Veka mol orila- teli, no. pa me ]e nalepem razkričal za genija!« Veka sem dobil v kavarni; ravno ie čftal »Krvavega kardinala«. Imel ie sijajno zlikane hlače In je izpod ščipalnika tupatara vrgel oči na ženske nogavice pod sosednjo mizo. »Gospod, zakaj spravljate ubogega Bucika v obup z javnim natolcevanjem, da je geni)?« »Ja, veste, ljubi gospod,« je rekel veka, »kaj veste vi, kaj je kritika In kaj ve Bucik, kaj je genij? Predvsem ml morate potrditi, da ima res zlikane hlače, da vsak dan stoji pred pošto in čita mol uvodni članek v »Jutru«, ki ga noben povprečnlk ne čita. Prosim vas, poglejte dalje, kako genialno ie naslikal žanr obraza gospe B., pri čemer ni pozabil naslikati tudi njene rame, ki Je vendar Integralen del njenega telesa. In da ie odprl gospe A. na sliki usta, a? Kdo naj bi bil sicer duhal, da Ima ta gospa tudi zobe? In končno so delali v pastelskem žanru samo veliki geniji, Rodin, Muther tn Kondakov, za Merežkovskega ne vem. ker še nisem videl njegovih stvari. Očetovsko me ie potrepljal po rami tn me odpustil. Ginien sem bil nad toliko ljubeznijo za umetnost, a sem se napoti! iskat še »Narodovega« kritika, da mi kaj pove porabnl umetnosti Dobil sem ga v gledišču, kjer le slikal porabne kulise in nalival olje v svoje luči. »Kaj mislite vi o umetnosti, gospod arhitekt, inžener, profesor in doktor?« »Die Künstler sind ein notwendiges Gesinde!,« torei je tudi umetnost samo po-rabna, kakor ie uporaben lonec ali pljuvalnik — o, lonec v svoji porabnl lepoti! Sicer umetnost ni moia stroka, zakaj iaz sem arhitekt. Vendar pa, če vas stvar zanima, vam posedim knjigo »Wie werde ich intelligent?« iz katere črpam citate, kadar iih rabim. Tam najdete vse, od kozmetike In hlpnotlzma do umetnosti. Več kakor o umetnosti vam lahko povem o gledišču, ler sem slučajno tudi inžener. Lani sem naprlmor losceniral Hamleta * rdečimi la zelenimi lučmi In to tako porabno, da so zagrebški listi en teden prekmalu prinesli pohvalo, ki sem jim ]o bU poslal, zakaj ti zlodeii v Ljubljani so premiero preložili Sicer pa ste gotovo videli lani v dram! »Liubezen« v drugem dejanju, ko ie v odločilnem trenutku posvetila Iz viška mraka doli na posteljo rdeča luč, veste, tudi ta luč je bilo moja Ideja. Katero lepšo lastnost naj luč sicer Ima kakor to, da porabno sveti tja, kjer je tema?« Enkrat sem šel v gledišče gledat njegove porabne luči Tam sem videl »Idiota«, dramatiziranega za kabaret In bome — tudi porabnih kulis je bilo nekaj zraven. Razljučen sem šel kupit »Narod«, da pogledam, kaj poreko k temu dramski kritiki. Neki dobromisleč svetnik je napisal namesto kritike pretresljiv roman o vlogi naprsnika In manšet v gledališču In o razmerju svojega fraka do slovenske gledališčne umetnosti še posebej, o »Idiotu« je dostojno molčal. Prosim vas, ali naj se nekdo, ki Je svetnik, spušča v take postranske malenkosti? In še duhovit svetnik povrhul... Pa to so samo marnje. Gotovo je, da je ta gospod »Narodov« kritik In da je Istotako duhovit, kakor to zahteva »Narodov« stil in nič manj. V operi sem nekoč videl prelepo mlado Katrico, ki le bila v svojih gestah in kretnjah občinstvu, v kolikor je bilo iz Šiške, tako zelo všeč, da je jokalo. Drugi gospodje kritiki so io sicer grdo nahrulili, češ da bo operno publiko preveč razvadila in razsentl-mentalizirala, samo eden jo je pohvalil. Ta je tudi svetnik, ima tudi dostojne naprs-nike, njegova glavna prednost pred drugimi pa je, da ne zanemarja časovnih določil in da začne vsako kritiko z »Ko sem bil še jaz...«, ali »Ko sem še jaz dajal snov...« ali »Ko sem se šetal je prišla k meni gospodična« itd. Z umetnostjo vzame stvar prav na kratko. Mlmičen talent plesalke ceni po obsegu njenih meč, petje opernega Pev(;a taksira po tem, kolikor so mu rekil, da J« pevec star, zmožnosti igralcev v drami P* presoja po uilh vlasuliah. Orkestra #rtoc>' PriBoga „juls-amlgm gg. S5 s «in® 2®. mala 1923. •““TlWMni ——i———w——■■mmurn—r * ’ ..— . ■■ ■. i — .—.|..|-1 -nnrarrinn im «nn n« i f nat „■ ~ Pregled mednarodnega denarnega trga. Koncem aprila je vzbudilo pozornost nazadovanje skoro vseh valut na mednarodnih denarnih tržiščih. Prvo mesto je seveda pri tem nazadovanju zavzemala nemška marka, ki je najbolj padla. Izvzete pa niso bile niti močne valute, kakor angleška, švicarska, norveška, danska itd. Ameriški dolar je stalno stabilen. Važnost te valute je razvidna iz ameriške zunanje trgovine, kajti izvoz iz Amerike je znašal leta 1922 celih 54 odstotkov več, kakor v letu 1913, uvoz zlata v Ameriko je znašal lansko leto štirikrat toliko, kakor leta 1913 ter je znašal približno 23 milijonov dolarjev mesečno. Zato se ni čuditi, če postaja new-yorško tržišče vsak dan važnejše. Angleški funt ie nekoliko nazadoval, na kar so vplivali politični dogodki zadnjih dni, predvsem angleški ultimatum Rusiji in pa težkoče v Turčiji Še boli kakor angleški luni je nazadoval švicarski frank. To nazadovanje je jasno zrcalo gospodarske krize v Švid Štiri leta že trpi Švica na tej krizi vendar ni vplivalo to na njeno valuto. Ker pa je ta tako visoka, ker je porabila Nemčija svoje franke za nabavo premoga na Angleškem in ker je vrgla Avstrija vsled mednarodnega posojila svoje tezavrirane švicarske franke na trg, je to pritisnilo tečaj švicarske valute. Poleg tega je na padec švicarskega franka močno vplivala trajno rastoča pasivnost švicarske trgovinske bilance, kajti v Švico ni prihajalo skoro nič več eksprotnih valut Francoski frank je radi okupacije Poruhrja močno nazadovah Spočetka tudi vladna akcija tega ni mogla preprečiti, kasneje pa je sklenil francoski finančni minister z angleško banko zelo ugoden dogovor glede 55 milijonov funtov v francoskih zakladnicah, ki jih ima v shrambi angleška banka. Ta dogovor je francoskemu franku pomagal na noge, tako da je bilo 50 odstotkov nazadovanje franka, ki ga je povzročila okupacija Poruhrja, paralizirano. Tesna zveza in interesna skupnost Francije z Belgijo je povzročila, da je vzporedno s francoskim frankom po-r as tel tudi belgijski Irank. Nasprotno pa je nazadovala nemška marka prav občutno. Udarec, ki ga ji je podala špekulacija pred kratkem, še ni prebolen. V prvi polovici maja je marka zopet padla na eno šestino vrednosti, ki jo je imela pred zasedbo Poruhrja. Holandski goldinar je kazal v zadnjih niesecih veliko stabilnost Veliko povpraševanje po njem sredi februarja v Berlinu je povzročilo, da je deviza Amsterdam precej narastla, vendar je Potem nazadovala na svoje prejšnje sta-Bšče, kjer se drži tudi še sedaj. Švedska krona je sicer dobro stabilizirana, vendar se opaža tendenca Porasta, v glavnem radi izdatnega lesnega izvoza v Ameriko In pa radi naraščajočega izvoza rud od zasedbe Boruhrja sem. Sicer je švedska krona 2ačctkom februarja v New Yorku nekoliko padla, koncem februarja in za-Čntkom maja pa se je zopet dvignila, ^siravno prvotna višina še ni do-Sežena. Norveška valuta je v zadnjem času Prav občutno padla. V glavnem sta to Povzročila poloma dveh velikih norveških bank in pa trajna gospodarska kriza. Brezposelnost je na Norveškem zelo velika, trgovinska bilanca stalno pasivna, kar ne more biti dolgo brez vpliva na valuto. Valute Finske in ostalih ruskih nasledstvenih držav so stalno rastle, kajti izvoz iz teh držav se vedno, veča, poleg tega so v živahnih trgovskih od-nošajih s sovjetsko Rusijo. Sedaj so te valute močno stabilizirane, predvsem Finska, čemur je tudi mnogo pripomogla stroga deflacijska politika finske narodne banke. Vrednost ruskega rublja vsled na-raščujoče in stopnjevane inflacije stalno pada. To je popolnoma naravno, kajti obtok bankovcev na ruskem je narastel od meseca marca 1923 do maja 19p3 od 3,022.283,180.000 rubljev Iz leta 1923 na 6,070.000,000.000 rubljev, oziroma na toliko milijonov rubljev iz leta 1921, kolikor značljo gorenje številke, ker je milijon rubljev iz leta 1921 en rubelj iz leta 1923. V zadnjih dneh je rubelj malenkostno zrastel, ker je bila radi prejšnjega silnega nazadovanja ponudba tujih deviz prav ogromna. Valuti na španskem in Portugalskem sta precej stabilni. Le španska pezeta je počenši z januarjem lahno nazadovala. Italijanska lira je bila z okupacijo Poruhrja močno prizadeta ter je precej nazadovala. Tekom aprila pa se je zopet popravila ter stabilizirala. V zadnjem času kaže lira zopet nekako oslab-Ijenje, katero zna Mussolinijeva nasilna politika še izdatno povečati Grška drahma si je od svojega nedavnega padca precej odpomogla, tako, da bi se že skoro smelo govoriti o njeni delni stabilizaciji Na Grškem vladajo še vedno stroge odredbe glede poslovanja z devizami in valutami ter se še vedno določajo uradni prisilni tečaji Kljub temu pa je ostala drahma v zadnjem času precej mirna ter je pričela celo kazati znake izboljšanja. Istotako je sedaj stabiliziran turški funt Koncem 1922 in začetkom 1923 se je pričel izboljševati ter je dosegel sedanji položaj, na katerem se drži še precej stalno. Zelo ugodno je vplivala na bolgarski lev končna ureditev bolgarskih reparacij, ki so se znižale od 2250 milijonov zlatih frankov na 550 milijonov. Že ko so bila pogajanja še v teku, se je pričel lev dvigati, kar se je še stopnjevalo, ko so bila pogajanja zaključena, kajti gospodarsko življenje na Bolgarskem se je sedaj znova poživilo. Lev se je izboljšal na vseh inozemskih denarnih tržiščih ter je upati da sedaj vsled definitivne ureditve reparacijskega vpraša-šanja in pa vsled agrikulturnega značaja Bolgarije ne bo več padel, vsaj v taki meri ne, kakor je bilo to še pred nedavnim. O našem dinarju smo že mnogo pisali Energična finančna politika finančnega ministra dr. Stojadinoviča je pripomogla k stabilizaciji dinarja. Nadaljna posledica te politike je bil porast dinarja na inozemskih denarnih tržiščih in pa nazadovanje tujih deviz in valut v domovini. Radi sedanjih političnih razmer je inozemstvo sicer še precej nezaupljivo glede bodočnosti dinarja, vendar se bo kmalu imelo priliko uveritl da sme politiki radikalne stranke brezpogojno zaupati kar more dinar še bolj dvigniti Češkoslovaška krona se ima zahvaliti za svoj položaj energični in dosledni deflacijski politiki pokojnega finančnega ministra dr. Rašina. Ker je deflacija povzročila zlasti med industrijo občutno krizo, je postal sedanji finančni minister inženjer Berka v izvajanju deflacijske politike nekolilco počasnejši. 1 Madžarska krona je padla tako nizko, da pravzaprav nima skoro nobene vrednosti več. Če pa je ta njen sedanji položaj najnižji ali pa če bo padala še bolj, je odvisno od rešitve madžarskega reparacijskega vprašanja. Rešitev tega vprašanja bo imela za madžarsko krono vsaj približno enak učinek kakršnega je imela rešitev reparacijskega vprašanja na bolgarski lev. Poljska marka stalno nazaduje ter še vedno ni dosegla svojega najnižjega položaja. Deloma je to padanje zavrl poljski finančni minister s svojim dogovorom s francijo, po katerem bosta obe državi v slučajih prehudega nazadovanja tečaja poljske marke intervenirali zlasti na nemških in švicarskih denarnih tržiščih. Vendar tudi te Intervencije ne bodo v stanu, trajno in popolno preprečiti padanje poljske marke. Predpogoj ustaljenja poljske marke je predvsem štedenje, ki ga bo morala Poljska uvesti v največii meri. Romunski lej se je po hudih katastrofah v zadnjih dneh nekako ustalil. Mogoče, da je uplivala na to ustaljenje nova devizna naredba, verjetno pa to ni ker so se slične devizne naredbe še povsod zelo slabo obnesle. Avstrijska krona je najstabilnejša valuta med vsemi slabimi valutami Njena stabilnost je v zadnjem polletju celo čvrstejša, kakor ona večina dobrih valut. S tem, da so avstrijci stabilizirali krono, so izvršili velik del svojega gospodarskega ozdravljenja, kar priča tudi zaupanje inozemstva v bodočnost avstrijskega gospodarstva, ki ga je inozemstvo pokazalo ob priliki pogajat”' za mednarodno posojilo Avstriji Češka zunanja trgovina z Avstrijo. Dolgo časa je brl izvoz iz Češkoslovaške v Avstrijo na prvem mestu. Sedaj pa je stopila Avstrija na drugo mesto ter prepustila svoje prejšnje mesto Nemčiji. Izvoz iz Češkoslovaške v Avstrijo je znašal v milijonih čsl. ki on: leta 1920 9678, leta 1921 7885 in v prvi polovici leta 1922 2356. Vrednost izvoza je torej padla skoro za eno tretjino. Sicer je v postavkah iz leta 1920 in 1921 precejšen odstotek blaga, ki pravzaprav ne pomenja uvoza iz Češkoslovaške v Avstrijo, temveč je le tranzitno blago, ki je šlo preko Avstrije v ostale podonavske države, ponajveč na Madžarsko. češkoslovaški uvoz iz Avstrije je bil vedno manjši nego izvoz tjakaj. Leta 1920 je znašal 3042 milijonov čsl. kron, leta 1921 9183 In prvo polletje 1922 samo 605 milijonov čsl. kron. Uvoz je torej nazadoval na eno petino do januarja 1923. Od tedaj pa se je pričel zopet dvigati Velika razlika med uvozom Iz Češkoslovaške in izvozom tjakaj se poravnava dosedaj iz prodaje vrednostnih papirjev. Mogoče je, da ta vir sčasoma usahne, in tedaj bo morala Avstrija pač poiskati kak drug vir, da si pribavi plačilna sredstva za Mago, uvoženo Iz Češkoslovaške, brez katerega Avstrija ne more izhajati. vMi"?! I* mara' ker ga v operi moti, da ne vsph n!a- V ostalem Ima doma seznam ta hu Ä k1 Beethovna zato ne ceni, ker več. tar°hberalec, kar on ie pol leta ni SenrV!eraCllenalšeeez iargonf'pa v to svrno. JrO možnosti dodala 7atn evo- Hm kritikam tudi besednjake Naorimiv ■Opoldanski topli Sale,, ,3“'ga ^ «hem gozdu sredi ilrne pokrajine z modrimi gorami v dahnem ozadju ni dosti preklan bil« kar se pravi v slovenščini- Virv 11,16 niso piano Igrale. « Potem so tu še literarni kritiki, ki ho-n,10 biti prav posebna pasma. Se nobeneea ?£em zalotil, ki bi bil kaj povedal o lite! kov,*' *e vsak ie zmerjal vejice in se obre-elnv , °b značaje, kakor če bi na razstavi izrnic raztrgal portret neke gledališke bi r-* 2at0> ker igra v operi Katro. Naj liter.,, dvigovali plesnjivo karijolo naše d,:., ure. kjer danes otroci za denar pro-Piatnol Od povsod, Iz vsake besede «rU . kritikov se tl blešči nasproti z zlato «mrlolo obžarjeni JAZ človeka, ki ie krl-«*0 napisal. Jaz, ki sem. Od stvarjenja tlkn„ p.a ,a? da,nes 5e nihče ljubljanskih kri-ki °X.nl,tIako dobro zadel kakor Nietzsche, m poje himno subjektivnemu mnenju: Adventavit asinus, puleher et iortlsslmus. - da on misM o^umefnosfrl!! Jfk?piča’ kai ie dal tako promnten ohA1‘ mis,ite- da ml kritik? Kaj še! »P2enšes^esVe0tr ,kfk?r kak diram, pa še danes ne vem icai ilet i ° ^u* v moje največje začudenje. cÜ k’r ®.rekeI zabavlja. Oj, ta ljubi Jakopič, ki ni t ne vedati kaj da je umetnost, kar ve vsak P£* žener, Jurist in svetnik, ki se z nio šp Li' nikoli v ilvUenju ni pečali Ficlanucuf1* Mark Twain: Vdovln protest. Eden najžalostnejših dogodkov, kar sem jih bil izvedel (je pripovedoval bančni uradnik), se je izvršil med vojno v CorningtL Dan Murjsky je bil vstopil kot prostovoljec in se je zelo hrabro boril, Vojaki so ga imeli radi in ko je zbog neke rane tako oslabel, da ni več mogel nositi puške, so se zbrali in ga Izvolili za jestvinarja. Pri tem poslu si je mogel prihraniti nekaj denarja in ga od časa do časa pošiljal svoji ženi da bi ga zanj naložila v banki. Ta žena je bila perica in likarica in je zbog težkih izkušenj dobro vedela, kako treba paziti na par grošev, katere človek trudoma devije na stran. Zapravila ni niti vinarja. Ravno nasprotno: čim je rastel njen bančni konto, tem boli ie bila skopa. Srce je revico bolelo. če je morala izdati le najmanjši denar, zakaj že dvakrat je v svojem, težkem delu posvečenem življenju poskusila, kaj se pravi lačen, zmrznjen, bolan, brez Prijatelja in brez dolarjev životariti na tem varljivem svetu, in strašno se Je poslej bala, da bi se taki žalostni časi spet ne povrnili. Zgodilo pa se je, da je Dan umrl, in njegovi tovariši-vojaki so, da bi iz- ; kazali njegovi vdovi spoštovanje in ji j obenem izrazili sočutje, telegrafirali gospel Murphy, in jo še vprašali ali naj umrlega soproga balzamirajo in pošljejo domov. Reveže «o namreč običajno kar zagrebli in šele naknadno sporočili svojcem njihovo smrt — Gospa Murphy je menila, da bo balzamiranje pokojnega moža stalo kvečjemu dva do tri dolarje In je zato brzojavno odgovorila: »Da«. Vojaki so torej storili tako, kot so bili sporočili in potem poslali vdovi račun za balzamiranje. Kriknila je, da je njen glas presunil srca 'vseh navzočih, in dejala: »Pet in sedemdeset dolarjev za Danovo truplo, bog Jih kaznuj! Alt so mislili galjoti, da si hočem urediti muzej, ko so me pahnili v take ogromne stroške!« Bančni uradnik je menil, da nobeno oko v Irši ni ostalo suho — P. K—n. Ljubka beseda. Lord Bristol jako ljubi svojo hčer Georgino. Nekoč smo šli v hudem mrazu iz gledališča; vojvoda Laval mn je dejal: »Mylord, volčji mraz je, zakaj nimate zimske suknje?* »O«, je odgovoril oziraje se na svojo hčerko, »ona ima svoj kožuh; in kadar le nje) gorko, mene ne zebe/* (To besedo je bila dolgo pred angleškim pa-vanom izrekla že francoska mamica, gospa de Sčvigni...) Amčlie Cyvoct-Lenormaud. Montesqlea se v svojih Perzijskih pismih na vse kriplje in protege prizadeva, da bi ponižal pesnike; hotel Je prevrniti prestol, kamor je čutU, da m more sestL VottaJara, »768, Zanimivosti. „KEadivo čarovnic“. Pred menoj na mizi ležijo trije stari v usnje vezani zvezki. Robovi platnic so oguljeni, vogali obtolčeni, listi prepereli ter na straneh deloma popisani z opazkami neznanega inkvizitorja minolosti. Knjige izpuhtevajo omamljiv vonj nepoznanega izvira. Že davno sem želel videti najgrozovi-tejSe delo, kar jih je čitalo človeštvo od Outenberga do današnjega dneva. Sedaj leži po posredovanju prijatelja biblioiila pred menoj. To delo. ki je Izšlo v Strasburgu leta 1487. je »Malleus malificarum« ali po naše »Kladvo čarovnic«, sestavljeno v slabi latinščini od dominikancev Henrika Instl-toriusa in Jakoba Sprengerja. »Kladvo čarovnic« je kazensko - pravni kodeks k buli papeža Inocencija VIII. »Summis desideran-tes« z dne .5. decembra 1484., s katero je sankcijonlral čarovniške procese. Povzročilo je nečloveška mučenja in smrt več ljudem, kakor pa jo ie povzročila mlnola svetovna vojna. Razlika je le ta, da so pod »Kladvom« umirale večinoma osebe ženskega spola, ne možje. Groza, odvratnost In srd preletavajo človeka, čltajočega te neizmerne blaznosti praznoverja, lopovščine ta krvoločnosti ml-nolostL Vprašanje je, če sta pisatelja sploh bila normalna človeka, če nista bila perverzna blazneža, obsedena od hudiča, s katerim sta operirala na vse strani. Z največjim cinizmom razmotrlvata najdelikal-neiše zadeve. S satansko naslado pojasnjujeta spolno občevanje med ženskami in hudiči kako je to razmerje možno dognati, kako je čarovnico mučiti, da prizna očitano dejanje. Gorje ženski ki ni bila tercijalka, še stokrat večje gorje, če je na telesu nosila kakšen prirojeni znak ali je posedovala svojstva sedanjih spiritlstičnih in hipnotičnih medijev. Mučili so jo na natezalnici s španskimi čevlji in palčnimi vijaki; žgali so jo z bakljami, ščipall z razbeljenimi kleščami in Ji zabijali žebllčke za nohte. Mučenja, kakoršnlh ni poznalo prvo krščanstvo, so bila na dnevnem redu. Ženske, ki niso priznale očitanega dejanja, so umirale na natezalnicah, dočim so druge izročali plamtečim grmadam. Smrt je sledila vsaki obtožbi Kdor je pričal čarovnicam v korist, je bil sam osumljen pakta s hudičem. Kdor je dvomil o resničnosti in pravičnosti »Kladva«, Je zapadel smrti, kakor da Je zanikoval Boga. Možje sedanje ruske črezvičajke so angeljl v primeri z možmi, katere Je rodilo delo irue-: novanlh dveh dominikancev. Po pokrajinah rimskokatoliškega sveta srednje Evrope, je smrad po sežganem mesu polnil ozračje. Posamezni deli človeških trupe! so gnili In ležali po holmih tujine in naše ožje domovine. Pri nas v Sloveniji je >Kladvo« najbolj pelo po Štajerskem In Notranjskem. Vsaj glede teh dveh pokrajin je ohranjeno največ podatkov o čarovniških procesih. V okolici Cerknice Je bilo takorekoč vsako žensko bitje čarovnica, so pa, »Gott se! dank«, da se izrazim z Valvazorjem, vsa sežgali Resnici na ljubo treba pristaviti, da je bil Valvazor nasproten čarovniškim procesom, toda bal se je Inkvizicije. »Kladvo« pa ni ubijalo samo čarovnic, marveč tudi njih svojce. Trgali so Žene od mož, otroke od roditeljev in brate od sester. Mimo grmad, na katerih so gorele matere, so s šibami tirali otroke v pusto tujino, prepuščajoč jih zli usodi Označevali so jih za hudičevo seme, katero sme pogaziti vsak, ki se mu to poljubi Veliko gorja je šlo tiste čase po deželah ta je kričalo k nebu po osveti. Razni pisatelji minolosti ta sedanjosti so hoteli ta madež človeštva omiliti toda niso mogli. Edino opravičenje bi bila okolnost, da so v tistih časih živele tudi take »čarovnice«, ki so s svojimi dejanji zaslužile smrt Res je, da so nekatere bile zastrupljevalke, da so nekatere morile otroke ter da so nekatere tudi na druge načine povzročale zlo, vendar Je bilo število pravih zločink v primeri s številom žrtev zelo neznatno. Sai so tudi danes detomorilka, a sodišča radi tega ne zapirajo vseh žensk, ki so naprimer brez otrok. Ravno tako Jih ne mučijo na natezalnicah, da Iz njih prisilijo priznanja dejstev, katerih niso zakrivile. »Kladvo čarovnic« Je ta ostane največja sramota človeštva. • — Nov svetnik. Francija, oziroma bolje rečeno Bretanja časti vse polno domačih svetnikov, o katerih se nam niti ne sanja. Dne 9. maja t L pa sta se ra) ta koledar povečala za enega blaženca, očeta Mihela Garikojca (Garrlcoits), ki Je bil Francoz in Bask. Ustanovil je bil kongregacijo očetov presv. Jez. srca v Belhara-mu. Bazilika sv. Petra v Rimu je bila pri tem obredu tako okrašena kakor ob nedavni reatifikaciji sestre Tereze. Navzočih je bilo 8 kardinalov ta gospa Lebedais, ki Ji je pater Garikojc izprosil čudež. — Imenitna reklama. Ondan si je mlad Amerikanec najel v zračnem pristanu (Ačro-port) v Bourgetu pri Parizu aeroplan, da bi spuščaj na pariške ulice take letake. »Amerikanec, ki je prvič v Parizu, želi prihodnji torek obedovati z najbolj zanimivim anarhistom glavnega mesta; v sredo z gojencem glasbene visoke šole; v četrtek z glediško glumačico; v petek z osebo, ki se namerava usmrtiti; v soboto s kakim plemičem«. Potem sledi naslov amerlkan-ske posredovalnice ter ime izvirnega potnika: Llonel P. Torakta. — Papež Julij III. se je ob hudi vročini šetal po dvorišču v sami srajci Z njim se je sprehajalo nekoliko kardinalov takisto »kčbastih«, kakor se govori po Dolenjskem ob notranjski meji... Kar se oglasi sveti oče: »Kaj menite: ko bt takole samosrajčnl odšli na rimske ulicel Vidite, gospodje sto-žernlkl za vse spoštovanje, ki nam ga daje svet, smo dolžni hvalo samo našim haljami« — Kralj v zraku. Ne mislite na tistega, ki ga Župančič ogovarja: »prijatelj moj, tl kondor, solncu brat«, niti na o:’a ne na Jastreba. Gre namreč za Alberta I., belgijskega kralja, ki so ga doslej klicali kralja kavalirja in ga bodo poslej nazivali kralja krmarja. Vladarji se spuščajo redko v vzduh. Ondan pa je belgijski vladalec letal z novim strojem, namenjenim za učence prlvćd-nlke. To je menda prva kronana glava, ki je sfrčala tako visoka _ Skromna obleka. V Ameriki se javlja struja, ki zahteva, naj se dekleta skrom-do oblačijo. Shcen pokret se je pokazal pri nas l 18S9. In sicer je minister prosvete odredil naj hodijo učenke višje ženske šole v razred enostavno napravljene radi tega, da se pri siromašnih sošolkah ne bi vzbudila zavist ta da bi deklice bolj pazile na notranjo«!, na pa samo na vnanjščino. Šah. Rešitev šahovske kurijozitete v n3»le!]-ski štev. „Jutranjih Novosti“ (sestavil 5. Logd); Crni kralj mora stati na h,: nato potegne beli: 1.) d, — d„ Kh5; 2) Ddk d,, Kh, — g4, 3.) es — e4 šah - mat! Rešitev končnice v nedeljski štev. „Jutranjih Novosti“ (sestavil B. Horwitz); Beli: Kb5, Dh,; B.; b, in e8; Črni Ka8, Db* Sg„; B.: as, e,j Beli na potezi dobi sledeče: Dh, — e4 D 2.) 5’ 5.1 V 7. ) 8. ) 9.) io.: n 12. : 13. ) 14. ) De4 — Df, -Df, -De, — Dg, — Dg. — Dg, — Da, — Dh, — Dh, — Da, - «h L f. f, a» g« g, Si a. h, h, B. aa šah-matl Db, Ka, Kb, Db, Db, Ka, Kb, Db, Db, Ka, b. Db, Ka, br b. a. & b. B, b. b.' a, b. N Šahovska končnica (sestavil fl. Troitzky). Beli: Kc4; Sf„ Lh4; Črni: Kcjj B.; a,, a4, b,; Beli na potezi dobi igro. (Rešitev In imena rešilcev prihodnjič). Končnica (sestavila W. in M. Platoff): Beli: Kh,, Ig,. Lc,, B.: c,, e,; Črni: Kb,, B.: h,, f„ g,. Beli na potezi dobi igra Obe končnici sta sila zanimivi ter nudita tudi boljšemu šahistu obilo šahovske zanimivosti. Dva oreha — s precej trdo lupino! Šahovska tropotezka: (sestavil mojster Ljublj. šah. kluba g. fllekslj Jerošov): Bell: Ka„ To, Lfa,; B.: d„ e*; Črni: Ka,, Lfb,, B.: d,, e,; Beli (na potezi) postavi črnega s tretjo potezo mati (Rešitev prihodnjič). * Odkod izvira pleša? Dosedaj se še ni posrečilo najti zanesljivega sredstva proti Izpadanju las, kljub temu, da obljubljajo številni zdravniki po raznih časopisih celega sveta popolnoma zanesljiva sredstva. Mogoče je, da je glavni vzrok neuspeha vseh zdravnikov ta, ker ni še do danes ugotovljeno, za kaj postane pravzaprav človek plešast. Nekt angleški zdravnik je sedaj postavil teorijo, da povzroča iz-padanje las posebni bacil. Ta mikrob se zarije v korenino lasu in povzroči, da las najprej osivi, nato pa Izpade. Vendar pa se ni posrečilo kemikom najti sredstvo, ki bi ta mikrob ugonobilo. Zaenkrat je še najboljše sredstvo, ki vsaj kolikortoliko ovira izpadanje las, da se umije zvečer glava z navadnim belim marselllsklm milom. Milo se mora posušiti na glavi ta ga je treba izprati šele drugi dan zjutraj z gorko vodo. Zadostuje, da se to napravi 4 do Škrat na leto. * Zanimiva tožba za ločitev zakona. Je sicer angleška, je pa vendarle možna. Neki Anglež je vložil tožbo proti svoji ženi za ločitev zakona. Pripomniti moramo, da je njegova žena umrla že pred nekaj leti. To~: da soprog je zvedel šele po njeni smrti da je imela ljubavno razmerje z nekim bogatim someščanom. Sodniki so stali pred težkim problemom, ali je ločitev zakona po smrti enega zakonca dopustna. Tožitelj je imel v rokah mnoge dokaze o ženini nezvestobi Skliceval se je tudi, da trpi njegov ugled ta da zahteva od še živečega zapeljivca odškodnino. Po dolgotrajnih razpravah so sodniki razsodili, da je ločitev že faktično Izvršena ta da Ima vsled tega razsodba samo ugotovitveni smisel, da pa je zapeljivec dolžan plačati zahtevano od-, škodnino. Ce je bila s tem rešena njegov» časi ne vemo. Poročila pravijo sama da je iz revnega delavca postal bogataš. ■ * It ptičjega sveta. Kar se tiče čistote, moramo priznati, da so ptiči najbolj občut-Ijlrl Celo največji plebejec med njimi — vrabec — se vsak dan skrbno umije. Nato zleti na brzojavni drog poleg ceste In se sotačl ter odstranjuje blato. Ljubezen do snage Imajo vsi krilatci, začenši od ponosnega orla do zadnje sove. Angleška pisateljica Pltt pripoveduje, da je nekdaj imela sovo, ki se je poleti kopala dvakrat na dan In sicer je Imela precej čudne zahteve. Če je našla v korltcu umazano vodo, je zmajala z glavo In pričela godrnjati ter je čakala tako dolgo, da so ji nalili sveže. Na-' dalje opisuje miss boj med dvemi vranami ki ste stanovali v skupni kletki. Hitrejša je ob določeni url skočila v koritce in se pričela kopati To pa ni bilo po godu njeni sostanovalki, ki Jo je prijela s kljunom za rep ta jo vlekla Iz vode. Tovarišica se je morala umakniti ta ko ste bili obe mokri ste se lepo stegnili na solnce. Posebno mnogo da na kopanje sokol za lov, ki si hoče na ta način zbrati novih moči. Tudi žuželke zelo pazijo na snago. Tako lahko opazuješ ose in čebele, kako si snažijo ob mlaki svoje nožice. Končno zadostuje, da pogledaš muho, kako si s sprednjima nogama snaži krila. Pisateljica končuje, da te ži-' vali prekašajo v snagi človeka, prekašajo Ca pa tudi v nečlmernostl * Najsrečnejši človek na sveto. Italijanski listi poročajo o sledečem slučaju, ki se je pripetil v mestu Reggio Emilia: taj-1 nik sekcije maksimalistov, neki Tagliarinl je naenkrat zapustil svojo hišo ter šel na cesto. Oblečen le bil v samo nočno srajco ta je venomer klical, da mora čakati na Don Sturza, ki ga povede v Rim, kjer bo izvoljen za papeža. Prepeval je cerkvene pes-’ ml ta pripovedoval zbrani masi da je najsrečnejši človek na svetu, ker bo drugi dan postal kralj vseh duhovnikov. Blaznega »papeža« so odvedli v tamošnjo umobolnico. * Zvonenje pri zopetni poroki Ameriški duhovniki so se precej časa protivili' zahtevi pobožnih ameriških zakonov, ki so. zahtevali tudi pri ponovni poroki slavnost-: no zvonjenje. Boj je bil na obeh straneh, oster in je obstojala nevarnost, da se ne1 bi zakonci izneverili cerkvenim predpisom ta se poročali pri civilnih oblastih., Končno so se hvala Bogu zedinili v to, da bodo zvonovi tudi pri takih porokah zvonili ali mnogo tišje ta zamolklo. To naj Izraža, da se je cerkev sicer uklonila, da pa takih zakonov vendar ne odobrava. Am®-1 rikancl so pa res »orsnet« prebrisani — Nov signal. Po križiščih velikih buljvardov so te dni postavili svetilnike, ki bodo ustavljali vozila. To znamenilo sa goni z elektriko, je 4 m visoko ta Ima ob-; liko avtomobilskega svetilnika. Na eni plati nosi rdeče steklo, na drugi pa belo šipa na kateri se Sit« v rdečih črkah: »Halte« (»toi). Priloga „Jutranlim Nowostlin" it. 95 z dne 20. mala 1923. ------ ......... f Drobtine. * Človekoljubni Amerikanci. Ka!i.ur itlnasod. prednjačijo Amerikanci tudi v izvrševanju smrtnii» obsodb. Na smrt obsojenim skušalo na vse mogoče načine abla-fžitl njihov žalostni položaj. Predvsem pa fse trudijo, da čimbolj olajšajo smrtno 'trpljenje. V New Yorku se obsojenci posa-fđijo na električen stol, kjer jih ubije električni tok, da sami ne vedo kdaj. Novejši 'jposkusi s slično usmrtitvijo psov pa so do-:Jkazali, da je te vrste smrt le navidezna in $e taki mrlič! pokopljejo živi. Razen tega kxi obsojenec v pričakovanju zadnje ure. 'Država Newrada je radi tega uvedla usmrtitev s strupenimi plini, ki so se izkazali v vojski za izborno sredstvo. Obsojenca zaprejo v posebno celico In kadar on niti najmanj ne misli na smrt, spustijo v celico '»trupene pline, ki obsojenca takoj zadušijo. * Žrtve zveri v Indiji. Indijska vlada je Izdelala statistiko vseh onih nesrečnežev, $t so zgubili svoje Življenje vsled napada kaznih zveri Y celoti je znašalo število ponesrečencev v prejšnjem letu 25.460. Naj-jvečjl del je zgubil svoje življenje vsled za-ktrupljenja po kačah. Tigri so raztrgal! j|Q4b oseb, volkovi 277, leopardi, panterji in druge zverine pa W3. Razen ljudi so zveri raztrgale tudi 83.000 drugih živali. Ubitih je bilo v pretečenem leta 14.938 zveri, med temi 4413 leopardov, 2237 volkov, 1850 medvedov, 1331 tigrov, 707 hijen itd. V zadnjem času so pričeli Indijci uporabljati leoparde za lov, kakor so se v srednjem veku uporabljali za lov us. ptiče sokoli * fiannibalov portret. Pri izkopavanju stare Kartage, je naletel groi Bryon na razne spomenike iz dobe procvita tega nekdaj bogatega mesta. Poročila pravijo, da je do sedaj največ vredna slika, velikega vojskovodje Hannibala, pred katerim so se nekdaj tresli rimski očetje. Pravijo, da je to prvi autentični portret Hannibala. Zaprašeni arheologi bodo zopet imeli priliko izkoristiti svoje arheološko znanje. * Najstarejša bolnica na svetu. V Londonu obstaja velika bolnica, ki proslavlja letos svojo 800 letnico. To je stara bolnica sv. Bartoiomeja, ki je bila zgrajena leta i J123. Mnogoštevilne generacije ranjencev so prešle skozi njo. Prvi ranjenci, ki so bili sprejeti v to bolnico, so bili invalidi iz bitke pri Hastinxu, v kateri le Anglija podlegla Viljemu Zmagovalcu. Za njimi so prišli številni ranjenci iz raznih vojn, v katere je bila zapletena angleška država. Dolgo vrsto tet teh nesrečnežev so zaključili invalidi iz svetovne vojne. Bolnica je bila popravljena trikrat, vendar pa je ostal stari sv. Bartolomej v svoji prvotni obliki. V bolnici še danes hranijo železo, ki so ga za Welingtona uporabljali kot sredstva za lečenje ran. — Kuril britof. Amerikance iz Kalifornije, Warren Q. Noggla, ne more prestati brez kokoši. Pojč namreč največ jajec na svetu. Po trideset in enega spravi pri vsakem obedu pod rebra! Seveda bi jih bil Kostrjev Lam Gudzak ali Rabelaisov Pan-tagruel pojedel še več, ali to le v svojem času, kajti danes so predraga (v Franciji po 80 stotink). — Zdravnikom, ki asm nalagajo dleto. V Londonu le umrla Angležinja v častiti starosti 107 let. Rodila se je 3. februarja 1816. Ob zadnjem rojstnem dnevu je povabila ožje znance na čajanko, kjer je razodela gostom skrivnost, po kateri je mogla živeti toliko časa. »Vselej sem jedla, kar mi je ugajalo, ne glede na to, kaj bi sv mi utegnilo zbog tega pripetiti.« Kako pa s pijačo? Ali se sme piti kar se človeku ljubi in godi? Da. če je le dobra! Nog je «mrl zalo star. TUE MEIS CI©, LJUBLJANA. . TiSLEf. ST. 268 EVT. GRAPiSfe 'S®* Sdsapirograph role« S Schai Pisalni stroji itd. Mehanična delavnica fpopravljalnica) LJUBLJANA Setenburgova ulica 6/1. L. BARAGA. 'd_____________________ r C .......... Janez Nadloga?; Andrej Ternonc, relifefnu karikatura iz nsimiloatl* (Nadaljevanje.) »Ako vara je prav,« mi je Šepetala prav na uka, »vam dam nekaj, kar vas reši vseli težav.« »Daj,« sem jeknil. Polona se je zvila v klopcič in nekaj kakor taneb je streslo ji telo. »O, gosod moj lepi, tako brez vsega to ne gre. jVendar, ker ste prijatelj sina mojega, bi vam pomagala za štiri groše.« Imel sem osem grošev, ki sem jih hranil že •dve leti. Moj dobri stric, gospod Anton iz Cerknice, so mi jih dali, ko so me prišli obiskat v kolegij. Častiti očetje so jih prav ljubeznivo pogostili tisti dan. Ko sva se potlej poslovila, so rekli stric, gospod Anton: »Na, spravi tole! Denar je isicer strup za mlado dušo, vendar sem samo dobro slišal praviti o tebi in upam, da znal boš obrniti jdar telesu v prid in v blagor svoje duše.« Zdaj naj hU kar polovico premoženja dal Poloni? »Iz tele moke ne bo kruha,« sem ji dejal »Saj feš, da sem le revež.« »Potem opravite sami, gospod,« se je hotela ženska izmuzniti od mene, toda v tistem trenotku sem jo že držal za roko in nevidna sija mi je zaklepala prste. »Tako na kratko me pa ne odpraviš, tl vražje gerne,* sem siknil in z drugo roko hotel prijeti jgtarko za vrat. »Povem, da sl čarovnica, haha.« '»—■ «■■■■Ml—M,. ....... » ......... ... ’ »Moj sin, brat Deodat, je otrok kneza Auers-berga,« je zajecljala starka. »Fante, pomisli, kaj počenjaš!« Hipoma me je prešinil strah po vseh kosteh in brez moči so mi omahnile roke, »Nikar ml ne zameri,* sem hotel brž pogladiti e lepo besedo. »Ljubezen ml je zmedla pamet. Pomagaj mi, rad dam ti groš.« »Tako, gospod, je laglje govoriti. Ta mladina! Kar vas je učenih, imenitnih in gosposkih, bi vedno radi z glavo skozi zid. Dva groša dajte mi, gospod, pa sva domenjena.« I Medtem, ko sem premišljeval, kaj naj storim, je ženska šepetaje piavila mi zgodbo svojega življenja. V razburjenosti svoji sem jo poslušal le napol, predramil sem se pravzaprav šele tedaj, ko je dejala, da si z denarjem človek lahko preskrbi celo nebesa. »Tedaj dva groša,« sem E prekinil ploho besedi. »Dva, da, gospod! Po mestu straža je kriče naznanjala enajsto uro, sem od Ljubljanice se ml je zdelo, da čujem vesla. Jz megle včasih je zategnil pes, nekje na gradu se je oglasila sova in hušknila neslišno Skozi mesečino, znanilka smrti in gorja v nočni tišini. S tresočo roko sem izročil ženski novce, Id jih je hlastno spravila in skrila v cunje. Potem je privlekla na dan škatljico. »S temle mazilom se namažite, gospod, po ledjih, pod pazduho, za tihtikom, po sencih in na srčni strani In recite zraven le, da ste pripravljeni. Po zemlji, po vodi in po zraku vam bo odprta vama pot.« Groza me je obhajala, ko sem spravil starkin dar, vendar nisem Imel toliko moči, da bi bil pobegnil. »Zdi se mi, da je čas,« je šepnila nato starka in prisluhnila. Na vrtu, onkraj lesene ograje pred nama je rahlo zašumelo. »To je ona,« mi je dahnila starka. »Magdalena?« »Pst.« je ostro položila prst na usta in trikrat zaporedoma zacvilila ko sova, kadar sredi teme zavoha plen. V srce me je zazeblo ob teh klicih, onstran ograje pa je lahno, prav lahno potrkalo tedaj. Starka m! je namignila in kakor v sanjah sem plazil se za njo k ograji Prihulila se je tako, da brez težav sem stopil nanjo, a za plačilo sem na drugi strani zagledal Magdaleno, ki mi je roke prožila nasproti. Ko sem skočil na tla in hotel krikniti v brezmejni sreči ml je z dlanjo zaprla usta, jaz pa s poljubom pil sem vonj deviške njene roke. »Gospod, ne hrupa,« me je poščegetal njen topli dihljaj na uho. Narahlo, trepetaje sem stopal za njo po vrtu, brez misli in brez volje, poln sladkega drhtenja, ki ga povzročala je v meni bližina njenega telesa. Varno me je pripeljala skozi mala vrata v temno vežo, kjer je postala, prisluhnila za hip, potem pa mi odmrla vrata v tesno sobo, kjer izpred slike svete Magdalene je sevala slabotna le-ščerba. Edino okno je bilo skrbno zagrajeno, nad posteljo molčalo je razpelo, krog njega pa po steni viselo je vsepolno drobnarij, krščanskih znamenj, ki so mi pričala, da lahko brez nevarnosti za svojo dušo se pomudim pri lepi Magdaleni Ko sem spö-znal, da sem na varnem, me je spet stresel mraz, kar je seveda brž opazila previdna deklica. »Ste dolgo čakali?« »Ob tej lepoti, kaj so ure,« sem hotel takoj pokazati besede svoje moč. Videl sem, da se je Magdalena nasmehnila. »Vam je povedala natanko vse Polona?« »Povedala mi je, da hrepenenje nevredno moje našlo milost v vaši je lepoti.« »Kako lepo besedo vežete z besedo!« »Kadar prisije solnce, rože zadehte.« »Besede vaše, gospod, mi mamijo srce.« »Nebo se mi odpira, Magdalena.« Ob takih razgovorih sem kmalu pozabil na ves svet. Magdalena pa mi je jela pripovedovati, kako se ji je vnelo srce, ko me je streči videla nekoč pri sveti maši »Ne smeš me soditi, ne misliti hudo o meni,* mi je šepetala s sladkim svojim glasom. »Nebroj noči minilo je brez spanja. Jokala sem, prosila svojo sem patrono. naj me varuje in s svetom pride mi v tej stiski na pomoč. Potem sem šla k redovnikom in sem v izpovedi razkrila svoje boli. Dejala sem: Častiti oče, kako premagam naj ljubezni greh?« »A on?« »Njemu je šlo na smeh. Dejal je: Ljuba -moja, ljubezen je sam Bog na zemljo dal. Iz žene se rodji je božji Sin, iz žene vrsta mučenikov in svetnikov, iz žene smo rojeni vsi na svetu. Zato ne boj se, kogar Bog ti pošlje!« (Dalje prih.) , Amateuri. Dunaj: S, K. Primorje v ponedeljek 21. f. m. ob 17. uri na Dunajski cesti. MU OGLASI: Cena oglasom do 20 besed Din S*—: vsaka nadaUna beseda 25 para. z davitlno vred. m®® □ QB opremljeno s dvema posteljama •II prazno, po možnosti a posebnim vhodom in souporabo kopalnice, ližem za tako) ali • 1. junijem. Dr Katlčii, sanitetni žel, zdravstveni odsek. kakega sluge v banki ati kaj primernega iščem Zmožen sem slovenskega, srbo • hrvaškega, nemškega, italijanskega In nekoliko romunskega jezika. Službo lahko nastopim takoj. Naslov v upravi Usta polteno In skromno, ki zna kuhati In v redu pospravljati boljše aoba, ter razume tudi opravljati vsa domača dela, med drugim pranje in likanje, SPREJME TAKOJ MAJHNA RODBINA 8 oseb, mati in sin. Plača 700 kron poleg dobre prehrane in lepega ravnanja. — Ponudbe nas Josip BALL, Karlovac, Ju-pslavija. enonadstropna s vrtom v sredini trga s staro vpeljano trgovino in Inventarjem, se proda Trgovina In stanovanje se odstopi takoj. Cena ugodna. Naslov v Opravi Usta, u srostl do 38 L z zadostno razbo, dobi službo. Kje, i uprava Usta Psi. IMi! 3Iia s dvemi stanovanji, sad-tfm In zelenjadnim vrtom, odtaljena 5 m od kolodvora Bled, »e radi selitve ugodno proda, ’oizve se pri lastniku Ivan ’retnar, čevljar, Bled II. ŠL 88. Melovano seüo Oče sa takojšnjo vselitev mlad, soliden železo, uradnik. Cenj ponudbe pod „Takoj“, na upravo Usta Plazil, la morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in Žime in morske trave, modroce na peresih Specfjelna tvrdka za Izdelovanje klubgamitur — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki 1 — Zahtevajte oferte in cenike! za kose, prave italijanske, ne-presegljive v dobroti, modro aaileo, rafijsko Mije, morsko travo za modroce v vsaki množini priporoča Sever & Komp., Ljubljana. VVoHova ul. 12 s trgovsko naobrazbo poznavajoč vse vrste knjigovodstva, želi primerno mesto, tudi kot tajnik ali blagajnik pri kakem večjem podjetju. Cenj. ponudbe pod „Priden in točen" na upravo lista angleške provenijence, 98-99%, brezkonkurenčne kakovosti in po zmernih cenah ima v zalogi zastopnik družbe Vol. Jurman Celje, Breg 25. Slovenija. 23 01311(8 se priporoča gostilna pri Težaku, nasl. L Vidmar, Sv, Jakoba trg, nasproti cerkve — ima 0 vrst raznih najboljših vin, piva, vermut In Izborno kuhinjo. Vino dalmatinsko čnez ulico 28’— K, doleneo beli 32’— K. Vsak petek — sveže ribe. Sprejme se še nekaj abonentov na hrano za Din 15— dnevno. Zlij! za wM S vrtom v bližini mesta se proda. Ceni. dopisi pod „Ugod-no“ na upravo lista. _ lilo Oslo dobro ohranjeno, predvojno blago se po ugodni ceni proda. Poizve se T upravi Usta. Mm iü lilij ali bank kupim. Dopisi pod „Kulantno“ na upravo lista. 11 ntni in na dobri vodi se išče v n: ;e z nekoliko zemlje aii pa s kako malo hišo, pripravno za trgovino na prometnem kraju na štajerskem. Ivan Ivanuša na Lešnici 0 p. Otmož. Ve! spoli op se proda po nizki ceni, Henrik Bitenc, Vižmarje 77. Mi se več dobro ohranjenih j moških oblek, klobukov in čevljev po zmerni ceni. Istotam se proda tudi en umivalnik. Dvorni trg št 1/IInadstr.levood 10—I4ure. Twio. dobro vpeljano z mešanim blagom in opremo v sredini mesta Maribora — pozneje tudi stanovanje — se proda. Dopisi pod „Eksistenca“, na podružnico .Jutranje Novosti", Maribor, M pieieii vešč špecerijske, galanterijske in manufakturne stroke želi službe. Gre tudi kot potnik. Ponudbe na upravo Usta pod „Agilen“. bi se rad poročil * gospodično V starosti 30 — 35 let, lahko je tudi vdova. Ponudbo naj se pošljejo na upravo Usta pod „Ženitev“ Ve! emeli i so radi odpotovanja ceno proda. Naslov v upravi lista. * VRSTNI KROC13ICMA: fcEZa*CA SPECIJALITETE NOVOSTI J’COREC 6?U&ft3ANA BILAČA U-KRED-BK-, P©Mšfvo. Spalne in jedilne sobe kuhinjske oprave, stalno v zalogi. — Ogleda se lahko vsaki dan. — Za blago jamčimo. — Prevzemamo vsa mizarska dela. Erman & Arhar. mizarstvo Št Vid nad Ljubljano. Svarilo. S tem Izjavljam, da nisem plačnik za svojega sina Ivana Starina in svarim vsakega, da mu na moje ime ničesar ne da ni ne upa. Glince, dne 5./V. 1923 Ivan Starin, mesar. KOK« NAJBOLJŠA nudi zmts§ Underwood i pisalni stro] zastopstvo ssa Slovenijo Franc Bar, LjuMJana, Cankarjevo nabrežje 5, tel. 40« GRADBENO PODJETJE ING. DUICIČ IN DRUG UU&L3ANA, Bohoričeva uL 20. fP’ T O V O JR N g O-TE C N E RABLJENE J*GOREC LJUBLJANA eUACA L3*KRED‘6* ■nneiiiiB „M03MSR“ Kreditna is statirna zadruga Marbor, Rotovški trg štev. 1 rabi stavbišča, stavbni materijal in stavbne delavce za Maribor, Celje, Ljubljana. . 0. BERN9T0VIC rasa* MESTNI TEQ 5 Narejene obleke za moške I za ženske za otroke Kožu-foovfne Trikotaža GUMENE PETE in GUMENE POTPLATI «eneje la trajat j e se kakor usaene! Najbošj© varstvo proti vlagi i ntrasal Oglašujte v „Jutranjih Novostih“ To le znak za „Komet“-tekoče čistilo za parkete in linolej. Otročje-lahko delo. Učinek velikanski Najcenejše sredstvo. Zahtevajte brezplačno brošuro pri Komet-tvornica, Celje, — Odda se zastopstvo u večja mesta. Velika zaloga klobukov Sn slamnikov se debi pri Franc Cerar dražba z o. z. tüYHniä v Mi pulta iosials. Prevzamejo se tudi stari iđ^ buki in slamniki v popravil®1 pri Kovačevič i Tri'»*' v Ljubljani, Prešernova ul. " Sprejemanje v s redit' ZalOffa v Celja, Gospo»#1 T»l$eR Stfetv M+tlKO ItroÄ* jhkTJ?^ 9.C0A3C