Načelna izhodišča o vlogi mentorja 1. Biti mora sposoben, da sprej-me vse tlsto, kar drugi pri-spevajo k skupinskemu živ- ljenju. toda vselej mora biti on tisti, ki ima skupinsko si-tuacijo v celoO pred očmi in jo akceptira, ki skupino po-sredno vodi ali formalne vod je poučuje, kako naj vodijo. 2. Sposobnost postavljanja psi-hosocialne diagnoze in z lju-dmi bodisi posamezno ali v skupini pravilno ravnatl. 3. Mora se vživeti v te ali one razprave. sposoben delati z nijmi da doume kako se kon-flikt razvlja, kako se pojav-ljajo v skupmi napetosti ln kako je moS te probleme obvladati. 4 Mentor naj ne opravlja sam kakega posebnega dela v klu-bu. Njegova naloga je, da na podlagi svojega znanja pod-pira druge pri vodstvu skupi-ne. Pokazati je potrebno dru-gim, kako je treba pomagati tistim, ki so pomoči potrebni. 5. Ugotoviti mora, kje in pri kateri nalogi bi se dale po-samezne sposobnosti mlade-ga človeka najbolj uspešno izkoristdti. Svetovata in uspo sabljati vodstvo, da bi spre-videli svoje lastne vrline in slabosti ter krepiti samoza-upanje. 6. Imeti mora izobrazbo, kl bi mu omogočila aktivno spre-mljanje življenja v klubu po eni strand in po drugi, da bo sposoben z zbranimi inlorma-cijami uveljaviti najustreznej-So obliko dela (pedagog, so-cialni delavec, psiholog, skrat- ka tisti, ki mu profesional-nost omogoča ta nivo sode- lovanja). 7. Mentor kot osebnost bd mo-ral imeti največjo mero tole-rantnosti in vse sposobnosti komuniciranja. Mentor bo tu pa tam ugoto-vil, da skupina na njegovo vlo-go povsem drugače gleda, kot jo on upa in želi odigrati. Mo goče je npr., da ga skupina vidi kot nekakšnega strokovnega iz-vedenca. Zato mora kasneje pri-pravita skupino do tega, da ga vidi v vlogi, katero hoče od-igrati, biti mora namreč člo-vek, ki skuša skupino usposo-biti ter ji pomagati, da tudi sama razvija sposobnosti in jo spodbuja s tem, da izkustva, ki jih člani skupine prispevajo, tudi uporabi tako, da v bodoče pri formulaciji neke skupneza-misli ali odločitve bolj aktivno sodelujejo. Klub ni ekskluzivna in vase zaprta skupnost. In ker bi rao-ral biti izrazito dinamična tvor-ba, ki je v nenehnem spremd-njanju, se kaže potreba po s(> delavcih, ki bi bili sposobni obvladati dinamiko medseboj-nih odnosov znotraj mladinske-ga kluba. Ne da se ta sposob-nost kaže v nasilnem vdiranju v vsebino in program, ampak kot izrazna dopolnitev intere-sov članov kluba. Ob zahtevi po takih kadrih pa ne gre več sa-mo za navdušence in tiste, ki sodelujejo in delajo v klubu, kadar imajo čas (čeprav so zelo potrebni in nujni), ampak za profesionalno usposobljene ka-dre, ki jim osnovno znanje, pri. dobljeno med študijem, omogo-ča ta nivo sodelovanja. • Vloga mentorja v specifičnih situacijah ne glede na aktiv-nost, vzdušje in strukturo član-stva je na podlagi zbranega ma-teriala težko jasneje opredeliti. Z upoštevanjem nekaterih uve-ljavljenih misli v klubski aktiv-nostd in v vlogi mentorja v teh in ob teh aktivnostih je smi-selno ponovlti naslednje. Klubska dejavnost, program oziroma rast in razvoj kluba do ustrezne kvalitetne stopnje se odvija več ali manj po lo-gičnem zaporedju. V zafietni fazi so v klubu organizirane aktivnosti, ki za-dovoljujejo osnovne in najbolj neposredne interese obiskoval-cev. Vsaka udeležba obiskoval-ca v eni izmed dejavnosti pred. stavlja na tej stopnjd že cilj. V tej fazi je važno, da obi-skovalca atmosfera prevzame, naredi naj prijeten vtis, in da ga motivira. Ta faza bi lahko glede na zadovoljevanje ele-mentamih psihosocialnih po-treb obiskovalcev imenovaline-posredna, elementarna ali osnovna f aza. V naslednji stopnji je aktiv-nost program kluba organizi-rana na način in po vsebini, kl je na nivoju dejanskih spo-sobnosti obiskovalcev. Na tej fazi se formirajo konstantne grupe in jedra okoli konkretnlh dejavnosti. V tem primeru so cilji dosegljivi z intenzivno in Casovno daljšo prisotnostjo obi-skovalcev pri programiranju in delu v klubu. Gre že za kreati-ven odnos za ustvarjanje spe-cifične klubske atmosfere ipd V tretji fazi, ki je najvišja in končna posledica so program izi oblike dejavnosti na nivoju, ki bogati obiskovalce, terja od njih samostojno delovno prisotnost, prevzemanje določenih funkcij in utrjevanje specifičnega vzdu-šja, M ga ustvarjajo s svojo kreativno prisotnostjo- Mentor bi se moral s svojim konceptom dela prilagoditi tem razvojnim fazam in značilno-stim, ki jih pogojuje lokalna skupnost, kjer klub deluje. Ce predvidevamo, da so omenjene faze tipične za klube, bi vlogo mentorja glede na posamezne stopnje opredelili takole: V prvi fazi ugotavlja psdho-socialne potrebe obiskovalcev in išfte ustrezne izrazne oblike za uresničitev in zadovoljeva-nje potreb in zahtev obisko-valcev. V tej fazi se mentor povezuje in kontaktira tudi šir-še izven klubskega prostora z različndmi nivoji, organl, orga-nizacijami in posamezniki. V drugi fazi uveljavlja ustrez. ne izrazne oblike za zadovolje-vanje potreb obiskovalcev in pripravlja atmosfero za aktiv-no participacijo članov v pr<> gramu. Vloga mentorja v tej lazi se osredotoči predvsem na formiranje utreznih grup, na porazdelitev funkcij In zago-tovitev statusa posameznemu obiskovalcu, pripomore k obu-janju občutka pripadnosti, ki dobiva svoj razpon in smisel v prvi fazi, posebej dela s pod-grupami itd. V tretji fazi se vključuje men-tor v aktivnost kluba bolj ali manj kot enakopraven član. ker predvidevamo, da so na tej stopnji že izoblikovani trdni de-mokratični odnosi, ki ustvaria-jo vzdušje sairioiniciative in aktivne participacije v progra-mu in vodenjU določenih aktiv-nosti Na t«j stopnji prihaja funk.cija mentorja toliko bolj do izraza pr Bizrabljanju« tre-tje taze za obviadanje prve in druge, z nanoHicm, da se zago-tovi oitrejši prehod iz faze v i&zz Ta shema nikakor ne more biti dokončna pomeni ie pri-bližne orientacije, ker vse te piedpostavke niso preverjene in so le boli plod diskusije kot pa dejansko stanie