Poštnina plačana v gotovini. Posamezna številka 1.25 Din. GLASILO SOCIALISTIČNE STRANKE JUGOSLAVIJE. Uredništvo je ▼ Mariboru, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se ne sprejemajo. Uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22. Ljubljana VII, Zadružni dom. Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za državo SHS znaša mesečno 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Din. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane 1.— Din. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda 1.— Din. V oglasnem delu stane pe-titna enostolpna vrsta 1.50 D. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacije se ne frankirajo. Štev. 71. Sreda 5. septembra 1928. Odbit napad na osemurnik. Generalni štrajk ljubljanskega delav — Ogromen protestni shod Ljubljana, 3. sept. 1928. Danes je ljubljansko delavstvo pokazalo, da ima zavest in voljo čuvati svoje svetinje. Kako pa tudi ne, ko so pa ljubljanski kapitalisti vseh vrst in strank, računajoč na notranjo razkrojenost proletariata, organizirali centralni juriš na baš največjo svetinjo delavskega razreda, na osemurnik. Podjetniške organizacije so že pretekli teden napovedale, da bodo v znak protesta Proti uvedbi nove odredbe o zapiranju .in odpiranju trgovin in obratov, uprizorile Podjetniški štrajk s tem. da bi bile vse trgovine in obrati zaprti v pondeljek med U. in 12. uro. Ob istem času bi se pa imel vršiti podjetniški manifestacijski shod z glavno nalogo: zahtevati podaljšanje delovnega časa. Vodstvo naše naj višje pokrajinske strokovne instance, Strokovna komisija za Slovenijo, je za vse te nakane v pravem času zvedela in je organizirala Protiakcijo, ki je na čast ljubljanskega delavstva izborno uspela. Proti podjetniškemu štrajku, ki bi se imel začeti ob 11. uri, ie proklamirala Strokovna komisija že za 10. uro generalno stavko v vseh ljubljanskih obratih, stavkajoče delavce pa pozvala na velik protestni shod v Mestni dom, za katerega glavnega referenta je določila našega socialističnega poslanca Petejana. Kakor na migljaj so zatulile ob 10. uri sirene po ljubljanskih obratih in iz temnih in zaprašenih delavnic in tovarn so se začele vsipati na ulico ogromne mase ljubljanskega proletarijata, ki je v skupinah prihajal v Mestni dom. Posebno disciplinirane so se izkazali kovinarji strojnih t.o-varen, ki so v zaključenih odredih z vojaškim korakom prikorakali na določen Um prostor. Kmalu po 10. uri se je začela dvorana Mestnega doma polniti in jasno je postalo, da bo za vse udeležence mnogo in mnogo premajhna. Kljub temu, da so bili zabasani vsi kotički, da so zasedli ljudje ves oder in stali celo po oknih, Velik del demonstrantov ni mogel v dvorano in se je moral zadovoljiti s prostorom na koridorju, stopnicah in celo dvorišču. Ker je bila policija zelo tankovestna, se kljub intervenciji vodstva ni posrečilo izposlovati dovoljenja, da bi se vršil shod na trgu pred Mestnim domom. Kmalu po pol 11. uri je v imenu Strokovne komisije otvoril shod sodr. Jjirij Stanko, ki je uvodoma navedel namen shoda ter pozval navzoče k največji disciplini. Nato je podal besedo poslancu sodrugu Petejanu, ki je v temeljito naštudiranem referatu obširno pojasnil današnje stanje Socialne zakonodaje, pred vsem gledanje Pridobitnih krogov na osemurnik. Njegove [jrastične ugotovitve, v kaki zmoti se nagajajo oni podjetniški krogi, ki mislijo, da "odo s podaljšanjem delavnega časa rešili gospodarsko krizo, so izzvale po dvorani “urna in frenetična odobravanja. Zlasti z velikim razumevanjem so sledili poslujoči onemu delu Petejanovega govora, *ier je prikazoval osemurnik kot kulturno Jadevo širokih plasti prebivalstva. Kaj nam koristi, če so izšli iz našega naroda veliki Nsatelji in pesniki kakor Cankar, Prešern jn Zupančič, če pa široke mase delavnega ljudstva nimajo niti sredstev niti časa, da j-ajemajo iz njih svoje duševne hrane. Kaj potem objokovali nazadovanje opere, stva. — Nad 5000 delavcev v štrajku. in poulična demonstracija. drame in druge lepe umetnosti, če 90 odstotkov tega naroda do teh umetnin sploh nima dostopa. Tudi brezposelnost nosi pečat uprav zgodovinske nesposobnosti naših vladajočih krogov, ki so razvili fiska-lizem do največje popolnosti in mislijo, da so s to državniško modrostjo rešili vse probleme. Obrtniki in trgovci, ki mislijo, da je v podaljšanju osemurnika njihov spas, naj bi tu sem obrnili svojo pozornost. Ogromne mase delavnega ljudstva so gospodarsko izčrpane in si ne morejo omisliti niti dovolj hrane, še manj obutve, kaj še nabave pohištva itd. V tem je centralni problem slabih obrtniških zaslužkov, ker je kupna moč konzumentov do kraja izčrpana. In naša država, 80 odstotkov agrarna, ima opravka s problemi brezposelnosti sorazmeroma več kakor industrijsko pre-obljudena Nemčija in Italija. Po burnem odobravanju na ta Petejanov govor je dobil besedo zastopnik Zveze privatnih nameščencev Jugoslavije sodr. Jamnik, ki je v lepih primerih obdeloval problem sodelovanja ročnih in duševnih delavcev in prikazoval, kako zaostala je v tem pogledu še večina inteligence, ki se še sedaj po 2000 letih drži starega rimskega gesla: sovraštvo do mase! Og. Juvan in Kravos sta se nadalje javila k besedi in izrazila v imenu Narodno socialnega delavstva in nameščencev solidarnost v tej akciji. Sodrug France Svetek je izjavil po nalogu delavskih zadružnih organizacij njihovo solidarnost z zahtevami po osemurnem delavniku. Ljubljansko delavstvo je baš o priliki te akcije najlažje spoznalo, kje ima nabavljati svoje živjjen-ske potrebščine, ali pri tistih trgovcih, ki so avant-garda v boju za podaljšanje- delavnega časa, ali pri konzumnih zadrugah, ki so delavska ustanova in ki podpirajo delavce z vsemi razpoložljivimi sredstvi v njihovem boju za zboljšanje delavnega in gospodarskega položaja. Po shodu se je spontano razvil ogromen sprevod, ki je živahno kllcajoč osem-urniku korakal po glavnih ljubljanskih ulicah pred palačo velikega, županstva, kjer je nagovoril množico sodrug Štukelj, ki je navajal, da je bil ta protestni obhod potreben, ker so ljubljanski dnevniki navajeni ocenjevati naše prireditve na ta način, da napišejo, če nas je bilo 2000, da nas je bilo 200 in če nas je 5000. bodo pa pisali, da nas je bilo 500. V imenu vseh udeležencev je izjavil, naj vzame veliko županstvo na znanje, da so razredne strokovne organizacije pripravljene braniti osemurnik če treba z najostrejšimi sredstvi, zbrano delavstvo je pa pozval, naj bo vedno tako složno, kakor je pri tej akciji in današnji dan naj bo mejnik vseh razkolov. Po burnem odobravanju, ki ga je žel s. Štukelj za te lepe besede, se je množica v največii disciplini, toda v največji samozavesti, razšla. Tako je minil ta dan in vsi navzoči smo čutili, da je res mejnik in da bodo odslej tudi ljubljanske ulice, ii katerih se ie moral projetarijat po zaslugi raznih razbijačev za šest let umakniti, zopet na razpolago. Akcija je pokazala, da se je nedeljski »Slovenec« prerano veselil delovanja dekalistov, ki so sicer v stanju naše akcije motiti, niso pa v stanju preprečiti konsolidacijo delavskega pokreta, katerega jedro so in ostanejo naše organizacije. Za svobodo in socialne pravice! Ljubljana, 3. septembra. . Spričo kaotičnih gospodarskih in pomičnih razmer v državi je socialistična franka sklicala v soboto, dne 1. septem->ra t. 1. v Ljubljani v Mestni dom javen ^od, na katerem je poroča! narodni polneč s. Petejan. V krasnem referatu je ?• Petejan na dobro obiskanem shodu obesni! razmere v državi ter naglašal, da i)revladuje v državi tendenca reakcije, in stranke, ki so leta in leta obljubovale raj v državi, ščitijo danes le svoje ožje inte-rese. Shod je govornika burno pozdravljal. Po referatu bi bil moral dobiti bese-drugi referent na shodu, toda tista ^.nešna klika ljubljanskih »dekalistov«, ki Mia s pravim treznim delavstvom nika-veze, je pTičela kričati in žvižgati ter „?htevati, da dobi pred določenim govorčkom, s. Likarjem, besedo inž. Gustinčič, ctindvajset ljudi, fantičev, ki še niso [ Rušili delavskega kruha, je bilo nahuj-Ijkanih. da moti socialistični shod in iribo-J ' tistemu Gustinčiču, ki nima na sociali-!*! nem shodu ničesar iskati, iri ki v šestih nesecih kot član takozvane preiskovalne komisije za korupcije niti svojega poročila ni izdelal, pač pa si je dobro zaračunal stroške sa potovanje v Graz, . Naši sodrugi in sodružice so z zaničevanjem motrili početje imenovane klike, ker jih je bilo sram, baviti se s tako neotesano družbo, kar je bilo v tem trenutku pač najbolje in obenem dokaz, da je upoštevanje teh buržujskih agentov provokatorjev med delavstvom nehalo. Ravno neotesani protidelavski nastop ljubljanskih dekalistov je v delavstvu dvignil zavest, dvignil pogum, da je tem agentom pokazati pot k sovražnikom delavstva, kamor spadajo. Kričanje na cesti. S shoda je odšla tolpica po ljubljanskih ulicah naravnost na Turjaški trg, kjer so se zbrali, da proslave svoje delavstvu sovražno dejanje. Med potjo jih je spremljala policija. Sani! so šli v past. Na Turjaškem trgu je policija zaprla vežna vrata, obkolila hišo in potem po vrsti odpeljala ujete dekaliste v zelenem vozu v policijske zapore. Policija po vsej državi neprestano, seveda popolnoma po nepotrebnem, zapira komuniste. In neupravičneo smatra, da so ljubljanski »dekalisti« tudi komuni.sti, kar pa daleč ni res. Dekalisti so s svojim nastopom vedno in povsod še pokazali, da so interes kapitalistov, ker so še vedno vršili med delavstvom razdore in sppre v korist buržuaziji. To niso neosnovane ob-dolžitve, nego je to vidno povsod in bilo vidno tudi na razdiranju našega shoda, fl:i zabranijo kritizirati in razkrinkati kapitaliste. — Ta odredba policijskih oblasti se je izvršila ob tej priliki, kar bi utegnilo zbujati sum, da je policija izvedla aretacije zaraditega, ker so nedostojno nastopili na našem shodu. Aretacije so se pa izvršile le iz prej navedenih razlogov in policija je izrabila priliko, da ji ni bilo treba iskati po mestu posameznih oseb, ki jih je hotela zapreti. Aretacija teh ljudi, ki bi jih lahko vsakdo nagnal z mokro cunjo, ni taka, da bi povečala ugled in resnost državne uprave. Shod socialistične stranke je dokazal, da je ljubljansko delavstvo socialistično in da je z vso svojo resnobo pripravljeno z zaničevanjem prezifati kliko, ki je v teku let več škodovala proletarijatu kakor vsa reakcijonarna buržuazija. Dekalistični kliki delo v korist proletarijata. da je buržuazija dobila v državi tako moč, da izvaja reakcijo in uničuje delavske pridobitve. Sijajna proslava dvajsetletnice obstoja rudarske organizacije v Lešah. V nedeljo dne 19. avgusta t. I. se je vršilj na Lešah redka slavnost naših strokovnih organizacij v Sloveniji, proslava 20Iettiice obstoja strokovne organizacije. Slavnost sama na sebi bi še ne bila toliko pomembna, zaradi svoje 201etnice, zakaj med rudarskimi organizacijami in tudi med drugimi strokami so organizacije s še daljšim obstojem. Ali kar je dalo slavnosti največji sijaj ie to, da so člani te podružnice najbolj vztrajni v svoji razredni zavesti, kar priča to, da je bilo 14 jubilantov odlikovanih z zaslužnim znakom za njihovo nad 20letno zvesto članstvo v podružnici, in da jih je še mnogo, katerim manjka samo še par mesecev ali let do te dobe. Slavnost sama na sebi je izpadla nadvse sijajno in disciplinirano. Kdor je videl impozanten sprevod, ko so šli leški. rudarji z zastavami in mladino na čelu nasproti svojim sotrpinom kovinarjem iz Guštanja, rudarjem iz Crne in Mežice, kateri so bili vsi močno zastopani z del. tel. enotami »Svobode« in 8 pevskim društvom »Svoboda« Guštanj, na Prevalje, kjer so se sodrugi in sodružice pozdravili z »Živeli borci za svobodo, živelo bratstvo in solidarnost, živela proletarska kultura*, ta je mogel priznati, kaj zamore razredno zavedni pro-letarijat mežiške doline. Ta sprevod, kateremu se je pridružilo veliko število proletarskih žen, se je potem v četverostopu pomikal z 8 zastavami iti guštanjsko godbo na čelu na Leše, kjer se je skupno z zastavami vred poklonil pred jubilanti s klicem »Živeli stari borci«. Za tem se je šlo na slavnostni prostor, kjer je imel slavnostni govor sodr. J. Arh, tajnik Z. R. J. iz Zagorja in sodr. I. Tokan,..tajnik Delavske zbornice. Po govorih, katere je vzelo delavstvo z navdušenjem na znanje, se je ob petju »Svobodašev« in ^vokih godbe, pripelo na prsa jubilantov zaslužne znake, ter jih uvedlo na njih slavnostni prostor. Nato se je vršil telovadni nastop tel. enot mežiške doline, kjer je zopet naša proletarska mladina pokazala, da je njena moč in kultura ona, katera mora prej ali slej streti meščansko. Za nastopom se je razvila poljubna prosta zabava. Stari osiveli sodrugi so dejali, da kaj takega Leše še niso videle; da, tudi mlajši pravijo, da kaj takega še niso videli; če $o to sedaj videli, gre pa predvsem čast tem starim borcem, ki niso omagali v svojem prepričanju v asmago proletarijata in se borili kljub vsemu terorju in preganjanju. Ta njih vera mora roditi v nas zaobljubo, da hočemo mi vsi korakati po tej poti, dokler ne zinaga pravica nad krivico. In v tem tiči jedro vse proslave. Starim borcem pa kličemo: Še dolgo let med nami v borbi za svobodo, bratstvo in enakost! Govor sodr. Vandervelde na socialističnem kongresu. Potrebno se nam zdi, da objavimo glavno ^vsebino govora belgijskega delegata Vandervelda. To je potrebno, da dobimo več pregleda nad svetovno politiko soci-jalistične internacijonale. Vandervelde je za Hendersonom izvajal: Naročila mi je belgijska stranka, da Vas srčno pozdravim, in povdarim, kakor Henderson, da je Bruselj že imel čast pred sedemintridesetimi leti pozdraviti kongres internacijonale. Slabotne narodne skupine in stranke iz leta 1891 so skoro vse postale mogočne stranke, ki obsezajo veliko večino delavskega razreda in tupatam zaradi svoje moči ne morejo več ostati v opoziciji, Macdonald. Brauting, Stauning in kakor mnogi drugi so to že poizkusili, iu ravno v trenutku, ko so druge stranke s pre.uidga-njem resnih kriz zopet dobile svobodo, sili nemško socijalnodemokracijo nje sijajna zmaga, da prevzame del odgovornosti državne oblasti in seveda tudi vse nevarnosti, ki so v zvezi s tem. Zakaj ni pač mogoče povedati dovtlj-krat — tisti, ki so poizkusili, vedo najbolje —, da ni nič lahkega ali zavidanja viednega ne za posameznike ne za straake, če niso sami gospodarji oblasti, marveč morajo sodelovati v njih le kot koalicija ali manjšina. Dvojne težkoče imajo: da prvič v vsakdanjem boju za določene cilje ne izgube končnega cilja iz vidika in drugič, da spravijo opravičene nacijonalne zahteve v sklad s splošnimi interesi Evrope in vsega sveta. Toda vseeno, ali smo v opoziciji ali v vladi, naš boj mora ostati vedno isti, boj za popolno uresničenje socijalizma in obenem boj, oster boj za mir. Čudno se morda glasi, da 'govorim v sedanjem trenutku o težkoč-ih boja zn mir. Ali ne nosijo vsi vodilni možje besede miru v ustih? Ali ne zagotavljajo vse vlade pod nepremagljivim pritiskom narodov svojo ljubezen do miru? Ali niso vsi zunanji ministri kandidati za Noblovo nagrado? Kellog jo gotovo dobi prihodnjič. Najbrže se tudi Mussolini zanaša, da j.) nekoč dobi. Ali ne bomo hoteli prisostvovati krasni igri, ko se najvažnejše drž.ive sveta sloves- no zavezujejo, da se ne bodo več posluževale vojne v nacionalni politiki? Vsekakor seveda mislijo gospodje, dru se mora to tako razumeti: Intervencja v Ni-karagui in vojna. Bombardirati Krf, potlačiti revolto v Damasku, izkrcati čete v Šan-tungu, v postaviti zopet »red« v Nankingu — vse to ni vojna! In razen tega je smatral Augten Chamberlein potrebno poudariti, »da imamo države, katerih vlade niso splošno priznane, in druge, ki komaj vzdržujejo red in varnost na svojem ozemlju«. Kljub temu, sva jaz in Henderson mnenja, da slovesni pakt med zmagovalci in premaganci v svetovni vojni, ni nikaka ne-važna zadeva. Pa kako bi šli mimo tega vprašanja, da ne bi dostavili: mir, ki ga mislite vi, in mir, ki ga mislimo mi, ker socijalni mir, o katerem sanjajo kapitalisti, to je, da se ohranijo njih razredni privilegiji, se od socijalnega miru, ki si ga mislijo delavci, razločuje, ker ti hočejo odpraviti te prvilegije. Zakaj naj bi se zmagovalci leta 1918 tudi ne odrekli vojni, ker, če se odrečejo, številnim svojim pogodbenim partnerjem, »zagotove dosedanje stanje« in mirovne pogodbe, ki jim donašajo dobiček, jih varujejo pred napadi! Kar se tiče onih, premaganih, bodo, če se odreko vojni, to storili ne zgolj zato, da bi ustregli zahtevi narodov po miru, če to store, in morda z večjim navdušenjem kakor zmagovalci, tedaj je to zahvaliti pozitivnemu in realističnemu duhu, ki nepretrgoma prevladuje v njihovi politiki od Locarna sem. Odreči se vojni kot pomočku v nacijo-nalni politiki, pomeni zanje, odreči se nečemu, kar je zanje itak za dogledno dobo let izključeno, ne le moralno nego tudi ma-terijalno. Na drugi strani pa pomeni taka pogodba seveda novo okrepitev argumentov v mirovnih dogovorih samih za razoroženje, izpraznenje zasedenih ozemelj in samoodločbo narodov. (Dalje prihodnjič.) pere sam ! Izbrala pravi razumna Mica. ,Mcd vsemi snubci tistega, ki mi je prinesel R A DIO N. On misli na to, da sebi in meni olajša življenje, kot to dela RADION pri perilu. Z RADIONOM ni več mučnega pranja in mencanja, ker pere sam* nine ali še manj, bo to stokrat pritrdil. Vendar dovolj o tem. Železničarji in vse ostalo delavstvo naj o tem razmišlja in mi pove, če nimam prav. Sedaj bi še rad povedal nekaj o drugi strani tega »manifesta« teh »nepomirljivih borcev«. Namreč o nepomirljivi lažnjivosti, ki se jih povsod drži, kjer se jih samo človek prime. Vršila se je konferenca za postavitev skupne liste. Sklep je bil, da se gre skupno na volitve. Kandidatna lista je paritetna. Eden član »Uje-dinjenega Šaveza«, eden »Nezavi-sen« in tako dalje do konca. Torej »Ujedinjeni Savez« je vkljub vsemu, da ima na Hrvaškem in Dalmaciji večino in organizacije ne samo v zagrebški delavnici, nego tudi na progi in pri prometu pristal ne paritetno listo, samo da se oblastna uprava bolniške blagajne zagrebške železniške direkcije sigurno vzame zi rok žolte organizacije in s tem — ker bo Slovenija in Bosna storila isto — pošlje v centralno upravo večino razredno zavednih železničarjev, ki bodo bolniško blagajno reorganizirali in trpinu-železničarju dali »drobtinice«, ki mu bodo v veliko korist in v veliko olajšanje bednega položaja. Nezavisni so to sprejeli. To pa nezavisnim vodjem ni bilo po godu in ker ni izgleda, da bi pri teh volitvah vzeli oblast v svoje roke in izklicali diktaturo nad proletan-jetom, je B. Milutinovič nezavisne železničarje (delavce namreč) ozmerjal in rekel: Ne, v volitve ne gremo! To ni revohicijonarno! V letaku pa je napisal laž, vredno njega kakor je dolg in širok, da se je »Ujedinjeni Savez« poslužil svojih starih razbi-jaških metod in postavil pogoje, katerih ni bilo sploh mogoče sprejeti. Leta 1925 je »Ujedinjeni Savez« izdal proglas, ker ni šel v volitve, da imajo vsi voliti listo nezavisnih. In takrat je »Ujedinjeni Savez« odstopil od lastne liste, ker so nezavisni stavili res nesprejemljive P°' goje, a da ne kvari uspeha, zahteval od svojih članov da volijo nezavisne-Takrat so nezavisni »Učestvuvali j1 ovoj komediji od izbora«, kakor pišejo v manifestu in seveda, ker imajo »veliko« somišljenikov, propadli, letos pa jim je paritetna kandidatna lista nesprejemljiv pogoj. Abstinenca pri volitvah v železniško bolniško blagajno pomeni toliko, kolikor izročiti bolniško blagajn0 »Zvezarjem«. — Morda bodo »nezavisni« tudi pri parlamentarnih volitvah proglasili abstinenco, ker država ni taka, kakor to zahteva proletari-jat. Kdor bi se iz »nezavisnimi« o te® | kregal, ta bi se kregal s svojo lastno pametjo! Železničarji, 9. septembra volite vsi listo »Saveza Železničarjev Jugoslavije«! —dč. Varuje Rumeni in nezavisni pod eno odejo. S kakšnimi uspehi se vračajo krščanski soci-jalisti iz vrst viničarjev. Zadnje čase se gode res velike reči, še celo viničarski red se je izdelal. To je bil naših krščanskih socijalistov velik uspeh. Po celi mariborski okolici so sklicevali shode in sestanke, še celo viničarski tabor je bil sklican v Sv. Petru pri Mariboru. Vabljeni so bili vsi viničarji iz okolice Maribora. Tabora so se pa udeležili večinoma posestki in vinogradniki, samo par viničarjev od iSv. Petra je bilo zraven. Iz drugih sosednih krajev pa ni bilo nikogar, pač pa je bil eden iz Lajteršperga, kateri jim je zelo priljubljen in s katerim tudi računajo. Ljudje so bili vsekakor radovedni, kako izgleda ta novi viničarski red, pa se jim je tako hitro prebral, točka za točko, katerih je kar štiriintrideset, v prid viničarjev se je pa prav malo slišalo iz tega reda. Največ je v prid velegruntarjev. Kakor se sliši, je ta viničarski red še slabši od prejšnjega. Od gnoja ne moremo živeti, katerega bi nam po tem redu največ ostalo. Petijot (prikolo) bomo tudi najprej pili, pač pa nekaj bo za viničarje i* tega novega viničarskega reda, to je, da bo od 1. novembra naprej moral viničar selitev sam plačati. To pa ne bo malenkost. Viničar bo moral zSdnjo svinjo prodat, da bo mogel voznika plačat. Kdor je že zastopa* viničarje, ta se prav malo razume na viničarske razmere v mariborski okolici. Pr* nas nimajo viničarji svojih krav, da bi ga iste selile in vozile iz enega kraja v drugega. Zato pa bo moral viničar od zdaj naprej na kolena in prositi gospodarja, da mu bo zapeljal njegovo opravo. Seveda ta mu bo zaračunal, kolikor bo rabil, da pripelje drugega viničarja. Le tako naprej, pa vam bode »zazvonil zvon in boben zaropotau in viničar bo beračit šou«. Viničarski sitan je res siromašen. Gospodarji, vinogradniki, spoštujejo viničarja le tedaj, kadar se bližajo volitve. Takrat dobi viničar tudi po kak literček vina, no potem, ko je kuglica v gospodarjev] skrinjici, pa pride zopet pikolo (petijot)! To se pravi ljubiti svojega bližnjega! Zatorej viničarji: Svoje pravice boste uveljavili le z združeno močjo. Delavci ste, zatorej ne v vrste buržuazije, ampak v vrste delavstva-Organizirajmo se v pravi delavski strank*, katera je socijalistična strokovna organizacija viničarjev! Ne zglasil bi se, vendar »manifest« ali po domače letak »Sekcije , željezničara SMRT i OJ«, za katerega odgovarja kakor je na letaku za- ! pisano, B. Milutinovič, sekreter Zaveza, Zagreb, Iliča 49, mi je vsilil v roke pero, da povem delavski iavno- I sti kakšno »Nezavisno« nepomirljivo klasno borbo hoče tista grupica okrog Milutinoviča. Volitve v železničarsko bolniško blagajno se vrše te dni. In ta letak nezavisnih, mesto, da bi pozival, da vzamejo železničarji bolniško blagajno v svoje roke in jo urede tako, da bo koristila v polni meri železničarskemu proletarijatu, agitira proti u-deležbi svojih pristašev pri volitvah v bolniško blagajno železničarskega proletarijata. in motivira na zelo smešen način v tem »manifestu« iz-nešeno svoje »revolucijonarno geslo: Ker blagajna ni avtonomna in nima svoje samouprave ter je v rokah železničarske birokracije, ki krvavo zbrano imovino železničarjev razsipava, zato se je naj ne vzame tem birokratom. In ker je 'onemogočeno železničarjem, da sodelujejo in da kontrolirajo delo te bolniške blagajne, naj se ne gre volit, niti svoje liste naj se ne postavi. Ker drugače, če bi šli volit in bi imeli večino, bi sodelovali in kontrolirali. In ker je bolniška blagajna takšna, je sklep nezavisnih (pravilno: odvisnih), da bojkotirajo te volitve, dokler se buržuazija ne spokori in ne izpusti bolniške blagajne iz svojih rok ter je ne preda nezavisnim. Tako zveni ves refren tega ma-> n.festa. Da je tak sklep in naziranje — oprostite — idijotsko spričevalo o razumevanju razrednega boja in ak- Dnevne novice, tivnosti strokovnih .organizacij, ne bom razpravljal. To pač razume vsak d^javec, da se brez boja — pa če tudi volilnega — ne da nič doseči, tudi bolniške blagajne ne. Čakati, da jo bodo naši nasprotniki naredili tako, kakršno hočemo, je otročarija. Milutinovič zahteva od zastopnika kapitalistov — od ministrstva — s papirnato vlogo, da naj bo bolniška blagajna avtonomna, ker drugače »nezavisni« ne gredo v volitve. Razumem človek, kdor razumeti more! Res je, da je bolniška blagajna za nič, ampak če razredni železničarji pošljemo v upravo — ne samo v oblastno, nego tudi v centralno — svoje zastopnike V in poskusimo vkljub vsem zlomiti sedanji sistem v tej blagajni, ali pa vsaj največje krivce, ki jih trpe železničarji, posebno nenastavljeni, bo to le našemu gibanju v korist. Če nezavisni železničarji na Hrvaškem in v Srbiji niso znali organizirati tistih par sto članov, oziroma simpatizerjev v zagrebški in v niški delavnici, da bi mogli stestaviti kandidatno listo, je dovolj žalostno! Od leta 1925, ko so bile volitve v bolniško blagajno, niso torej nezavisni naredili niti koraka naprej. In zato naj sedaj železničarji ne gredo volit! To se ipravi, da naj bi se železničarjem čim slabše godilo. Če se s to ali ono «drobtinico», ki jo pribori strokovno organizirano delavstvo, da vsaj nekoliko ublažiti bedo (recimo 100-odstotna, hranarina za vse dni v mesecu), a se odrekamo to izvoje-vati, potem smo v pravem pomenu besede kontrarevolucijonarji- Naj si zapišejo zagrebški revolucionarji za ušesa to mojo trditev. In železničar-delavec, ki dobi 70 odstotkov bolez- Koroščevi agenti. Delavski pokret v Sloveniji ni več razcepljen. Delavstvo se zbira okoli Socialistične stranke in Strokovne komisije. Fata morgana o revoluciji v Jugoslaviji je zašla v pozabljenje. Prazni želodci in kapitalistična reakcija v drža- vi so delavstvo spametovali in ono se vrača nazaj k svoji matici. Ono hoče kruha in pravic. Sito je razbijanja, sito 'ie tudi klevet. Mi to vemo! Zato se izogibamo pisati o tistih razkolniških postružkih, ki se še drže ljubljanskega bradatega inženirja. Zadovoljni smo, če o njem nič ne slišimo. Če se pa tisti njegovi pobje, ki vsi skupaj ne štejejo niti 100 let, tako obnašajo, kot so se v soboto, potem se razjezimo tudi mi. In če pišemo proti njim, potem ne mislimo na komuniste, ker teh v Sloveniji sploh ni, ampak mislimo na Koroščeve a-gente, ki hočejo razbijati delavske shode, medtem ko pustijo kapitaliste mirno zborovati. V soboto so se v Ljubljani tako obnašali, da bi jih maribosko delavstvo pri priči poučilo za večno boljšega obnašanja na delavskih shodih. Sicer je pa tista trditev pr?v:*tia: Zadnje brce crkajoče kobile so najhujše. To velja tudi za naše razkolnike. Zbližavanje med Beogradom in Zagrebom. Kmečko-demokratska koalicija se vendarle pripravlja na pogajanja z Beogradom. Posredovalci v tem sporu so dosegli doslej vsaj toliko, da je začela opozicija sestavljati program in zahteve glede ustavnih reform in drugih takih vprašanj, ki spravijo ostri spor v tej obliki, kakor je sedaj, s sveta. To je naravna pot meščanskih strank, ker je pač tako na svetu: materijalistična opozicija je vedno tepena, če ni blizu režima, idealna s konkretnimi zahtevami za splošnost pa vedno, če ni dovolj močna. Tako upamo, da se bodo gospodje polagoma sporazumeli in bodo vodili državno ladjo dalje skozi Scillo in Ca-ribdo, kakor že znajo. Sporazum s Hrvati sta priporočali Francija in Anglija. Če pride do sporazuma, se bo sedanja Koroščeva vlada morala umakniti in ji bo sledila vlada — sporazuma. In dr, Korošec bo videl, da na svetu ni nič večnega. Železniške tarife nameravajo povišati. Železniške razmere v naši državi niso dobre. Uprava ne skrbi za potrebni materijal, stroje in vagone, ki jih vedno primanjkuje. V nekaterih krajih pa še danes gnijejo vagoni in rjave stroji, namesto, da bi jih po- pravili, ker imamo za to dovolj delavnic v državi. Slabim prometnim razmeram je Pa krivo tudi slabo plačevanje nameščencev i*) ,pa premajhno število osobja. V Nemčij* pride na kilometer železnice 12 nameščencev, pri nas pa niti 7. Kako naj bo poten* promet rentabilen, če ni parka, če železničarji stradajo in jih je premalo za službo. Ako se pa tarife zvišajo, bo manj prometa in rentabilnost še slabša. Jubilej. V soboto in nedeljo so proslavili ljubljanski grafičarji redek jubilej enega za razvoj njih strokovne organizacije važnega tovariša. Te dni je namreč praznoval Leopold Werzak petdesetletnico, odka* je zaposlen v črni umetnosti. Werzak je b*1 tudi nekaj po svetu in ko se je naselil v Ljubljani, je postal funkcijonar v organizaciji. Predsednik tiskarske organizacije je b'* nad 25 let. Kot funkcijonar organizacije r bil silno marljiv in vesten ter oprezen tak" tičar, ki je s svojo energijo in doslednost)0 priboril organizaciji avtoriteto, ki jo ima danes. Velika je zasluga Werzakova za razvoj grafične organizacije, zato je tudi praVl da se ga njegovi tovariši ob tej priliki hvaležno spominjajo* Tudi mi mu želimo ob tel priliki vse najboljše in ga priporočamo str°" kovničarjem kot vzor vztrajnega in nesebičnega dela v delavskem pokretu. . Ruski pisatelj Maksim Gorkij, ki >.| zadnje tedne potoval po Rusiji, se je vrn domov in nevarno obolel za pljučnico. .. ■ Dunajska mestna občina je skle*11, svojo akcijo z zidanjem stanovanj tako do ^ go nadaljevati, dokler ne bo 3 odstotk** stanovanj v mestu stalo praznih. Leta * ^ je po uradni statistiki bilo samo 0.03 °^g stotkov praznih stanovanj na Dunajm stanje se je danes že prekoračilo. S * se bo hišim gospodarjem, ki zahtevajo ^ sramne najemnine, najbolj preprečila ® mazano odiranje. Do sedaj je pozidala majska mestna občina blizu 40.000 s*a vanj v lastni režiji. 7ogu Sedaj, ko se je Ahmed beg L * proglasil za albanskega kralja, čepra' . ,e. še premagati mnogo ovir (največ po*® ,k; kov ima Francija in Anglija), je še Kcmal paša dobil skomine in se tu® t merava proglasiti za kralja. Kako je se neumen! , , mest- V Frankfurtu na Majnu je skleni* “ ni svet pod vplivom socijalnodemokra ^ frakcije po živahnem prepiru z desni . zidati 16.000 novih stanovanj. Polovica bodo mala stanovanja za 35 mark mesečne najemnine. Stanovanja bodo opremljena z modernimi kuhinjskimi napravami, z v stene vzidanim pshištvom, omarami in posteljami. Proračun za to akcijo znaša 160 milijonov mark. Hugo Stinnes, sin največjega denarnega magnata Nemčije, ki je pred par leajalo. Zato so sedaj napeli vse sile in če ne gre na lep način, pa naj gre na grd, s;,mo da bi zmagali. Radi tega se poslužujejo najbolj drznih laži, da bi napravili trenotno nerazpoloženje proti Savezu. Zato je Savez sklical volilni shod, ki se je vršii v četrtek, dne 30. avgusta, pri Ootzu v Mariboru. Poročali so delegati glavne skupščine ss. Kitek iz Ljubljane in Bahun iz Maribora ter člana oblastnega upravnega odbora ss. Smazek in Čanžek. Sodrug Kitek se je omejil na to. da je govoril o pomenu in postanku bolniških blagajn. Njegov govor je več ali manj predavanje o znanstvenem ter duhovnem socializmu, ki je predpogoj pravi humaniteti, kakršna bi morala biti podlaga bolniškim blagajnam. Treba je duhovne revolucije, ako hočemo osvojiti oblast ne le v bolniški blagajni, ampak v obče. Zakon o zavarovanju delavcev je razmeroma dober ali vsled premjle zavednosti delavstva sploh se isti ne izvaja kot bi se moral. Zato ga je treba o-svojlti ne z nasiljem, marveč z glasovnico. Zato pa je masi potrebna zavednost,. So-drngi so z zanimanjem poslušali govornika, Kot drugi govornik je nastopil s. Bahun, ki se je bavil z upravo bol. fonda ter naštel celo vrsto grobih napak in pogrešk dosedanje uprave, ki je mnogo milijonov razmetala za .neplodne in nekoristne stvari. medtem ko se je hranilo po vinarjih pri podporah najrevnejših. Tudi s. Smazek je dokazal z več primeri, kako se imenovani Zvezarji niso brigali za interese železničarjev, ampak da je celo eden izmed njih izjavil: »Mi ne zastopamo tukaj članstva, ampak upravo!« Končno je še govoril s. Canžek, ki je predsedoval shodu. O upra- vi sami poročamo na drugem mestu. — Sodrugi, na delo za zmago! Razpis gledališkega abonmana v Mariboru. Uprava Narodnega gledališča v Mariboru razpisuje za sezono 1928-29 abonma — obsegajoč 25 predstav — 15 dramskih in 10 glasbenih. Abonma se plačuje -« osmih zaporednih mesečnih obrokih, prvi 9brok na dan podpisa v septembru, ostalih sedem obrokov pa v prvih 5 dneh vsakega nadaljnjega meseca, tako, da je ves abonma plačan 5. aprila 1929. Cene abonmanom (ki znači velik popust napram večernim cenam) so sledeče: Ložni sedeži po Din 650, 500, 400, 300 in 250 Din; partereni sedeži po 480, 440, 400 Din; balkonski po 450, 440, 320 in 240 Din; galerijski po 240, 180 in 120 Din. — Cene za uradnike so sledeče; Ložni sedeži po 550, 450, 300, 250 in 200 Din ;parterni sedeži po 400, 360 in 300 Din; balkonski po 400, 300, 220 in 160 Din; gelarijski po 160, 120 in 80 Din. Dobe se tudi bloki, ki opravičujejo obisk gledališča pri poljubnih 15 dramskih in 10 glasbenih predstavah (izvzete so le one redke predstave, ki imajo označbo »Izven« na plakatih). Cene teh blokov so nekoliko višje kot rpri navadnem abonmanu. Kakor lani se bo tudi letos organiziral abonma za okoličane, s pomočjo mestnih avtobusov. Priglase sprejema gledališka blagajna, ki je odprta dnevno od 9. do pol 13. ter od 15. do 17. ure (ob nedeljah in praznikih samo i dopoldne). Za lanske abonente ostanejo i dosedanji prostori rezervirani do pondelj-ka, 10. septembera. Priglasi za abonma sploh pa se zaključijo v soboto, 22. septembra. Uprava prosi vse, ki se nameravajo abonirati, da to store čim preje. Opozarja se, da se abonma neprenesljiv na drugo osebo in med sezono neodpovedhjiv. Repertoarni načrt se objavi te dni. Ljudska univerza v Maribora. Strokovni tečaji pričnejo sredi tega meseca. Otvo-rita se zopet dva tečaja v obsegu meščanskih šol, potem tečaji iz slovenščine, srbohrvaščine in stenografije. Interesenti naj svoje pismene prijave čimpreje pošljejo na vodstvo Ljudske univerze v Mariboru. Razglas. Vpis gojencev v mestno dnevno zavetišče se vrši v pondeljek, dne 3. in torek 4. septembra tl. v socijalno-političnem uradu mestnega magistrata, Rotovški trg 9, od 8. do 12. ure. Upoštevale se bodo samo prošnje siromašnih staršev, ki se naj pri vpisu sami zglasijo . Celje. Stalni pretepi v celjski okolici. Pretepi med fanti v gostilnah so postali tudi v Gaberju in Sp. Hudinji nekaj običajnega. Že smo mislili, da se je ta grda navada, ki se je bila posebno pred vojno v omenjenih krajih razpasla, po vojni odpravila. Na žalost se žalostni dogodki iz predvojne že zopet ponavljajo in postajajo ob plačilnih dnevih t. j. ob sobotah vsakdanja stvar. Tako se je minulo soboto zvečer odigral v gostilni in izven gostilne Kancijan jako obžalovanja vreden -pretep. Očividci pravijo, da kaj sličnegjt šeniso videli. Noži so se bliskali, planke so pokale in kamenje je frčalo kakor granate. Pretep, ki se je baje skuhal pri sladkem vincu v gostilni Kancijan, se ga je udeležilo okoli 20 fantov, rekli bi še fantičev, starih od 17 do 22 let. Njega posledica je naravnost strašna in vsega obžalovanja vredna. En smrtni slučaj, več težkih in več manjših telesnih poškodb je produklin sad v gostilni zavžitega alkohola. Naša naloga ni raziskovati, kdo je pretepa kriv itd., opozarjati pa hočemo merodajne oblasti, da ne bodo iskale krivca samo med mladino, ki se je pretepla, marveč v vseh enakih slučajih tudi onimi, ki indirektno povzročajo take pretepe in sicer med gostilničarji. Zakaj, znano je, da g. gostilničarji (so tudi izjeme) posebno v delavskih centrih niso nikdar zadovoljni, če človek zaužije samo en četrt. Za njih je človek takrat »fejst« in kaj vreden, čfe ima pred seboj »Štefan«, kakor je bil to slučaj v soboto v gostilni Kancijan. Čisto samo-obsebi umevno je, da je mladina, ki je sama-posebi vročekrvna, še bolj razburkana in vročekrvna, če se navžije toliko zaželjenega vinca. Ni čuda, da se taka mladina potem pretepa do krvi. Merodajne oblasti opozarjamo na ta slučaj in apeliramo, da v interesu javnega miru, zaprejo vse gostilne, v katerih se slični slučaji pripetijo. Falo. Tukajšnje delavsko pevsko druStvo u- stanovi dne 8. septembra 1.1. podružnico »Svobode« na Fali. Oib tej priliki se bo vršil koncert in velika vrtna veselica, ki se prične ob 3. uri popoldne na vrtu g. liga. To je za nas posebno razveseljiv pojav, ker vemo, da bomo združili vse naše delavstvo v novi podružnici. Pevsko društvo, iz koje-ga je ta misel izšla, se je že prej začelo vež-bati pod spretnim vodstvom gosp. učitelja Polanca. Društvo nastopi prvič na tej slavnosti. Kasneje se nam pridruži tudi' tam-buraški zbor. Tem potom vabimo vse sosednje podružnice »Svobode« in sorodne organizacije, da se slavnostne ustanovitve udeleže v največjem številu. Slavnost se v slučaju slabega vremena preloži na nedeljo, dne 9. septembra. Živela »Svoboda« in solidarnost! Zbirajte za tiskovni sklad Prva „Dalmatinska klet” točijo se. pristna prvovrstna vina, dnevno se pečejo morske ribe po najnižjih cenah, se priporoča gostilna Povod ni k, Mesarska ulica 5. RAZPIS. Županstvo trga Trbovlje razpisuje za zgradbo javnega kopališča oddajo: 1. težaških in zidarskih del. 2. ključavničarskih del. Ofertalne pripomočke se dobi med uradnimi urami v občinskem uradu. Ponudbe je vložiti do 12 septembra t. 1. do 12. ure. Dela se bodo oddajala brez ozira na višino ponudbe. Županstvo trga Trbovlje, dne 1. septembra 1928. Župan: Ig. Sitter, s. r. JOSIP MLINARIC priporočam svojo bogato zalogo galanterije, špecerije, hišnih in kuhinjskih potrebščin. Maribor, Glavni trg it. 17. Enkratna ponudba. Vsakdo, kdor za pol leta, t. j. za čas od 1. aprila do 30. septembra naroči ali pa obnovi naročnino za Radiowelt, dobi po svoji volji eno izmed tukaj navedenih treh knjig od Hans Giinther u. Dr. P. Stuker in sicer: Radioexperimente, Mk 3.80; Radio-technisches Lexikon, Mk 3.60; Wo steckt der Fehler? Mk 4.— zastonj. Naročite se še danes! Samo oni abonenti imajo pravico do premije, ki pošljejo naročnino do 10. IV. in 1 S (šiling) za pošto in zavojnino. Creppe de Chine In foular svile od 58 Din na> prej kakor tudi vsakovrstne druge svile v bogati zalogi po najnižjih cenah pri J. Trpinu, Mor, Glavni trg 17. Elektrotehnična delavnica PRATTES & TRABI, Maribor, Vodnikov trg St. 3. Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev itd. Lastna preizkuševalnica, točna in ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup in prodaja porabljenih motorjev in dynamo-strojev. II IflDRUŽHfl BflHKfl v Ljubljani se je preselila iz dosedanjih bančnih prostorov, Aleksandrova c. 5 v svoje lastno poslopje lll!llllllllll!ilill!>!l>lllilllil!ll!ilill!ll!lllllllllllllll!llli!l!lllllllll!lll!lll!lllllllllllll!llllllllUlllllllllllllllll!il!!ll!llllll!ll!llll!lll!lHI!lll!lllll!IIIIHII!ll!llll!llli na Miklošičevo cesto št. 13 (vogal Pražakove ulice in Miklošičeve ceste). Hiiiiih Zakaj pusti navadno milo vedno ostanek nesnage '■ ■■ " v perilu ? Del nesnage v perilu je masten ter se vsled tega ne more izprati z navadnim milom (kakor mastni madež) temveč ostane kot rumen* kasto-sivi ostanek nesnage v perilu ter se da (ravno tako kakor mastni madež) razkrojiti samo kemičnim potom. V to svrho izdelujemo Benzit-Nadmilo, ki odstranjuje mastne madeže, najmanjšo in največjo nesnago in ostanek nesnage, ki ostane v vlaknih tkanine na kemičen način. V bodoče perite z Benzit-Nadmilom ! To milo i m a dosedaj neznano čistilno moč — in varuje perilo! BENZIT 5 DINARJEV. RUPCU HO&IS V-*" 1 ZAVOJ Benzif Nadmf|< v z dvojnim učinkom Tvomice Zlatorog, Maribor Ali ste že krili T svoje potrebe v tiskovinah ■ o Dobavljamo vse tiskovine v prvovrstni izpeljavi in po naj nižjih cenah za vsa društva, industrijo, trgovine, pisarne itd. Ljudska tiskarna d. d. Maribor, Sodna ulica št. 20 STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA DELAVSKI DOM“ ■==== V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z. — 3 3 3 3 35 »» Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 8 % od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2‘50 D NAČELSTVO. £ £ I. MARIBORSKA DELAVSKA PEKARNA R. Z. Z O. Z. Ustan. 1898 MARIBOR, TRŽAŠKA CESTA STEV. 36-38 Telefon 324 Prodajalne v Slomškovi ulici štev, 2 in na Glavnemu trgu štev. 18 Moderno in hlgljensko urejena pekarna.—Priporočamo vsem organiziranim delavcem in delavkam naše okusno pecivo v polni teži. Ozirajte se pri zahtevanju peciva iz Delavske pekarne pri vseh prodajalcih peciva na zavarovalno znamko D. P. KIS ZA VLAGANJE KUMARC itd. nadalje vinski kis, špirit, vse vrste likerjev, tropinovec, droženo žganje, slivovec, rum, konjak i. t. d., se dobi po nizkih cenah samo pri tvrdki JAKOB PERHAVEC, MARIBOR, GOSPOSKA ULICA ŠT. 19 TOVARNA ZA IZDELOVANJE D E S E R T N I H-V I N IN SIRUPA EN GROS EN D E T A I L Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Oilak t Mariboru. — Za pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovanijo izdaja in urejuje Viktor Erien v Mariboru