Q e a g t a ß s k i o & z o u t i k LETO IV ^ $t. 3 (}ato/tii zu tßiitifi'afiho ozgo jo in i&obtazba 1957 Andrej Briški -V Savrinsko gričevje Na zahodnem obrobju naše ožje domovine se vrsti- jo pokrajine, ki jih nekatere prirodne in gospodarske značilnosti združujejo v primorsko mediteransko pod- ročje Slovenije. Med njimi so zelo karaMeristična gri- čevnata področja, predvsem Goriška Brda in Savrin- sko gričevje. Kljub mnogim skupnim potezam obsto- jajo med obema gričevjema svojstvene razlike. S Šavrinskim gričevjem označujemo flišni del Slo- venske Istre, ki se po svoji geološki sestavi in relief- nih oblikah povsem razlikuje od kraške soseščine. Na vzhodni strani ga obdaja Podgorski kras (nekateri ga imenujejo Šavrinski kras) z vsemi značilnostmi kraške planote, ki je bolj razgibana le tam, kjer jo prepre- zajo pasovi flišnih sedimentov. Drobno razgibanost v reliefu povzročajo številne vrtače in drugi kraški po- javi. Podgorski kras se spušča proti niže ležečemu Šav- rinskemu gričevju v strmih strukturnih stopnjah, ki so precejšnja ovira prometnim napravam. Gričevje je izoblikovano v morskih in obrežnih sedimentih morja, ki je v eocenu preplavljalo obsežen pas dinarskega kopna, od spodnje Soče do Albanije. Sedimenti so se ohranili predvsem v sinklinalah. Starejši med njimi so apnenci s plastmi bituminoznega skrilavca, mlajši pa flišni peščenjaki in laporji, ponekod tudi konglomerati. V njih se je ohranil dober rjav premog pri Sečovljah. Flišne kamenine so omogočile nastanek razgibanega gričevja, ki je prepreženo z dolinami večjih in manjših vodotokov. Od Podgorskega krasa proti morju se Savrinsko gričevje polagoma znižuje v nivojih, ki so ponekod dobro vidni, drugod pa jih je erozijsko delovanje sko- laj zbrisalo. Rokava (Dragonja), Kornalunga, Rižana in Istrska Reka so s svojimi dolinami razrezale gri- čevje v več glavnih hrbtov, ki se pahljačasto spuščajo proti obali. Severovzhodni hrbet med Istrsko Reko in Rižano doseže najvišji vrh v Tinjanu (372 metrov), ki se proti severozahodu hitro zniža in nadaljuje v Miljskem polotoku in zaključi z Debelim Rtičem. Na korenu Miljskega polotoka je v grebenu globoka za- jeda — Škofijsko sedlo, ki ga izkorišča glavna cest- na zveza med Koprom in Trstom. Osrednji hrbet Šav- rinskega gričevja, ki s e začenja v povirjih Rižane in Rokava, doseže preko 400 metrov nadmorske višine in se pahljačasto znižuje proti zahodu, severozahodu in jugozahodu ter zaključi s Piranskim polotokom. Južno od Rokave preide flišna pokrajina v apniški Bujski kras. Ob obali se gričevje na več mestih zaključuje s str- mimi klifi, ki so delo morske abrazije. Ob spodnjem toku rek so se razvile ravnice, ki z nizko obalo poto- nejo pod morsko gladino. Piranski, Koprski ter Milj- ski zaliv dejansko predstavljajo potopljeni del dolin Rokave, Rižane in Istrske Reke. Doline so na mnogih mestih zamočvirjene. V najnovejšem času zato delajo obsežne melioracije. Nagnjenost pobočij je zelo različna. Strme grape se menjavajo s položnimi površinami. Rahlo nagnjena pobočja prevladujejo predvsem v nekaterih spodnjih legah, zlasti med spodnjo Rižano in Kornalungo. Po- ložne površine nudijo idealne pogoje za intenzivno kmetijsko obdelovanje. Klima Šavrinskega gričevja ima mediteranske zna- čilnosti, s katerimi pa se že prepletajo posamezni ele- menti srednjeevropskega podnebja. Osnovne tempe- raturne karakteristike se ujemajo z mediteranskimi po- sebnostmi. Poletja so zelo vroča, zime pa mile. Po- vprečne januarske temperature v Kopru za obdobje 1902—1910 znašajo 3,3° C, za obdobje 1947—1955 pa celo 4,8° C. Kljub temu, da so povprečne januarske temperature precej iznad ničle, skrivajo v sebi pogoste negativne temperaturne ekstreme. Neredko pade tem- peratura daleč pod ničlo. Pogost vzrok negativnim temperaturam je burja, ki zelo ohladi ozračje. Nega- tivne temperature niso omejene le na januar, temveč se pojavijo v posameznih letih že ob koncu oktobra, zabeležili pa so jih še tudi ob koncu marca. Možnost poznojesenskih in zlasti zgodnjespomladanskih pozeb je zelo važna za kmetijstvo, predvsem za zgodnje vrt- nine in cvetoče sadno drevje. Zlasti so občutljive oljke. Povprečne julijske temperature so precej visoke, saj znašajo v Kopru 23,2° C. Le malo hladnejši od julija, a toplejši od junija je avgust, kar je pomembno za turistično sezono. Podatki za temperaturo (v stopinjah C) za Koper Doba I II m r v V VI VII VIII IX X XI XII letno 1902-110 3,3 4,6 7,7 12,3 16,6 20,6 23,2 22,3 18,5 13,6 8,7 5,3 13,1 1947-55 4,8 5,4 8,2 12,2 17,1 21,2 23,2 22,5 19,5 14,1 9,6 7,9 13,8 57 • Bolj kot pri temperaturi opazimo vpliv srednjeev- ropskih elementov pri padavinah. Njihova razporedi- tev v teku leta je enakomernejša kot pri najznačilnej- ših mediteranskih področjih. Poletni minimum pada- vin je malo izrazit in ga prekaša zimski minimum. Največ padavin je v jesenskih mesecih. Glavni nosi- lec padavin je, burji nasproten veter, to je jugo, ki je sicer šibkejši, toda pogostejši od nje. Večina padavin pade v obliki dežja. Snega je v Šavrinih malo. Zlasti poleti pada dež največ v obliki nalivov, kar zmanjšuje njegovo vrednost za kmetijstvo. Visoke poletne tem- perature povzročajo veliko in hitro izhlapevanje. Zato je poletje kljub ugodnejši razporeditvi padavin vroče in sušno. Podatki o padavinah (v milimetrih) v Kopru Doba I IX HI IV V VI VII VIII IX X XI XII ] 947-55 68,7 86,9 43,8 57,6 76,9 85,7 93,0 78,6 101,8 97,4 107,8 82,6 Povprečno na leto 980,8 milimetrov. Mnogo gozdne odeje so odstranili slovanski doseljenci, ki so širili poseljeni svet iz notranjosti proti morju. Zaradi intenzivne kmetijske kultivacije je gozd ostal večinoma le tam, kjer ni ugodnih pagojev za drugač- no izkoriščanje. Zato so manjši kompleksi boška, kot tukaj imenujejo gozd, raztreseni tudi med obdelanimi površinami povsod tam, kjer je svet prestrm za obde- lovanje. Gola pobočja so izpostavljena eroziji in de- nudaciji. Najboljši način borbe proti obema pojavoma je pogozdovanje. Slovanski doseljenci so najprej poselili zgornje in srednje predele gričevja. Ustanavljali so gručaste vasi, v katerih so hiše nakopičene .po mediteranskem vzor- cu. Takih naselij je največ v vzhodnem in južnem delu Šavrinskega gričevja. Postavljena so na terasah (De- Siika 1. Strukturna stopnja nad črnim kalom, s katero se apniška planota Podgorskega krasa spušča v flišno Šavrinsko gričevje Omenjene poteze v podnebju veljajo predvsem za obalni pas in spodnje dele gričevja. Bolj ko se pomi- kamo v notranjost in v višino, bolj se slika počasi iz- preminja. Z večjo oddaljenostjo od morja se zmanj- šujejo njegovi blagodejni vplivi. Poletja so še bolj sušna in zime nekoliko hladnejše. Klimatske razlike, ki nastajajo z višino in oddaljenostjo od morja, imajo velik vpliv na razlike v značaju kmetijstvu. Prirodno rastlinsko odejo Šavrinskega gričevja predstavlja gozd. Zaradi stalnega izsekavanja v posa- meznih obdobjih je danes prvotni gozd zelo malo raz- širjen. Še največ ga je v zgornjih delih gričevja in po grapah, vendar ga tudi tu pogosto zamenjujeta nizka hosta in grmovje. Mnogo gozda so uničili Benečani, ki so ga potrebovali za trgovino in gradnjo svojih ladij. 58 kani, Šmarje, Gažon, Boršt, Pomjan), kopah (Tinjan) in slemenih (Marezige). Za starejšo dobo kolonizacije so značilni tudi številni zaselki, ki so nastali tam, kjer so možni le manjši kompleksi obdelovalnih površin, to je, v manj ugodnih legah. Spodnja pobočja v smeri proti morju so bila poseljena šele v mlajši koloniza- cijski dobi v obliki razloženih naselij. Hiše so raz- tresene po položnih pobočjih sredi njiv, vinogradov in sadovnjakov. Pri mlajši kolonizaciji gre verjetno za svojake, ki so se odkupili od zemljiškega gospoda in kolone, ki so se naselili na posestvih, ki so jih dobili za obdelovanje od svojih gospodarjev. Po drugi sve- tovni vojni so tudi ti postali samostjni posestniki. Za tukajšnjo zemljiško razdelitev so značilne gru- daste parcele in velika razdrobljenost. Celkov kljub razloženosti ni. Pestrost v zemljiški razdelitvi še po- večujejo kulturne terase, ki dajejo Šavrinski pokra- jini izrazito mediteransko potezo in so glavna oblika borbe proti zmanjševanju obdelovalnih površin zaradi erozije. Romansko prebivalstvo se je omejilo le na obalna mesta. Iz strateških razlogov sta bila Koper in Izola zgrajena na obalnih otočkih, Piran pa ima odlično lego na koncu polotoka. Že v rimski dobi, zlasti-pa za vlade Benečanov, so bila zahodno istrska pristani- ška mesteca, med njimi tudi Koper, Piran in Izola, zelo živahna. Živela so predvsem od trgovine (sol, les, kamenje, olje, vino). Z odkritjem Amerike je začela beneška moč pešati, z njo pa tudi mesta na sedanji slovenski obali. Z uvedbo parnika v pomorskem in železnice v kopnem prometu se je začela koncentra- cija pristaniškega prometa, ki je vplivala na hiter vzpon Trsta, istočasno pa na stagnacijo sosednjih pri- stanišč, med katerimi so tudi Koper, Izola in Piran. V Šavrinskem gričevju so prirodni pogoji za kme- tijstvo izredno ugodni. Mediteranska klima in rodo- vitna tla omogočajo intenzivno vrtnarstvo, sadjarstvo in vinogradništvo. Hiter razvoj Trsta je pripomogel k razmahu intenzivnega obdelovanja, zlasti pridelova- nja zgodnjih sadežev. Po dokončni ureditvi tržaškega vprašanja se je vloga Trsta v tukajšnjem kmetijstvu zelo zmanjšala, toda zgodnji in drugi južni pridelki so našli svoja tržišča širom po Sloveniji in tudi zunaj naše države. Komercializirana oblika kmetijske proiz- vodnje se je razvila predvsem na nizkem in rahlo nag- njenem svetu blizu obale in nižjih legah gričevja. Sla- bo so izkoriščene doline ob srednjem in spodnjem toku šavrinskih rek Rokave, Kornalunge, Rižane in manj- ših potokov. Zaradi njihove mokrotnosti je obdelova- nje zelo otežkočeno. Ker so ostali prirodni pogoji ugod- ni, bodo z osuševalnimi deli omogočili razširitev pri- delovanja intenzivnih kultur. Z oddaljenostjo od morja in zlasti z višino se struk- tura kmetijske proizvodnje menja v korist prvinam normalnega kmetijstva. Vrtnine pridelujejo predvsem v spodnjih legah. Med zimskimi so najpomembnejše kapusnice in razne vrste solate. V zgodnji pomladi sta poleg zelenjave na raz- polago za prodajo še zgodnji grah ter stročji fižol in zgodnji krompir. Najpomembnejša in najznačilnejša tukajšnja vrtnarska kultura je paradižnik, ki je naj- bolj razširjen v okolici Kopra. Veliki hektarski pri- delki paradižnika omogočajo pridelovalcem poleti lep zaslužek. Precej paradižnika predelajo v tovarnah v Kopru in Izoli. Velik problem pri pridelovanju vrtnin je umetno namakanje. V času poletne suše, ko je namakanje naj- potrebnejše, je stanje vode šavrinskih rek zelo nizko. Njihova vodna množina je popolnoma v skladu z me- diteranskimi potezami podnebja. Tudi mnogi studenci skoraj presahnejo. V nekatere vasi morajo vodo do- važati celo za gospodinjske potrebe. V najnovejšem času premišljajo o možnosti zajezitve rek. V hladni polovici leta akumulirana voda naj bi služila poleti za namakanje najpotrebnejših kultur. Med poljedelskimi kulturami je najpomembnejša koruza, ki je zelo razširjena po vsem gričevju in je važen vir prehrane domačega prebivalstva. Površine, ki so posejane s pšenico, so mnogo manjše. Največ pše- nice pridelajo v zgornjih Šavrinih. V spodnjih legah mora večina kmetov pšenično moko in kruh kupovati. Vinogradi zavzemajo v spodnjih delih gričevja nad tretjino obdelanih površin, v okolici Izole celo nad po- lovico. V višjih legah je njihov delež manjši. Kljub ugodnim prirodnim pogojem in velikim vinogradniškim površinam, proizvodnja vina zaradi slabega obdelova- nja, mnogih opuščenih vinogradov in ostarelosti trt nazaduje. Nekatera šavrinska vina so odlična. Poseb- no znana so refoško, malvazija, merlot in druga. Za- nimivo je, da v nasprotju s Štajersko tu ni zidanic. Zaradi slabega kletarstva se je v preteklosti vino mnogokrat pokvarilo. Danes velik del grozdja predeluje novo vinsko podjetje pri Kopru, ki je zboljšalo kako- vost in dvignilo konkurenčno sposobnost tukajšnjih vin. Vinogradništvo bo treba temeljito obnoviti. Pred- vsem je potreba gojiti trte, ki so za tukajšnje pogoje najugodnejše. Del vinogradništva naj bi se usmeril k pridelovanju namiznega grozdja. Poleg pridelovanja vrtnin in vinogradništva je v Šavrinih v ospredju sadjarstvo. Sadno drevje goje v samostojnih nasadih, pogosto pa pomešano z drugimi kulturami. Sploh je slika šavrinskih zemljišč zelo pe- stra. Najbolj je razširjena tako imenovana mešana kultura. Če izvzamemo oljčni bazen pri Gardskem je- zeru v severni Italiji, so Šavrini najsevernejša evrop- ska pokrajina, kjer še uspeva oljka. Oljčni nasadi so v nevarnosti pred mrazom. Zaradi pozeb v posamez- nih letih je bil v koprski okolici uničen velik del na- sadov, ki jih v zadnjih letih obnavljajo. Do neke mere so pobočja tenad desnega brega srednje in spodnje Rokave ter nad sv. Lucijo in Portorožem pred burjo in najhujšim mrazom zaščitena in je danes tam težišče oljčnih nasadov. Razširjeni so tudi v posameznih za- tišnih legah južno od Strunjana, v bližini Šmarja itd. Največ dohodkov iz sadjarstva dajejo češnje, ki jih je največ v nižjih legah. Zgodnje vrste dozorijo ob koncu aprila, zelo pa so razširjene tudi poznejše češ- nje. Njihovo obiranje zaposli vse dela zmožne člane kmečkih družin. Pogosto preložijo zaradi obiranja če- šenj spomladansko košnjo ali jo celo opustijo. Kljub temu ostane v posebno ugodnih letih veliko sadežev na drevju. Nerodna je velika mešanica češnjevih sort. Nasade češenj slabo vzdržujejo, zato so razni škod- ljivci precej razširjeni. Zaradi slabše kvalitete zlasti nekatere poznejše češnje težko vzdrže konkurenco na tržišču. Značilna sadna kultura mediteranskih predelov je smokva. Njena drevesa so raztresena po vsej Šavrin- ski pokrajini, največ jih je v nižjih legah. Precej go- jijo tudi hruške, medtem ko so jablane redke. Nasadi breskev so zaradi druge svetovne vojne precej naza- dovali, toda danes jih zasajajo na nove velike po- silita 3. Kulturne terase v bližini Portoroža (Beli križ). Onstran zaliva rtič Savudrija vršine, zlasti na Miljskem polotoku. Manjšega pomena so slive, mandlji, orehi, kakiji, kostanji in murve. V Šavrinih gnojijo pomanjkljivo. Predvsem pri- manjkuje hlevskga gnoja, ker je živinoreja v nižjih delih gričevja, kjer je kmetijstvo najintenzivnejše, zelo slabo razvita. Mnogo posestev nima niti ene krave, ker je veliko pomanjkanje krmil. Vsa ugodnejša zem- ljišča so obdelana z intenzivnim kulturami. V novej- šem času skušajo uvesti kolobar, v katerega bi bile vključene krmilne rastline, predvsem detelja, da bi se zemlja vsakih nekaj let odpočila. Tudi konj je malo, Kot vprežna živina se uveljavljajo voli in osli. V zgor- njih Šavrinih, kjer prevladuje obl-čajnejša oblika kme- tijstva, je živinoreja pomembnejša. V novejši zgodovini so šavrinska mesta zaradi koncentracije pomorskega prometa v Trst zastala ali celo nazadovala. Skupaj s šavrinsko agrarno pokra- jino .so postala del tržaškega zaledja. Moška delovna slia iz mest in vasi je v vedno večji meri odhajala na delo v Trst (industrijski delavci in drugi poklici). Ženske so se zaposljevale v Trstu kot služkinje, perice in podobno, deloma tudi v industriji. Industrijski raz- voj v šavrinskih mestih je bil skromen. Temeljil je na domači surovinski bazi ali pa na surovinah, ki so jih pripeljali po morju. Tako se je v Kopru razvila indu- strija za predelovanje paradižnika in tovarna ščetk, v Izoli opekarna in zlasti večja ribja industrija, ki se je zaradi pomanjkanja rib deloma usmerila tudi v kcnserviranje paradižnika, v Piranu pa ladjedelnica in tovarna mila. Na prirodni podlagi so se razvile solar- ne. Najpomembnejše so v Sečovljah in so med naj- večjimi v državi. V bližini Sečovelj so odprli manjši rudnik črnega premoga. Nova meja, ki se je ustalila po ureditvi tržaškega vprašanja, je Sloveniji omogočila pot naravnost do morja, istočasno pa razrahljala tesne gospodarske stike šavrinskega področja s Trstom. Prizadevanja, da bi se v novih pogojih tukajšnje gospodarstvo čimbolj razvijalo, so bistveno vplivala na najnovejši razvoj in- dustrije. Precejšnje število kvalificiranih delavcev ko- vinske in elektrotehnične stroke, ki so prej delali v Trstu, stanovali pa na sedanjem jugoslovanskem ozemlju, je narekovalo ustanovitev novih industrij- skih podjetij. Pri Kopru so začeli z gradnjo tovarne motornih koles »Tomos«, v Dekanih je začela obrato- vati tovarna ključavnic, v Šmarju podjetje za proiz- vodnjo gospodinjskih strojev in radiomehaničnih izdel- kov ter v Izoli tovarna tehničnih igrač in kovinskih iz- delkov. V povojni dobi se je razvila pri Kopru tudi lesna industrija, ki služi predvsem krajevnim potre- bam. Širijo obrate za predelovanje tukajšnjih kmetij- skih pridelkov, zlasti pa je pomembna nova velika hladilnica pri Dekanih. Šavrinska obala je važna predvsem kot izhod Slo- venije na morje. Terenske prilike so za gradnjo veli- kega pristanišča zaradi obsežnih plitvin slabše kot v Trstu. Tudi nad 400 m visoka kraška planota, ki se hitro spušča proti gričevju in obali, je bila v preteklo- sti velika ovira, zaradi katere je Koper ostal brez že- leznice. Ob novih politično-geografskih pogojih, ki so nastali z novo razmejitvijo med Italijo in Jugoslavijo, je problem razvoja koprske luke zopet v ospredju. Moderna tehnična sredstva tudi olajšujejo graditev železniške proge. Nadrobni načrti za novo luko in že- leznico so že v delu. Moderna avtocesta, ki združuje Koper z notranjo Slovenijo, je že dograjena. Postav- ljeni so že tudi temelji Slovenski trgovski mornarici, ki ima svoj sedež za sedaj v Piranu. Zaradi povojnega odseljevanja (pretežno Italija- nov) v Italijo je prebivalstvo Šavrinov nazadovalo, to- da zopet se kaže, zlasti v mestih, težnja po narašča- nju. Povečana upravna in gospodarska funkcija K o I pra, predvsem nova industrija, sta priklicali delovno silo iz notranjosti Slovenije. Izraz dotoka novega pre- bivalstva je velika stanovanjska stiska. Dograditev no- vega stanovanjskega naselja v Semedeli je le delno zadostila naraščajoče potrebe. Koper ima danes skup- no z okoliškimi naselji, ki se spajajo z njim v enoten mestni organizem, že blizu 8000 prebivalcev in tako postaja vodilno šavrinsko mesto. V obdobju med obj- ma svetovnima vojnama je bila gospodarsko najmoč- nejša Izola, ki v nasprotju s Piranom in zlasti s Ko- prom ni nazadovala. Industrija za konserviranje rib je Izoli omogočila živahnejšo gospodarsko vlogo in rahel porast prebivalstva. Trenutno ima Izola še ved- no večjo industrijsko proizvodnjo kot Koper, kjer so •posamezni industrijski objekti šele v gradnji. Piran je gospodarsko najmanj živahen. Poleg industrije igra v povojni dobi pomembno vlogo pomorski promet. S šavrinsko obalo smo Slovenci dobili možnost raz- voja obmorskega turizma. Prijetne plaže in ugodna klima poleti privabljajo številne turiste. Že v dobi av- stroogrske monarhije se je razvilo veliko obmorsko letovišče v Portorožu, ki ga odlikuje tudi naravni ter- malni vrelec. Med obema svetovnima vojnama je bil nekoliko v senci slovečih italijanskih letovišč, danes pa njegov pomen zopet raste. Za razvoj počitniškega turizma ima odlične pogoje obala pri Strunjanu ter Fiesi, kjer je razen v morski vodi možno kopanje tudi v dveh sladkovodnih jezercih. Zelo priljubljena je obala med Ankaranom in Debelim rtičem, kjer rastejo poleg starih nove počitniške hišice. Turistično privlač- nost slovenske obale še povečujejo mesta s svojimi značilnimi mediteranskimi potezami in številnimi zgo- dovinskimi in umetnostnimi zanimivostmi. V Sloveniji se na majhnem koščku zemeljske površine družijo zelo raznovrstne prirodne lepote in privlačnosti — od morskih plaž, do visokih planin, od slatin in toplic, do čudovitih jezer. Omenjena posebnost daje šavrin- ski obali še posebno privlačnost. Naročajte in širile Geografski obzornik! 61