Seminar za šolnike: na Opčinah včeraj predavanja za profesorje Prekmurski kantavtor in pesnik Vlado Kreslin je v torek nastopil na borjaču repenske Kraške hiše Primorski ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA 2008 Št. 210(19.300) leto LXIV._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 O" dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) Rado Gruden Po julijski aretaciji Radovana Karadžica in njegovi izročitvi haa-škemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije se je zdelo, da je Srbija močno pospešila svoj korak proti Evropski uniji. Toda pričakovane pospešitve procesa pridruževanja EU ni bilo. Morda je tudi sama Srbija pri tem nekoliko zaspala in pričakovala, da jo bo Evropa zaradi izročitve Ka-radžica prijazno trepljala po ramenih in ji na široko odprla še vedno precej priprta vhodna vrata. To se seveda ni zgodilo, saj mora Beograd odpraviti še nekaj ovir, ki ga ločijo od pridobitve statusa kandidatke za članstvo v EU. V prvi vrsti je to izročitev še dveh haaških obtožencev, in sicer Ratka Mladica ter Gorana Hadžica. Oba se verjetno skrivata v Srbiji ali celo v Beogradu. Veliko prijateljev najbrž nimata več, zato bi morale srbske varnostne službe čim prej najti način, da predvsem Mladica spravijo v Haag, kot so Karadžica. Vendar to ne bo dovolj za pridobitev statusa kandidatke. Srbija mora tudi ratificirati sporazum o stabilizaciji in pridruževanju z EU. Razprava o tem je včeraj končno stekla v skupščini, kjer pa ratifikaciji odločno nasprotujejo radikal-ci in poslanci nekdanjega pre-mierja Koštunice. Kot kaže, pa bo na koncu le prevladala proevrop-ska večina. Ob tem bo ostalo odprto še vprašanje za Srbijo sporne neodvisnosti Kosova. S pragmatičnim pristopom v Bruslju in Beogradu lahko odpravijo tudi to oviro in Srbiji omogočijo, da že prihodnje leto pridobi status kandidatke, kar bi prispevalo tudi k večji stabilnosti Srbije in celotne regije. VILENICA - 23. mednarodni literarni festival Praznik literature, predvsem pa avtorjev Včeraj slavnostno odprtje - Štipendijo SEP prejela Hrvatica Ivana Sajko LIPICA - S podelitvijo pisateljske štipendije, ki jo Srednjeevropska pobuda namenja mlademu avtorju ali avtorici, se je včeraj uradno pričela triindvajseta izvedba Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Nagrado je prejela hrvaška književnica Ivana Saj-ko, izročil pa jo je ambasador Harald Kreid. Geslo letošnje izvedbe je Kdo piše, zato je posebna pozornost posvečena književnikom in njihovi vlogi. V ospredju bosta tudi litovska književnost in ustvarjalnost Rezije. Posebno slavnostno bo v soboto zvečer v jami Vilenica, kjer bodo ob prisotnosti predsednika Danila Turka izročili literano nagrado vilenica 2008 poljskemu pisatelju Andrzeju Stasiuku. Na 10. strani Mnenja profesorjev o oceni iz vedenja in preverjanju znanja Na 3. strani Rupel sprejel italijansko manjšino Na 4. strani Gledališče La Contrada z optimizmom v novo sezono Na 7. strani Za kitajskega pesnika Olimpijske igre zapravljena priložnost Na 13. strani t G T ^ ? Urnik: od torka do sobote 9.00 -15.30 non stop Boljunec - //¿/ Trgu lol. 040.22 M2 SLOV I K Slovenski Izobraževalni Konzorcij Multidisciplinarni program Naložba za tvojo prihodnost! www.slovik.org * NOVA PRODAJALNA V NOVI GORICI 2 Četrtek, 4. septembra 2008 MNENJA, RUBRIKE GLOSA Katarza ali ekonomski račun? Jo2e Pirjevec »V imenu italijanskega naroda in kot predsednik vlade čutim dolžnost, da se opravičim in izrazim naše obžalovanje za vse tisto, kar se je zgodilo pred tolikimi leti in kar je prizadelo toliko vaših družin.« Te besede kesanja, ki smo jih v nedeljo slišali iz ust italijanskega premiera Slivija Ber-lusconija, zaslužijo, da jih vlijejo v bron in jih razobesijo ob proglasu zmage generala Dia-za na vseh italijanskih trgih. Gre namreč za prvo priznanje, da imperialistična politika, na pot katere je Italija stopila leta 1911 z osva-jalno vojno proti Libiji, ni bila pravična. Kot ni bila pravična prva svetovna vojna, v katero se je zapletla po zloglasnem londonskem paktu leta 1915, in druga svetovna vojna, v katero je stopila leta 1940 kot Hitlerjeva zaveznica. V obeh primerih je bil žrtev njene agresije tudi slovenski narod, saj je velik del fronte med leti 1915 in 1917 tekel po našem ozemlju, medtem ko so leta 1941 italijanske enote prodrle do Ljubljane in podjarmile poleg že zasedene Primorske še preostalo južno Slovenijo. Koliko gorja so s tem prizadejale našim družinam, ni mogoče popisati. Če bi bilo kaj pravice na svetu, bi pričakoval, da bo Silvio Berlusconi v naslednjih tednih obiskal tudi Ljubljano in Zagreb ter se Slovencem in Hrvatom opravičil za vse, kar sta jima liberalna in fašistična Italija prizadejali med leti 1915 in 1945. (Ne gre namreč pozabiti na sodelovanje Salojske republike s Tretjim rajhom med 8. septembrom 1943 in 25. aprilom 1945). Ne rečem, da bi moral s sabo prinašati darila, ki bi bila enakovredna petim milijardam dolarjev odškodnine, kolikor jih je njegova vlada obljubila Libiji. O poravnavi vojne škode in ureditvi premoženjskih vprašanj, vezanih na odhod ezulov iz cone B bivšega Svobodnega tržaškega ozemlja, sta se Italija in Jugoslavija zmenili že s pariško mirovno pogodbo leta 1947 in z rimskim sporazumom leta 1983. Lepo pa bi bilo, da bi v znak sprave prinesel s seboj umetnine, ki so jih odnesli med drugo svetovno vojno z istrskih cerkva, za katere so bile naslikane, in so zaenkrat še vedno v depojih in dvoranah tržaškega muzeja Revoltella. Tako nekako, kakor se je zgodilo z Venero iz Cirene, ki je s svojo bleščečo nagoto prejšnjo nedeljo oplemenitila Berlusconijevo romanje v Bengazi. Ko bi se to zgodilo, bi dejal, da je italijanski narod doživel katarzo, vredno Brand-tovega pokleka pred spomenikom žrtvam varšavskega upora pred več kot tridesetimi leti. Dejal bi, da je krivično govoriti o Italiji kot o »bolniku Evrope«, kakor to počenjajo mednarodni časopisi, uporabljajoč prezirljivo oznako, ki je veljala za osmansko cesarstvo v 19. stoletju. Dejal bi, da je Italija s takšnimi obredi sprave dosegla etično zrelost, ki je primerljiva z nemško, in da si zaradi tega zasluži iskreno spoštovanje svetovne skupnosti. Bojim pa se, da se to ne bo zgodilo. Bojim se, da je Italija klonila pred Libijo ter ji obljubila odškodnino za tridesetletno kolonialno zasedbo, o kateri so rimski diplomati še pred kratkim govorili povsem odklonilno, predvsem zato, ker jo potrebuje. Potrebuje njeno nafto in plin, verjetno pa še bolj njeno sodelovanje pri kontroli nesrečnežev, ki v iskanju boljšega življenja naskakujejo s severnoafriških obal sicilijanske plaže. Bojim se, da ne gre za katarzo, temveč preprosto za ekonomski račun, ki se mu pač Italija ne more izogniti. O tem me je prepričalo tudi pisanje večine italijanskih časopisov, ki so na svojih prvih straneh sramežljivo skrili besede kesanja Silvija Berlusconija, če jih niso celo ignorirali. Skratka, vtis imam, da dogodki prejšnje nedelje ne napovedujejo tistega etičnega vzpona, ki ga Italija krvavo potrebuje, če naj se dvigne iz sodobne mizerije, temveč so le izraz njenega tradicionalnega ribarjenja v kalnem. So torej samo potrditev bivanjske krize, v kateri je. VREME OB KONCU TEDNA Jugozahodnik povečal vlago in nestanovitnost Darko Bradassi_ V primerjavi s preteklim tednom se je splošna cirkulacija ozračja v zadnjih dneh bistveno spremenila. Do nedelje so prevladovali severovzhodni tokovi, proti nam je zato pritekal bolj suh in nekoliko bolj svež celinski zrak. V prizemnih plasteh je v preteklem tednu pogosto tudi pihala šibka burja. Taka slika je pripomogla, da so bile nižje zračne plasti povečini čiste, vpliv vremenskih razmer na naše počutje pa je bil kar ugoden. Pred nekaj dnevi je nad Sredozemljem prišlo do občutne spremembe. Zaenkrat sicer še ne kaže, da bi jesen trkala na vrata, vendar gre bolj za spremembo v kakovosti in stanovitnosti ozračja. Anticiklonsko območje, ki je bilo dalj časa nad Sredozemljem, se je pomaknilo proti vzhodu, nad zahodno Evropo pa je ob spustu hladnejšega se-vernoatlantskega zraka nastala vrzel v zračnem pritisku. Proti osrednjim sredozemskim državam in proti nam so v zadnjih dneh pritekali in bodo pritekali tudi v tem koncu tedna jugozahodni tokovi, ki prinašajo s seboj bolj vlažen in razmeroma topel sredozemski zrak. Zato se je povečala spremenljivost, kot mnogi pravijo takemu dogajanju, je vreme v zadnjih dneh kar pogosto »mešalo«. Predvsem pa se je v tem tednu v gorah in v predgorju povečala nestanovitnost, kjer so bile plohe in nevihte nekoliko pogostejše. Občasno pa je zagrmelo tudi drugod. Velik zalogaj vlage se je zaradi jugozahodnih tokov kopičil predvsem ob vznožju Alp in predalp ter pod Kraško planoto. Zato je bilo ozračje v zadnjih dneh ponekod soparno, in to kljub ne ravno previsokim temperaturam. V nižinah in ob morju je bila vlaga včeraj več kot 70-odstotna, najvišje dnevne temperaturne vrednosti pa so se v zadnjih dneh zadrževale pod 30°C. Morje se je v zadnjih dneh segrelo in ima sedaj nekaj več kot 24°C. Tem- perature v višjih slojih ozračja so bile za okrog 3°C višje od dolgoletnega povprečja. Na višini 1506 m je radiosonda iz Campoformida včeraj namerila 13,2°C, ničta izoterma pa je bila na višini 3543 m, kar je za kakih 200 ali 300 m več od dolgoletnega povprečja. Vremenska slika v prihodnjih dneh se ne bo bistveno spremenila. Še naprej bo prevladovalo toplo in povečini precej vlažno vreme s prevladujočo spremenljivostjo in z občasno nestanovitnostjo. Predvsem ob morju bodo možni tudi daljši sončni premori. Pihal bo jugovzhodni do jugozahodni veter. Občasne padavine, deloma kot plohe in nevihte, bodo verjetnejše in pogostejše jutri. V soboto in v nedeljo pa bo predvsem v dopoldanskih urah ob morju več sončnega vremena, v popoldanskih pa bo predvidoma nekaj več oblačnosti. Še bo razmeroma toplo. Ponekod se so predvidoma povečala tudi zračna onesnaženost. Kot kaže, se bo v prvi polovici septembra še nadaljevalo razmeroma toplo in precej sončno vreme z le občasno nestanovitnostjo. Sedanje projekcije nakazujejo možnost, da bo do pomembnejših sprememb lahko prišlo šele v drugi polovici meseca. Na sliki: vremenska fronta se je včeraj zadrževala nad zahodno Evropo ODPRTA TRIBUNA Politična razdrobljenost močno bremeni slovensko narodno skupnost Na razmišljanje gospoda Uk-marja, ki se je odzval na objavo intervjujev predstavnikoma SSk, Damijanu Terpinu in Igorju Gabrovcu, v sobotni prilogi Dela, je potrebno odgovoriti, saj nazorno dokazuje stanje naše narodne skupnosti v Italiji. Podatki in trditve, ki jih navaja, niso vedno točni. To zato, ker slonijo na različnih izhodiščih in zato, ker se pisec ne sooča z bistvenim problemom, ki izhaja iz intervjuja z Damijanom Terpinom. Gospod Ukmar je bolj pozoren na to, kar razdvaja, in prezira vso konkretno in pozitivno naravnano vsebino obeh intervjujev, ki sta si tako po izraženih mislih kot tudi v tonih dejansko komplementarna. Ko gospod Ukmar navaja številke glede preferenc, ki so jih prejeli različni slovenski kandidati na italijanskih listah, prezre nekaj bistvenih detajlov. Prvič: ne navaja v kolikšnem odstotku so ti glasovi slovenski, kar tudi ni mogoče določiti. Tukaj ne gre za neko narodno čistost glasu oz. preference, temveč za moč in legitimacijo predstavništva. Drugič: ko navaja število glasov, ki jih je prejel izvoljeni svetnik SSk, je potrebno povedati, da gre zraven prišteti tudi vseh 7008 glasov, ki so jih prejele liste SSk v vseh treh okrožjih. Brez teh ne bi šlo, kar je večkrat potrdil tudi sam svetnik. Vseh 7008 glasov je šlo, na podlagi dogovora SSk-DS, v seštevek in v korist Demokratske stranke. Podobne, ko že ne iste številke, gre upoštevati tudi za politične volitve, ko so glasovi volivcev SSk prispevali k izvolitvi gospe Blažinove v senat. Slednji ni bilo potrebno, da bi zbirala preferenčne glasove in to srečo je imela tudi pred petimi leti, ko je bila v deželni svet izvoljena neposredno s seznama predsednika Illyja - tako kot Mirko Špacapan, s katerim je delila klo- pi iste politične večine. Tudi če seštejemo osebne preference raznih kandidatov na listah SSk, pade v oko zanimivo razmerje. Da se zaustavimo le na listi v tržaškem okrožju, lahko seštejemo preko tri tisoč osebnih preferenc slovenskim kandidatom (od skupnih štiri tisoč šeststo glasov), medtem ko sta jih dva kandidata na italijanskih listah skupaj prejela nekaj čez dva tisoč, vključno s stotimi preferencami edinega slovenskega kandidata na listi desne sredine. Neizpodbitno je dejstvo, da se je sorazmerno velik del slovenske volilne baze odločil za model zbirne narodne stranke, kakršna je SSk, ter nagradil njihove kandidate. To gre razumeti tudi kot podporo logiki, da se v italijanske stranke ne vključujemo, temveč da z njimi sodelujemo kot enakovreden politični partner. To je odnos med SSk in DS. V tem ima SSk dolgoletno politično izkušnjo, ki je obrodila marsikatere sadove v korist slovenske narodne skupnosti v celoti. Sedaj pa se bližamo osrednjemu problemu, ki ga je deželni tajnik SSk Damijan Terpin navedel v svojem intervjuju in ki ga v naši skupnosti očitno nočemo resno obravnavati. Gre za potrebo po evidentiranju oz. legitimiranju »skupnega predstavništva«, ki je že desetletja - včasih bolj in včasih manj učinkovito - prisotno znotraj naše narodne skupnosti. Terpin je podprl napore za združevanje naše narodne skupnosti in v tem smislu poudaril tisto, kar se tem naporom najbolj zoperstavlja: naša politična razdrobljenost. Ta ima dva nivoja: razdrobljenost v več italijanskih strank in razdeljenost med podporo modelu zbirne narodne stranke v nasprotju z logiko vključevanja v italijanske stranke. Ta dvoplastna razdrobljenost našo skupnost hudo bremeni in ji ne dovoli, da bi izkoristila vse potenciale, ki jo odlikujejo. Razdrobljenost nas, prav nasprotno, sili v to, da moramo naše energije zapravljati v medsebojna obračunavanja in jalove konfrontacije, ki skupnosti ne prinašajo prav nič dobrega. Brez preseganja te hude razdeljenosti bo zelo težko vzpostaviti katerokoli resno narodno predstavništvo, pa čeprav le na ravni civilne družbe. Pri tem, če se omejim na politično raven, bi se rad navezal še na drug vidik. Gospod Ukmar navaja problem odnosa med SSk in DS, kar po moje mnenju ni najbolj točno. Mislim, da bi morali biti veliko bolj pogumni in si priznati, da je glavni problem med SSk in skupino slovenskih članov v Demokratski stranki, ki v glavnem izhajajo iz vrst nekdanjih levih demokratov. To je bilo sicer pričakovano. Dovolj je že, da se spomnimo na polemike okrog deželnega volilnega zakona, ki je SSk naposled omogočil samostojno nastopanje. Nervoza se očitno še ni polegla. Kako bi si torej razlagali dejstvo, da senatorka Tamara Blaži-na, kljub 7008 glasov, ki jih je prejela od SSk, se še ni odločila za srečanje z našo stranko? Ali ne bi bilo pričakovati, da bi tudi od edine slovenske politične stranke slišala stališča glede ključnih vprašanj, ki zadevajo našo narodno skupnost. SSk in Demokratska stranka sta politični zaveznici in marsikje skupaj sedita v večinskih ali pa opozicijskih klopeh. Potrebno je, da stare zamere spravimo na stran in modro začnemo s konkretnim in potrpežljivim dogovarjanjem, saj so upravne volitve že za vogalom. Julijan Čavdek, goriški pokrajinski tajnik SSk SORICA - V soboto ob 18. uri Jazz festival Med nastopajočimi tudi Tržačanka Andrejka Možina in njeni gojenci SORICA - V Sorici pri Železnikih, ki velja za eno najlepših slovenskih vasi, bo v soboto zaživel 2. jazz festival. Pred domačijo, v kateri se je rodil slovenski impresionist Ivan Grohar (tu so julija ustvarjali tudi člani društva Kons), bodo nastopili glasbeni izvajalci Andrejka Možina (petje), Gorazd Pintar (klavir), Klemen Krajc (bas) in Enos Kugler (bobni). Kot gostje bodo nastopili tudi učenci Andrejke Možina. Za nastop je bilo izbranih nekaj solistov, ki so sodelovali na njeni letošnjih delavnicah (Lara Černic, Marta Donnini, Tina Renar, Alberto Loro); to bo zanje ned- vomno odlična priložnost, da se preizkusijo na pravem odru s profesionalnim jazzovskih triom. Nastopil pa bo tudi jazzovski zbor Afterhours Jazz Choir; sestavlja ga dvajset pevcev, ki so učenci na oddelku za jazz in zabavno glasbo Glasbene matice. Oddelek bo v letošnjem šolskem letu obeležil svojo peto obletnico delovanja, v okviru katere bodo polega tra-dicionalega workshopa za jazz (aprila 2009) izpeljali tudi niz koncertov, na katerih bodo učenci nastopili z gosti. Pričetek sobotnega koncerta je ob 18. uri. PISMA BRALCEV Pojasnilo Spoštovano uredništvo! Podpisana Radoslava Premrl-Pahor prosim, da v zvezi s prispevkom gospe Lelje Rehar Sancin o Ljubki Šorli Bratuž, objavljenem v Vašem cenjenem dnevniku 31. avgusta, objavite naslednje pojasnilo. V svojem prispevku o Ljubki Šorli Bratuž gospa Lelja Rehar San-cin 31. avgusta piše: »Za aretacijo in mučenje [gospe Šorlijeve] je bilo krivo njeno poznanstvo s Premrlovo družino iz Šentvida. Dva Vojkova brata sta namreč med šolanjem v Gorici stanovala pri njej.« To zadnje drži, celo tudi sestra je bila in študent ter študentka s Tolminskega, vendar je v času aretacije gospe Ljubke Šorli Bratuž stanoval pri nji samo moj mlajši dvanajstletni brat, ki je tudi končal v ulici Bellosguardo, medtem ko sta bila drug brat in sestra v in- ternaciji z drugimi družinskimi člani. Do aretacije in mučenja gospe torej ni prišlo zaradi Premrlovih, ampak ker so pri preiskovanju stanovanja našli torbo z orožjem, ki jo je v hiši pustil Franc Mervič, kot navajam v svoji knjigi Moj brat Janko Premrl - Vojko (Slovenska matica, 1992). Gospa sploh ni vedela za vsebino torbe, ni pa kljub mučenju fanta izdala, »milo pa se mi je storilo,« kot mi je sama priznala, ko je spoznala, da Mer-vič, tudi on jetnik v zloglasni vili, ni bil deležen njene usode, S spoštovanjem Radoslava Premrl Pahor ALPE-JADRAN Četrtek, 4. septembra 2008 3 ŠOLSTVO - Mnenja nekaterih profesorjev o vprašanju preverjanja znanja in ocene iz vedenja »V šolo hodimo, da se učimo« Na slovenskih višjih srednjih šolah resnično hudih problemov v zvezi z vedenjem v glavnem ni Novi sistem nadoknadenja učnih zaostankov vliva nekoliko upanja, a je tudi podvržen kritikam TRST, GORICA - Novo šolsko leto se začenja tudi v znamenju nekaterih novosti, ki jih je prejšnji teden sprejela italijanska vlada. Ena od teh je ponovna »teža« ocene iz vedenja: kdor bo prejel manj kot šest, bo moral ponavljati razred. Že prej pa je bilo za dijake, ki so junija bili negativni v nekaterih predmetih, določeno preverjanje znanja pred začetkom novega šolskega leta, s čimer so se v šolski sistem nekako »napol« vrnili popravni izpiti. Kako pa vse to ocenjujejo šolniki? Jesenski seminar za slovenske šolnike v Italiji je bil za nas priložnost, da nekatere profesorje vprašamo za mnenje o teh ukrepih. Njihova stališča objavljamo v nadaljevanju. Z večjo »usodnostjo« ocene iz vedenja se strinja ravnatelj Poklicnega zavoda Jožefa Stefana iz Trsta prof. Igor Sancin: »Dejstvo, da v preteklih letih nekdo ni bil pripuščen v višji razred samo zaradi vedenja, je pozitivno vplivalo na vzgojo mladega človeka. Pri določenih letih se na višji srednji šoli mladi radi upirajo družbi in se ponašajo, kako kršijo pravila igre in to se danes popolnoma dopušča,« nam je povedal San-cin, za katerega pa je preverjanje znanja »oslarija, katero so naredili v sili in po mojem tudi nepremišljeno ter je prinesla samo veliko trošenje javnega denarja. Prepričan sem, da bo ta vlada naredila korak nazaj. Ali se vrnejo izpiti ali pa moraš na koncu leta doseči to, kar dosežejo ostali dijaki. Ne pa to brezdelje skozi celo leto pri nekaterih predmetih in potem poleti to igra-čkanje... « Za prof. Willja Mikaca, ki poučuje zemljiško tehnologijo, ekonomijo in knjigovodstvo in cenitve na Trgovskem tehničnem zavodu Žige Zoisa v Trstu, preverjanja znanja gotovo predstavljajo določeno spremembo: »Vem, da so se nekateri dijaki dobro pripravljali na to in rezultati so to tudi pokazali, v nekateri primerih pa očitno niso dosegli namena. Ta preverjanja so torej sprememba, korak naprej, mogoče pa bi bilo treba vse skupaj zastaviti še nekako bolj strogo.« Ocena v vedenju, meni še Mikac, pa je »znak, signal dijakom, ima svoj pomen, čeprav mislim, da bi bilo treba delati veliko več na vzgojnih tematikah.« Po mnenju prof. Petra Černica, profesorja filozofije na Klasičnem liceju Primoža Trubarja v Gorici, ministrstvo ni dobro organiziralo preverjanja znanja: »Mislim, da morajo biti dolgovi plačani in to je prav, način, kako je bila stvar izvedena, pa se mi ne zdi najboljši,« pravi Černic, ki glede ocene iz vedenja opozarja, da je ta obstajala že prej, da pa »znotraj naših šol ne bo imela velike teže, ker mi vedenjskih problemov nismo imeli, zato si predstavljam, da ne bo nobene razlike.« Prof. Irene Pecchiar, ki poučuje znanstvene predmete na liceju Prešeren v Trstu, v glavnem pozitivno ocenjuje uvedbo preverjanja znanja: »Mogoče bodo potem rezultati nekoliko boljši in se tiste ocene, ki so bile na koncu šolskega leta negativne, ne bodo vlekle naprej.« Kaj pa »usodna« petica iz vedenja? »Mislim, da je tudi to nekaj pozitivnega,« meni prof. Pecc-hiar, »zato, ker se mi zdi, da je bilo v zadnjih letih vedenje nekako ob strani, v veliki meri ni bilo upoštevano in glede na disciplino, ki jo beležimo na različnih stopnjah šolanja, je vedenje nekaj bistvenega tudi za razvoj odraslega in zrelega človeka.« Ravnateljici liceja Prešeren v Trstu prof. Lore-dani Guštin se preverjanje znanja pred začetkom šolskega leta zdi zelo pozitivno, saj so na liceju glede t.i. zvezdic (prejšnjega sistema nadoknadenja učnih zao- stankov) svojčas statistično ugotovili, »da 46 odstotkov dijakov ni sploh odprlo knjige, torej smo jeseni šolsko leto začeli s polovico dijakov, ki ni bila še popravila negativnih ocen iz prejšnjega šolskega leta.« Za Gušti-novo je pozitivna tudi odločitev o večji teži ocene iz vedenja, saj so na liceju Prešeren v zadnjih letih opazili, da je marsikateri dijak ob sicer tudi zelo dobrih uspehih pri posameznih predmetih, imel neprimerno oceno iz vedenja. Prav tako so opazili, da niso imeli »orožja« oz. sredstev, da bi omejili te prekrške: »Na srečo v zadnjih letih nismo imeli večjih disciplinskih problemov, dijaki se večinoma lepo vedejo, na šoli je kar precej mirno vzdušje, so pa primeri, kjer na tak način ima lahko šola vsaj kak ukrep, ki ima dejansko veljavo.« Do vladne poteze glede ocene iz vedenja pa je zelo kritična profesorica družbenih ved na Pedagoškem in družboslovnem liceju Antona Martina Slomška v Trstu Alenka Rebula: »Odnosa do ljudi jih naučiš z vzgojo, zgledom in odnosom, ki ga imaš do njih in tako si pridobiš njihovo spoštovanje,« pravi glede dijakov profesorica, ki dodaja: »Spraviti se na mlade in jim dokazovati, da morajo biti oni tisti, ki se bodo obna- šali dostojno, potem ko odrasli okrog njih tega zgleda ne dajejo, po mojem ne deluje najbolj vzgojno.« Glede preverjanja znanja pa je po mnenju Rebulove pozitivno dejstvo, da če se med letom nisi učil, imaš na koncu jasno sporočilo, da so posledice in da se boš moral učiti v prostem času, vendar istočasno opozarja, da »obnašanje in odnos do drugih ni stvar, ki jo lahko urejaš s popravnim izpitom ali z oceno. To je stvar, ki raste v letih v odnosu z ljudmi, ki so tvoji vzgojitelji. To je dolg proces, ki se začne že, ko je otrok zelo majhen in ki ga rešujemo z vzgojo v vseh teh letih.« Prof. Milanu Jarcu, ki poučuje hrvaški in srbski jezik na Poklicnem zavodu za trgovske in turistične dejavnosti Ivana Cankarja v Gorici, se nova teža ocene iz vedenja zdi po eni strani »korak nazaj, ker je ocena v vedenju »nekaj izven«, po drugi strani pa zgleda, da je po dogodkih, ki so se pripetili v Italiji, to nekaj nujnega. Neko strašilo...,« pravi Jarc, ki je v prejšnjih letih opazil, da odkar so bili odpravljeni popravni izpiti, se je vse nekako začelo »malo krušiti«, ker so bile znamenite »zvezdice, ki jih niso skoraj nikoli popravili in to se je vleklo in vleklo,« nam je povedal profesor, ki je tako zaključil: »Verjetno bo kaj pomagalo, da bodo dijaki malo več delali. Upajmo!« Prof. Marta Ivašič, ki poučuje zgodovino in filozofijo na tržaškem liceju Prešeren, opozarja, da so dijaki povečini zelo olikani in samo kdo, ki je malo bolj klepetulja, dobi v vedenju oceno devet, »drugo pa so resni problemi, takrat ko se stvari zapletejo. Poučujem že toliko let in problemov, kjer bi se odločali za sed-mico v vedenju, je bilo zelo malo,« pravi Ivašičeva, ki dodaja, da so bili dijaki in starši tudi v letih, ko ocena iz vedenja ni imela konkretnih posledic, vseeno zelo pozorni. Profesorica se zaveda slabih plati tako popravnih izpitov kot sistema zvezdic: »Bojim se, da tako kot v drugih primerih ni recepta. Recimo, imel si dijaka, ki je prišel na popravni izpit nepripravljen, ker je računal da za en sam predmet ga ne boš vrgel, kakor si imel dijaka, ki je razumel, koliko je ura in je reagiral. Ni receptov, treba je obravnavati korenino problema: korenina problema pa je ta, da v šolo hodimo zato, da se učimo in kaj zdaj narediti zato, da bi se mladi bolj učili.« Ivan Žerjal do 17. septembra 2008 *= Pod ceno označuje prodajo izdelkovp ceni, ki je nižja od nabavne, na podlagi O.P.R. z dne 6. aprila 2001 št. 218. Število navedenih kosov za vsak izdelek se nanaša na skupno količino v prodaji v 41 posameznih Famila. V vsakem prodajnem mestu so označene tam razpoložljive količine. Nabavna količina je omejena na družinsko porabo. Cene in artikli veljajo do prodaje zalog. AM/WÍ V Hrana za pse MIGLIORCANE pločevinka, 1.250 g v 4 0(1(1 *K0S0V ■ OUU V PONUDBI. Toaletni papir Salvaspazio SCOTTEX 16 rolic 29 PROFESIONALNA LIKALNA POSTAJA TERMOZETA Pritisk pare: 3,5 bar -prostornina 550„e - kontrolna lučka za pripravljenost pare - pokrov z zaščito GROZDJE ITALIJA zabojček pribl. 3 kg cena za kg OMARA ZA ČEVLJE, 5 POLIC v svetlo orehovi barvi -mere: 65x15x164 POD CENO OD 38,30, POPUST 23 ■KOSOV C V PONUDBI U -famila I Pri nas si v družinskem krogu. 90 400 *KOSOV V PONUDBI RABOJEZ (TS) - S. P. di Farnei 40/b TRST (TS) - Ulica Valmaura 4 GORICA (GO) - Ulica Terza Armata 4 Četrtek, 4. septembra 2008 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Sprejem predstavnikov italijanske manjšine v Sloveniji pri zunanjem ministru Rupel: Odnos med večino in manjšino je preizkus demokracije S predstavniki manjšine se je slovenski zunanji minister pogovarjal pred ponedeljkovim obiskom v Rimu LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je po včeraš-njem srečanju s predstavniki italijanske manjšine v Sloveniji poudaril, da je vprašanje odnosa med večino in manjšino preizkus demokracije v vsaki civilizirani državi. Sogovorniki so med izzivi sodelovanja izpostavili predvsem področje šolstva in skorajšnjo obnovitev kulturnega sporazuma. Kot je pojasnil minister, je bil sestanek namenjen medsebojnemu informiranju in pripravi obiska slovenske delegacije v Rimu oziroma srečanjem slovenske in italijanske vlade, ki sta se po njegovih besedah dogovorili, da bosta skupaj oblikovali koalicijski odbor. Minister je poudaril, da je vprašanje odnosa med večino in manjšino eno pomembnih vprašanj za ta odbor, pa tudi preizkus demokracije v vsaki civilizirani državi. Kot je ocenil, sta Slovenija in Italija v dobrih odnosih, nekatere stvari pa bi se dalo po njegovo še izboljšati. Med pobudami italijanske manjšine je bilo po Ruplovih besedah nekaj pobud na področju izobraževanja, ko gre za šolanje v italijanskem jeziku in za izobraževanje učiteljev. Kot meni minister, to vprašanje ni preprosto, je pa sorazmerno hitro rešljivo v času odprtih meja med Slovenijo in Italijo in v času, ko že obstaja sodelovanje med koprsko in tržaško univerzo. Izpostavil je tudi "napredek na medijskem področju". Kot je pojasnil, naj bi se koprska televizija v prihodnjem letu "povzpela na satelit", kar bo po Ruplovem mnenju gotovo velik dosežek. Po njegovih besedah so na sestanku govorili tudi o štipendiranju pripadnikov italijanske manjšine, konkretne predloge pa bodo dobili v teh dneh. Rupel tudi meni, da bi bilo potrebno "obnoviti kulturni sporazum, ki je zapadel v začetku tega leta". Minister je dejal, da je problem italijanske manjšine, katere del živi v Sloveniji, del pa na Hrvaškem, rešljiv s praktičnimi ukrepi. Ob tem je poudaril, da slovenska vlada prispeva tudi za italijanske institucije, ki imajo svoj sedež na Hrvaškem. Sicer je zadovoljen s financiranjem italijanske manjšine, saj se sredstva v proračunu za ta namen povečujejo. Meni pa, da bi bilo potrebno več storiti za izboljšanje komunikacije med večino in manjšino. Poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli se je mini- Od leve Flavio Forlani, Dimitrij Rupel, Roberto Battelli in Maurizio Tremul bobo Znesli so se nad volilnimi plakati Enotne liste (EL) CELOVEC - Koroška v času predvolilne kampanje za parlamentarne volitve 28. septembra spet izstopa z nestrpnostjo in s proti slovenski manjšini naperjenimi akcijami. Tako so neznani storilci v Pliberku podrli veliki volilni plakat Liberalnega foruma (LIF)/Enotne liste (EL) z glavnim kandidatom na Koroškem Rudijem Voukom. EL, ki je sklenila volilno zavezništvo z Liberalnim forumom in močno upa, da bo Vouk izvoljen v avstrijski parlament, je nasilno dejanje odločno obsodila in pozvala prebivalstvo k strpnosti, odgovorne v strankarskih centralah pa k stvarnemu volilnemu boju. Seveda je EL vložila tudi prijavo proti neznanemu storilcu oziroma neznanim storilcem, škoda pa znaša najmanj 650 evrov. Prvakinja Liberalnega foruma Heide Schmidt pa se je v pogovoru za dunajski časnik Der Standard med drugim ponovno zavzela za rešitev dvojezičnih krajevnih napisov na Koroškem. Poudarila je, da je situacija, ko so slovenski manjšini kratene pravice in ko se ne upoštevajo odločbe ustavnega sodišča, »nesprejemljiva«. Možnost rešitve vprašanja vidi v zveznem zakonu, je še pristavila prvakinja Liberalnega foruma. (I.L.) stru uvodoma zahvalil za srečanje, ki je po mnenju poslanca potekalo v "zelo sproščenem in izjemno konstruktivnem vzdušju". Meni, da minister razume probleme manjšine. "Če se o stvareh, ki jih je treba narediti, dobro razumemo, potem se jih tudi lažje naredi in se jih lažje rešuje," je povedal. Ob tem je izpostavil pomen evropske perspektive in evropskega vzdušja, s pomočjo katerega so lažje rešljivi tudi problemi, vezani na ustvarjanje profesionalnih profilov, ki jih kot narodna skupnost "potrebujejo za normalno življenje". V nadaljevanju je predsednik Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti Flavio Forlani med pomembnimi temami sestanka izpostavil predvsem uresničevanje zakonov, povezanih z manjšino, in skorajšnjo obnovo kulturnega sporazuma med državama. Predsednik Italijanske unije Mau-rizio Tremul pa je spregovoril o težavah, povezanih s schengensko mejo, ki "ločuje italijanski manjšini v Sloveniji in na Hrvaškem". Kot je poudaril, je zalo pomembno, da se "enovitost italijanske narodne skupnosti ohrani in razvija". Omenil je tudi memorandum, v katerem so predlogi Italijanske unije glede predloga resolucije italijanske in madžarske skupnosti, ki povzema želje in potrebe italijanske narodne skupnosti. (STA) KOROŠKA - Sodelovanje s Slovenijo na kmetijskem področju Pomembna povezovalna vloga Skupnosti južnokoroških kmetov CELOVEC/LJUBLJANA - Pri Skupnosti južnokoroških kmetov (SJK) nikakor niso v zadregi, ko gre za primere, s katerimi z vsebino zapolnjujejo svojo povezovalno vlogo na Koroškem in tudi pri sodelovanju čez mejo. Tudi v okviru Pliberškega jormaka, največjega in najstarejšega sejma na južnem Koroškem, ki je konec preteklega tedna privabil skoraj 150.000 obiskovalcev, je SJK vnovič potrdila to povezovalno vlogo in na pobudo svojega zborničnega svetnika Štefana Domeja gostila delegacijo Kmetij-sko-gozdarske zbornice Slovenije na čelu s predsednikom Cirilom Smrkoljem. Slednji je 23. avgusta letos v Gornji Radgoni v okviru 46. Kmetijsko-živilskega sejma sprejel predstavnike zamejskih kmetijskih organizacij, Skupnosti juž-nokoroških kmetov in Kmečke zveze iz Trsta. Srečanja v Pliberku, kjer sta se delegaciji srečali pred slovensko Zadrugo, sta se udeležila tudi direktor Kmetijske zbornice Koroške Ernest Gröblacher in ŠTEFAN DoMEJ predsednik stanovskega zastopstva Walfried Wutscher. Gostitelj, zbornični svetnik Štefan Domej, je ob tej priložnosti v zvezi s Cirilom Smrkoljem poudaril, da je bil že kot slovenski kmetijski minister ob različnih priložnostih sogovornik kmetijskih organizacij na južnem Koroškem - vedno upoštevajoč povezovalno vloge, ki jo ima Skupnost južnokoroških kmetov. Pogovor je potekal v prijateljskem vzdušju, pri čemer so opozorili na številne primere plodnega sodelovanja Kmetijske zbornice Koroške in drugih kmetijskih organizacij na Koroškem in v Sloveniji in s tem v zvezi tudi na pomembno vlogo Skupnosti južnokoroških kmetov. Tako je bil konec maja v Mariboru en del neformalnega srečanja ministrov za kmetijstvo EU, v okviru katerega so pri predstavitvi slovenskega podeželja imeli vidno mesto tudi predstavniki zamejskih kmečkih organizacij. Do-mej pa je poglobljeno sodelovanje Koroške s Slovenijo predstavil tudi avstrijskemu ministru za kmetijstvo Josefu Prollu. Na stojnici kmetic in kmetov s Koroške pa so pozdravili tudi slovenskega kmetijskega ministra Iztoka Jarca in evropsko komisarko za kmetijstvo Mariann Fischer Boel. Tudi ob tej priložnosti je zbornični svetnik Skupnosti južnokoro-ških kmetov Štefan Domej pribil, da si Skupnost južnokoroških kmetov s svojimi organizacijami vse bolj utrjuje ugled tudi na mednarodni oz. evropski ravni. Ivan Lukan SLOVENIJA - Ponedeljkova oddaja finske televizije YLE z obtožbami na račun premierja Janše še dviga temperaturo Vlada napovedala tožbo proti YLE in novinarju Producent oddaje podpira novinarja - Krimninalisti pri nekdanjem predsedniku preiskovalne komisije Cviklu (DS) - Različni stališči novinarskih združenj LJUBLJANA - Direktor urada slovenske vlade za komuniciranje Anže Logar je potrdil, da bo vlada vložila tožbo zoper finsko televizijo YLE, ki je v ponedeljek predvajala dokumentarec o domnevnem podkupovanju pri prodaji osemkolesnikov finske družbe Patria Sloveniji. V njej med drugim avtor navaja, da naj bi bila v Sloveniji za sklenitev posla odločilna oseba "J". Po ugibanjih YLE pa naj bi šlo za premiera Janeza Janšo, ki je navedbe označil za čisto laž in konstrukt. Kot je povedal Logar, bo vlada zaradi trditev, da je Patria podkupila premiera Janeza Janšo, tožila tako televizijo kot njenega novinarja Magnusa Ber-glunda, ki je pripravil prispevek. Po besedah Logarja so v zvezi s tožbo navezali stike z več odvetniškimi pisarnami, o tem, katera izmed njih bo vložila tožbo, pa se bodo odločili po pogovorih z njimi. Kaj konkretno bo vlada zahtevala od televizije, Logar še ni znal povedati. Producent raziskovalnega informativnega programa finske televizije YLE Matti Virtanen pa je včeraj podprl novinarja Magnusa Berglunda, avtorja dokumentarca o domnevnem podkupovanju pri nakupu oklepnih vozil Patria. "Nimamo nobenega razloga, da bi kar koli spreminjali. Zaupamo svojim virom, ki so bili številni in različni ter so vsi potrdili osnovno sporočilo oddaje. Da bi te vire potrdili, se ne bomo vpletali v nikakršna ugibanja o tem, kdo so naši viri bili," je po navedbah YLE poudaril Virtanen. Iz slovenske policije pa so včeraj sporočili, da trenutno izvajajo ukrepe, s katerimi želijo preveriti navedbe, ki so se v zadnjih dneh pojavile v finskih in slovenskih medijih o obstoju in posedovanju dokazil in podatkov povezanih s sumi korupcijskih kaznivih dejanj. Policija o vseh ukrepih sproti obvešča pristojno državno tožilstvo, ki usmerja kriminalistično preiskavo, piše v sporočilu. Policija še navaja, da "zaradi operativnega interesa kriminalistične preiskave javnost žal ne more obveščati o vseh do sedaj opravljenih ukrepih, saj bi tako razkrivanje lahko ogrozilo uspešnost nadaljnjih postopkov". Ob tem poudarja, da je v zadevi Patria slovenska policija takoj po prejemu obvestila od finske policije o aretaciji dveh oseb na Finskem, osumljenih kaznivih dejanj povezanih s kolesniki 8x8 patria, sprožila kriminalistično preiskavo, v okviru katere od samega začetka izvaja vse potrebne ukrepe, kot so zbiranje obvestil, zbiranje poslovne dokumentacije ter druge. Včeraj so se kriminalisti pogovarjali tudi s poslancem SD Milanom M. Cviklom o nakupu oklepnikov 8x8. Kot je nekdanji predsednik preiskovalne ko- misije DZ pojasnil po pogovoru, ni ničesar osumljen, kriminaliste pa je zanimala predvsem vsebina dokumentov, ki jih je preiskovalna komisija posredovala državnemu tožilstvu. Cvikl je v izjavi za medije izrazil zadovoljstvo, da si je "slovenska policija vzela čas in pokazala zanimanje za delo preiskovalne komisije". Kot pravi, nikakor ni osumljenec, kriminaliste je namreč bolj zanimala vsebina dokumentov, ki jih je preiskovalna komisija posredovala tožilstvu. Kriminalisti so po njegovih besedah izrazili zadovoljstvo nad kakovostno opravljenim delom parlamentarne preiskovalne komisije, sam pa jim je "zaželel veliko uspeha pri zaslišanju tistih prič, ki jim bodo lahko povedale kaj več o ozadju posla". Nekdanji predsednik preiskovalne komisije meni, da se je slovenska policija po predvajanju oddaje na finski televiziji očitno želela pogovoriti z nekom, ki je vodil preiskovalno komisijo. Sam je, kot pravi, zadovoljen, da so prišli, "sedaj pa so na potezi oni, da zaslišijo priče, kot so ljudje na ministrstvu za obrambo in še kje". Oglasili pa sta se tudi obe novinarski združenji. V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) poudarjajo, da so viri, ki jih je novinar finske televizije predstavil v oddaji o poslu s patriami, "zaradi očitnega političnega ali poslovnega konfliktnega interesa sporni, česar svoji javnosti novinar ni predstavil" . Ob tem v ZNP opozarjajo na vlogo novinarja Blaža Zgage, ki je finskega novinarja pri pripravi prispevka vodil po Sloveniji. "Ta je lani pripravil mednarodno peticijo s podobno neresničnimi obtožbami proti premieru Janezu Janši," trdijo v združenju. Društvo novinarjev Slovenije (DNS) pa poziva slovensko politiko in medije k profesionalnemu ravnanju. Ob razkritju novih dejstev v aferi Patria ponovno prihaja do poskusov preusmerjanja pozornosti z vsebine razkritega na delo novinarjev in medijskih hiš, ki so o zadevi Patria poročali v Sloveniji in na Finskem, je zapisal predsednik DNS Grega Repovž. "Tako se poskuša diskreditirati finsko javno televizijo, direktorja in novinarje finske javne televizije, prav tako pa se nadaljuje z diskreditacijami novinarjev, ki v Sloveniji poročajo in razkrivajo domnevno podkupovanje," meni Repovž. Po njegovih besedah se zelo redko zgodi, v razvitih demokracijah pa se ne zgodi, da bi predsednik vlade v svojih nastopih poimensko našteval novinarje in jih poskušal prikazati kot nekakšne zarotnike in politično motivirane posameznike. Javnosti se poskuša prikazati, da bi morali novinarji politikom in drugim novinarjem razkrivati svoje vire, čeprav je varovanje vira ena od temeljnih pravic in dolžnosti novinarjev po vsem svetu, je zapisal predsednik DNS. (STA) / DNEVNE NOVICE Četrtek, 4. septembra 2008 s MOSKVA/TBILISI - Moskva se še odloča, kaj bo naredila glede odnosov z Gruzijo Ruski ukrepi po gruzijski prekinitvi diplomatskih odnosov O gruzijskem predsedniku Sakašviliju ruski predsednik Medvedjev meni, da je »politično truplo« MOSKVA/TBILISI - Rusija je včeraj sprejela ukrepe, potem ko je prejela obvestilo Gruzije o prekinitvi diplomatskih odnosov po ruskem priznanju gruzijskih separatističnih pokrajin Južne Osetije in Ab-hazije. Moskva se je odločila ustaviti izdajo vizumov za gruzijske državljane, medtem pa je parlament v Gruziji odpravil vojno stanje v državi.Rusko zunanje ministrstvo je v torek sporočilo, da je prejelo gruzijsko obvestilo o prekinitvi diplomatskih odnosov z Moskvo, zunanji minister Sergej Lavrov pa je ob tem povedal, da se Moskva še odloča, kaj bo storila glede odnosov z Gruzijo. Kot je še dejal Lavrov, »želi Gruzija prekiniti diplomatske odnose, a bi vseeno želela ohraniti konzularne zadeve«. »Če gre zgolj za vprašanje registracije, potem bi to lahko sprejeli, če pa želijo povsem prekiniti diplomatske odnose, a ohraniti pristojnosti izdajanja vizumov, potem bomo to podrobneje preučili,« je pojasnil minister. Svoje nadaljnje korake pa so iz Moskve sporočili v sredo, ko so se odločili ustaviti izdajo vizumov za gruzijske državljane. Kot je pojasnil tiskovni predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Andrej Neste-renko, je Rusija doslej izvrševala svoje funkcije na konzulatu v Tbilisiju in izdajala vizume državljanom Gruzije. Ta postopek pa je sedaj prekinjen. Gruzija se je za prekinitev diplomatskih odnosov z Rusijo v petek odločila potem, ko je Rusija minuli teden priznala neodvisnost gruzijskih separatističnih regij Južne Osetije in Abhazije. To rusko potezo so obsodili tako v Tbilisiju kot v zahodnih državah, medtem ko je Nikaragva v torek kot druga država po Rusiji priznala omenjeni gruzijski separatistični pokrajini. Predsednik Nikaragve Daniel Ortega je ob tem dejal, da podpira načrt ruskega premiera Vladimirja Putina, da bi omenjeni pokrajini približali Rusiji. Rusija vztraja, da po spopadih v Južni Osetiji, ki jih je 7. avgusta sprožila Gruzija, ni mogoče več govoriti o vračanju Južne Osetije in Abhazije pod okrilje Gruzije, odgovornost za to pa pripisuje izključno režimu predsednika Mihaila Sakašvilija. Za slednjega je ruski predsednik Dmitrij Med-vedjev v torek med drugim dejal, da je »politično truplo« in da za Moskvo ni več predsednik Gruzije. Medtem je v gruzijski parlament v sredo izglasoval odpravo »vojnega stanja«, ki ga je Sakašvili razglasil pred slabim mesecem dni, dan po začetku ruske invazije v tej državi. Na delih gruzijskega ozemlja, kjer so še vedno prisotne ruske sile, pa bo v veljavi izredno stanje. Evropski poslanci pa so pozvali Rusijo, naj izpolni vse svoje obveznosti in v okviru sporazuma o prekinitvi ognja v celoti in takoj umakne svoje vojaške sile iz Gruzije. V resoluciji so tudi podprli napotitev opazovalne misije EU v Gruzijo ter pozvali Evropsko komisijo, naj poenostavi vizumski režim za gruzijske državljane. V luči krepitve odnosov z Gruzijo pa se bo generalni sekretar zveze Nato Jaap de Hoop Scheffer skupaj z veleposlaniki 26 držav članic Nata še ta mesec mudil na dvodnevnem obisku v Tbilisiju, predvidoma 15. in 16. septembra. Obisk pa naj bi načrtovali že pred avgustovskim izbruhom nasilja v Gruziji. Nato se je že odločil okrepiti odnose z Gruzijo s tem, ko je na izrednem zasedanju po intervenciji ruske vojske v Gruziji sklenil ustanoviti posebno Komisijo Na-to-Gruzija. Zavezništvo je v Gruzijo v zadnjih tednih že poslalo skupino strokovnjakov, ki bo ocenila, s kakšno pomočjo in nasveti lahko Nato prispeva k izboljšanju gru-zijskih obrambnih sposobnosti. Mednarodni denarni sklad (IMF) pa je sporočil, da je bil dosežen načelni dogovor, v skladu s katerim bo IMF Gruziji odobril finančni paket v višini 750 milijonov dolarjev, namenjen obnovi države po avgustovskem izbruhu nasilja. (STA) Gruzijo je včeraj obiskal italijanski minister za zunanje zadeve Franco Frattini (na fotografiji z gruzijsko zunanjo ministrico Ekaterine Tkeshelashvili) ansa MILAN - Agonija Eluane Englaro se nadaljuje Dežela proti sodišču »Zdravstveno osebje ne more izklopiti naprav, ker je to v nasprotju s poklicnimi dolžnostmi« MILAN - Zdravstveno osebje ne more izklopiti naprav, ki vzdržujejo življenjske funkcije Eluane Englaro, ker bi to bilo v nasprotju s poklicnimi dolžnostmi. To je odgovor generalnega direktorja za zdravje Dežele Lombardija Carla Lucchine na prošnjo Eluaninega očeta Giuseppeja Englara. Slednji je deželno upravo spraševal, v katero bolnišnico ali hospice bodo preselili hčerko Eluano, da bi jo pustili umreti v skladu z razsodbo, ki jo je bilo izreklo milansko prizivno civilno sodišče. Dežela Lom-bardija se je torej včeraj postavila po robu odločitvi prizivnega sodišča. Engla-ro je že takoj poudaril, da je zdaj stvar pravnega značaja. Spomnimo naj, da je bilo prizivno civilno sodišče v Milanu odločilo, da lahko žensko, ki je pred 16 leti doživela prometno nesrečo in so jo od tedaj le s pomočjo medicinskih aparatov ohranjali Eluana Englaro pri življenju, odklopijo od naprav, ki so vzdrževale njene življenjske funkcije. Eluana Englaro, ki je danes stara 36 let, že od leta 1992 leži v komi v bolnišnici v Leccu, pri življenju pa so jo do sedaj vzdrževali s pomočjo umetne hrane. Njen oče si je za odklop iz bolnišničnih aparatov, ki bi pomenil Eluanino smrt, prizadeval že od leta 1999. Dežela Lombardija je v bistvu povedala, da je smisel zdravstvenih struktur pač zdravljenje oz. nega pacientov in se s tem v zvezi še zlasti nanašala na hospice. Lucchina pa je naglasil, da razsodba prizivnega sodišča ne določa formalne dolžnosti za posameznike ali ustanove, da jo izvajajo. »Obstaja razsodba, ki jo je treba izvajati. Zato bomo nadaljevali po naši poti,« je še ocenil Beppe Englaro, medtem ko je njegov odvetnik Vittorio Angiolini poudaril, da je početje Dežele Lombardija »hudo protizakonito«, ker krši temeljne človekove pravice in je v nasprotju z razsodbo sodišča. Solidarnost je izrazila Demokratska stranka. Združenje zasebnih bolnišnic Aiop pa je poudarilo, da »kdor bi odklopil naprave, ne bi kršil zakonodaje.« KIJEV - Stranka predsednika Juščenka izstopila iz koalicije V Ukrajini izbruhnila kriza Predsednik države obtožil premierko Timošenkovo veleizdaje, češ da podpira Rusijo v kavkaškem konfliktu KIJEV - V Ukrajini je prišlo do nove vladne krize, ko je stranka pre-mierke Julije Timošenko v torek v sodelovanju z opozicijo sprejela več zakonov, ki zmanjšujejo pristojnosti predsednika države. Stranka predsednika Viktorja Juščenka se je zato v sredo odločila izstopiti iz vladne koalicije, Juščenko pa je za tem pozval k oblikovanju no-ve.Parlament je v torek zvečer sprejel niz zakonov, s katerimi bo mogoče pospešiti postopek za odstavitev predsednika države in ki zmanjšujejo njegove pristojnosti v primerjavi z vlado. Zakone sta potrdila blok Ti-mošenkove in proruska opozicija, poslanci Juščenkove Naše Ukrajine pa so sejo protestno zapustili in nato tudi izstopili iz vladne koalicije. Prozahodni predsednik je v sredinem televizijskem nagovoru, ki so ga prenašali v živo, za tem povedal, da torkove dogodke razume kot »uraden začetek oblikovanja nove parlamentarne koalicije«. Kot je zagrozil, bo Julija Timošenko ansa uporabil pravico, da kot predsednik države razpusti parlament in razpiše predčasne volitve, če ne bo v roku 30 dni oblikovana nova vlada. Rivalsko premierko in opozicijske stranke je ob tem obtožil poskusa državnega udara. »Včeraj se je v parlamentu začel politični in ustavni državni udar,« je še dejal predsednik države Juščenko. Na odločitev Juščenkove stranke za izstop iz vlade, ki bo stopila v veljavo v desetih dneh, se je pre-mierkaTimošenkova v sredo odzvala z besedami, da je prozahodna koalicija v Ukrajini s tem »uničena«. Hkrati je dodala, da bo njena vlada zaenkrat obstala. »Obžalujem, da se predsednik obnaša na tako neodgovoren način. Koalicija je bila uničena na njegovo željo,« je dejala premier-ka. Odnosi med ukrajinskim predsednikom in premierko, ki so bili napeti že vse od začetka sodelovanja v vladi, so se močno poslabšali med krizo v Gruziji. Juščenko je med drugim Timo-šenkovo obtožil »veleizdaje«, ker naj bi bila na strani Moskve v vojni v Gruziji. Timošenkova je obtožbe zavrnila. (STA) BEOGRAD Srbija ne bo priznala J. Osetije in Abhazije BEOGRAD - Srbija v prihodnje ne bo priznala neodvisnosti gruzijskih separatističnih pokrajin Abhazije in Južne Oseti-je, je včeraj v Bruslju zatrdil srbski predsednik Boris Tadič. »Srbija ne bo napravila nečesa, kar je v nasprotju z njenimi interesi. Branimo svojo ozemeljsko celovitost z uporabo mednarodnega prava,« je pojasnil Tadič. »Srbija tako v prihodnje ne bo priznala tako imenovanih novih držav, temveč bo branila svoje lastne interese, svojo ozemeljsko celovitost in suverenost,« je odgovoril na vprašanje, ali bo Srbija priznala neodvisnost Abhazije in Južne Osetije. Neodvisnost gruzijskih separatističnih pokrajin je minuli teden priznala Rusija, sicer zaveznica Srbije pri reševanju vprašanja Kosova, ki je neodvisnost razglasilo februarja letos, kljub ostremu nasprotovanju Beograda. Neodvisnost Kosova je doslej priznalo 44 držav, med njimi 21 članic EU, tudi Slovenija. Tadič je včeraj ponovil stališče, da Srbija ne bo priznala Kosova in da bo branila svojo ozemeljsko celovitost. EVRO 1,4441 $ -0,52 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 3. septembra 2008 valute evro (povprečni tečaj) 3.9. 2.9. ameriški dolar japonski jen 1,4441 156,75 1,4516 158,01 kitajski juan ruski rubel Hancl^a Krrtna 9,8826 36,3560 7,4566 9,9285 35,9845 7,4570 UCU ljl\a MUlla britanski funt 0,8133 9,4661 0,8129 9,4620 JVCUJKO M VJI10 norveška krona rpcba 1/ r/*^ n 3 8,0110 24,798 8,0065 24,848 LCjNo M Ul 1 a švicarski frank estonska krona madžarski forint nAUCKI 7 At 1,6050 15,6466 238,85 3,3695 1,6096 15,6466 238,24 3,3530 UUMjM ¿.IUL kanadski dolar avctrakl^i nAlar 1,5500 1 7343 1,5583 1 7394 CIVJUCUJM UUlul bolgarski lev fAmi incki 1,9558 3 5540 1,9558 3,5270 IUI 1 IUI Olvl IC-V slovaška krona llt"rt\/CKl lil*?)C 30,285 3,4528 30,290 3,4528 IILUVJM I I LCIO latvijski lats hr37i ICKI 0,7036 2,4064 0,7038 2,4027 Ul Cl£.IIJjp.l ICTCII islandska krona ti ircka lira 122,65 1 7515 122,17 1 7248 LUIjIVo lila hrvaška kuna 7,1552 7,1368 EVROTRŽNE OBRESTNE MERE 3. septembra 2008 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 2,4856 4,5081 2,2516 4,513 2,81 3,1193 4,9543 5,1556 2,7416 2,88 4,961 5,165 3,2143 5,32 3,1633 5,325 ZLATO (999,99 %%) za kg ■ 17.740,64 € -99,74 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 3. septembra 2008 vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA - PRVA KOTACIJA GORENJE 29,93 +0,07 KRKA 89,83 -0,44 MERCATOR 53,94 222,09 +0,91 TELEKOM SLOVENIJE 234,17 +0,03 +0,70 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ACH -AERODROM LJUBLJANA 78,06 DELO PRODAJA - +0,85 ISKRA AVTOELEKTRIKA 48,50 +1,04 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 79,94 24,00 -2,45 -2,36 KOMPAS MTS - - PIVOVARNA LAŠKO POZAVAROVALNICA SAVA PROBANKA SALUS, LJUBLJANA SALUS, LJUBLJANA 72,52 27,61 -3,22 +0,44 SAVA 388,00 -0,20 ŽITO 205,00 +0,04 MILANSKI BORZNI TRG mib 30: 3. septembra 2008 -0,54 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLEANZA 2,105 6,68 -2,27 +0,07 BANCO POPOLARE 13,25 -2,45 -1,52 BCA POP MILANO 1,833 7,1 +0,38 +2,00 ENEL 1,273 6,25 +0,71 -1,18 FIAT 11,28 +0,59 FONDIARIA-SAI 19,42 -1,40 IFIL 4,458 +2,37 LOTTOMATICA 21,77 +0,77 +1,16 MEDIASET MEDIOBANCA MEDIOBANCA 5,12 -0,30 +0,39 PARMALAT 9,96 1,965 -0,02 +1,45 SAIPEM 0,482 24,45 -1,69 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 9,14 -0,67 -1,71 TENARIS TERNA 17,35 -0,89 -1,27 UBI BANCA 2,695 15,34 -1,10 -0,05 UNIPOL 3,77 1,719 -0,66 +0,35 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) ■ 109,48 $ +0,12 IZBRANI BORZNI INDEKSI 3. septembra 2008 indeks zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBI 20, Ljubljana 7.317,44 -0,35 PIX, Ljubljana BIO, Ljubljana 1.639,60 115,54 -0,37 -0,16 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb 3.487,06 1.498,30 -0,10 -0,95 FIRS, Banjaluka 3.042,55 1.328,84 -0,20 -0,33 SRX, Beograd 782,16 3.263,56 -1,79 -1,18 NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 17.212,89 5.092,92 -0,68 -0,33 DRUGI TRGI Dow Jones, New York 11.476,78 1.829,23 -0,35 -1,13 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt 1.269,76 1.328,55 6.467,49 -0,61 -0,53 -0,78 CAC 40, Pariz 5.499,70 4.447,13 -2,03 -0,69 PX, Praga 1.452, 3.368,97 -1,30 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 12.689,59 3.344,53 20.585,06 2.276,67 14.498,51 +0,64 +0,00 -2,17 -1,22 -0,45 6 Četrtek, 4. septembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.it Za predavanje Viljema Ščuke je vladalo veliko zanimanje kroma ŽUPANSTVO - Novi kvestor Zonno obiskal župana Dipiazzo Nujno sodelovanje med silami javnega reda ŠOLSTVO - Na Opčinah začetek predavanj v okviru jesenskega seminarja za šolnike Človek naj razvija tudi duhovno razsežnost Srednješolskim profesorjem je predaval psihoterapevt Viljem Ščuka - Danes na vrsti tržaški vzgojitelji in učitelji Na učiteljih je, da šolarju oz. dijaku pokažejo pot, kako postati resnična osebnost, saj so za izvedbo te naloge v bistvu ostali le oni, resnične osebnosti pa ni, če človek pri sebi ne razvije vseh svojih razsežnosti, se pravi poleg telesne in duševne tudi duhovne. V to je prepričan znani novo-goriški zdravnik in psihoterapevt Viljem Ščuka, ki je bil med predavatelji v okviru včerajšnjega prvega delovnega dne jesenskega seminarja za slovenske šolnike, ki je bil namenjen niž-ješolskim in višješolskim profesorjem. Za Ščukov nastop, ki je nosil naslov Šolar na poti do sebe (po istoimenskem priročniku, ki je izšel pri založbi Didakta v Sloveniji), je vladalo veliko zanimanje, zato ne preseneča množična udeležba v dvorani Zadružne kraške banke na Opčinah, kjer je predavanje potekalo. Največji sovražnik človekovega razvoja v celostno osebnost je po mnenju Viljema Ščuke kriza vrednot oz. kulturna kriza, v kateri se danes nahaja Evropska unija zaradi razširjenega potrošništva in zgrešenega permi-sivnega načina vzgoje, ki so ga v Ameriki zavrnili že pred 25 leti, v Evropi pa še ne, čeprav pot iz krize kažejo danes nordijski narodi (Švedi, Norvežani, Danci, Nizozemci in predvsem Finci), ki so razumeli, da prava pot tiči v človekovem notranjem antropološkem razvoju. Predavatelj je pri tem šel nazaj v čas nastanka človeka in »čudežev« (postavitve na lastne noge, materinstva, ljubezni), ki so skozi tisočletja pripomogli k temu, kar človek je: gre namreč za edino bitje, ki razvija zavest in jo je zadnjih 30.000 let zmožno udejanjati, kar pomeni, da je tudi bitje duha. Otrok ima ob rojstvu približno dvesto milijard živčnih celic v možganih, čas za njihov razvoj v živčno omrežje pa je približno do 19. leta starosti oz. do zaključka študija na višji srednji šoli, saj potem polovica teh celic odmre. Pri tem Ščuka ne razume, kako se človek kljub velikemu številu živčnih celic še vedno obnaša neumno, saj ima vse podlage, da se učlove-či ter da konča s potrošništvom in per-misivno vzgojo. Gre namreč za učlo-večenje človeka, ki je po predavatelje-vih besedah prekosil samega sebe in z nekaterimi razsežnostmi hiti naprej, druge pa pušča za sabo. Vse te razsežnosti - telesna, duševna in duhovna - se nahajajo v človekovih možganih in pri tem je cilj začeti uporabljati duhovne vrednote, ki so tam zapisane. Otrok, meni Ščuka, ni samo znanstveno bitje, treba mu je dovoliti duhovnost oz. to, da v prostor vnese svojo ljubezen, hrepenenja, misli, molitve in prošnje, skratka vse, kar mu pomaga biti človek. Edini, ki so po preda-vateljevem mnenju še zmožni tega, so učitelji, ki edini lahko kaj naredijo, da se človeštvo spremeni. Seminar se bo nadaljeval danes za vzgojitelje in učitelje vrtcev in osnovnih šol s Tržaškega, pri čemer je treba opozoriti na nekatere novosti: tako se bodo na OŠ Otona Župančiča pri Sv. Ivanu zbrali učitelji svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva in NSŠ Sv. Cirila in Metoda na predavanju, ki bo namenjeno izključno njim, ostali vzgojitelji in učitelji pa se bodo v prostorih OŠ Avgusta Černigoja in NSŠ Srečka Kosovela na Proseku seznanjali tudi s tematikami, ki so jih na enoletnem izpopolnjevanju v Sloveniji obravnavali nekateri njihovi kolegi. Jesenski seminar za šolnike pa se bo zaključil jutri s predavanji za vzgojitelje in učitelje z Goriškega in Benečije, ki bodo potekala v Gorici. Ivan Žerjal Novi tržaški kvestor Francesco Zonno je bil včeraj v okviru svojih institucionalnih srečanj gost župana Roberta Dipiazze, s katerim se sicer poznata že vrsto let. Dipiazza je ob udeležbi poveljnika mestne policije Ser-gia Abbateja uvodoma razložil, da v Trstu ni večjih težav glede javnega reda in naglasil, da je odprava meje s Slovenijo pomembna priložnost za razvoj mesta. V tem smislu je omenil dela za gradnjo predora na hitri cesti pri Katinari in prizadevanja za nove pomorske povezave. Tako župan kot Zonno sta nazadnje v zvezi z varnostjo poudarila nujo po sodelovanju sil javnega reda in torej po učinkoviti koordinaciji, ki jo še zlasti omogočajo sodobni računalniški sistemi. Na županstvu posvet o varnosti pri delu V dvorani občinskega sveta bo jutri ob 9.15 posvet na temo Zdravje in varnost pri delu - zakonski odlok št. 81 iz leta 2008. Namen pobude je poglobiti problematiko v luči dekreta iz 9. aprila leta 2008, ki ga sestavlja 320 členov in ki povzroča marsikatero težavo pri njegovem tolmačenju. Sorodni srečanji, ki jih podpira italijansko združenje občin ANCI, so že priredili v občinskih svetih v Tu-rinu in Firencah. O zdravju in varnosti pri delu bodo jutri govorili predstavniki občinske uprave in izvedenci podjetja za zdravstvene storitve, zavoda Inail, zveze Confarti-gianato in zveze industrijcev. Prepoved plovbe med Sesljanom in Prosekom Zaradi regate bodo v soboto, 6. septembra, prepovedani plovba in druge dejavnosti na območju med Se-sljanskim zalivom in Nabrežino od 15. dalje. Prav tako bo prepoved plovbe na območju med Križem in Prosekom od 10.30 do 18. ure. Prepoved plovbe med Barkovljami in Križem Zaradi regat bodo v soboto in nedeljo prepovedani plovba in druge dejavnosti tudi na območju med Barkovljami in Križem, in sicer od 9. do 19. ure. Nova naprava za katinarsko bolnišnico V katinarski bolnišnici so včeraj predstavili sodoben optični bralnik Scanner Agilent, ki ga je podarila Fundacija CRTrieste. To je posebna naprava, ki omogoča branje sekvenc DNK in se je poslužujejo še zlasti na področju nanotehnologij. Scanner Agilent bodo uporabljali v prostorih univerzitetnega oddelka, ki jih je dalo na razpolago bolnišniško-uni-verzitetno podjetje. Naprava bo še posebej pomembna na raziskovalnem področju in bo nedvomno v pomoč pri študijah o vzrokih srčnih obolenj in v tem smislu pri preventivi. Predstavitve so se med ostalimi udeležili rektor tržaške univerze Francesco Peroni, direktor univerzitetnega oddelka Gianfranco Guar-nieri in podpredsednik fundacije CRT Giorgio Tomasetti. KVESTURA - Policija aretirala 35-letnega Tržačana Davideja Ziberno Hašiš je skrival v cementu Med kontrolo ni znal povedati, čemu služi - Možakar zdaj sedi v koronejskem zaporu - Preiskava se nadaljuje Davide Ziberna (zgoraj) in šef mobilnega oddelka Mario Bo med srečanjem z novinarji na kvesturi (levo) kroma Policisti mobilnega oddelka tržaške kvesture so v torek zvečer zaradi posesti 10 kilogramov hašiša aretirali 35-letnega Tržačana Davideja Ziberno. Možakar zdaj sedi v koronejskem zaporu pod obtožbo prekupčevanja z mamili. Vrednost zaplenjenega hašiša, ki je bil po vsej verjetnosti namenjen tržaškemu trgu, je okrog 80 tisoč evrov. Podrobnosti akcije je predstavil včeraj na kvesturi šef mobilnega oddelka Mario Bo. Ko so ga policisti ustavili v okviru kontrole pri Moščenicah, je povedal, je bil Ziberna zelo živčen. Policisti so kmalu ugotovili, da je imel v preteklosti zaradi mamil že opravka s pravico. Zato so Ziberno in njegov avtomobil BMW 320 pospremili v devinski komisariat, da bi podrobno pregledali vozilo. V njem je Ziber-na peljal deset manjših blokov cementa. Vprašali so ga, čemu služijo, a moški na to ni znal odgovoriti. Policisti so zato enega razbili in ugotovili, da je bil v njem skrit kilogram hašiša. Domneva, da je isto veljalo za ostale bloke, se je kmalu izkazala pravilna. Ziberno so aretirali in avtomobil zaplenili, preiskava pa se zdaj nadaljuje. Mobilni oddelek namerava izvedeti, od kod je hašiš prihajal in kdo ga je obložil s cementom. Kot je namreč poudaril Bo, predstavlja ta zamisel pri prekupčevanju z mamili pravo novost. / TRST Četrtek, 4. septembra 2008 7 GLEDALIŠČE LA CONTRADA - Tokratno ponudbo predstavili včeraj KMETIJSTVO Z optimizmom in novostmi J3"Jj*h v novo abonmajsko sezono krajevnih Za začetek (10. oktobra) narečno delo Roberta Curcija - Uvajajo nov, »modri niz« pridelkov Optimizem je ključ, s katerim La Contrada odpira vrata nove sezone. Gledališče kaže željo po oblikovanju prenovljene podobe, obenem upošteva svojo značilno usmeritev s pozornostjo do krajevne dramske literature, nagovarja šolsko in mlajšo publiko z uvrstitvijo klasikov, ponuja zabavne trenutke z običajnim prevladovanjem komedijske govorice, pritegne z znanimi imeni televizijske in gledališke scene in ne pozablja na že tradicionalni niz za otroke. Predsednica Livia Amabilino, umetniški vodja Francesco Macedonio, organizator Ival-do Vernelli in Paolo Quazzolo so z zadovoljstvom predstavili program sezone, h kateri enotna delovna ekipa pristopa letos s posebno močno in pozitivno motivacijo po težkem trenutku, ki je sledil smrti duše tržaškega gledališča Orazia Bobbia, katerega se bodo spomnili v nedeljo, 14.septembra z uprizoritvijo predstave »A casa tra un poco« Damianija in Grisancicha, s katero se je leta 1976 začelo gledališko snovanje Contrade. Sezona se bo pričela 10. oktobra s sladkogrenko komedijo »Tramachi« (Selitve) novinarja Roberta Curcija, ki je po dobrem uspehu predstave »Sariandole"« posvetil tržaškemu gledališču nov tekst, tokrat o priletni gospe, ki mora zapustiti stanovanje, kjer je preživela celo življenje. Protagonistka predstave bo igralka Ariella Reggio, režijo pa bo podpisal Macedonio. Režiser in igralka bosta uprizorila spomladi tudi dramsko adaptacijo romana Pina Rovereda »Capriole in salita«, ki ga je avtor označil kot ironično in poljudno pripoved o pomenu upanja. Predstava bo prvi del trojice ko-produkcij z videmskim CSS. Umetniško jedro gledališča La Contrada bo izven abonmaja predstavilo tekst Tullia Kezic-ha o Svevovi tašči, ki je bil prvotno namenjen festivalskemu nizu Gledališča v gledališču. V pripravi je tudi izredna ko-produkcija, s katero bo tržaško gledališče prisotno na letošnjem gledališkem delu beneškega Bienala. Novembrski abonmajski spored obsega dva klasika, kot sta Goldonijeva komedija »Le smanie per la villeggiatu-ra« iz Počitniške trilogije in Pirandello-va drama »Šest oseb išče avtorja« z Giu-liom Bosettijem. Paola Quattrini bo protagonistka melanholične komedije Somerseta Maughama »Adorabile Giu-lia«, ki se dogaja v svetu gledališča. Sentimentalne zgodbe dveh pisateljev pa bodo snov komedije Bernarda Sladeja »Romantic Comedy« z Marcom Columbrom in Mariangelo DAbbraccio. Geppy Glei- Ponudbo so medijem razkrili včeraj kroma jeses bo glavni interpret in režiser bolj redko uprizorjenega teksta mojstra neapeljskega gledališča Eduarda de Filippa »Ditegli sempre di si«, simpatična Maria Amelia Monti pa bo med interpreti novega teksta Edoarda Erbe »Michelina«. Vincenzo Salemme bo zaključil redno sezono s komedijo »Bello di papà«. Novost letošnje sezone bo uvedba »modrega niza« treh predstav s krajšim gostovanjem (samo tri ponovitve vsaka). V ta sklop spadajo adaptacija dveh tekstov Giacinta Galline o Benetkah v produkciji Stalnega gledališča Veneta, štiri enodejanke Antona Čehova v izvedbi komične dvojice Zuzzurro e Gaspare in »one man show« komika Maxa Giusti-ja »Mettici la faccia«. Ob nadaljevanju rednih nizov koncertnih izvedb dramskih tekstov in predstav za otroke bodo na sporedu še trije izredni dogodki, ki jih bo 5. decembra odprlo gostovanje plesalca Raffaeleja Paganinija s predstavo »Amor de tango«. Kriminalka »I 39 scalini«, znana po filmu Alfreda Hitchcocka, bo zaživela decembra v dramski različici, medtem ko bo manj znana komedija Carla Goldonija »L'amante militare« vzbudila radovednost ljubiteljev umetnosti beneškega komediografa. Abonmajska kampanja se bo pričela danes na sedežu gledališča Orazio Bobbio in se bo nadaljevala do premiere prve predstave v abonmaju. (ROP) RAZSTAVA Kaj povezuje hrčke in pokovke? V okviru mednarodnega fotografskega festivala Triestefotografija, ki ga prireja umetnostna revija Juliet, bodo danes ob 18.30 v studiu Tom-maseo (Ul. del Monte 2/1) odprli razstavo tržaškega fotografa Massima Premude z naslovom Popcorning. Razstava, ki jo je uredil slovenski kritik Vasja Nagy, se posveča skorajda neverjetnemu odnosu med pokovko in hrčki, pri čemer predstavlja pokovka za avtorja simbol vitalnosti in spolnosti. Popcorning imenujemo proces, ko koruzna zrna ob segrevanju v vročem olju počijo in se napihnejo v penasti obliki, ki je značilna za pokovko. Prav tako imenujemo popcorning veselje, ki ga hrčki izkazujejo s skakanjem, prav tako kot pokovke. Mladi Premuda si je zato zamislil to kombinacijo in jo ovekovečil na svoji prvi razstavi. Fotografije bodo na ogled do 8. novembra, vsak dan razen ob nedeljah, od 17. do 20. ure. TRIESTE TRASPORTI Od 8. septembra novi urniki avtobusov Prihodnji teden bodo začeli veljati novi urniki avtobusov prevoznega podjetja Trieste Traspor-ti. S tem v zvezi gre še posebej omeniti, da bodo ukinili avtobuse na progi št. 73, ki pač peljejo le v poletnem obdobju. Prav tako bo avtobus št. 39 peljal po običajni progi med Opčinami in Prosekom in bo torej ukinjena vožnja na bivši državni cesti št. 202. Novi urniki so na voljo v uradu za stike z javnostjo TT v Ul. Lavoratori št. 2 (od ponedeljka do četrtka od 8.30 do 12.30 in od 13.30 do 15. ure, ob petkih od 8.30 do 12.30), na spletni strani www.triestetrasporti.it (link Orari di linea) in prek zelene številke 800016675. Poleg tega bodo urnike v prihodnjih dneh delili skupaj s Primorskim dnevnikom in dnevnikom il Piccolo. Naj dodamo, da bodo zdajšnje urnike na avtobusnih postajah nadomeščali z novimi že ta konec tedna. V kratkem bo predstavljena javnosti zelo zanimiva zbirka tradicionalnih krajevnih agroživilskih pridelkov in izdelkov. Gre za izredno zanimivo delo, ki si zastavlja več ciljev. Prvi je ta, da se na osnovi obstoječe zakonodaje pridobi najprej uradno priznanje teh pridelkov s tem, da se predstavi seznam na Deželo, ki ga potem pošlje na pristojno ministrstvo. Predpogoj za dosego priznanja pa je ta, da gre za dokazano tradicionalne pridelke ali izdelke, katerih način obdelave, hranjenja in zorenja sega v preteklost. Po odobritvi seznama, in s tem smo pri drugem cilju, poskrbi ministrstvo za njegovo objavo in, v okviru svojih pristojnosti, za promocijo na državnem in mednarodnem obsegu pridelkov in izdelkov, ki ga sestavljajo. Na ta način postanejo te prehrambene dobrine tržno zanimivejše in vidnejše, zaradi česar pride do njihovega ovrednotenja, še posebej če jih spremljajo učinkovita promocija in druge oblike njihovega uveljavljanja. To velja, tudi, če ne predvsem, za domači trg, kar ima seveda izredno pozitiven vpliv na izoblikovanje tržnih cen za pridelovalce, ki nudijo pridelke in izdelke z uradno priznanim pečatom tipičnosti in tradicio-nalnosti. S tem je dosežen tretji cilj. Zbirka tradicionalnih agroživilskih tržaških pridelkov in izdelkov je torej izredno pomembna pobuda za krajevno kmetijstvo in širše za gospodarstvo, še posebej v okviru turistične in agrituristične ponudbe. Tega se dobro zavedata nosilca te pobude, Kmečka zveza in Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo, ter nekateri zunanji sodelavci, med katerimi je prof. Boris Pangerc v vlogi koordinatorja tega zahtevnega dela. Posebno omembo pa si zasluži Trgovinska zbornica, ki je že v zasnovi ideje dojela pomen zbirke in jo podprla z odločilnim finančnim prispevkom. S tem je še enkrat dokazala svojo naklonjenost pobudam, ki zadevajo kmetijstvo. Še posebej pa je občutljiva za vrednotenje in promocijo ter nasplošno boljše poznavanje in uveljavljanje tradicionalnih tipičnih agroživilskih pridelkov in izdelkov v prepričanju, da se tržaško kmetijstvo lahko ohrani in utrdi, le na osnovi kakovosti, ki pa je neločljivo vezana na tradicijo in tipičnost njegove proizvodnje. (mg) DIJAŠKI DOM - 39. seminar za strokovne delavce dijaških domov v zamejstvu Srečanje je izziv za rast in razvoj Letos je potekal v Celovcu in udeležilo se ga je 24 vzgojiteljev - Ob zanimivih predavanjih so udeleženci spoznavali okolico in se seveda družili s kolegi Mladinski dom v Celovcu je letos gostil 39. seminar za strokovne delavce dijaških domov v »zamejstvu«. 24 vzgojiteljev iz danes že nekdanjega zamejstva se je namreč konec avgusta udeležilo vsakoletnega seminarja, ki ga je v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport in celovškim Mladinskim domom priredil Zavod Republike Slovenije za šolstvo. »Gre za izjemno priložnost izobraževanja v sproščenem vzdušju in res prijetnem druženju,« nam je zaupala vzgojiteljica tržaškega Dijaškega doma Srečko Kosovel Fausta Sisti, ki je na tovrstnih seminarjih že skorajda veteranka, saj jih obiskuje že 15 let. Iz Trsta se je v Celovec odpeljalo skupno 14 vzgojiteljev. Dobrodošlico sta kolegom izrekla ravnatelj celovškega doma mag. Jože Blajs in pa svetovalka za dijaške domove v Sloveniji mag. Olga Dečman Dobr-njič. Tridnevni program je temeljil predvsem na predavanjih, tako da so udeleženci lahko prisluhnili magistri medicinskih ved in strokovnjakinji za logotera-pijo, dr. Zdenki Zalokar Divjak, ki se je v svojem posegu lotila pomena dobre komunikacije in preprečevanja brezciljnosti in apatije pri otrocih ter mladostnikih. »Z zanimanjem smo sledili predavanju, ki ga je Divjakova obogatila s praktičnimi in konkretnimi primeri, saj nam lahko koristijo tudi pri komunikaciji s starši otroka,« je pojasnil ravnatelj tržaškega Di- jaškega doma Gorazd Pučnik. Pred vzgojitelji so nastopili tudi predsednik društva Dijaški dom, zgodovinar dr. Avguštin Malle in pa ekonomist Boris Peric, ki je občinstvu predaval o jezikovni identiteti oziroma viziji in misiji narodnostne politike v zamejstvu. Zadnji dan pa je bila na vrsti še ravnateljica Urška Stritar, ki je posegla na temo vloga in pomen portfolija pri vzgojno-izobraževalnem delu. Prav tako pestra sta bila tudi oba večera. Enkrat so zanje priredili družabnost s petjem, plesom in glasbo, ki so se ga udeležili tudi stari prijatelji, se pravi bivši ravnatelji in vzgojitelji; drugi večer pa je bil športno obarvan, tako da so se vsi preizkusili v odbojki in igri med dvema ognjema. V program je bil seveda vključen tudi izlet po okolici. V spremstvu prijazne vo-dičke so »zamejski« vzgojitelji spoznavali pokrajinske posebnosti, ter kulturno-zgodovinske znamenitosti prostora, šege in običaje, obiskali so Celovec, Vrbsko jezero in cerkev Marije na otok in ostali presenečeni nad urejenostjo centra in šol. »Tovrstni seminarji so zelo koristni, ker ti postrežejo z različnimi realnostmi, ponudijo ti nove izzive in prijeme,« je ocenila Sistijeva. Prav tako dober vtis je imel Pučnik, saj je med skupnostmi seveda veliko razlik, je pa tudi več podobnosti, tako da je tako srečanje izziv za rast in razvoj. (sas) Gasilska fotografija udeležencev letošnjega seminarja v Celovcu 8 Četrtek, 4. septembra 2008 TRST REPEN - Uspešen večer zadruge Naš Kras Na kraškem borjaču je zaživelo Prekmurje Vlado Kreslin se je predstavil s kitaro in pesniško zbirko o Beltinški bandi Srečanja s prekmurskim pevcem Vladom Kreslinom so na Tržaškem ustaljena praksa, torkovo pa je imelo dodatno vrednost: kuliso, ki bi ji težko našli lepšo. Na su-gestivnem borjaču repenske Kraške hiše se je zbralo številno občinstvo, Vlado Kreslin je sedel pred njeno kamnito pročelje in pod lesenim gankom izoblikoval zanimiv pesniško-pevski večer. In tako ustvaril še en dogodek v bogatem poletnem sporedu, ki ga je letos pripravila Zadruga Naš Kras. Prekmurski kantavtor je pred tržaško občinstvo stopil s črno kitaro in svojo najnovejšo knjigo Venci - Povest o Beltinški bandi. In ravno skupina starejših glasbenikov iz Beltincev, s katerimi je Kreslin (ki svoj priimek izgovarja s poudarkom na črki e) dolga leta nastopal, so bili nesporni protagonisti torkovega večera. Mišku, Joužeku, Jančiju, svoji mami in očetu ter ostalim članom Beltinške bande je Vlado posvetil knjigo, v kateri je zarisal posrečene portrete trdoživih, hudomušnih glasbenikov. A tudi opisal nešteto prisrčnih anekdot. Na primer tiste iz časov, ko je bila Beltinška banda »političen bend«, ki je nastopal na raznih predvolilnih shodih, in je za gosli zagrabil tudi zato, da bi Prekmurje zaščitil »pred alpsko harmoniko«. Ko je na njihove koncerte hodil predsednik Kučan (»tisti mali, beli«), ko so Kreslina in njegove glasbenike povabili na zimsko olimpijado v Francijo: ob pristanku jih je čakala rdeča preproga in peneče vino, tako da so člani Beltinške bande mislili, da se vsak polet zaključi z zdravico ...v resnici pa je šlo za pomoto organizatorjev. Ko so prekmurski godci izvedli tudi dva koncerta v istem dnevu ...in se potem veselili do ranega jutra v kleteh, gostilnah in celo disku: osemdeset in devetdesetletniki z energijo dvajset-letnikov ... Kratke odlomke je Kreslin občasno prekinil z zvoki kitare in zapel nekaj svojih uspešnic, od Namesto koga roža cveti do Vsi venci beli in Z Goričkega v Piran; pri slednjih je v repensko noč zašepetal tudi del občinstva. (pd) Prekmurskemu kantavtorju je na sugestivnem borjaču Kraške hiše prisluhnilo številno občinstvo kroma ŽPZ Prosek-Kontovel stopa v novo sezono S septembrom se spet začenjajo vaje Ženskega pevskega zbora s Proseka in Kontovela. Letos vstopa zbor že v svojo deveto sezono in se lahko pohvali s kar uspešnim delovanjem v vseh teh letih: od rednega sodelovanja pri raznih zborovskih revijah (Revija Cerkvenih pevskih zborov, Primorska poje, Dekanijska revija), do stalne udeležbe pri vaškem delovanju (Dan slovenske kulture, Prvomajski miting, itd.), pa vse do nastopov ob predstavitvah knjig in na priložnostnih koncertih. Seveda tudi načrtov za bodočnost ne manjka, saj so prvi nastopi že pred vrati, poleg tega pa se bo moral v naslednjih mesecih spoprijeti z novim programom. Repertoar pevskega zbora je bil vsa ta leta karseda raznolik, saj obsega tako nabožne pesmi, kot tudi ljudske, priredbe ljudskih, pa vse do partizanskih pesmi. Pri izbiri skladb daje večinoma prednost domačim slovenskim in predvsem primorskim avtorjem. Pevke želijo, da bi se njihove vrste letos še okrepile, zato vabijo vse, ki jih zanimata petje in glasba, tako s Proseka in Kon-tovela, kot tudi iz bližnjih vasi, da pristopijo k ženskemu pevskemu zboru in se udeležijo prve vaje, ki bo jutri ob 20. uri v Soščevi hiši na Proseku (za informacije: 040-225720 - Irena). Oljke v Bregu, tokrat na fotografijah Organizatorji so podaljšali rok za oddajo fotografij za natečaj Oljke v Bregu. Do 19. septembra lahko vsi zainteresirani oddajo fotografije v protokol Dolinske Občine. Med prijetimi bodo izbrali najlepše fotografije za koledar oljk 2009, med neizbranimi pa bo druga komisija zbirala najboljše za objavov Jadranskem koledarju. Včeraj danes Danes, ČETRTEK, 4. septembra 2008 ROZALIJA Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.37 - Dolžina dneva 13.07 - Luna vzide ob 11.43 in zatone ob 21.09. Jutri, PETEK, 5. septembra 2008 TEREZA VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 24,9 stopinje C, zračni tlak 1015,1 mb ustaljen, 10 km na uro, se-verozahodnik, vlaga 64-odstotna, nebo spremenljivo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,1 stopinje C. [13 Lekarne Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. septembra 2008 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 14 (040 572015), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 14, Ul. Costalunga 218/A, Ul. Dante 7, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225340) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Dante 7 (040 630213). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. Mi Kino ALCIONE - Dvorana je zaprta zaradi poletnega dopusta. AMBASCIATORI - 16.30, 18.10, 19.45, 21.20 »Kung fu Panda«. ARISTON - 21.00 »Jimmy della collina«. CINECITY - 16.00, 16.30, 17.00, 18.00, 18.30, 19.00, 20.00, 20.30, 21.15, 22.00, 22.00, 22.20 »Kung fu Panda«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Piacere Dave«; 16.00, 17.00, 18.45, 20.15, 21.30 »Le cro-nache di Narnia: Il principe Caspian«; 16.00, 18.50, 21.40 »Il cavaliere oscuro«. EXCELSIOR - 16.15, 18.15, 21.15 »Sex List - Omicidio a tre«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.30, 18.20, 21.00 »Pranzo di Ferragosto«. FELLINI - 17.45, 22.10 »12«; 20.00 »Go-morra«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Dooms-day« (prepovedan mladim pod 14. letom). GIOTTO MULTISALA 2 - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »La terra degli uomini rossi - Birdwatchers«. KOPER - KOLOSEJ - 16.20, 18.40 »WallE«; 20.00, 22.00 »Kako ugrabiti nevesto«; 16.00, 18.00 »Kung fu Panda«; 16.50, 19.10 »Mumija«; 21.00 »Mam-ma Mia«. NAZIONALE - Dvorana 1: 15.50, 17.20, 18.55, 20.40, 22.15 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 16.00, 18.15, 21.45 »Le cro-nache di Narnia: Il principe Caspian«; Dvorana 3: 16.15, 17.45, 20.30, »Piacere Dave«; Dvorana 4: 20.10, 22.00 »Il cavaliere oscuro«; 15.45, 17.10, 18.40, 22.30 »Denti«; 20.15 »Io vi trovero'«. SUPER - Film prepovedan mladim pod 18. letom starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.00, 22.00 »Kung fu Panda«; Dvorana 2: 17.50, 20.10, 22.15 »Doomsdey« (prepovedan mladim pod 14. letom); Dvorana 3: 16.30, 18.30 »Kung fu Panda«; 20.15, 22.15 »Piacere Dave«; Dvorana 4: 17.30, 20.30 »Le cronache di Narnia: Il principe Caspian«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Sex list - Omici-dio a tre«. H Šolske vesti GODBENO DRUŠTVO PROSEK sprejema vpise v Glasbeno šolo za pihala trobila in tolkala. Za informacije in vpis tel. št.: 335-7722306 (Marko) in 040251101 (Bruno) ali po e-pošti na gdp1904@libero.it. RAVNATELJSTVO PEDAGOŠKEGA IN DRUŽBOSLOVNEGA LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča, da bo do 6. septembra šola zaprta vse sobote. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da se pouk na osnovnih šolah in vzgojne dejavnosti v otroških vrtcih pričnejo v sredo, 10. septembra, in sicer z naslednjim urnikom: osnovne šole in otroški vrtci - od srede, 10.sep-tembra do petka, 12. septembra, od 8. do 13. ure brez kosila. Podrobnejše informacije o poteku in organizacije pouka bodo starši prejeli prvi dan pouka ob prihodu v vrtec oziroma šolo. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah in otroških vrtcih pričel v sredo, 10. septembra, z urnikom 8.0012.30 do 12. septembra. Od 15. do 19. septembra pa bo pouk potekal kot sledi: osnovne šole od 8. do 14.ure s kosilom (COŠ PTomažič pa do 16.ure); otroški vrtci jutranji urnik do 13.30 s kosilom (dodatna navodila bodo na razpolago v posameznih vrtcih prvi dan pouka). NA SEDEŽU IN ODDELKU SREDNJE ŠOLE KOSOVEL se pouk prične 10. septembra z dnevnim urnikom od 8. do 13.30 do vključno 13. septembra. S 15. septembrom bo potekal redni urnik od 8. do 14.25. NIŽJA SREDNJA ŠOLA SV. CIRILA IN METODA sporoča, da se bo pouk začel v sredo 10. septembra, s sledečim urnikom: od 8.00 do 12.35. PEDAGOŠKI IN DRUŽBOSLOVNI LICEJ A.M. SLOMŠEK obvešča dijake, da je prvi dan pouka v sredo, 10.septembra, z začetkom ob 8.uri. RAVNATELJSTVO DPZIO J. ŠTEFAN obvešča, da se bo pouk začel v četrtek, 11. septembra. RAVNATELJSTVO LICEJA F. PREŠERNA v Trstu obvešča, da se bo pouk začel v četrtek, 11. septembra, ob 10.uri, v šolskih prostorih. Pouk bo trajal dve učni uri. Veroučitelj sporoča, da bo začetna šolska maša isti dan, ob 9.uri, v svetoivanski cerkvi. ZAVOD JOŽEF ŠTEFAN vabi na družabno srečanje vse bivše dijake, profesorje, sodelavce in prijatelje. Ob ugodnem vremenu 12. septembra zvečer v Trebčah-športno igrišče. S Izleti LETNIKI '68 IZ ZAHODNEGA KRASA organiziramo izlet v Ptuj in okolico 4. oktobra 2008, da bi skupaj praznovali 40-letnico. Vabljeni so vsi soletniki iz okoliških vasi. Za informacije in rezervacije: Tamara 339-2241221, Aljoša 334-9772080, Igor 347-6849308. PLANINSKO DRUŠTVO NOVA GORICA vabi v nedeljo, 7. septembra, na vzpon na kraljevski Montaž. Pot je zelo zahtevna, potrebna je dobra pripravljenost. Prevoz z osebnimi avtomobili. Obvezen sestanek z udeleženci danes, 4. septembra, ob 18. uri na sedežu društva. Podrobnejše informacije na spletnih straneh ali sedežu društva. 70-LETNIKI IZ OBČINE DOLINA se dobimo v nedeljo, 7. septembra, ob 8. uri pred občinsko telovadnico v Dolini, odpotujemo pa ob 8.30, ob 8.45 se ustavimo še na Opčinah pred Prosvetnim domom in nato vsi skupaj nadaljujemo pot v Begunje. Priporočamo točnost! UPRAVNA SLUŽBA - SOCIALNO SKRBSTVO obvešča, da občine Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor organizirajo petek, 19. septembra, izlet v Avstrijo, in sicer v Beljak in grad Land-skron, ki se ga lahko udeležijo ostarele osebe (nad 65 letom) s stalnim prebivališčem v eni od navedenih občin. Za -/ vpisovanja in morebitne dodatne informacije se obrnite na Upravno službo za socialno skrbstvo Občine Devin Nabrežina, Naselje Sv. Mavra 124 - Se-sljan; tel. 040-2017383 ali 040-201389. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toskano. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled toskanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Montecatini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Via-reggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040 -362941. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo dne 11. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Rovinj in z ladjo na Lem-ski kanal. Za vpisovanja: Agraria Mila 0481-78398, gostilna Ivica 0481-78000, Miloš 380-4203829. IS Prireditve OTVORITEV RAZSTAVE SLIK MARTE JAKOPIČ-KUNAVER NA VEČERU IMPROVIZACIJE Festivala Drage mladih bo danes, 4. septembra, ob 20.uri, v Dvorani Finžgarjevega doma na Opči-nah. Slike bo predstavil Matej Susič, sledila bo improvizacija plesne in likovne delavnice s sodelovanjem pevke Lare Puntar, kitarista Daria Vivianija in delavnice ustvarjalnega ličenja&pričeske. Vabljeni! SKD GRAD prireja tradicionalni vaški praznik Pod kostanji, ki se bo odvijal v soboto, 6. in v nedeljo, 7. septembra, na glavnem trgu pri Banih. Vabljeni! ZAKLJUČNI VEČER FESTIVALA DRAGE MLADIH z nastopom udeležencev gledališke in plesne delavnice, razstavo slik likovne delavnice in skupno zaku-sko bo v Dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah v soboto, 6.septembra, ob 21.uri. Vabljeni! V OKVIRU FESTIVALA »DNEVI UMETNOSTI 2008« bo v nedeljo, 7.septem-bra, ob 18.uri, v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu razstava »Interars -Mednarodni projekt vizualnih umet-nosti/večdisciplinarne umetniške delavnice Interreg IIIA ITA-SLO (organizator KD za umetnost KONS) in performans Tempoeastime (projekt in režija: Luca Quaia; nastopajo: Daša Grgie, Luca Zampar, Nika Mlakar; glas: Lara Komar, Luca Quaia, producent: Area-rea). Vabljeni! ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bo občutena vsemanjšinska proslava na gmajni pri Bazovici v nedeljo, 7. septembra, ob 15. uri. Zbori bodo zapeli pesmi Žrtvam, Prečuden cvet, Lipa in Vstajenje Primorske. Notno gradivo je na razpolago na tržaškem sedežu ZSKD. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempolaju na ogled razstave »Miniature« Giulia-na Košute in fotografij na temo »Kraške kantine« Miloša Zidariča od torka, 9.septembra do torka, 16. septembra, od 16.30 do 18.30 in v sredo, 17. septembra, od 18.30 do 20.30. SKD BARKOVLJE s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske Prosvete ter s sodelovanjem Kafe' teatra iz Ljubljane vabi v sredo, 10. septembra, ob 20.30, v Ul. Bonafata 6, na Večer pod zvezdami s satirično komedijo »Kdo vam je pa to delu?«. Nastopa Boris Kobal. V slučaju slabega vremena bo nastop v dvorani. ZADRUGA NAŠ KRAS vabi v petek, 12.septembra ob 20. uri, v Kraško hišo v Repen na odprtje likovne razstave Štefana Turka LABIRINTI. Avtorja in dela bo predstavila umetnostna kritičar-ka Nives Marvin. Glasbeni uvod Trio flavt Tamara Tretjak, Poljanka Doljak in Manja Košuta. OBČINA DEVIN NABREŽINA sporoča, da je v v razstavni dvorani Turističnega Informativnega Centra v Sesljanu (IAT) na ogled razstava Izložba umetnikov, na kateri razstavljajo do 21. septembra: Pietro Marcucci (slike in skulp-ture), Mileva Martelanc (keramika), Rosalba Ruzzier Macinelli (grafika) in Anita Nemarini (slike). Razstava je odprta z urnikom okenca TIC, in sicer vsak dan od 9. do 12. in od 15. do 18. ure. Do 12. oktobra bodo po skupinah predstavili svoja dela: Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Marcucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisia Co-melli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). TRST Četrtek, 4. septembra 2008 9 NARODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV vabi na dvojno prireditev: ob 17.00 otvoritev razstave o Ferdu Bidovcu; ob 17.30 okrogla miza ob 100-letnici rojstva F. Bidovca (pričevanja sorodnikov) (1908-2008) V. danes, 4. septembra 2008 v Gospodarski zadrugi v Bazovici J □ Čestitke Včeraj sta NIVES in GIANNI praznovala srebrni jubilej. Da bi se še naprej tako štemala jima srčno želimo prijatelji. Dragi DUŠAN. En pozdravček skoz rokavček, en poljubček na tvoj gubček, iskreno ti čestitamo za tvoj okrogli rojstni dan. Mnogo zdravja, vse najboljše in mnogo srečnih let v krogu tvojih dragih ti želimo Irma in Stanko. Danes v Repnu SILVANA svoj rojstni dan slavi. Vse najboljše in na mnoga zdrava, srečna leta v krogu svojih dragih ji želijo prijatelji. □ Obvestila ŽENSKI PEVSKI ZBOR VESNA vabi na prvo vajo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30 v dom Alberta Sirka v Križu. AŠD PRIMOREC prireja na nogometnem igrišču v Grizi 13. in 14. septembra športni praznik. Ples s skupinama Suvenir in Tri Prašički. Delovali bodo dobro založeni kioski. KRUT obvešča, da je urad odprt s poletnim urnikom in sicer od 9. do 13. ure. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV obvešča, da bodo uradi do 12. septembra delovali s poletnim urnikom in sicer od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure. 25-LETNIKI POZOR! Vsi, ki smo ali bomo letos dopolnili 25 let (letniki 1983), se bomo srečali 4. oktobra na večerji. Za podrobnejše informacije lahko pišete na elektronski naslov vecer-ja83@gmail.com ali pokličete na 3355316286. V naslednjih dneh bomo objavili tudi kraj našega srečanja. ENGLISH FOR EVERYONE: angleški jezik za vse starostne stopnje inrazlične stopnje predznanja. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: in-fo@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. ESPANOL PARA EXTRANJEROS: tečaji španskega jezika za vse stopnje.Infor-macije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE, 10.00-14.00. MOJA SLOVENŠČINA: začetni in nadaljevalni tečaji za Slovence in Neslo-vence. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure PO-PE 10.00-14.00. ZDRUŽENJE ZA ZDRAVLJENJE ALKOHOLNE ODVISNOSTI ASTRA sporoča, da je posvetovalnica v na-brežinskem zdravstvenem okraju (1.nadstropje, zadnja soba desno) na voljo ob četrtkih, od 11. do 12. ure. TAI CHI CHUAN: vežbanje v starodavni in cenjeni veščini z vajami za telo in dušo: sprostitev mišic, povečana gibčnost in boljša koordinacija ter pomirjujoče počutje. Informacije in vpisi Sklad Mitja Čuk, Proseška ul. 131, Opčine, tel.: 040-212289, e-mail: info@skladmc.org. Uradne ure: PO-PE 10.00-14.00. MOPZ TABOR-OPČINE obvešča vse pevce, da se nova pevska sezona začne s prvo vajo danes, 4.septembra, ob 20. uri. Obenem obveščamo vse, katerim je všeč zborovsko petje in seveda petje, da se nam pridružijo v lepo družbo in napolnijo prazne vrzeli. Posebno so zaželjeni prvi tenorji in prvi basi. Pridružite se nam, ne bo vam žal. Vaje potekajo dvakrat tedensko in sicer: ob torkih in četrtkih, od 20.30 do 22.00 ure in po potrebi (pred nastopi) tudi trikrat tedensko. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal danes, 4.septembra, ob 20.uri, v svojem sedežu (Prosek št. 159). 43. STUDIJSKI DNEVI DRAGA 2008 Park Finžgarjevega doma - Opčine Dunajska cesta 35 Jutri. 5. septembra 2008 Ob 16.30: Jurij Paljk, Franci Petrič, Hanzi Tomažič SLOVENSKI KATOLIŠKI TISK (Kako z besedo do ljudi?) Okrogla miza STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - KROŽEK MILJE vabi na Praznik komunističnega tiska, ki bo v Miljah na trgu Caliterna od danes, 4. do nedelje, 7. septembra. USTVARJALNO LIČENJE&PRIČESKA - delavnica v sklopu Festivala Drage mladih bo v Finžgarjevem domu na Opčinah danes, 4.septembra. Program: polepšaj svoj videz: barve, senčenje in lasje. Prinesite si ličila, ki jih navadno uporabljate! Vodi Živa Kuš-če. Vabljeni! Info: 339-1693030, 3400541721. ŽENSKI PEVSKI ZBOR PROSEK-KON-TOVEL obvešča, da bodo prve vaje v novi sezoni v petek, 5. septembra, ob 20. uri, v Soščevi hiši na Proseku. Toplo so vabljene pevke in seveda vse, ki jih veseli petje in bi jih zanimalo pristopiti k našemu zboru. AGRARNA SKUPNOST JUSOV-SRENJ vabi predsednike upravnega in nadzornega odbora Jusov-srenj v tržaški pokrajini na informativno sejo na pobudo lokalne akcijske skupine (GAL) v petek, 5.septembra, ob 19.30, na sedežu na Padričah v sejni dvorani Špa-capan glede sestave razvojnega načrta na Krasu s strani podjetja iz Pado-ve »Spazio Verde«. CENTER YOGA SATYANANDA iz Trsta vabi vse zainteresirane na predstavitev programa novega akademskega leta 2008/2009. Informativni večer se bo odvijal v petek, 5. septembra, s pričet-kom ob 19.30, na sedežu društva v Trstu, v ulici Economo 2 (2. nadstropje). Sledila bo družabnost. Toplo vabljeni. Vstop je prost. Več informacij lahko dobite na spletni strani društva: www.satyanandayogatrieste.it. DUHOVNE PESMI ZA PEVSKO-IN-STRUMENTALNO SKUPINO - delavnica v sklopu Festivala Drage mladih bo v Finžgarjevem domu na Opčinah v petek, 5. septembra, od 18.30 do 19.30. Vodi Raffaella Petronio, organizira ZCPZ in Slovenska mladinska pa-storala. Vabljeni vsi, ki radi pojete in igrate! Kdor igra, naj s seboj prinese svoj instrument! Info: 339-7046331, 340-0541721. FESTIVAL DRAGE MLADIH vabi do 6. septembra v Finžgarjev dom na Opči-nah k udeležitvi ustvarjalnih delavnic (gledališka, likovna, plesna, časnikarska, kolesarska, pevsko-instrumental-na delavnica duhovne glasbe, delavnica za ustvarjalno ličenje in pričesko in druge). Do petka, 5.septembra, ustvarjalne delavnice in kulturni večeri. V soboto, 6. septembra, ob 21. uri v Fin-žgarjevem domu na Opčinah zaključni nastop udeležencev delavnic. Informacije in prijave na tel. št. 3397046331 (Rafaella). GLASBENA MATICA - šola »Marij Kogoj« - vabi stare učence, da do 5. septembra potrdijo vpis za š.l. 08/09. Obenem vabi nove učence k vpisu za vse inštrumente. Tajništvo šole je na razpolago vsak dan, razen sobote, od 9. do 12.ure (tel. 040-418605). SKD KRASNO POLJE GROČANA, PESEK IN DRAGA toplo vabi na Septembrski vaški praznik. V petek, 5. septembra 2008, odprtje kioskov ob 20.00 in zabava s skupinama Grinders in Blek panters. V soboto, 6. septembra 2008, odprtje kioskov ob 17.00 in ples s skupino Tramontana. V nedeljo, 7. septembra 2008, odprtje kioskov ob 10.00, ob 17.00 kulturni program in ob 19.00 ples s skupino Kraški kvintet. V soboto in nedeljo sejem tipičnih pridelkov Krasa. Praznik prirejamo v sodelovanju z Občinama Dolina in Hrpelje-Kozina v okviru pobude "Odprta meja" v novem času in ob podpori Zadružne kraške banke. DRAGA MLADIH 08 O MEDKULTURNEM DIALOGU vabi na zaključno okroglo mizo z naslovom »Vzpostavitev dialoga brez odpovedovanja svoji identiteti« v soboto, 6.septembra, ob 10. uri, v parku Finžgarjevega doma na Opčinah. Sodelujejo Aleksander Stu-den-Kirchner (Avstrija), dr. Vesna Mi-količ (Slovenija) in dr. Edi Kovač (Slovenija). Vabljeni! Info: www.draga-mladih.org, 339-7046331, 3400541721. GLEDALIŠKA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo do sobote, 6. septembra v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Program: priprava prizora za zaključni večer festivala. Vodi prof. Lučka Susič. Vabljeni! Info: 338-6820498. LIKOVNA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo do sobote, 6. septembra v Finžgarjevem domu na Op-činah. Vodi grafični oblikovalec in ustvarjalec na likovnem in fotografskem področju Matej Susič. Vabljeni! Info: 328-2077469, 340-0541721. PLESNA DELAVNICA v sklopu Festivala Drage mladih bo do sobote, 6.sep-tembra v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Program: tehnika sodobnega plesa, tehnike improvizacije, gib in glas kot eno: vaje in igre za spoznavanje lastnega glasu in giba. Vodi plesalka in glasbenica Raffaella Petronio s sodelovanjem pevke Lare Puntar. Vabljeni! Info: 339-7046331, 3400541721. SRENJA BORŠT obvešča vaščane, da bo v soboto, 6.septembra, od 8.ure dalje potekala akcija za popravilo poljskih poti. Priporoča se udeležba. ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN obvešča, da bo urad spet odprt od sobote 6. septembra, med 16.30 in 18. uro. KK ADRIA - 20. MARATON PRIJATELJSTVA LJUBLJANA-LONJER bo na sporedu v nedeljo, 7. septembra. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja. Odhod ob 9.uri, prihod v Lonjer okrog 13.ure. Vpisovanje na tel. št. 335-6140379, v večernih urah. Zaradi organizacije prevoza prosimo interesente, da se prijavijo čimprej. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov v priredbi ŠZ Sloga. Zberemo se v nedeljo, 7. septembra, ob 9.30, pri Kalu v Bazovici. Vabljeni! SPDG vabi v nedeljo, 7. septembra, na spominski pohod »Bazoviški junaki«. Zbirališče v Bazovici ob 9.30. TPPZ PINKO TOMAŽIČ vabi vse pevce, da se udeležijo nastopa v nedeljo, 7.septembra, na proslavi na bazoviški gmajni. OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NABREŽINE obvešča cenjene bralce, da bo od ponedeljka, 8. septembra, do 14. septembra zaprta za dopust, od ponedeljka 15. septembra pa bo začela delovati z zimskim urnikom in sicer ob torkih in sredah od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure, ob četrtkih pa v popoldanskem času od 14. do 17. ure. SKD IGO GRUDEN začenja novo zborovsko sezono: otroški zbor sprejema otroke od 3. razreda OŠ do 2. nižje, vodi Mirko Ferlan, prva vaja bo v sredo, 10. septembra, ob 15. uri v kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. Prva vaja dekliškega zbora Kraški slavček, ki ga vodi Mirko Ferlan bo v torek, 9. septembra, ob 19. uri. Prva vaja mešanega zbora Igo Gruden, ki ga vodi Mikela Šimac, bo v ponedeljek, 15. septembra, ob 20.30. Vabljeni stari in novi pevci. KRUT obvešča, da je v teku vpisovanje za skupinsko bivanje v zdravilišču Strunjan od 12. do 22. oktobra. Podrobnejše informacije in prijave na sedežu krožka, ul. Cicerone 8/b, tel. št.: 040-360072. SKD FRANCE PREŠEREN - Skupina 3555 prireja vadbo Pilatesa, Pilatesa body tehnike ter telovadbe za hrbtenico in razgibavanje na podlagi Pilatesa. Vpisovanje in informativni sestanek v petek, 12. septembra, ob 20. uri v društveni dvorani občinskega gledališča France Prešeren v Boljuncu. SKD TABOR OPČINE - PROSVETNI DOM V ponedeljek, 15. septembra, vpisovanje in začetek tečajev rekreativne telovadbe po že ustaljenih urnikih. Pohitite z vpisom! NATEČAJ OLJKE V BREGU - Podaljšal se je rok za oddajo fotografij za natečaj Oljke v Bregu. Do 19. septembra lahko oddate vaše fotografije v protokol Dolinske Občine. Izbrali bodo najlepše fotografije za koledar oljk 2009, med neizbranimi fotografijami pa bo druga komisija zbirala najboljše za objavo na Jadranskem koledarju. Zamudniki, priložnost ni zamujena, a se je podvojila. OBČINA DEVIN NABREŽINA obvešča, da v petek, 19.septembra zapade rok za vložitev prošenj za uporabo občinskih telovadnic v osnovni šoli v Devinu in srednji šoli C. de Marchesetti v Se-sljanu za šol.l. 2008/09. Prošnje, naslovljene na Občino Devin Nabrežina - Področje služb in uslug namenjenih javnosti mora podpisati predsednik oz. pravni predstavnik zainteresiranega društva. Interesenti lahko dvignejo obrazce v občinski knjižnici v Nabre-žini, v Uradu za šport in prosti čas, Nabrežina 102 (tel.: 040-2017376). TEČAJ V BAZENU Šc Melanie Klein v sodelovanju z deželno zbornico kliničnih pedagogov prireja tečaj v bazenu za dojenčke od 5. do 12. meseca starosti. Tečaj se bo začel v petek, 26. septembra. Za informacije in prijave in-fo@melanieklein.org, www.melanie-klein.org, tel. 328-4559414. SLOVENSKE URICE Šc Melanie Klein obvešča, da bo tečaj slovenščine za italijansko govoreče in tuje otroke, potekal od 27. septembra do 29. novembra. Za informacije in prijave info@mela-nieklein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. TEČAJ ZA DOJENČKE: Deželna zbornica kliničnih pedagogov in Študijski center Melanie Klein obveščata, da se bo tečaj, namenjen dojenčkom do 8. meseca starosti, začel v ponedeljek, 29. septembra. Tečaj predvideva masažo in dejavnosti v bazenu. Število mest je omejeno. Informacije in prijave na tel. št. 328-4559414 ali info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org. SEČNJA 2008 /2009 NA OPČINAH -OPENSKI JUS obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da se lahko vpišejo v seznam za letošnjo sečnjo vsak torek od 18.30 do 19.30 in nato vsak naslednji torek do najkasneje 30.sep-tembra na upravnem sedežu v Prose-ški 71. ŠAGRA V PARKU GLOBOJNER pri Pa- dričah se bo odvijala do konca septembra. Delovali bodo dobro založeni kioski, vsak večer glasba v živo. TEČAJ SLOVENŠČINE Šc Melanie Klein obvešča, da se bosta začetniški in nadaljevalni tečaj slovenščine za odrasle, začela 1. in 2. oktobra. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. BESEDNI RINGARAJA Šc Melanie Klein, prireja izpopolnjevalni tečaj slovenščine za otroke, ki obiskujejo slovenske šole in želijo bogatiti svoj besedni zaklad in utrditi svojo slovenščino. Prvo srečanje bo 4. oktobra, ob 15.30, na sedežu, v ul. Cicerone 8. Za informacije in prijave info@melanie-klein.org, www.melanieklein.org, tel. 328-4559414. H Mali oglasi PODARIM majhne simpatične mucke. Klicati v popoldanskih ali večernih urah na tel. št. 333-9396064. IŠČEM UČBENIKE za 3.razred šole Ž. Zois, trgovska smer. Pokličite na tel. št.: 040-215421. PO UGODNI CENI PRODAM motorni mlin za grozdje, malo idravlično stiskalnico (pressa), leseno kad (400 litrov), plastično kad (500 litrov) ter sod iz umetne smole (500 litrov). Tel. 040 -827130. PRODAJAM KNJIGE trienija za znanstveni in jezikovni licej. Kličite na tel. št. 340-5348140 PRODAM dnevno sobo (omara, miza in stolice) ter spalno sobo za eno osebo, vse v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Pokličite na tel. št.: 040-44631. PRODAM knjigo Wir - Stufe A2 (G. Motta) ter knjige za 1. in 2. razred družboslovnega liceja A.M. Slomšek. Klicati ob večernih urah na tel. št.: 040220729. PRODAM PRALNI STROJ znamke Koerting-Gorenje, v brezhibnem stanju, z 2-letno totalno garancijo za 80,00 evrov. Tel.: 040-208989. V NAJEM dajem eno ali dvoposteljno sobo v bližini Senenega trga (piazza Fo-raggi). Tel. 040-948080. S Poslovni oglasi MIZARSKA DELAVNICA zaposli osebo. 335-285063 PODJETJE ZAPOSLI tehnika informatike. Windows XP-Vista-200x Server, Linux ter Office-OpenOffice. Interesenti naj se javijo na informatik.2008@libero.it VPELJANO PODJETJE S SEDEŽEM V TRSTU ZAPOSLI knjigo-vodjo/knjigovodkinjo. Nujni rekviziti: dobro poznavanje uporabe paketa Microsoft ter znanje slovenskega in italijanskega jezika. Deljen urnik. Curriculum poslati na tri.av@libero.it pod geslom "tri". ^ Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM ANTONIČ V CEROVLJAH, s suhim prigrizkom okusnih ovčjih sirov, je odprt od 30/08 do 07/09 vsak dan. 040/299798 Id Osmice FRANC IN TOMAŽ FABEC vabita v Mavhinje na pristno kapljico in domač prigrizek. Tel. 040 - 299442. OSMICA je odprta pri Davidu v Sama-torci št. 5. Tel. 040 - 229270. Vabljeni! OSMICA je v Dolini pri Marju Žerjalu. OSMICO je odprla družina Šuc, Brišči-ki 18. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Tel. 040-327104. OSMICO je odprl v Zgoniku Milič Stanko. OSMICO je v Lonjerju odprl Zvonko Lo- Prispevki V drag spomin na priljubljeno Rado Suban darujeta Pepi in Zora Škerk iz Bajte 50,00 evrov za godbeno društvo Na-brežina. V spomin na dragega Tojčeta Guština darujeta Ida in Drago z družino 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Križa. V spomin na dragega bratranca Tojče-ta Guština daruje Gigko Košuta z družino 25,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob izgubi dragega strica Angela Bevi-lacqua daruje nečakinja Nerina Pelzon 100,00 evrov za SKD Barkovlje. V spomin na Sveta Kralja daruje Ivan Černjava 20,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Violeto Husu vd. Obers-nel daruje Tatjana Koren 30,00 evrov za Krut. 10 Četrtek, 4. septembra 2008 KULTURA / 23. MEDNARODNI LITERANI FESTIVAL - Od včeraj do sobote na Krasu in v Ljubljani Letošnja Vilenica v znamenju avtorjev in gesla »Kdo piše?« Na včerajšnjem odprtju podelili pisateljsko štipendijo SEP - Na sporedu vrsta debat in literarnih branj Praznik literature, predvsem pa vseh tistih, ki stojijo za njo. Triindvajseta izvedba Mednarodnega literarnega festivala Vilenica je posvečena avtorjem, »ki predstavljajo edini nepogrešljiv člen verige knjiga«. Pa čeprav se kulturna politika večkrat dela, da ni tako ... S temi besedami je Miljana Cunta, programska direktorica festivala, včeraj v Lipici odprla letošnjo izvedbo Vilenice. Festival se bo na Krasu nadaljeval do sobote (v petek se bo dogajanje sicer preselilo v slovensko prestolnico), ko bodo v jami Vilenica podelili literarno nagrado vilenica 2008; slednjo bo kot znano prejel poljski pisatelj Andrzej Stasiuk. V Lipici, Hru-ševju in Štanjelu se bodo odvijale okrogle mize, debate, literarna branja in razni kulturni dogodki. Letos poteka štirideseta obletnica izida razvpitega spisa Smrt avtorja literarnega teoretika Rolanda Barthesa, zato bo posebna pozornost posvečena avtorjem in njihovi vlogi. V luči žarometov pa bosta tudi litovska književnost (v petek v Ljubljani) in rezijanska ustvarjalnost (v soboto dopoldne v Štanjelu). Na včerajšnjem odprtju ni bilo napovedanega zunanjega ministra Dimitrija Rupla, zato je v vlogi gostitelja nastopil župan Občine Sežana Davorin Terčon. Vilenico je označil kot enega najpomembnejših kulturnih dogodkov na Krasu, kar je občinski upravi nedvomno v čast in ponos; z Društvom slovenskih pisateljev si zato pri- GML Za začetek Jesenske serenade Glasbena mladina ljubljanska (GML) bo svojo 45. sezono začela na običajen način - s tradicionalnimi Jesenskimi serenadami, ki glasbenike popeljejo po več slovenskih krajih. Štirje tematsko zaokroženi koncertni cikli, v katerih se glasba prepleta z govorjeno besedo, se bodo začeli danes v Dravogradu. Jesenske serenade že vrsto let pripravlja Boris Rener. Njihova posebnost je, da niso vezane samo na Ljubljano, ampak na širši slovenski prostor, poleg tega glasbo podajajo v sožitju z drugimi prvinami kulture. Koncerti namreč odzvanjajo v arhitekturno dovršenih prostorih, na vsakem sodelujejo dramski igralci z izborom besedil, ki sovpadajo z glasbo, ki se izvaja. »To je bil vedno prijeten konec poletja, za glasbenike pa so bile Jesenske serenade vedno izziv, saj konec počitnic ne vadijo prav radi,« je na včerajšnji novinarski konferenci dejal Rener. Letošnje 32. serenade se programsko naslanjajo na leto Primoža Trubarja. Na-peve iz njegovega časa bo po-ustvaril komorni ženski pevski zbor Mens sonora pod vodstvom Marte Močnik Pirc. Temu so pridružili skupino Volk Folk, ki bo predstavila pristno ljudsko glasbo. Čast solista je pripadla tolkalcu Jožetu Bogolinu, tu pa bo še večer francoske glasbe s tremi že uveljavljenimi poustvarjalci - violinistko Mojco Menoni Sikur, violončeli-stom Martinom Sikurjem in har-fistko Sofio Ristič. S slednjimi se bodo serenade danes začele v dvorcu Bukovje v Dravogradu. Ostala prizorišča so atrij Trubarjevega antikvariata v Ljubljani, župnijska cerkev sv. Janeza Krstni-ka v Preski, Kosova graščina na Jesenicah in dvorec Zemono pri Vipavi. (STA) Popoln spored dogodkov je dostopen na spletni strani www.vilenica.si kroma zadeva, da bi bil festival še večji. Knji-ževnicam in književnikom z vsega sveta je zaželel, da bi jih Kras (»ki ga v Sloveniji primerjamo Toskani in Provansi«) primerno navdihnil. Sicer pa je bil osrednji dogodek včerajšnjega odprtja podelitev štipendije Srednjeevropske pobude (slednja ima kot znano sedež v Trstu). Štipendija v višini 5.000 EUR je namenjena trimesečnemu bivanju v kateri koli državi članici SEP, med katerim njen prejemnik izoblikuje literarni projekt, s katerim se je prijavil na razpis. Komisija, ki ji je predsedovala Patrizia Vascotto, je nagradila hrvaško pisate- ljico Ivano Sajko, »eno najzanimivejših predstavnic hrvaške proze«, avtorico gledaliških iger, teoretičnega eseja in romana, s katerim je prejela nagrado Vjesnik. Nagrado ji je izročil ambasador Harald Kreid in se izrecno zahvalil Italiji, ki v največji meri financira štipendijo SEP. (pd) PORTOROŽ - Tartini gala koncert Nastopil je komorni orkester Salzburg Chamber Soloists S sobotnim gala koncertom je Tartini festival doživel svoj višek. Pomenljiv je že prvi podatek, in sicer, da je bil koncert v portoroškem avditoriju razprodan. Nastopil je komorni orkester Salzburg Chamber Soloists, ki je s svojim prvovrstnim igranjem zadovoljil še tako zahtevna ušesa. Pričeli so z vsem poznanimi Štirimi letnimi časi Antonia Vival-dija in pokazali mojstrsko ubranost in nenavadno mehkobo tona. Znano melodijo so predstavili v sveži izvedbi, ki jo je občinstvo pozdravilo z dolgim aplavzom. Izstopal je umetniški vodja in solist Lavard Skou Larsen, ki je iz svoje violine izvabil tako najnežnejše kot tudi že skoraj grobe zvočne učinke, ki pa so se odlično skladali s široko paleto značajev, ki se zvrstijo od Pomladi do Zime. Sledil je Tartinijev koncert za flavto in godala v D-duru. Izvedel ga je svetovno priznani flavtist Massimo Mercelli, ki z orkestrom Salzburg Chamber Soloists sodeluje že petnajst let. Mercelli je tehnično zahteven koncert odigral z neverjetno lahkoto in žarom. V tretjem delu programa pa je orkester občinstvo razvnel s strastno izvedbo Štirih letnih časov v Buenos Airesu skladatelja Astorja Piazzolle. S tangom prežete melodije so zapolnile dvorano s skoraj ekstatično energijo. Vrhunec pa so glasbeniki zagotovo dosegli, ko so za dodatek odigrali še Piazzollin Libertango. Zbrano občinstvo, ki je zapolnilo prav vse sedeže v dvorani, sta pozdravila direktorica festivala Katja Pandel ter piranski župan in častni pokrovitelj festivala, Tomaž Gantar. Vabilu na gala dogodek se je odzvalo veliko uglednih gostov. Koncert je posnel Radio Koper. Del izkupička od prodaje vstopnic bo šel v dobrodelne namene, za realizacijo programa Varne hiše na Obali. Večer se je zaključil s sprejemom v avli Avditorija Portorož. Direktorica festivala, Katja Pandel je po koncertu dejala: »Navdušeni smo nad izjemno pozitivnim odzivom občinstva. Letos se nam iz koncerta v koncert potrjuje, da smo na pravi poti. Vsi koncerti so ne glede na lokacijo ali vremenske razmere polno obiskani. To pomeni, da so domačini sprejeli festival za svojega in da tudi tujcem predstavlja dobrodošlo popestritev bivanja pri nas, saj je približno polovica gostov na naših koncertih iz tujine.« RIBNICA Srečanje s Stefanovskim in Kico Kolbe V sklopu predvečerov Vileni-ce je na Škrabčevi domačiji v Hro-vači v torek zvečer potekal pogovor z makedonskima avtorjema, dramatikom in lanskim prejemnikom nagrade vilenica Goranom Stefa-novskim in pisateljico Kico Kolbe. Gosta ne živita več v Makedoniji, on je novi dom našel v Veliki Britaniji, ona v Nemčiji, toda mentalne vezi z domovino ostajajo.Drame Ste-fanovskega so zdaj pod naslovom Demon iz Debar maala dostopne tudi v knjižni obliki - drame so izšle pri Cankarjevi založbi, Kica Kolbe pa se slovenskim bralcem po zaslugi založbe Tuma predstavlja z romanom Sneg v Kazablanki. Oba makedonska gosta tudi predavata; Stefanovski angleško književnost, Kolbejeva filozofijo. Njuna zanimanja je težko zvesti le na eno ustvarjalno področje, kar je, kot je uvodoma dejala moderatorka pogovora Tanja Lesničar Pučko, le ena njunih skupnih lastnosti. Literata sta se prvič srečala pri 18 letih, in sicer na avtobusu, ki je najboljše dijake popeljal na ekskurzijo po nekaterih ključnih zahodnoevropskih mestih, središčih kulture. Stefanovski si je mesto na avtobusu prislužil, ker je bil nepremagljiv v angleščini, njegova kolegica pa se je najbolj izkazala v ruščini. Stefanovski se spominja, da je Kolbejeva v avtobusu sedela na prvem sedežu in brala Lermonto-va. »To ni zame,« si je takrat, pred skoraj 40 leti mislil Stefanovski ter se pomaknil proti zadnjemu delu avtobusa. Pisateljica je pripomnila, da je takrat, vsaj njej se je tako zdelo, vladalo neko posebno vzdušje. Mlade Makedonce naj bi vzgajali v veri, da so na svetu »za velike stvari«, da naj osvojijo svet. V kolikšni meri so se napovedi uresničile, je stvar osebne presoje, toda avtorja sta poudarila, da ju na domovino še vedno veže jezik. Stefanovski govori angleško bolje kot njegovi britanski študentje, je suveren, počuti se kot »imperator«, toda: v angleščini lahko misli, ne more pa prepevati. Podobno izkušnjo ima Kolbejeva. Strinjala sta se, da makedonski jezik ostaja njuna domovina, ne glede na to, kje pišeta, pa naj bo to Nemčija, Velika Britanija ali katera druga država. Stefanovski je ob tem opozoril na zelo poseben in zanj moteč odnos, ki ga Zahod goji do denimo balkanske literature. Sam, ko piše, teži k temu, da bi podal pogled »s strani«, medtem ko si tuji naročniki, pa naj bodo to založbe ali gledališča, želijo »pristnosti«, »po-enostavljenosti«, klišeja, nenazadnje. Evrope, s katero mislim Zahod, ne zanima intelektualna drža, Balkan naj predstavljajo Romi in proletariat, je pričakovanja tujcev strnila pisateljica in brž dodala, da sta omenjeni temi njej tuji, to ni njen svet. Stefanovski, na primer, je če-sto povabljen na konference na temo nacionalizma. Tam sedi ob bradatih možeh, ženskih referentk ni, od njega pa se vedno pričakuje le, da poda svoj pogled na trenutne razmere v Makedoniji. Nihče me nič ne vpraša o Beckettu, o katerem bi rad govoril, je sklenil Stefanovski. Dobro obiskan literarni dogodek sta pripravila Društvo slovenskih pisateljev in založba Tuma. (STA) POTOPIS Četrtek, 4. septembra 2008 1 1 KLASIČNA GRČIJA S PRIMORSKIM DNEVNIKOM Pri izviru naSe omike ^ Vltist&Bermr/' TOREK, 20. MAJ Korint in grozdje brez semen Zgodnja budilka pomeni, da nas čaka dolga pot in da je treba vzeti s seboj vso prtljago. V vztrajno sončnem in vse toplejšem vremenu smo se odpeljali proti Korintu. Najprej smo se dolgo vozili skozi predmestja Aten, ki so posejana z avtomobilskimi saloni, poslovnimi centri, rezidenčnimi četrtmi in nakupovalnimi središči. Oglasil se je Radio Maria, kot je naša vo-dička krstila samo sebe, in že nas je začela pripravljati na naše naslednje etape. Prva je bil Korintski prekop, dolg 6,3 kilometra in širok le 21 metrov, kar pomeni, da večje ladje ne morejo skozenj. Ko je bil leta 1893 zgrajen, je bil prava tehnična atrakcija, saj je ladjam omogočil bistveno skrajšano plovbo med Jonskim in Egejskim morjem. Korint je sicer znan tudi po svojem grozdju, ki nima semen. A to je že druga zgodba, bi rekla Maria. Po mostu smo prišli na Pelopo-nez in se ustavili v okrepčevalnici za zasluženo kavo (mimogrede, v Grčiji je povsod odlična) in nakup razglednic in spominkov, nato pa smo se odpeljali proti Epidavru oziroma njegovemu spektakularnemu gledališču. Gre za najbolje ohranjeni antični am-fiteater, ki se odlikuje po izredni akustiki. Izletniki Primorskega dnevnika so jo seveda vestno preizkusili in po gledališču je zadonela pristna slovenska pesem, ki si je zaslužila aplavz številnih turistov. Mnogi med njimi so se preizkusili v recitiranju in za nikogar ni izostal aplavz, ne glede na večjo ali manjšo posrečenost nastopa. Kot nam je povedala Maria, se popolni krog tlačene zemlje imenuje Orheo (od tod orkester) in ima 18 metrov premera. Epidavrov amfiteater je del svetišča, posvečenega Eskulapu, ra-nocelniku in bogu zdravilstva, upodobljenem s sveto palico in kačo, ki se ovija okrog nje. Na Epidaver so najprej prihajale le trume bolnikov, ko pa so zgradili še gledališče, so začele vanj zahajati množice častilcev grške dramatike. V gledališču, ki so ga odkopali leta 1881, so prirejali predstave verskega in posvetnega značaja (svete plese, tragedije, komedije), na 55 krožnih kamnitih klopeh pa se je lah- Skupina izletnikov Primorskega dnevnika ob robu antičnega stadiona v Olimpiji, spodaj Korintski prekop ko zbralo 14 tisoč gledalcev. Imelo je tako sijajno akustiko, da je lahko igralec sredi amfiteatra šepetal, pa so ga vsi slišali. Ogled se je končal v muzeju, posvečenem zdravilstvu, ki je bilo v stari Grčiji izredno razvito. Epi-daver je že v času antike veljal za kraj zdravilne energije. Tam je deloval Hipokrat, prvi anatom in utemeljitelj moderne medicine, od koder izhaja znana Hipokratova zaprisega. Pot smo nadaljevali do Miken, kjer smo videli slavna Levja vrata, ki vodijo v mikensko trdnjavo, v kateri se nahaja Agamemnonov grob. S hriba je čudovit razgled po plodni zeleni dolini vse do morja. Sploh je Pelo-ponez vrt Grčije, s katerega prihaja na mize grških družin večina sadja in zelenjave. Mikene je ustanovil Perzej, v času trojanske vojne pa je s tega dvora vladal Agamemnon. Ko se je po desetih letih bojev vrnil iz Troje v Mi-kene, ga je dala njegova žena Klitem-nestra ubiti, njegova otroka Orest in Elektra pa sta očetovo smrt kruto maščevala. V prostoru, kjer so pokopali Agamemnona, je bil poleg groba tudi dragocen pokopni zaklad. Maria nas je opozorila na tako imenovane ci-klopske zidove, ki so bili zgrajeni na suho, torej brez malte, in so jih sestavljali iz ogromnih kamnov. Tako dobro, da so se ohranili do danes. Popoldne smo se po slikoviti obalni cesti zapeljali proti Patrasu, kjer nas je v kraju Porto Rio Rio, v predmestju Patrasa, čakal udoben hotel z lastno plažo in casinojem. Utrujenost nam je dovoljevala le še večerjo, saj nas je naslednji dan čakala Olimpija. SREDA, 21. MAJ Olimpijski ogenj Ah, Olimpija! Ena najlepših etap na našem potovanju. Že vožnja je bila pravi užitek, kamenje Atike je namreč zame- njalo bujno zelenje peloponeške notranjosti, regije Elide z glavnim mestom Pirgos. Gozdovi, ki žal še kažejo ostanke lanskih požarov, so si izmenjavali prizorišče z nasadi, med katerimi so bile z nas najbolj nenavadne plantaže arašidov. Ko se je cesta zarila med zelene hribe, smo bili pred vrati slovite Olimpije. Postanek pred vhodom za nakup vstopnic, kar je bila sicer stalnica našega potovanja (več kot 65 let stari izletniki, ki smo jim rekli mladoletniki, so imeli povsod popust), in nato vhod v arheološki park, kjer smo se odžejali s hladno iz-virsko vodo. Olimpija je bila v antiki pomembno kulturno središče in slavno preročišče, od leta 776 pred našim štetjem (ali pred Kristusom) pa prizorišče olimpijskih iger, ki so se vrstile vsako četrto leto v čast boga Zev-sa. Arheološki park se razteza pod gozdnatimi pobočji Kronosovega griča in obsega ostanke gimnazije, telovadnice, filozofskih šol, Fidijeve delavnice, Herinega templja, Filipejona, Zevsovega templja in še bi lahko naštevali. Kot pri vsakem starogrškem svetišču je tudi tukaj pri glavnem vhodu slaven grški PI, obrnjen proti vzhodu, posebno pozornost pa zbuja ognjišče, kjer so in še danes prižigajo olimpijski ogenj. Nazadnje so ga marca letos, pred potjo v Peking. Dokumenti o začetkih antičnih olimpijskih iger se sicer niso ohranili, obstajajo pa številne legende o njihovem začetku. Po eni od njih naj bi bile prve igre povezane z antičnim grškim pojmom ekeicheiria, ki pomeni olimpijsko premirje. Kot omenjeno, so bile prve zabeležene igre v Olimpiji leta 776 pred našim štetjem, vendar pa so jih zelo verjetno prirejali že prej. Bile so lokalnega značaja, edina disciplina, v kateri so se merili tekmovalci, pa je bil tek na stadionu. Pozneje so igre počasi prerasle v vse-grški dogodek, največji razcvet pa so doživele v šestem in petem stoletju pred našim štetjem. Olimpijada je imela verski pomen, zato so se tekmovanja prepletala z žrtvovanji in obredi v čast Zevsa, katerega mogočni kip je stal v olimpijskem svetišču, in Pelopsa, božanskega junaka in mitičnega kralja Olimpije, slovečega po svoji legendarni dirki z bojnimi vozovi. Število športnih disciplin je postopoma zraslo na dvajset, slavje pa se je raztegnilo na več dni. Zmagovalci so bili deležni velikih časti, slavili so jih pesniki in kiparji. Štiriletno obdobje med igrami je bilo znano kot olimpijada, olimpijade pa so služile tudi kot eden od načinov štetja časa. Z rimsko nadvlado nad Grčijo so igre postopoma izgubile svoj pomen. Ko je krščanstvo postalo uradna vera rimskega cesarstva, so na igre začeli gledati kot na poganski obred, ki je ogrožal prevlado krščanstva. Leta 393 jih je rimski cesar Teodozij prepovedal in tako označil konec tisočletja antičnih olimpijskih iger. Čudovit dan s svežimi sapicami, ki so blažile sončno pripeko, strastno Mariino pripovedovanje, bujno sredozemsko zelenje, posajeno s starodavnimi pričami rojevanja naše omike, tišina, v kateri je šumela samo narava, vse to je prevzelo tudi izletnike Primorskega dnevnika. Tistega dne so bili še posebno »japonsko« razpoloženi in so neusmiljeno fotografirali, vključno s skupinsko fotografijo ob robu olimpijskega stadiona. Na stezi so se med tem nekateri turisti preizkušali v teku in eden je pošteno telebnil po tleh. Na srečo jo je odnesel le z nekaj odrgninami in raztrgano srajco, mi pa smo se napotili proti muzeju, kjer smo se najprej odžejali z obveznim svežim sokom lokalnih oranž. Muzej hrani dragocenosti, ki so jih našli pri izkopavanju, predvsem okrasje (metope) z Zevsovega templja in čudovit kip Praksitelovega Hermesa z majhnim Dionizom v naročju. Tako zelo je spominjal na Dona-tellovega Davida, da sem se še enkrat - kot velikokrat na tem potovanju - za-mislala o tem, kako je starorimska kultura izdatno črpala iz starogrške zakladnice. Pozno popoldne smo se vrnili v Patras, tretje največje grško mesto (po Atenah in Solunu) in najpomembnejše pristanišče zahodne Grčije. Maria nas je popeljala na ogled tamkajšnje pravoslavne stolnice in na fotografiranje tri kilometre dolgega mostu, ki povezuje Peloponez s celino. Pred olimpijskimi igrami leta 2004 so ga zgradili Francozi, ki zdaj pobirajo cestnino, tako drago (20 evrov za osebni avtomobil in 50 evrov za avtobus), da se večina domačinov raje še naprej poslužuje neprimerno cenejšega trajekta. (Se nadaljuje) 1 2 Četrtek, 4. septembra 2008 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it ŠTEVERJAN - V briških vinogradih so začeli s trganjem sivega pinota Grozdje lepo in zdravo, a vedra se počasi polnijo Količinsko povprečna letina se ponaša z visoko kakovostjo - Na Krasu bo grozdje ostalo na trtah še nekaj dni Briškim vinogradnikom letošnja letina ne bo ostala v spominu zaradi velikih količin grozdja, pač pa zaradi njegove visoke kakovosti. Če bodo vremenske razmere ugodne in bo sonce sijalo tudi v prihodnjih tednih, se bo stopnja sladkorja v grozdju še dodatno dvignila, zato pa bo tudi pridelano vino kakovostno. V Števerjanu, na Oslavju in v drugih krajih v Brdih se je sicer trgatev že začela, saj so rane sorte grozdja že dovolj zrele. Med prvimi, ki so začeli s pobiranjem, je Marino Lango iz Števerja-na, ki ima svoje vinograde na Bukovju in v Gradiščuti. Dela se je lotil že predvčerajšnjem, včeraj pa nam je pojasnil, da se je trgatev začela s pobiranjem sivega pinota. Ta vinska sorta namreč dozori pred ostalimi, zato pa se z njo v Brdih že tradicionalno začenja trgatev. Po sivem pinotu so običajno na potezi modri pinot, mladi nasadi ter sorte, ki jih uporabljajo za proizvodnjo penine (npr. peneče rebule). Lango, ki je med drugim član glavnega sveta goriške Kmečke zveze, je povedal, da letošnja letina ne bo med najbolj obilnimi. V pomladanskih mesecih, ko so trte cvetele, je bilo namreč veliko dežja, zaradi vlažnega začeteka poletja pa se je nekaterih nasadih razširila peronospora. Lango je opazil, da bo letos pridelek v njegovih vinogradih različen glede na njihovo lego. V višje ležečih nasadih bo tako grozdja več kot v vinogradih, ki se nahajajo v dolini oz. na območjih, kjer je sonca nekoliko manj. Pri Langovih so predvčerajšnjim in včeraj trgali sivi pinot, medtem ko so že poslali na analize vzorce sauvigno-na, da bi ugotovili njihovo stopnjo sladkorja. Po vsej verjetnosti bodo s trganjem sauvignona začeli že jutri, medtem ko bo treba še nekaj dni počakati za chardonnay in za druge bele sorte. »Nazadnje bomo trgali rebulo in mal-vazijo, proti koncu meseca pa še črne sorte grozdja,« je pojasnil Lango, ki je zelo zadovoljen s kakovostjo grozdov, manj pa s pridelano količino. Po njegovih besedah je grozdje zdravo in lepo, vendar se med trganjem vedra polnijo počasi. Lango bo svoje grozdje prodal, eno tretjino vinarskemu podjetju Včeraj so trgali grozdje v Langovem vinogradu na Bukovju bumbaca Schiopetto iz Koprivnega, dve tretjini pa podjetju Collavini iz kraja Corno di Rosazzo. Njegova odjemalca sta pobrano grozdje že analizirala in povedala, da je odlično, tako da bodo letos briški vinarji kljub nižji količini pridelka vsekakor zadovoljni. Z začetkom trgatve bodo morali še malce počakali na goriškem Krasu, kjer potrebujejo nasadi vitovske, mal-vazije in tokaja še nekaj dni sonca, preden bo grozdje zrelo. Večina vinogradnikov bo tako začela s pobiranjem okrog 15. septembra, medtem ko bo črno grozdje ostalo na trtah do prvih dni oktobra. (dr) ZANIMIVOST eBay: šest steklenic za 900 evrov Na najbolj popularni elektronski dražbi na svetu eBay je mogoče kupiti in prodati najrazličnejše predmete. Ljubitelji glasbe bodo lahko našli stare plošče, bi-bliofili dragocene knjige, navdušenci ribolova palice in priročnike, ljubitelji žlahtne kapljice pa vina z vsega sveta. Spletna ponudba je ogromna; na italijanski spletni strani www.ebay.it je bilo včeraj popoldne za geslo »vino« preko 13.000 zadetkov. Na virtualnih policah so prodajalci ponujali steklenice iz Avstralije, Kalifornije, Čileja in Francije, na voljo so bili tudi ba-rolo, sassicaia, amarone in druga vina znanih italijanskih vinarjev. V eBayevi vinoteki so seveda bila prisotna briška vina, njihovo čast pa so branili tudi slovenski vinarji iz Števerjana, Krmina in z Oslavja. Šest »magnum« steklenic Radiko-novega merlota letnik 1990 je bilo tako mogoče kupiti za 898 evrov, medtem ko je stala ena steklenica iste sorte, vendar iz leta 1994 sto devetdeset evrov. Ljubitelji briške kapljice so lahko izbirali tudi med Gravnerjevimi vini; steklenico rebule letnik 2003 si je bilo mogoče zagotoviti za 50 evrov, tri steklenice Rujno 1997 pa za 309 evrov. Dalje so bila včeraj na italijanskem eBayu na voljo tudi vina podjetij Primosic in Keber, da so Brda ponovno brez mej, pa je dokazovala prisotnost vin Valterja Sirka iz Višnjevika. Kdo je pravzaprav prodajal vse te steklenice? V glavnem spletne trgovine, ki so specializirane v prodaji vin, nekatere pa tudi ljubitelji žlahtne kapljice, ki na spletu kupujejo in prodajajo vrhunska vina. (dr) TRŽIČ - Stališče Severne lige Nočejo mošeje Razzini: Pripravljeni smo fizično preprečiti njeno gradnjo Kot je bilo pričakovati, je Severna liga izrekla odločen »ne« gradnji mošeje v Tržiču. Včeraj je deželni svetnik Federico Razzini poudaril, da je muslimanska vera v popolnem nasprotju z »nacionalnimi, severnjaškimi, laičnimi in krščanskimi vrednotami,« zato pa so pripadniki Severne lige pripravljeni tudi fizično preprečiti gradnjo mošeje. Razzini je kritiziral tržiškega župana Gianfranca Piz-zolitta, saj je v javnost pricurljala vest, da naj bi občina razmišljala prodati muslimanskim priseljencem iz Bangladeša zemljišče v ulici Resistenza, kjer je nekoč stala pokrita tržnica. Po Razzinijevih besedah občina ne sme prodati priseljencem zemljišča, da bi na njem zgradili mošeje. Nasprotovanje gradnji je izrekel tudi mladi poslanec Massimiliano Fedriga, ki je pojasnil vsebino osnutka zakona, ki ga bo v kratkem predstavila Severna liga. Li-gaši hočejo preveriti, kje črpajo muslimani denar za gradnjo mošej, hkrati pa hočejo, da se imami vpišejo v poseben seznam, da pridigajo samo v italijanščini, da se mo- Federico Razzini altran šeje gradijo vsaj kilometer stran od drugih verskih objektov. V razpravo o mošeji je posegel tudi Mukter Mohhamad Hossain, predsednik društva Bimas. Pojasnil je, da priseljenci iz Bangladeša niso vsi muslimani, saj je med njimi tudi veliko hinduistov, hkrati pa je poudaril, da je nedopustno obtoževati priseljence integralizma. Po njegovih besedah priseljenci iz Bangladeša in iz drugi islamskih držav res iščejo lokacijo za gradnjo mošeje, vendar bi jo raje zgradili izven mesta, kjer je več zelenja. DOBERDOB - Karabinjerji aretirali 23-letnika V zapor zaradi osmih gramov kokaina Zaradi posesti osmih gramov kokaina in dveh elektronskih tehtnic so tržiški karabinjerji pred dnevi v Doberdobu aretirali 23-letnega delavca iz južne Italije O.M.; z drogo so ga zasačili med rednimi kontrolami prometa, ki jih opravljajo sile javnega reda. Ka-rabinjerji so preiskali mladeničev avtomobil in v njem našli mamilo, ob katerem sta bili skriti še dve tehnici, ki jih preprodajalci navadno uporabljajo za pripravo odmerkov. Količina zasežene droge je bila na podlagi novega zakona o mamilih tolikšna, da so ka-rabinjerji lahko aretirali mladeniča in ga prepeljali v kaznilnico v ulici Barzellini v Gorici, kjer čaka na začetek sojenja. Karabinjerji so v prejšnji dneh prijavili sodnim oblastem zaradi kršenja zakonov o ravnanju z odpadki tri moške. Le-ti so opravljali nekaj zidarskih del v stanovanjski hiši, odpadni gradbeni material pa so postavili v cisterno, namesto da bi odnesli v odlagališče, kot velevajo zakoni. REDIPULJA Čistijo Poti miru Pričakujejo 6.000 obiskovalcev V Redipulji čistijo rastlinje, ki je v poletni mesecih zaraslo Poti miru (»Sentieri di Pace«) in Dolino bersa-ljerjev. Na delu je več deset prostovoljcev, prisotni pa so tudi delavci specializiranih podjetij, katerih čiščenje bo stalo 5.000 evrov. Iz združenja Pro loco iz Redipulje so povedali, da imajo za septembrske vodene oglede Doline bersaljerjev že 6.000 prijav. Vsak obisk bo poživilo približno trideset fi-gurantov v vojaških uniformah, ki bodo obiskovalcem spregovorili o bojih na goriškem Krasu in težkih pogojih, v katerih so živeli in umirali avstroo-grski in italijanski vojaki. BRDA - Dvolastniki Odvetnik: »Argumenti dežele FJK ne zdržijo« Paolo Vizintin bumbaca »Argumenti dežele Furlanije-Julijske krajine ne zdržijo,« pojasnjuje goriški odvetnik Paolo Vizintin. V petek minulega tedna je bila namreč na tržaškem Deželnem upravnem sodišču obravnava glede zamrznitve ukrepov, ki predpisujejo uničenje vinogradov tistih dvolastnikov, ki v zakonsko določenem roku niso poravnali plačila sadilnih pravic in kazni za zamudo. Gre za slovenske vinogradnike, ki imajo vinograde tudi na italijanski strani. V petek odločitev glede zamrznitve omenjenega ukrepa ni padla, saj je Vizintin, ki na sodišču zastopa interese vinogradnika Franca Mužiča, tudi briškega župana, prosil za preložitev obravnave. Pojasnila dežele glede utemeljenosti ukrepa o uničenju namreč prejel šele istega dne, kot je bila razpisana obravnava, zato je zaprosil za dodaten čas, da jih preuči. Nova obravnava bo torej 24. septembra. Glavna razloga za Vizintinov dvom v argumente dežele, ki naj bi utemeljevali upravičenost izvedbe ukrepa o uničenju trt, se nanašata na pojasnila dežele glede zastaranja prekrška in interpretacije o vplivu na nacionalno proizvodnjo. »V odgovorih dežele ne vidim nič posebno utemeljenega. Kar se tiče zastaranja prekrška: dežela se sklicuje na to, da naj bi rok zastaral od datuma, ko je bil prekršek ugotovljen, torej od leta 2002. To pa po mojem mnenju ne drži. Zakon je glede tega jasen: rok teče od trenutka, ko je bil prekršek storjen, se pravi od 1989. Torej je prekršek zastaral leta 1994,« je prepričan Vizintin. Dežela FJK tudi vztraja pri trditvi, da se vinograd nahaja na italijanskem ozemlju, torej se tudi njegov produkt obravnava kot italijanski nacionalni produkt. »Temu pa seveda v naši pritožbi ugovarjamo,« pravi Vizintin in pojasnjuje: produkt - grozdje iz Mužičevega vinograda, pa čeprav se le-ta nahaja v Italiji, vpliva na slovensko nacionalno proizvodnjo, saj ga slovenska država kot takega tudi upošteva, o tem obstajajo dokumenti. Takoj po trgatvi gre grozdje v Slovenijo, tam je predelano in tudi prodano. Isto grozdje torej ne more biti upoštevano v obeh državah kot nacionalna proizvodnja. Na naslednji obravnavi na sodišču bo Vizintin torej poudaril, da argumenti dežele ne zdržijo, kar bo tudi utemeljil. Na podlagi tega - meni Vizintin -bo mogoče še bolj vztrajati in še bolj trdno zagovarjati Mužičeva stališča. Mužič se - sicer kot lastnik vinograda na italijanski strani meje - na Deželnem upravnem sodišču v Trstu s pomočjo odvetnika in županskega kolega Paola Vizintina bori proti krivičnemu plačevanju sadilnih pravic Italiji. Slovenskim dvolastnikom so poleg 6.000 evrov, kolikor stanejo sadilne pravice za hektar vinograda v Italiji, naložili še kazen za preteklo obdobje v višini 50 odstotkov cene sadilnih pravic za hektar, skupaj torej 9.000 evrov na hektar vinograda. Dežela FJK pa je za tiste, ki v zakonsko predpisanem roku ustreznega zneska niso poravnali, poleg plačila izrekla še ukrep, s katerim jim lahko vinograd uniči. Če bo odvetnik Vizintin na sodišču uspel, bodo korist imeli na obeh straneh meje: slovenskim vinogradnikom namreč ne bo treba plačati sadilnih pravic v Italiji, tam pa se bodo te sporne kvote sprostile v korist italijanskih vinogradnikov. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 4. septembra 2008 13 GORICA - V grajskih prostorih predvečer Vilenice z Yangom Lianom in Yo Yo Kitajski poet in eksilant povezal tri dežele »Novi tok Kitajske nenaklonjen človeku, Olimpijske igre izgubljena priložnost « Yang Lian bumbaca »Posebno sem vesel dejstva, da sem danes tu, v Gorici, povezal tri dežele.« Tako se je v torek izrazil Yang Lian, morda najbolj ugledni predstavnik sodobne kitajske poezije in leta 2002 kandidat za Nobelovo nagrado. V mislih je imel svojo domovino, Kitajsko, ob njej pa še Italijo in Slovenijo. V Gorico je namreč prišel kot gost predvečera literarnega festivala Vilenica, ki se je začel včeraj, a je s predvečeri posejal slovenski kulturni prostor in letos prvič zaobjel tudi Gorico. Yang Lian že dvajset let, in sicer od pokola na pekinškem trgu Tien An Men, živi v Londonu. Danes je njegovo pregnanstvo prostovoljno, saj se Kitajska spreminja in se njegovi verzi objavljajo tudi v domovini. Vendar spremembe tečejo v napačno, človeku nenaklonjeno smer, je prepričan pesnik, ki pravi, da so tudi Olimpijske igre izgubljena priložnost. Pri organizaciji dobro obiskanega literarnega večera v grofovi dvorani goriškega gradu je z Vilenico in Društvom slovenskih pisateljev sodelovalo združenje Ex Border, »kreatura« goriškega besednega ustvarjalca Alberta Princisa, ki iz leta v leto raste in bo letos ponudila tretjo izvedbo svojega festivala, tokrat z naslovom Care Cassandre. Doprinos Prin-cisovega društva sta uvodoma izpostavila odbornika pokrajine in občine Maurizio Salomoni in Antonio Devetag, ob priložnostnih stavkih pa je glavno vlogo odigrala literarna beseda, najprej izbor poezij Yanga Liana, nato pa še povest njegove žene in pisateljice Yo Yo o osamljenem moškem, ki bi rad postal drevo. Pesnik je sam prebiral svoje verze, ki sta jih v italijanskem prevodu posredovala Mariolina De Feo in Joseph Lo Votrico. Bolj kot prevedeni verzi pa je publiko nagovarjala prav posebna mu-zikalična zvočnost še tako nerazumljive kitajščine, kar je le potrjevalo, da je poezija res univerzalna govorica. Lianovih verzov v izvirniku torej nismo doumeli, smo pa jih začutili. V razpravi, ki je sledila, sta poet in žena zaupala publiki prepričanje, da novi tok Kitajske, ki vodi v družbo s primatom gospodarstva, plačujejo predvsem ljudje in da ostajata človek in človečnost zapostavljena, zato jima edino ek-sil zagotavlja resnično svobodo izražanja. Brez te pa kot besedna ustvarjalca ne bi preživela. (ide) GORICA Kaznivih dejanj za štirideset odstotkov manj »Število kaznivih dejanj v goriški pokrajini se je v zadnjih letih znižalo za štirideset odstotkov, število odkritih storilcev pa se je zvišalo za dvajset odstotkov.« Pokrajinski karabinjerski poveljnik Stefano D'Ambrosio zapušča Gorico s prepričanjem, da so kara-binjerji v zadnjih letih opravili zelo dobro delo. Po njegovih besedah v pokrajini, kot je goriška, kjer je kriminala relativno malo, vsako kaznivo dejanje sproži preplah, ne glede na to pa sile javnega reda zagotavljajo izredno visoko stopnjo varnosti. »Dnevnik Il Sole 24 ore je uvrstil goriško pokrajino na prva tri mesta na lestvici varnosti,« je pojasnil D'Ambrosio, ki je na Goriško prišel septembra leta 2005, zdaj pa se seli v Videm. Nasledil ga bo polkovnik Roberto Zuliani. D'Ambrosio se je včeraj poslovil od goriškega župana Ettoreja Romolija. GORICA - »Razprodana« premiera Altanove predstave Račka uvedla festival Drevi pravljica o Pepelki in spektakularna predstava na razsvetljenem obzidju goriškega gradu Z razprodano gledališko predstavo »Olivia paperina« se je v torek v Kulturnem centru Lojze Bratuž začel goriški del Alpe Adria Puppet Festivala, ki bo ta teden s svojimi predstavami popestril kulturno dogajanje v mestu. Otroci so v spremstvu staršev v skoraj dve uri trajajoči predstavi spoznali račko Olivio, najnovejšo animirano živalco, ki je plod domišljije italijanskega ilustratorja in oblikovalca vinjet Francesca Tullia Altana, sicer že dolgoletnega gosta Puppet Festivala, ki je bil prisoten tudi na torkovi premierni uprizoritve. Predstava, v kateri sta glavno vlogo odigrala Elena De Tullio (račka Olivia) in Loris Dogana (žaba Carletto), želi gledalcu predstaviti prispodobo med dogodivščinami račke Olivie in otroštvom, v katerem človek spozna še veliko nepoznanega. Scenografijo sta pripravila Pierpaolo Bi-sleri in Greta Podesta, lutke in kostume je izdelala Maria Fornasari, medtem ko je za glasbeno dogajanje na odru, ki ga prepletajo otroške pesmi, poskrbel Aldo Tarabella. Uradno odprtje odmevnega in priljubljenega festivala, ki ga prireja goriški center animiranega gledališča CTA, je potekalo ravno tako v torek, v popoldanskem času, na dvorišču državne knjižnice v Gorici, kjer sta v imenu krajevnih uprav otroke in lutkarje nagovorila pokrajinska od-bornica Mara Černic in občinski odbornik Antonio Devetag. Danes bodo na sporedu tri predstave. Ob 16.30 bo v dvorani »Punto Incontro« v Podturnu gostovalo lutkovno gledališče iz Ljubljane z igro Lala-nit, ki je leta 2001 dobila nagrado »Zlata palčica« na slovenskem lutkovnem festivalu. Ob 20.30 bo na odru kulturnega centra Lojze Bratuž zaživela pravljica o Pepelki, ki jo bo uprizorila gledališka skupina Tea-trombria iz Firenc. Ob 21.30 bo na razsvetljenem obzidju goriškega gradu gledališka skupina Toc iz Sassarija uprizorila originalno, predvsem pa spektakularno igro z naslovom »Divagazioni allo specchio«. Popoln program predstav Puppet festivala je na voljo na spletni strani www.cta-gorizia.it. Za informacije in vstopnice lahko zainteresirani pokličejo tudi na tel. 0481537280. (VaS) Svečanost ob odprtju Puppet Festivala v knjižnici (desno) in prizor iz Altanove predstave (spodaj) bumbaca NOVA GORICA Obletnica s spomini, grafiti in filmom Jutri in soboto se obeta vrhunec praznovanja letošnjega občinskega praznika in obenem 60. obletnice nastanka Nove Gorice. Jutri ob 14. uri bo v podhodu v krožišču pod naseljem Vetrišče »Grafiti session« - izražanje mladih z grafiti. Dogodek sodi v okvir tridnevnega športnega festivala Urban projekt - gre predvsem za tekmovanje v skejtanju in spretnostno vožnjo z BMX kolesi. Dogodek organizirajo športni klub Raketa v sodelovanju z zavodom Masovna in Fresh Hip Hop-om. Dogajanje se bo ob 21. uri preselilo na solkansko Mo-stovno. Ob 17. uri bo v avli mestne občine predstavitev osebne znamke ob 60-letnici začetka gradnje Nove Gorice v organizaciji filatelističnega društva Dr. Franc Marušič iz Nove Gorice. No-vogoriško turistično društvo pa ob 18. uri na prvem »ruskem bloku« v Novi Gorici na Kidričevi 33 pripravlja odkritje spominske plošče ob 60-letnici začetka gradnje mesta. Ob 20.30 župan Mirko Brulc prireja slavnostni sprejem ob občinskem prazniku in slovesnost ob 60-letnici Nove Gorice. Obiskovalci si bodo lahko ogledali premiero filma Nova Gorica iz popka v cvet v režiji Alenke Konič. Slovesnost, ki jo je re-žirala Alenka Saksida, bodo oblikovali oktet Vrtnica, kantavtor in igralec iztok Mlakar z ansamblom Davida Šuli-goja, violinistka Mojca Gal, kvartet saksofonov in baletna skupina Glasbene šole Nova Gorica ter skupek glasbenih skupin z Mostovne. Sprejem bo v Slovenskem narodnem gledališču (SNG), nanj je vabljena širša javnost; ker pa je število sedežev v dvorani omejeno, bo treba brezplačne vstopnice prej dvigniti na blagajni SNG-ja, in sicer danes in jutri od 10. do 12. in od 15. do 18. ure. Tisti, ki si sedeža v dvorani ne bodo uspeli zagotoviti, si bodo program lahko ogledali na velikem zaslonu, ki bo nameščen na travniku pred gledališčem. Med vidnejšimi osebnostmi, ki so že potrdili svojo prisotnost na slovesnosti, so Milan Kučan, nekdanji slovenski predsednik in častni občan Nove Gorice, iz sosednjega mesta pa nekdanji župan Vittorio Brancati, občinska svetnika Silvan Primosig in Aleš Waltritsch, župan Števerjana Ha-drijan Corsi, predsednik SSO-ja za Goriško Janez Povše, predsednica sveta Glasbene matice Nataša Pavlin in goriška predsednica ZSKD-ja Vesna Tomsič. (km) GORICA - Novosti šestnajste izvedbe mednarodnega natečaja V mesto vraščena Mittelmoda »Pobratenje« z videmskim sejmom Promosedia, sponzorstvo multinacionalke Levi's in angažiranje Mattea Marzotta Šestnajsto izvedbo goriškega natečaja Mittelmoda - The Fashion Award, ki je med kandidati iz 600 šol iz 55 držav izbrala modne kreacije 25 mladih in obetavnih ustvarjalcev, bosta zaznamovali predvsem dve novosti, in sicer »pobratenje« z videmskim sejmom Promosedia in utrjevanje vezi z Gorico in Go-ričani, kar naj bi uresničevali tudi z organizacijo dogodkov na mestnih trgih. V ta namen bodo v sodelovanju z občino vrteli filma na temo mode, in sicert »Little Miss Suns-hine« (11. septembra) in »Il diavolo veste Pra-da« (12. septembra); projekciji z začetkom ob 20.30 bosta v parku županstva, v primeru slabega vremena pa v Kinemaxu, vstop bo prost. Prestiž natečaja - so povedali na včerajšnji predstavitvi na sedežu goriške Trgovinske zbornice, ki je partner Mittelmode, - pa razodeva tudi okoliščina, da bo na prvi dan modnega tridnevja, 11. septembra, v dvorani goriške občine zasedal upravni svet Mittelmoda International Laba, na katerem bo na predsedniškem mestu Beppeja Modeneseja nasledil 42-letni Matteo Marzotto, iz italijanske rodbine, zapisane modi, ki ga je rimska vlada postavila na čelo državne agencije Z leve Zanirato, predsednik Trgovinske zbornice Sgarlata, Romoli in občinski odbornik Devetag na včerajšnji predstavitvi bumbaca za področje turizma ENIT. Župan Ettore Ro-moli je zato izrazil pričakovanje, da se bo natečaj turistično obrestoval in da ga bodo Go-ričani bolj prepričano osvojili. V upravni svet bo vstopila tudi Maria Luisa Trussardi. Med novostmi letošnje izvedbe natečaja Mittelmoda izstopa tudi sponzorstvo multinacionalke Levi's, sta včeraj poudarila direktor goriško-videmske sejemske družbe Maurizio Tripani in njen predsednik Sergio Zanirato, padel pa je tudi predlog, da bi prihodnje leto uvedli posebno nagrado za reklamno agencijo, ki nastopa na področju mode, kar bi prineslo dodatnega blišča in odmevnosti goriški pobudi. 1 4 Četrtek, 4. septembra 2008 GORIŠKI PROSTOR / NOVA GORICA - Odprtje v četrtek Tudi torta za Qlandio Tisoč kv. metrov za italijanski Oviesse NOVA GORICA Forumovi »pogoji« kandidatom Člani Foruma za Goriško so na zadnji seji v Novi Gorici sprejeli posebno deklaracijo, v kateri so opredeljene ideje in projekti, ki naj bi jih podpirala stranka in poslanski kandidat, če želi njihovo podporo. Forum pred volitvami najverjetneje izrecno ne bo podprl nobene stranke oz. kandidata, bo pa svetoval ljudem, naj svoj glas namenijo tistim strankam in kandidatom, ki se bodo javno in nedvoumno zavzeli za projekte in ideje iz danes sprejete deklaracije, je povedal njegov predsednik Boris Nemec. V deklaraciji od poslanskih kandidatov v prihodnjih štirih letih pričakujejo podporo enakomernejšemu in policentričnemu razvoju Slovenije, ustanovitvi samostojne pokrajine v severnem delu Primorske ter izgradnji magistralnih cestnih povezav ter takojšnje dokončanje hitre ceste čez Re-brnice. Pomembno je tudi zavzemanje za rast in razvoj Univerze v Novi Gorici s kampusi na Primorskem in v Gorici in krepitev kulturno-prosvetnega in znanstvenega sodelovanja slovenskih in italijanskih obmejnih ustanov. Harfistka v Gabrjah V kulturnem domu društva Skala v Gabrjah bo nocoj ob 21. uri v okviru niza Med zvoki krajev koncert har-fistke Emanuele Battigelli. Nagrajena je bila na številnih tekmovanjih in pridobila prestižno štipendijo America-Israel Cultural Foundation. V Italiji in na tujem intenzivno nastopa kot solistka in komorna glasbenica, bila pa je tudi gostja znanih orkestrov. Novembra 2006 je z UBS Verbier Festival Orc-hestrom nastopila na najprestižnejših odrih Azije in Avstralije. Meden v Pilonovi Z jutrišnjim dnem bo v Pilonovi galeriji v Ajdovščini razstava Ignacija Medena. Odprl jo bo ob 19. uri Franc Obal, upokojeni direktor Galerije Murska Sobota in avtor prvotne razstave, ki je do sedaj že gostovala v matični galeriji v Murski Soboti ter v Galeriji sodobne umetnosti Celje, tokrat pa prihaja še na Primorsko. Meden se predstavlja z izborom del iz zadnjega desetletja svojega ustvarjanja in je tudi avtor postavitve razstave. Pilonova galerija je ob tej priložnosti izdala plakat-zgiban-ko; razstava je nastala v sodelovanju z Galerijo Murska Sobota in bo na ogled do 26. septembra. Bonomo še samo jutri V galeriji Kulturnega doma v Gorici bo še danes in jutri na ogled razstava z naslovom »Na Bonomovem domu - Incontrando Pietro Bonomo«, ki so jo ob Trubarjevem letu pripravili dijaki znanstvenega liceja France Prešeren iz Trsta. S projektom »Dober dan, buon giorno, Bonomo!« so sodelovali na državnem natečaju za šole sklada FAI in zanj v Milanu prejeli tretjo nagrado. V gosteh Nemci V okviru prireditev ob občinskem prazniku bo drevi ob 20.15 na Bevkovem trgu v Novi Gorici nastopil mladinski orkester Knabenmusik Meersburg iz Nemčije, ki velja za enega najboljših mladinskih pihalnih orkestrov v svetovnem merilu. Vstopnine ni; v primeru dežja bo koncert v veliki dvorani Kulturnega doma. (km) Odprtje novega novogoriškega nakupovalnega centra Qlandia bo spremljajo tridnevno praznično dogajanje. Vrhunec bo doseglo v četrtek, 11. septembra; začelo se bo ob 8.45 z nastopom Pihalnega orkestra Nova Gorica, zaključilo pa ob 22. uri z ognjemetom, natanko opoldne pa bodo gostom ponudili tudi torto, kot se za praznik spodobi. Na 26.000 kvadratnih metrih uporabnih površin bo novi komercialni center na Grčni (na poti med Rožno Dolino in Novo Gorico, v neposredni bližini Panovca) ponujal preko 40 trgovin in lokalov - levji delež bo pobral Interspar -, gostom pa bo zagotavljal tudi 1.190 parkirnih mest. Tisoč kvadratnih metrov prodajnih površin bo zasedala trgovina z oblačili Oviesse, ki jo bo v sklopu Qlandie odprla italijanska družba OVS industry, v Italiji družba z največjo kvoto tržišča na področju prodaje in lastne izdelave oblačil. Letos aprila je že odprla svojo prvo trgovino v Sloveniji, in sicer na Ptuju, s prihodnjim tednom pa bo »store OVS industry« imela tudi v Novi Gorici. Po navajanju družbe sodi prodor na slovenski trg v strategijo širjenja v države vzhodne Evrope in Srednjega vzhoda; do konca leta naj bi se torej 300 italijanskim trgovinam pridružilo 40 trgovin v tujini, od tega kar dvajset na območju vzhodne Evrope in Srednjega vzhoda. Qlandia, »dežela nakupov«, se bo torej na nakupovalni zemljevid Nove Gorice (in Gorice) zarisala v četrtek, 11. septembra, ob 9. uri zjutraj, ko bo odprla svoja vrata za prve obiskovalce. To bo četrti mega nakupovalni center v Sloveniji pod blagovno znamko Qlandia, ki bo v Novi Gorici zagotavljal preko 350 novih delovnih mest. V četrtkovem programu se bodo vrstili številni nastopi, medtem ko bodo v petek, soboto in nedeljo privabljali goste in predvsem družine s predstavami za otroke in z otroškimi delavnicami. [12 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU STACUL, Ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. ~M Gledališče PUPPET FESTIVAL V GORICI: danes, 4. septembra bo ob 10. uri v parku vile Coronini-Cronberg predstava »Il mat-tino di zucchero« (Roberto Piumini e Giovanni Caviezel), ob 16.30 v dvorani »Punto Incotro« v Podturnu predstava »Lalant« (Lutkovno gledališče Ljubljana), ob 17.30 v parku občinske palače »Nove most« (Divadlo Pikl) in ob 21.30 ob goriškem obzidju »Diva-gazioni allo specchio«; 5. septembra bo ob 10. uri v parku vile Coronini-Cronberg predstava »La casa degli Gnomi« (I burattini delle tre R: Ridu-ci, Riusa, Ricicla), ob 15.30 v dvorani »Punto Incontro« v Podturnu »Storia d'incantesimo« (Teatro del Molino), ob 18. uri v parku vile Coronini-Cron-berg predstava »Il giardino del re« (Pu-pi di Siac), ob 21. uri v Kulturnem domu »La valigia « (Teatro del Canguro). U Kino Dvorana 3: 17.30 »Piacere Dave«; 20.00 - 22.00 »Io vi trovero«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.00 -22.00 »Kung fu panda«. Dvorana 2: 17.50 - 20.10 - 22.15 »Do-omsdey« (prepovedan mladim pod 14. letom). Dvorana 3: 16.30 - 18.30 »Kung fu panda«; 20.15 - 22.15 »Piacere Dave«. Dvorana 4: 17.30 - 20.30 »Le cronac-he di Narnia: il principe Caspian«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Sex List - Omicidio a tre«. Razstave ZDENKO VOGRIČ bo ob svoji 80-letnici razstavljal v goriškem Kulturnem domu. Odprtje razstave Vogričevih fotografij bo v petek, 12. septembra, ob 18. uri. 6 ZA ENO... RAZSTAVO je naslov 10. izvedbe skupinske razstave fotografij, ki bo še do jutri na ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici; od 17. do 19. ure. GORIŠKA POKRAJINA obvešča, da bo muzej prve svetovne vojne v goriškem grajskem naselju zaprt do 10. septembra. IZ NIZA ARS NATURAE - NARAVA V SLIKI IN FOTOGRAFIJI bo v centru Gradina v Doberdobu v petek, 5. septembra, ob 18. uri odprtje razstave slovenskega risarja Jurija Mikuletiča z naslovom Lov s čopičem in skicirko; na ogled bo do 14. septembra ob petkih med 17. in 20. uro, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure; vstop prost; informacije na tel. 333-4056800, info-rogos@gmail.com. KNJIGARNA LIBRERIA EDITRICE GO-RIZIANA iz Gorice obvešča, da je prodajna razstava Stampantica 2008 na notranjem dvorišču knjigarne na Kor-zu Verdi 67 na ogled do 9. septembra od torka do sobote med 8.30 in 12.30 ter med 15.30 in 19.30, ob nedeljah in ponedeljkih zaprto; informacije na www.leg.it, na leg@leg.it ali na tel. 0481-33776, 539210. OD KRASA DO MORJA je naslov razstave, ki jo društvi Jadro in Tržič ter Združenje staršev slovenske osnovne šole iz Romjana prirejajo ob 100. obletnici tržiške ladjedelnice. Na ogled bodo postavili umetniška dela Avgusta Černigoja in Lojzeta Spacala, ki so krasila čezoceanske ladje. Odprtje razstave bo v nedeljo, 7. septembra, ob 19. uri v Občinski galeriji sodobne umetnosti v Tržiču. V BIVŠIH KONJUŠNICAH VILE CO-RONINI CRONBERG na Drevoredu 20. septembra v Gorici je do 7. septembra na ogled razstava fotografij Roberta Cape; od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. V KNJIŽNICI FRANCETA BEVKA v Novi Gorici bo do 18. septembra na ogled razstava z naslovom Najdebe-lejša drevesa Tolminske in Goriške, ki jo je pripravil Zavod za gozdove Slovenije. 4 Koncerti lo v Gorici obvešča, da se pouk prične na vseh osnovnih šolah v ponedeljek, 8. septembra, ob 8. uri, v otroških vrtcih pa se didaktična dejavnost prične v sredo, 10. septembra, za prvi letnik od 9. do 11. ure, za ostale pa po običajnem urniku vrtca do 12. ure brez kosila. RAVNATELJSTVI IZOBRAŽEVALNEGA ZAVODA Cankar-Zois-Vega in Izobraževalnega zavoda Gregorčič -Trubar v Gorici obveščata, da se bo začel pouk v sredo, 10. septembra. Pouk bo trajal od 9. do 12. ure. Ob 8.30 se bodo dijaki in šolsko osebje lahko udeležili šolske maše v večnamenski sobi na zavodu Cankar. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v vrtcih v Doberdobu, Sovod-njah, Rupi, Romjanu in Ronkah začel v ponedeljek, 15. septembra (prihod od 7.45 do 8.30). Pouk v osnovnih šolah v Doberdobu (7.50), Sovodnjah (8. ura) in na Vrhu (8.00) se bo začel v torek, 9. septembra, v osnovni šoli v Romjanu pa 15. septembra (7.55). Od 15. do 19. septembra se bo pouk v osnovni šoli v Romjanu zaključil ob 13. uri brez kosila. Prvi dan pouka na nižji srednji šoli v Doberdobu bo v torek, 9. septembra, s pričetkom ob 7.45. SREDNJA ŠOLA IVANA TRINKA V GORICI obvešča, da se bo novo šolsko leto začelo v ponedeljek, 8. septembra. GLASBENA MATICA GORICA vabi stare učence, da potrdijo vpis za šolsko leto 2008-09. Obenem vabi nove učence k vpisu za vse inštrumente. Tajništvo šole je na razpolago vsak dan (razen sobote) od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure (tel. 0481-531508). POTEKA NABIRALNA AKCIJA za namestitev Trubarjevega obeležja na slovenskem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Puccini v Gorici. Pobudnik je Sindikat slovenske šole, ki se s prošnjo, naj prispevajo, obrača predvsem na bivše študente goriškega li-ceja. V ta namen je odprl posebna tekoča računa, in sicer pri Zadružni banki Doberdob in Sovodnje (št. 20191) in Čedajski ljudski banki - Kmečki banki (št. 003571002089). Predaja kamnitega obeležja bo potekala ob proslavi, ki jo bo šola priredila v letošnjem oktobru. Morebitni presežek stroška za namestitev kipa bo namenjen potrebam šole. M Izleti GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.50 - 18.30 -20.10 »Kung fu panda«. Dvorana 2: 17.45 - 20.40 »Le cronac-he di Narnia: Il principe Caspian«. FUNDACIJA PALAČE CORONINI CRONBERG v sodelovanju z združenjem Musica aperta iz Gorice prireja niz koncertov z naslovom »...non solo classica« v parku Coronini Cron-berg v Gorici: 7. septembra ob 16.30 koncert skupine Zuf de Zur iz Gorice. Ob slabem vremenu bodo koncerti v avditoriju liceja Dante Alighieri na Drevoredu 20. septembra v Gorici; vstop prost. GLASBENI FESTIVAL MED ZVOKI KRAJEV: danes, 4. septembra, ob 21. uri na sedežu društva Skala v Gabrjah koncert Emanuele Battigelli (harfa); v nedeljo, 7. septembra, v cerkvi sv. Go-tarda v Marianu koncert dua Taglia-ferri (saks sopran) - Sciddurlo (orgle); vstop prost. ZDRUŽENJE INCANTO vabi ob prireditvi »Capriva, castelli & canzoni« na koncert udeležencev tečaja »L'operet-ta: stile e interpretazione« danes, 4. septembra, ob 21. uri v Občinskem gledališču v Krminu. H Šolske vesti DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL v Ul. Bro- DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško prireja v soboto, 27. septembra, enodnevni izlet v Trbovlje za obisk in srečanje članov pobratenih društev Solkan, Trbovlje in DSUG. Vpisovanje pri poverjenih do zasedbe mest na enem samem avtobusu. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV za Goriško naproša udeležence izleta v Dalmacijo in Črno goro, da poravnajo do ponedeljka, 8. septembra, drugi obrok računa. SPDG vabi člane in prijatelje na vsakoletni spominski pohod Bazoviški junaki v nedeljo, 7. septembra, in na popoldansko spominsko slovesnost. Začetek pohoda je v Bazovici, zbirališče do 9.30. KONFEDERACIJA KMETOV ITALIJE (CIA) prireja v sodelovanju s Kmečko zvezo izlet za upokojence v Toska-no. Izlet, ki bo od 6. do 11. oktobra, predvideva ogled toskanskih mest, ki jih uvajamo v časovnem zaporedju obiska: Montecatini, Firenze, Siena, Volterra, Arezzo, Pescia, Collodi, Lucca in Viareggio. Cena izleta znaša 530,00 evrov. Vpisovanja in vse morebitne informacije v uradih Kmečke zveze, tel. 040 - 362941. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo dne 11. oktobra enodnevni avtobusni izlet v Rovinj in z ladjo na Lemski kanal; za vpisovanje Agraria Mila 0481-78398, gostilna Ivica 048178000, Miloš 380-4203829. Ü] Obvestila OK VAL prireja od začetka šolskega leta dalje otroško telovadbo in miniod-bojko vsak torek in četrtek v štandre-ški telovadnici; za letnike 2002 in 2003 med 15.30 in 16.30, za letnike 19992001 med 16.30 in 17.45 in za letnike 1997-1998 med 17.45 in 19. uro; informacije in vpisovanje v večernih urah na tel. 393-9294686 (Sandro Corva), 333-1439655 (Tjaša Corva) ali okval@virgilio.it. 23. SOŠKA REGATA bo v nedeljo, 7. septembra, ob 11. uri s startom pri čolnarni Kajak kluba Soške elektrarne v Solkanu (pod elektrarno) in ciljem pod cestnim mostom v Podgori na desnem bregu Soče. Družabnost z nagrajevanjem bo potekala na sedežu KD Paglavec v Podgori. DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ išče nujno sodelavce za popoldansko delo z otroki. Interesenti naj pokličejo v Dijaški dom (tel. 0481-533495). SLOVENSKA SKUPNOST IN KROŽEK ANTON GREGORČIČ sta sklenila, da nudita pomoč za čimprejšnjo sanacijo škode, ki je nastala ob hudih nalivih v Sloveniji. Najbolj prizadeta je občina Desternik, kjer je 15. avgusta divjala močna nevihta s točo, ki je poškodovala veliko večino stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij, prav tako so uničene poljščine, vinogradi in sadovnjaki. V ta namen je na razpolago tekoči račun na Zadružni banki Doberdob-Sovodnje št. IT 54 F 08532 12401 000000740245 z naslovom »Pomoč prizadetim v občini Desternik -Slovenija«, na katerega lahko vsakdo daruje za pomoč oškodovanim prebivalcem občine Desternik. URAD ATER v Ul. Verdi na vogalu z Ul. Roma v Tržiču bo septembra in oktobra odprt samo ob ponedeljkih med 9.30 in 12.30. ZADRUŽNA BANKA DOBERDOB -SOVODNJE vabi na praznovanja ob 100-letnici ustanovitve: v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Kulturnem domu v Gorici bo slavnostna akademija stoletnice v režiji Vesne Tomsič; v soboto, 20. septembra, ob 21. uri bo na prireditvenem prostoru KD Sovodnje v Sovodnjah koncert priznanih domačih ansamblov; v nedeljo, 21. septembra, bo članski praznik v Sovod-njah: ob 10.30 maša v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah, ob 11.30 mimohod pihalnega orkestra Kras iz Doberdoba do prireditvenega prostora, kjer bo koncert, ob 12.30 govor predsednika banke in nagrajevanje, ob 13. uri kosilo za člane, sledila bo zabava ob zvokih ansambla Happy Day. ŠZ DOM obvešča, da ob ponedeljkih in četrtkih med 17. uro in 18.30 potekajo v telovadnici Kulturnega doma v Gorici treningi košarke. Namenjeni so tako začetnikom kot otrokom, ki so se jih udeležili že lani; informacije v popoldanskih urah v Kulturnem domu (tel. 0481-33288). H Prireditve DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ v Gorici vabi vse kmetice in kmetiče, ki so obiskovali poletno središče Na kmetiji je lepo, njihove starše, nono-te in prijatelje na zaključno veselico v petek, 5. septembra, ob 18. uri v Dijaškem domu v Gorici. »I GIORNI DELL'ARTE«: danes, 4. septembra, ob 20.30 na trgu Garibaldi v Pierisu prireditev »Dal Circolo del Ma-gala«; 5. septembra ob 20.30 v cerkvi v Škocjanu prireditev »La pesca e i dis-corsi dei pescatori«. ' . Mali oglasi KLAVIR ZIMMERMEN prodam. Tel.: 339-4484763 v večernih urah. KUPIM KNJIGE za 1. razred klasičnega liceja (IV gimanzija) Trubar v Gorici; tel. 00386-31375412. PRODAM novo peč na drva za centralno kurjavo 30 kw znamke Unical za samo 2.000 evrov (nabavna cena 3.500 evrov). Kličite na tel št. 335-6366765. Pogrebi DANES V GORICI: 10.30, Emilio Zotti v kapeli glavnega pokopališča in na pokopališče v Ločnik; 11.30, Sergio Togaro iz splošne bolnišnice v cerkev v Podturnu in v Trst za upepelitev. DANES V GRADIŠČU: 10.00, iz Vidma (ob 9.30) na pokopališču. Ob izgubi drage mame HEME izrekamo iskreno sožalje sinu Jošku in vsej družini. Društvo slovenskih lovcev Doberdob / PRIREDITVE TRST - Jutri prireditev Magica e la notte Mladi za mlade Nastopili bodo mladi pevci in plesalci - Na sporedu bo tudi lepotno tekmovanje La ragazza dltalia »Trst ima res primat najstarejšega mesta na italijanskem polotoku, a ne smemo pozabiti na vse tiste mlade, ki si prizadevajo, da bi to klavrno sliko mesta spremenili. Ti ustvarjajo priložnosti za zabavo in za aktivno soudeležbo mladih v mestnem tkivu ter na tak način dokazujejo, da so lahko ustvarjalni in podjetni.« Deželna odbornica Federica Seganti je tako pohvalila mlade Tržačane, ki bodo jutri od 18. ure dalje na Velikem trgu poskrbeli za organizacijo glasbene in plesne prireditve Magica e la notte. Pobuda, ki sta jo podprli tako deželna kot občinska uprava, je naletela na veliko zanimanje med skupinami mladih umetnikov, ki so se rade volje pridružili pobudi. Na oder bodo stopili hip hop dvojica Baseprima, dance skupine Start Noise, Sandbox in Mystery, rock in metal trojica Xlife, tržaški par Pobudo so predstavili včeraj v deželni palači kroma Tino in Augusta ter dj-ja Marco Skarica in Tony Cau. Za plesno točko bo poskrbel ansambel, ki bo občinstvu postregel z prizorom enega najlepših muzikalov vseh časov, Grease. Jutrišnji večer pa bo še dodatno obogatila lepota. Na odru se bodo zvrstile kandidatke devetega državnega tekmovanja La ragazza d'Italia, ki bo letos vključeval tudi mednarodno tekmovanjeLa ragazza dell'Euroregione. Gre za po-klon tržaškim lepoticam, ki bodo lahko na najlepšem evropskem trgu dokazale, kaj vsega premorejo naši kraji, je poudaril Fulvio Marion, duša lepotnega tekmovanja. Po glasbi in plesu pa bo v soboto na Velikem trgu protagonist šport oziroma štafetno tekmovanje 24x1 ura, ki ga že 27. leto zapored prireja društvo Amici del tram de Opci-na. (sas) PORTOROŽ Slovenski film: 70 prijavljenih Na razpis za 11. festival slovenskega filma je na naslov Filmskega sklada RS prispelo 70 filmskih prijavnic, od tega 18 filmov celovečerne dolžine, 13 srednjemetražnih in 39 kratkih filmov, je sporočil direktor festivala Samo Rugelj. Festival, ki bo v Portorožu potekal od 22. do 25. oktobra, bo odprl film Pokrajina št. 2 Vinka Modern-dorferja. Število prijav po Ru-gljevih besedah kaže, da so bili slovenski filmski ustvarjalci v minulem letu zelo ustvarjalni. Poleg uveljavljenih režiserskih imen je med prijavljenimi tudi nekaj novih, mladih avtorjev in kar nekaj filmov iz različnih neodvisnih produkcij. Selektor Festival slovenskega filma Jože Dolmark bo do 17. septembra izbrane filme razvrstil v festivalske selekcije. (STA) FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA ŠEMPOLAJ Dvorišče osnovne šole V sredo, 17. septembra ob 20.30 / Marco Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. GORICA Kulturni dom Jutri, 5. septembra ob 21.00 / "Puppet festival 2008": »La valigia dei buratti-ni« (Lutkin kovček), nastopa Teatro del Canguro iz Ancone. _SLOVENIJA_ VOGRSKO Prireditveni prostor Danes, 4. septembra ob 20.30 / Mar- co Tassara: »Amour, amore, Liebe... na trnek se lovijo ribe«. Komedija v dveh dejanjih. Prvič v slovenščini. Prevedel in priredil Sergej Verč, jezikovna obdelava Minu Kjuder. Režiser Sergej Verč, pomočnica režiserja Minu Kjuder. Gledališka skupina KD »Brce« iz Gabrovice pri Komnu. SEŽANA Kosovelov Dom V četrtek, 18. septembra ob 20.00 / Gledališka skupina TŠKD Urbanščica - Tone Partljič: »Krivica boli«. Režija Boris Mahnič. Igrajo: David Hreščak, Urška Florjančič, Tamara Kljun in Miran Furlan. Predstavo soustvarjajo: Bojana Kralj, Erna Mahnič, Danila Gom-bač, Mirjam F. Franetič, Jože Franetič Jožica Ivančič, Alen Novak in Stojan Gorup. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V torek, 9. septembra ob 19.30 / Christopher Marlowe: »Edvard Drugi«. V soboto, 13. septembra ob 20.00 / Sil- viu Purcarete: »Pantagruelova svakinja«. Mala drama V torek, 9. septembra ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. V četrtek, 11. septembra ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov Dom V četrtek, 25. septembra ob 19.00 / Glasbeno-plesni projekt Healing Heating. KOMEN Cerkev sv. Jurija V soboto, 27. septembra ob 20.00 / Koncert akademskega pevskega zbora Tone Tomšič. DUTOVLJE Pomladna dvorana V soboto, 20. septembra ob 10.00 / Lutkovna predstava - Bikec Ferdinand. ■ KOGOJEVI DNEVI Jutri, 5. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / V spomin na skladatelja O. Messiaena - ob stoletnici rojstva: Rok Zgonc - violina, Jože Kotar - klarinet, Igor Mitrovic - violončelo in Mojca Pucelj - klavir. Nedelja, 14. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebov- zete / Komorni zbor Julius, Trsta. Walter Lo Nigro, zborovodja. Torek, 16. september, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Koncert za mladino - Rojstvo in razvoj orgel skozi zgodovino v glasbi in besedi: Gregor Klančič - orgle. Petek, 19. september ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Klavirski trio Ars Musica: Jerneja Gre-benšek - klavir, Mojca Menoni Sikur -violina in Martin Sikur - violončelo. Četrtek, 25. september ob 20.30, Kulturni dom Deskle / Spominski koncert ob deseti obletnici smrti skladatelja Marjana Gabrijelčiča - Solisti, zbor in orkester SNG Opera in Balet Ljubljana: Andrej Debevc - tenor, Mirjam Kalin - alt, Urša Žižek - sopran, Dejan Vrbančič - tenor, Zoran Potočan - bas, Saša Čano - bas. Aleksandar Spasic -dirigent. Četrtek, 2. oktober ob 20.30, Gorica, Kulturni center Lojze Bratuž / Kvartet Feguš: Filip Feguš - violina, Simon Peter Feguš - violina, Andrej Feguš - viola in Jernej Feguš - violončelo. Petek, 10. oktober ob 20.30, Kanal ob Soči, cerkev sv. Marije Vnebovzete / Matej Šarc - oboa in Nina Prešiček -klavir. Nedelja, 19. oktober ob 16.00, Gorenji Tarbij (Srednje), cerkev sv. Ivana / Mirjam Kalin - alt in Žiga Stanič - klavir. Četrtek, 30. oktober ob 20.30, HNK Ivana pl. Zajca, Reka, Hrvaška / V sodelovanju s festivalom Dnevi Ivana pl. Zajca: Mate Bekavac - klarinet. Nada Metoševic - dirigentka. Četrtek, 6. november ob 20.30, Slovenski kulturni dom, Trst / Simfonični orkester RTV Slovenije: Olga Kaminska - sopran, Markus Fink - bariton. Anton Nanut - dirigent. ■ Tartini festival Piran in Slovenska Istra 23.08. - 13.09.2008. V soboto, 13. septembra ob 20.00, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Ansambel Il Terzo Suono, umetniško vodstvo Sergio Azzolini - fagot in gost Diego Cantalupi - lutnja. Na Tartini festivalu 2008 bodo tudi naslednji nastopi: Jutri, 5. septembra, Križni hodnik Mi-noritskega samostana, Piran / Tjaša Za-dravec - rog in Anja Gaberc - harfa (Slovenija). V ponedeljek, 8. septembra, Trg 1. maja, Piran / Tartini Junior: Koncert pod Zvezdami (Slovenija). V sredo, 10. septembra, Križni hodnik Minoritskega samostana, Piran / Jasna Nadles - flavta (Slovenija), Sergio Az-zolini - fagot (Italija), Diego Cantalupi - kitara (Italija), Lavard Skou Larsen -violina (Avstrija), NN - viola in Milan Vrsajkov - vilončelo (Slovenija). LJUBLJANA Hala Tivoli Danes, 4. ob 20.00, jutri, 5. septembra ob 15.30 in 21.00 / Mehiška skupina Rebelde bodo odigrali v Hali Tivoli. Oba večerna koncerta sta že razprodana. Za popoldanski koncert 5. septembra pa je na voljo še nekaj vstopnic. Križanke Danes, 4. septembra / Goran Bregovic z Orkestrom za poroke in pogrebe. Cankarjev dom Jutri, 5. septembra ob 20.00, Linhartova dvorana / Marko Hatlak & Funtango. Marko Hatlak - harmonika, Bojan Cvetrežnik - violina, Sašo Voll-maier - klavir, Andrej Pekarovič - kitara in Piero Malkoč - kontrabas. V četrtek, 11. in v petek, 12. septembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Orkester Slovenske filharmonije. Dirigent: George Pehlivanian. V ponedeljek, 15. in v torek, 16. septembra ob 19.30, Gallusova dvorana / Giacomo Puccini: »Manon Lescaut«. Dirigent: Loris Voltolini. Vodja zbora: Martina Batič. Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. Izvedba je v italijanskem jeziku. RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodni dom: do 15. septembra je na ogled fotografska razstava »Prehaja-nja/Transizioni/Transitions«. Odprta od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00. Razstavljajo trije slovenski fotografi: Tomaž Gregorič, Branko Cve-tkovič in Bojan Salaj. Palača Gopčevic: do 7. septembra -»Maria Callas, trideset let potem«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. Muzej Revoltella, galerija sodobne umetnosti:»1953: L'Italia era gia qui«, je naslov razstave o sodobnem italijanskem slikarstvu v Trstu. Urnik: do 30. oktobra od 10.00 do 18.00, ob torkih zaprto. Muzej na gradu sv. Justa: do 25. januarja 2009 je na ogled razstava »Srednji vek v Trstu«. Odprto vsak dan od 9.00 do 19.00; od 1. novembra do 25. januarja od 9.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. REPEN Muzej Kraška hiša je odprt ob nedeljah in praznikih, do konca oktobra. Urnik: od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. Za večje skupine je možen ogled v drugačnih terminih s predhodno najavo na tel. št. 040-327240 ali po elektronski pošti na naslovu: info@kraskahisa.com. Muzej Kraška hiša: do 7. septembra razstavlja fotografije Renata Deganel-lo z naslovom Mirovo Žganje. Odprto ob nedeljah in praznikih od 11.00 do 12.30 in od 15.00 do 17.00. DEVIN Na Devinskem gradu bo do 2. novembra na ogled razstava »Torbe in torbice na gradu«. SESLJAN Razstavna dvorana Turističnega Informativnega Centra (IAT): do 12. oktobra razstavljajo svoja dela Tomaž Caharija (kamniti izdelki), Piero Mar-cucci (skulpture in slike), Miloš Ciuk (kamniti izdelki), Mileva Martelanc (glineni izdelki), Vittorio Porro (kamnite skulpture), Luisa Pomelli (slike), Anita Nemarini (slike), Viktor Godnic (slike), Luca Monet (kamen) in Anica Pahor (skulpture in slike). Razstava je odprta vsak dan od 9.00 do 13.00 in od 14.00 do 19.00. GORICA Kulturni dom: do petka, 5. septembra je na ogled razstava z naslovom »Na Bonomovem domu - Incontrando Pie-tro Bonomo«, ki so jo pripravili ob Trubarjevem letu, dijaki Državnega znanstvenega liceja France Prešeren iz Trsta. Urnik galerije: od ponedeljka do petka od 10.00 do 13.00 in od 16.00 do 18.00 ter ob večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. Četrtek, 4. septembra 2008 Kulturni center Lojze Bratuž: do 12. septembra od ponedeljka do petka od 17.00 do 19.00 je na ogled fotografska razstava fotoklubov goriške pokrajine - 6 za eno ... razstavo. V bivših konjušnicah vile Coronini Cronberg na Drevoredu 20. septembra, bo do 7. septembra razstava Roberta Cape z naslovom »Fotografie da Israele 1948-1950«; odprto od torka do sobote med 10. in 13. ter med 14. in 19. uro, ob nedeljah med 10. in 13. ter med 15. in 20. uro. ROMANS V langobardski dvorani v občinski stavbi je na ogled stalna razstava »Vojščaki svetega Jurija - Svobodni možje, zemljiški gospodje, premožni lastniki«; od ponedeljka do petka med 11. in 13. uro, ob ponedeljkih in sredah tudi med 16. in 18. uro; informacije na tel. 0481-966904. CODROIPO (VIDEM) V Vili Manin bo do 28. septembra na ogled razstava: »Good & Goods - Spiritualita e confusione di Massa«. Urnik: od torka do petka od 9. do 18. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 20. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Na sedežu Banke Koper: do oktobra bo na ogled razstava likovnih del »Geografija spomina« akademske slikarke Klementine Golija. SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14. in 16. uro ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). ŠTANJEL V Galeriji Lojzeta Spacala bo, ob 20-le-tnici galerije, do 2. novembra na ogled razstava »Trije pogledi na kraške krajine: Zoran Mušič, Silvester Komel in Aleksij Kobal«. V Galeriji pri Valetovih: od jutri, 5. septembra do 12 oktobra bo na ogled razstava del 3. likovnega srečanja »Jasna - Brje pri Komnu 2008«. Stolp na vratih: do 14. septembra bo na ogled razstava fotografij skupine članov Foto kluba Nova Gorica. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. gora ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure; Grad Dobrovo v ponedeljek zaprta, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 0038653359811). Paviljon Poslovnega centra HIT, (Del-pinova 7a) do 30. septembra je na ogled razstava botaničnih ilustracij Vladimirja Segalle; na ogled bo vsak dan med 10. in 19. uro. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. LJUBLJANA Narodna galerija (Cankarjeva 20): do 8. februarja 2009 je na ogled razstava »Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920«. Slovenski etnografski muzej: od 12. septembra do 5. oktobra bo na ogled interaktivna razstava izvirnih glasbenih inštrumentov »Zvoneče mesto EVFO-NIJA«. Projekt spremlja osrednjo letošnjo razstavo »Zvoki Slovenije - Od ljudskih godcev do Avsenikov«. VOJSKO Partizanska tiskarna Slovenija: ob obisku vam oskrbnik natisne spominski letak na starem tiskarskem stroju. Možen ogled do 15. oktobra vsak dan od 9.00 do 16.00. 1 6 Četrtek, 4. septembra 2008 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it Federer in Dokovic s težavo, presenečenje pa je Müller 24-letnik ugnal petega igralca sveta Davidenka - V ženskem polfinalu Jankoviceva in Dementjeva NEW YORK - Potem ko je Roger Federer blestel v prvem tednu odprtega turnirja v ZDA, je v osmini finala s skrajnimi težavami premagal Rusa Igorja Andrejeva. Drugi igralec sveta je za zmago proti Moskovčanu Andrejevu (23. nosilec) potreboval tri ure in pol: nanizal je kar 60 neizsiljenih napak, tekmecu pa dovolil kar 15 priložnosti za odvzem servisa, Rus je izkoristil le dve. Na koncu je bilo 6:7, 7:6, 6:3, 3:6 in 6:3 za Švicarja, ki v New Yorku lovi peto zaporedno zmago. V četrtfinalu se bo Federer pomeril s prvim presenečenjem turnirja - Gille-som Müllerjem iz Luksemburga (številka 130.), ki je presenetil petega igralca sveta Rusa Nikolaja Davidenka. Federer je o Müllerju dejal, da se ga ne boji: »On je le fant, ki ima še manj za izgubiti kot jaz. To me ne straši, saj tako igram že zadnja štiri leta in pol. Večinoma sem bil vedno favorit.« Podobno težko delo v osmini finala je imel tudi Dokovic, ki je kljub bolečinam na koncu s 4:6, 6:2, 6:3, 5:7, 6:3 premagal 13. nosilca Španca Tommyja Ro-breda. V četrtfinalu se bo pomeril z osmim nosilcem Američanom Andyjem Roddickom, ki je zlahka s 6:2, 6:4 in 6:1 odpravil Čilenca Fernanda Gonzaleza. V ženskem delu sta prvi polfina-listki Jankoviceva in Dementjeva. Jankoviceva je v 90 minutah s 6:1 in 6:4 premagala Avstrijko Sybille Bammer in je tako le še eno zmago oddaljena od svojega prvega finala na turnirjih za grand slam. Peta nosilka Dementjeva pa je v komaj 76 minutah s 6:2 in 6:3 izločila Švi-carko Patty Schnyder, ki je bila v osmini finala usodna za Slovenko Katarino Srebotnik. V drugi polfinale pa se je že uvrstila Dinara Safina, ki je s svojo najboljšo predstavo na letošnjem OP ZDA s 6:2 in 6:3 odpravila Italijanko Flavio Pennetto. Najboljša slovenska teniška igralka Katarina Srebotnik pa je v New Yorku uspešno nastopila v četrtfinalu dvojic. Z Japonko Ai Sugijama, s katero sta 4. nosilki, sta s 6:1, 4:6 in 6:3 premagali slo-vaško-francosko navezo, Dominika Ci-bulkova - Virginie Razzano.V polfinalu se bosta Srebotnikova in Sugijama pomerili z desetima nosilkama Američanko Liso Raymond in Avstralko Samant-ho Stosur. NOGOMET Kriška Vesna zmagovalka turnirja v Tržiču Kriška Vesna je zmagovalka nogometnega turnirja v Tržiču za Memorial Francesca Brienze v organizaciji tržiškega kluba Fincan-tieri. Včeraj so v finalni fazi nastopile tri ekipe: kriška Vesna, Ronchi in San Canzian. Vsaka ekipa je igrala proti vsaki. Prvo tekmo med Vesno in San Canzianom so odločile šele 11-metrovke, saj je bilo po rednem delu 0:0. Zmago so slavili naši nogometaši, ki so bili uspešni s tesnim izidom 9:8. V odločilni zadnji tekmi proti ekipi Ronchi, ki je veljala za določitev zmagovalca turnirja, pa je Vesna igrala brez napak. Že v uvodnih minutah je dosegel gol Boato, le minuto pred koncem tekme pa je bil uspešen Mustocchi. Nogometaši Ronchija so bili nevarni le v končnici, a jih je čvrsta kriška obramba uspešno zaustavljala. Drugo mesto na turnirju je pripadlo Ronchi-ju, tretji pa je bil San Canzian. Gilles Müller je prvo presenečenje letošnjega newyorškega turnirja za grand slam. 130. igralec sveta se je v glavni turnir OP ZDA uvrstil šele po kvalifikacijah. S 6:4, 4:6, 6:3 in 7:6 je presenetil petega igralca sveta Rusa Davidenka. 24-letnega Müllerja odlikuje odličen servis, saj je s 112 asi najboljši na turnirji v tem elementu ansa KOLESARSTVO - Dirka po Španiji Leipheimer, bronasti iz Pekinga, zmagal in prevzel skupno vodstvo Američan Leipheimer je bil na vožnji na čas najhitrejši ansa CIUDAD REAL - Američan Levi Leipheimer je zmagovalec pete etape Vuelte. Kolesar Astane je na 42,5 kilometra dolgi vožnji na čas v Ciudad Realu za 12 sekund ugnal Francoza Syl-vaina Chavanela, tretji pa je bil Italijan Manuel Quinzato s 33 sekundami zaostanka. Leipheimer, ki je leta 2005 špansko pentljo končal na tretjem mestu, letos pa je na olimpijskih igrah v Pekingu osvojil bronasto odličje, je tudi prevzel vodstvo v skupni razvrstitvi. Na drugem mestu je Chavanel z dvema sekundama zaostanka, tretji pa je Španec Alejandro Valverde s polminutno zamudo. Glavni favorit za končno zmago Španec Alberto Contador je bil danes četrti in je skupno na petem mestu s 47 sekundami zaostanka. Slovenec Štangelj je tokrat končal na 135. mestu, skupno je na 154. mestu, za vodilnim Američanom pa zaostaja že 26 minut. Izidi: 1. Leipheimer (ZDA/Astana), 2. Chavanel (Fra), 3. Quinziato (Ita), 4. Contado (Špa), 5. Alejandro Valverde (Špa), 135. Gorazd Štangelj (Slo/Liquigas). Skupno: 1. Leipheimer (ZDA/Astana) 14:16:11, 2. Chavanel (Fra) 0:02, 3. Valverde (Špa) 0:30, 4. Boo-nen (Bel) 0:32, 5. Alberto Contador Velasco (Špa) 0:47, 8. Benna-ti (Ita) 1:38, 153. Štangelj (Slo) 26:00. NOGOMET Poškodovanega Amelia bo zamenjal Curci FIRENZE - Italijanski nogometni reprezentanci, ki se pripravlja v Covercianu, se je pridružil tudi Luca Toni, igralec ekipe Bayern München, priprave pa je zapustil rezervni vratar Marco Amelia zaradi poškodbe hrbta. Igralec Pa-lerma torej ne bo nastopil na kvalifikacijskih tekmah. Selektor Lip-pi je namesto njega vpoklical Gian-luco Curcija, vratarja Siene. Medtem pa je evropske prvake Špance po Torresu zapustil še en ključni igralec. Kvalifikacije za svetovno prvenstvo leta 2010 bodo začeli tudi brez poškodovanega nogometaša Valencie, 22-letnega Davida Silve. LESTVICA FIFA - Evropski prvaki Španci so še vedno na vrhu lestvice Mednarodne nogometne zveze (FIFA), drugi so po novem »azzurri«, ki so zamenjali mesto z Nemci na tretjem mestu. V »top 10« so se vrnili Turki, medtem ko so iz najboljše deseterice izpadli Francozi (11. mesto). Slovenija je nazadovala za dve mesti in je pred začetkom kvalifikacij za SP 2010 79. BALDINI - Italijanskemu sabljaču Andrei Baldiniju, ki so mu prepovedali nastop v Pekingu zaradi domnevne uporabe nedovoljenih sredstev na EP v Kijevu julija letos, so preklicali suspenz vse do zaključka preiskav v Italiji. To je določila mednarodna sabljaška zveza, ki je zaslišala sabljača. Domnevajo, da je prišlo do sabotaže. BRAJKOVIČ - Slovenski kolesar Janez Brajkovič, ki se te dni mudi na kolesarski dirki po Nemčiji, je tudi po 5. etapi obdržal visoko tretje mesto v skupnem seštevku in zasostaja za prvouvršče-nim Gerdemannom (Team Columbia) zgolj za 20 sekund . Zmagovalec 5. etape je bil domači kolesar Gerald Ciolek (Team Columbia), tretji je bil Italijan Leonardo Bertagnolli (Liquigas). Braj-kovič je zasedel 20. mesto. ATLETIKA - Kitajski tekač Šjang Liu, svetovni prvak v teku na 110 metrov z ovirami, ki je poskrbel za največje razočaranje kitajskih ljubiteljev športa med OI-jem v Pekingu, bi lahko zaradi poškodbe ahilove pete počival celo eno le-to.Tako je potrdil njegov zdravnik. KOLESARSTVO - Amaterski kolesar Ivo Doljak Z osvojeno majico Alpe Jadran potešil delno razočaranje v svetovnem pokalu St. Johan in Tirol, kraj v bližini prestižnega smučarskega središča Kitzbuhel je zadnji teden avgusta gostil svetovni pokal veteranov. V Avstriji je nastopil tudi Ivo Doljak, 58-letni amaterski kolesar s Pro-seka, ki se je že šestič pomeril med svetovno elito veteranov. Kolesarji z vseh celin od 53 do 58 let so morali prevoziti 80 kilometrov dolgo progo (2 kroga po 40 km). Z dvema strmima vzponoma (do 12 % naklonjenosti) in dolgim spustom (dosegli so hitrost 85 km/h) je krožna proga zahtevala od kolesarjev odlično pripravljenost. Med 119 nastopajočimi je bilo največ Evropejcev, ki so z Doljakom tekmovali že na letošnjem evropskem prvenstvu v Vareseju, tako da je kolesar kluba Eppinger dobro poznal konkurente. Ze na uvodnem vzponu je Doljak s petimi kolesarji prevzel vodstvo. Na začetku drugega kroga jih je glavnina ujela, nato pa je dvanajsterica, med katerimi je bil spet Doljak, ponovno zbežala. Pred ciljem je dva-najsterico ubežnikov ponovno dohitela glavnina, tako da je v ciljnem sprintu sodelovalo približno sto kolesarjev. Doljak pa je bil v sprintu previden in bil na koncu 25. »S svojim nastopom nisem povsem zadovoljen. Zavedal sem se, da nisem bil v optimalni formi kot teden pred nastopom, ko sem nastopal v Tolmeču. Res škoda, saj bi bil sicer gotovo v ospred- ju,« je pojasnil Doljak, ki je bil v svoji kategoriji med najstarejšimi kolesarji. Naslednje leto bo namreč prestopil v starejšo kategorijo. Avstrijsko razočaranje pa je potešila prepričljiva zmaga v Tricesimu prejšnjo nedeljo, ki je veljala za pokal Alpe Jadran. S prvim mestom na zadnji dirki od skupno šestih dirk je Ivo Doljak prevzel vodstvo na skupni lestvici kategorije gentelmen in tako osvojil tudi majico Alpe Jadran (na sliki). Doljak je bil še pred zadnjo od skupno šestih preizkušenj za pokal Alpe Jadran na skupni lestvici četrti. Točke so kolesarji za pokal Alpe Jadran nabirali na dirkah v naši deželi, Sloveniji in Avstriji. Doljak je od skupnih šestih preizkušenj sodeloval sicer le na štirih: trikrat je zmagal, enkrat pa je bil drugi, dve dirki pa je izpustil zaradi poškodbe. Član ekipe Eppinger je tako ponovil rezultat sina Kristjana. »Pred 15 leti je Kristjan v kategoriji novincev osvojil majico, tokrat pa sem končno slavil še jaz,« je bil zadovoljen Doljak, ki bo v nedeljo tekmoval na dirki v Montellu, 20. in 21. septembra pa bo v Vareseju nastopal na amaterskem svetovnem prvenstvu. Minuli konec tedna so v Tricesimu tekmovali tudi Tadej Blatnik, ki je bil peti med mladinci, šesto mesto je pripadlo Andreju Komacu, Andrej Lindič pa je bil deseti. / ŠPORT Četrtek, 4. septembra 2008 17 ODBOJKA - Začetek priprav združene ekipe Bor Breg za D-ligo Ligo poznajo, cilj je zgornji del lestvice Igralski kader večinoma nespremenjen - Krstni nastop 28. septembra na Memorialu Laure Maver Letos bo v ženski D-ligi igrala le združena ekipa Bor/Breg, saj sta ostali dve ekipi, Govolley in Kontovel, v minuli sezoni izpadli v 1. divizijo. Združeno ekipo bo letos vodil Saša Smotlak. Igralski kader je v primerjavi z lanskim ostal skorajda nespremenjen. Kot smo že poročali, se Aleksija Colsani, ki je lani igrala pri združeni ekipi, preizkuša pri Slogi, uradnega dogovora z Bregom pa še ni. Dobra novica je vrnitev Martine Flego, ki bo z ekipo vseskozi trenirala, ni pa zagotovila prisotnosti na vseh tekmah. »Najbrž se nam bodo na treningih pridružile tudi nekatere perspektivne obojkarice letnika 1994, ki bodo letos igrale mladinsko prvenstvo U16,« je še dodal trener Smotlak. Ekipa D-ligo dobro pozna, saj tu nastopa še nekaj let. »Nasprotniki se ne razlikujejo od lanskih. Cilj je uvrstitev v zgornjo polovico lestvice. Verjamem, da je dosegljiva,« je jasno napovedal Smotlak in dodal, da se je sicer kvaliteta lige znižala. Združeno ekipo čaka krstni nastop šele v nedeljo, 28. septembra v okviru Memoriala Laure Maver, saj ne bo nastopila v deželnem pokalu. Do takrat bodo varovanke trenerja Smot-laka pilile tehniko in fizično moč. Priprave so začele že prejšnji teden: prvi teden je treninge vodila Silva Meulja, ki je za teden dni nadomestila odstotnega Smotlaka. »Vadba prvih dveh tednov je usmerjena predvsem v pridobivanje kondicije, nekaj časa pa že namenjamo treningom z žogo,« je povedala Meu-lja. S prvo ekipo so priprave začele tudi odbojkarice, ki bodo nastopale v prvenstvu 1. divizije. Združena ekipa Bor Breg že redno trenira kroma KOŠARKA - D-liga Pri Bregu bo igral Simone Lokatos Med košarkarskimi ekipami, ki bodo letos nastopale v D-ligi, je največ sprememb pri Bregu, kjer še vedno sestavljajo igralski kader. Največjo novost predstavlja prihod Simoneja Lokatosa, ki je igral pri Jadranu (v sezonah 2003-04 in 200405). Gre za 185 cm visokega igralca, letnik 1978, ki igra kot organizator igre in bek. Na spisku želja je še vedno tudi Elvis Klarica, a je njegova prisotnost vprašljiva. »Elvis bi lahko igral le do januarja, nato pa naj bi mu službene obveznosti onemogočile nastopanje. Nič pa ni dorečeno, mi še čakamo,« je povedal odgovoren za košarkarsko sekcijo pri Bregu Boris Salvi. Prav gotovo v dolinski ekipi zaradi službenih obveznosti ne bo centra Marka Cevtanoviča; v ekipi zato ostaja Kristjan Škorja. Ekipa naj bi dobila dokončno podobo v kratkem. Vse nove igralce pa mora dokončno potrditi še trener Kraševec. ODBOJKA - Priprave mladinskih ekip Olympie Ob napornih treningih je Bovec nudil dovolj časa za prijeten oddih Mladi odbojkarji Olympie se že vestno pripravljajo na novo sezono. Mladinski ekipi U14 in U16 sta se od 18. do 22. avgusta mudili v Bovcu, kjer je stekel prvi del priprav, po vrnitvi pa se treningi nadaljujejo v domači telovadnici. Šestnajst goriških odbojkarjev je od po- nedeljka do srede vodil Ivan Markič, ki bo letos vodil ekipo U14, zaključek priprav pa je stekel pod taktirko Diega Poletta, saj je bil Mar-kič zaseden s službenimi obveznostmi. Vadba se je začela že v zgodnjih jutranjih urah pred zajtrkom s tekom, večji del časa (jutranji in popoldanski trening), ki je stekel v telovadnici, pa Ekipi Olympie U14 in U16 na pripravah v Bovcu je bil namenjen vadbi z žogo in piljenju tehnike. Ob napornih treningih pa je bilo tudi dovolj časa za sprostitev. Prosti čas je bil namenjen družabnim igram v hotelu ali pa ogledu turističnega središča, ki je nudil bogato ponudbo za vse okuse. »Ocena letošnjih priprav je nadvse pozitivna. Tudi fantje so bili zelo zadovoljni. Nastanjeni so bili v bližini telovadnice in istočasno v središču mesta,« je pojasnil podpredsednik Andrej Vogrič. Ekipi je spremljala tudi odbornica Irena Felat. Obe ekipi redno trenirata trikrat tedensko v ločenih skupinah: U14 pod takritko Markiča, U16 pa vodi trener Conz. BALINANJE Memorial L. Franca ŠD Sokol in Balinarsko društvo Nabre-žina prirejata v soboto 6. septembra mednarodni balinarski turnir za Memorial Leukota Franca. Sodelovalo bo 18 ekip iz Italije, Slovenije in Hrvaške. Turnir bo na odprtem igrišču Sokola in balinarski stezi Nabrežina s pričetkom ob 8.00. V primeru slabega vremena bo turnir v Domu pristanških delavcev pri Briščikih. □ Obvestila AŠD ZARJA-GAJA 97 - NOGOMETNI ODSEK obvešča, da bodo začeli treningi za najmlajše (od letnika 1998 do 2002) v ponedeljek, 8. septembra ob 14.30 v športnem centru v Bazovici. Za vse informacije pokličite na 340-7286859 ali na 040-226806. Toplo vabljeni! ŠPORTNA ŠOLA POLET KONTOVEL sporoča, da bo vadba v sezoni 2008/09 potekala s sledečimi urniki: mi-nimotorika (2004-05) ob sredah 16.0017.00 v telovadnici F. Bevk na Opčinah; motorika (letniki 2001, 2002, 2003) ob ponedeljkih 16.15-17.15 v telovadnici pri Briščikih, ob sredah 16.15-17-15 v občinski telovadnici v Repnu; minibasket za deklice (1998, 1999, 2000, 2001) ob ponedeljkih 17.15-18.15 pri Briščikih, ob sredah 17.15-18.15 v Repnu, ob četrtkih 16.1517.15 pri Briščikih; minibasket za dečke (1999-2000) ob ponedeljkih 17.15-18.15 pri Briščikih, ob sredah 18.15-19.15 v Repnu, ob petkih 16.30-17.30 v Repnu. Za informacije 338-5889958 (Andrej Vremec). ŠD VESNA obvešča, da bo predstavitev športne sezone 2008-09 potekala v Ribiški hiši v Križu jutri ob 18.30. Vabljeni člani, prijatelji in simpatizerji. ASD CHEERDANCE MILLENIUM obvešča Škrate in Strele, da potekajo priprave v telovadnici na Opčinah vsak dan (razen sob. in ned.) od 18.30 do 21.00. Prisotnost je obvezna! TENIŠKA SEKCIJA AŠZ GAJA na Padričah sprejema prijave za teniško šolo. Tečaji so namenjeni osnovnošolcem in so začetniški ter nadaljevalni. Tel. na št. 389-8003486 - Mara. ASD CHEERDANCE MILLENIUM vabi na predstavitev dejavnosti za Športno leto 2008/09, v prostorih Zadružne Kraške Banke na Opčinah v ponedeljek, 8. septembra, ob 20. uri. Na predstavitvi bo tudi možen vpis novih članov in potrditev lanskih članov. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov v priredbi ŠZ Sloga. Zberemo se v nedeljo, 7. septembra ob 9.30 pri Kalu v Bazovici. Vabljeni! ŠD KONTOVEL - ODSEK RITMIČNE TELOVADBE vabi vse deklice od 2. letnika vrtca do vključno 3. razreda osnovne šole. Prvi trening bo v petek, 12. septembra ob 17.30 v telovadnici na Konto-velu. Med sezono bodo treningi ob sredah in petkih od 17.30 do 18.30. Za vse informacije 349-8020952 (Deborah) in 3385000643 (Martina). AŠD POLET obvešča, da se bo intenzivni tečaj kotalkanja za začetnike začel 8. septembra ob 17.00. Informacije in prijave na kotalkališču v Repentaborski ulici ob ponedeljkih, sredah in petkih od 18.00 do 20.00 ali na tel. 339-1224161 (va-diteljica Mara). KK ADRIA - 20. MARATON PRIJATELJSTVA LJUBLJANA-LONJER bo na sporedu v nedeljo, 7. septembra t.l. Vabljeni vsi ljubitelji kolesarjenja. Odhod ob 9.uri, prihod v Lonjer okrog 13.ure. Vpisovanje na tel. št. 335-6140379, v večernih urah. Zaradi organizacije prevoza prosimo interesente, da se prijavijo čimprej. PLANINSKI SVET Spominski pohod Bazoviški junaki V nedeljo, 7. septembra 2008 bo v Bazovici že tradicionalni spominski pohod Bazoviški junaki v priredbi društva Sloga in Organizacijskega odbora za proslavo. Zbirališče udeležencev bo ob 9.30 pri Kalu v Bazovici, odhod pa ob 10. uri. Pohodniki se bodo napotili proti Jezeru, preko kraškega roba nad Glinščico, prišli v Drago in preko Peska in Gročane do koče na Jermancu in na vrh Kokoši. Sledil bo skupinski sestop do spomenika Peter Fonda (na sliki) med vzponom na Montaž padlim Bazoviškim junakom, kjer bo ob 15. uri slovesna proslava. SPDT vabi svoje člane, da se pohoda udeležijo, po možnosti v društvenih majcah. SPDG vabi k udeležbi člane in prijatelje. Pohod ni zahteven, skupne hoje pa je od tri do štiri ure. Vsakdo mora sam poskrbeti za prevoz. Izlet v Vajont bo 5. oktobra SPDT obvešča člane, da smo spremenili datum izleta v Vajont, ker bo v nedeljo, 28. 9. 2008 v tistih krajih svečanost ob 45. letnici velike katastrofe, ko je dne 9. 10. 1963 zvečer, večji del pobočja hriba Toc zdrsel v umetno jezero in je ogromen val vode in blata povzročil preko 1900 žrtev, uničil vasi in popolnoma spremenil sliko pokrajine. Ob tej priliki prirejajo tamkajšnje občine tudi masovni, vodeni pohod. Avtobusni izlet SPDT v Vajont pa bo v nedeljo, 5. 10. 2008. (V.K.) Izlet SPDT na Planino V nedeljo, 28. 9. 2008 organizira SPDT avtomobilski izlet na Planino (izlet je na programu izletov, dne 5. oktobra 2008, a smo ga zaradi izleta v Vajont an-ticipirali). Tja nas bo vodil Slavko Slavec. Program izleta in uro odhoda Vam bomo javili prihodnji teden. Vabljeni ! (V.K.) Montaž iz Dunje V nedeljo, 31. avgusta, smo šli trije gorniki člani SPDT na Montaž iz Du-nje. Najprej skozi pravljično sotesko Clapadorij globoko pod zahodno steno Montaža, nato pa navzgor čez Sivo steno do Sfinge. Nad morje oblakov smo prispeli do bivaka Suringar ter nato zavili v Findeneggov ozebnik. Po 8 urah smo stali na vrhu. Vzpon je bil orientacijsko zapleten, čeprav večjih težav ni bilo. Zahtevno je bilo predvsem plezanje čez 300 m Sivo steno, kjer je izpostavljenost precejšnja, čeprav težave ne sežejo do III. stopnje. Tam smo morali nekajkrat vihteti vrv. Sestopili smo na planino Pecol. Pot iz Dunje je neskončno dolga in neskončno lepa tura, neprecenlji- vo doživetje za vsakega ljubitelja gora. Uživali smo Borut Bogatec, Tibor Dra-sič in Peter Fonda. (Peter Fonda) Ob okroglem življenjskem jubileju Zdenka Vogriča V veliki družini goriških planincev smo pred kratkim nazdravili Zdenku Vo-griču ob okroglem življenjskem jubileju. Zdenko ni samo navdušen fotograf, zbiralec in zapisovalec ljudskega blaga, ampak je veliko časa namenil tudi planinstvu in številnim dejavnostim, ki se za to besedo skrivajo. Od organizacije družinskih izletov, do udeležbe na različnih prireditvah in do tistega drobnega dela na društvenem sedežu, ki ostaja večini prikrito, a je nujno potrebno, da društvo uspešno deluje. In tega dela se je v več kakor štirih desetletjih aktivne Zdenkove prisotnosti v okviru planinskega društva nabralo zares veliko. Ob jubileju smo se našemu dolgoletnemu članu in do nedavna tudi članu glavnega odbo- ra zahvalili za njegovo delo v okviru društva ter družinskim članom, ki so prav tako v naši planinski družini ter mu ob priložnosti podarili portret, delo goriškega umetnika Silvana Bevčarja. 18 Četrtek, 4. septembra 2008 AVTOMOBILI / FIAT - Model longue s 1400-kubičnim motorjem MERCEDES 500 je uspešna operacija za obujanje spominov Všečna oblika pa skriva marsikatero pomanjkljivost Fiatov recept zoper krizo na avtomobilskem tržišču se imenuje 500. Na Poljskem izdelan Fiatov malček na moč spominja na svojega slavnega prednika, na avto, ki je veliko večino Italijanov približal avtomobilskem svetu. Fiatu je ta skok v preteklost uspel v velikem slogu. Oblika je brezhiben zadetek v polno. Preteklost se nam zariše v obliki, kot se je spomnimo, če smo malo starejši, čeprav pravi fiat 500 na cesti še kar pogosto videvamo. Oblika je torej všečna, hladnejši pogled na vsebino pa nam daje malce drugačno sliko. Predvsem gre opozoriti na dokaj slabo vidljivost, saj sta A in B stebrička še kar široka, kar povzroča velike mrtve kote: stisnjeno zadnje okno k slabi vidljivosti tudi prispeva svoje. Notranjost je na prvi pogled tudi zelo privlačna, a če bolje pogledamo, vidimo, da je plastika, ki je vsepovsod, še kar cenena. Model lounge, predstavlja skupaj z modelom sport najvišjo stopničko opreme pri novem cinquecentu. V kabini primanjkuje uporabnih odlagalnih prostorov (še posebej zaprtih), volan je nastavljiv zgolj po višini, prostornost v predelu kolen je slaba, tudi nastavljivost vozniškega položaja (volan/sedež) je zgolj povprečna in, kar prav posebej preseneča, v senčniku ni ogledalca, zato pa za doplačilo dobite med drugim sistem blu&me za brezžično povezavo z mobilnim telefonom, sedem varnostih blazin (prednja, bočna, varnostni zavesi in kolenska varnostna blazina), ESC, ASR, tipko sport, ki še nekoliko poveča odzivnost motorja in hkrati poveča trdoto vrtenja volana, priključek USB, pomoč za speljevanje v klančinah, parkirna tipala in še bi lahko naštevali. V avtu je prostora za 4 poprečno visoke potnike, kar za dobre 3,5 m dolg avto ni niti tako slabo. Testni avto je imel 1400-kubični bencinski motor z okroglih 100 KM moči. Lega na cesti je še kar zanesljiva, tudi zahvaljujoče se sistemu ESC, ki je pri 1400-kubični različici v serijski opremi. Najvišja hitrost za tako majhen avto tudi ni od muh, saj presega 180 km na uro. Poraba, ki jo daje tovarna je naslednja: zunaj me-sta/mesto/komb.: 5,2/8,2/6,3 l na 100 km, kar seveda ni malo. Cena modela lounge tudi ni prav proletarska, saj vas bo veljal približno 15 tisoč evrov, prej več kot manj. Novi razred E je pred vrati Projekt z imenom W212 že nekaj časa testira v okolici Mercedesove tovarne v Stuttgartu. Novi E bo imel namesto SBC običajne zavore, vendar z nekaj novostmi kot so brisanje mokrih diskov in razdelitev zavorne moči glede na nagib karoserije in kot prednjih koles. Novi E bo posnemal razširjene kolesne loke velikega brata S, bočno linijo pod kljukami vrat, imel bo masivne odbijače, vsi oblikovalski elementi pa bodo bolj oglato odsekani. Prvi stilistični poskusi novega E-ja so kazali na podobnost z Lexusovimi oblikovalskimi pristopi -oglate in dvojne luči na nosu, izpeljava C-stebrička in zadnje luči. Ironično, če pomislimo, da se Lexus LS zgleduje po mer-cedesih. Tehničnih novosti v pomoč vozniku pa je za cel priročnik. Od opozorilni-ka ob menjavi pasov, spremljevalnika gibanja oči, identifikatorja prometnih znakov, senzorjev stanja prometa in sistema, ki bo upošteval bočni veter. Seveda bo tu običajna V6 in V8 motorna paleta in hudo naviti 6,3-litrski V8 za E63 AMG. JAGUAR - Prva različica X-typa v indijski režiji ostaja zelo britanska Novi, zmogljivejši turbodizel 2200 kubični motor malega jaguarja kljub svojim 155 KM ni pretirano žejen Stran pripravil Ivan Fischer Prva predstavitev »malega« jaguarja po prevzetju prestižne britanske znamke s strani indijske Tate je potrdila, da bodo Indijci ohranili tisto, kar pravzaprav ime »Jaguar« pomeni: nekaj angleškega plemiškega, prestižnega, čeprav je, kot vsi dobro vemo, X-type v bistvu le mnogo manj plemiški mondeo, ki pa so mu nekatere lastnosti spremenili, da bi bil kos razredu, v katerega sodi. Novi X-type ima tudi nov 2.200-ku-bični štirivaljni turbodizel, ki poslej zmore 155 KM in 360 Nm navora, ki z overboostom za kratek čas doseže tudi 400 Nm. Tako močan motor za avto s pogonom na prednji kolesi (štirikolesni pogon ima samo bencinska 2500-kubična različica) in z odličnim 6-stopenjskim samodejnim menjalnikom, pomeni tudi, da ima sistem za preprečevanje zdrsa (ki je skupaj s stabilnostnim sistemom serijski) kar precej dela, da bi preprečil vrtenje prednjih koles v prazno, če je cestišče spolzko. Treba je reči, da elektronika zelo zadovoljivo opravi svoje delo. Zunanjost novega X-type se ni bistveno spremenila, le kakšna kromirana letev tu in tam vas bo mogoče zbodla v oči. Notranjost je razkošna, kot se za av- to, ki ima v nosu podobo velike mačke, tudi spodobi. V različici, ki smo jo imeli priložnost voziti, so bili vsi sedeži in tudi vratne prevleke iz mehkega usnja: čeprav je bil avto temne barve, avgustovsko sonce v svetlo usnje oblečene sedeže ni pretirano segrelo. Da ima X-type v nosu dizel opozori kontrolna lučka na armaturni plošči, sicer pa tipičnega dizelskega hrupa v Jaguarju ni slišati. Jaguarjevi tehniki so v tem smislu opravili odlično delo, saj je motor komaj slišen tudi zunaj. Motor se odlikuje z dokajšnjo prožnostjo že pri nizkem številu obratov, pri tem pa je, kot lahko potrdi kontrolna naprava, poraba prej nizka kot visoka. Če nismo preveč grobi s pedalom za plin, lahko prevozimo tudi 15/16 km z litrom goriva. Tudi če krepko pritisnemo na plin, pa poraba ne bo šla v zvezde, kar danes, spričo vrtoglave cene goriva, nikakor ni da bi spregledali. V notranjosti je dovolj prostora za 5 potnikov, čeprav je morda, kljub razkošnim meram britansko-indijske limuzine, za dolgine prostor za kolena nekoliko skromen. Volan je tudi prevlečen z usnjem, na njem pa so stikala za upra- vljanje sistema audio na levi strani in tempomat na desni. Njegov odgovor na zahteve voznika je nekoliko počasen, za razliko od njegovega večjega brata S-ty-pa, kjer pa je odgovor tako bliskovit, da včasih voznika celo preseneti. Srednja pot bi bila najbrž idealna. Sicer pa je Jaguarjev X-type, ne glede na motor, ki ga poganja, avto za dolga potovanja, raje po avtocesti, čeprav se tudi na normalnih cestah kar dobro odre- že, to pa, kot smo rekli, predvsem zaradi odličnega elektronskega stabilnostne-ga sistema, ki preprečuje, da bi avto drsel sem in tja, v ostrih ovinkih pa ga drži trdno na cestišču. Vse to, vključno z dejstvom, da ima limuzina jaguarčkov logo v nosu, nekaj stane: za vstopni model približno 32 tisoč evrov, za različico luxury pa bomo morali odšteti tam nekje okrog 38 tisoč evrov. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 4. septembra 2008 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Števerjan 2008: Ansambel Ano ur'co al' pej dvej 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Koncert: Zoran Predin v KD v Gorici 23.00 Čezmejna TV: Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.10 Nad.: Incantesimo 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate(vo- dita E. Daniele in L. Giurato) 10.05 Film: La nonna Sabella (kom., It/Fr, '57, i. P. De Filippo) 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 11.40 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nan.: Julia 14.55 Nad.: Don Matteo 5 16.50 17.10 Nan.: Cotti e mangiati 17.00 Dnevnik 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 18.00 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 23.25, 1.00 Dnevnik 20.30 Variete: La Botola 21.20 Nan.: Il Commissario Montalbano 23.30 Dok.: Passaggio a Nord Ovest 0.35 Aktualno: Speciale Cinematografo - Venezia 2008 Rai Due 6.25 Variete: Caro amore caro ... c'era una volta, re, regine e... 6.45 Dnevnik - Zdravje 6.55 Aktualno: Quasi le sette 7.00 Variete: Random 10.00 Nan.: Otto semplici regole 10.20 Nan.: Tracy & Polpetta 10.35 Dnevnik in rubrike 11.20 Dok.: Magazine sul Due 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Wolf - Un poliziotto a Berli-no 14.50 Nan.: Squadra speciale Lipsia 15.40 Nan.: The District 17.15 Nan.: La complicata vita di Christine 17.35 Nan.: Due uomini e mezzo 18.00 Dnevnik in rubrike 19.10 Nan.: Friends 19.35 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota 20.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 22.05 Dnevnik 23.05 Aktualno: Stracult 0.35 Film: The Shippig News - Ombre dal profondo (dram., ZDA, '01, i. Kevin Spacey, J. Moore) ^ Rai Tre 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes II caf- fe in Italia, istruzioni per l'uso 8.05 Aktualno: La storia siamo noi 9.05 Film: Comincio con un bacio (kom., ZDA, '59, i. G. Ford) 10.50 13.00, 14.45 Aktualno: Comincia- mo bene estate 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved, sledi Speciale festival del Cinema di Venezia 13.05 Nan.: Terra nostra 14.00 Deželne vesti in vremenska napoved 15.00 Variete: Trebisonda 16.30 Športna odd.: Pomeriggio sportivo 17.15 Nan.: Arsenio Lupin 18.10 Geo magazin 2008 19.00 Deželne vesti, vremenska napoved, športne vesti 20.10 Variete: Blob a Venezia 20.30 Nad.: Un posto al sole d'estate 21.05 Film: La seconda notte di nozze (kom., It, '05, r. P. Avati, i. K. Ric-ciarelli) 22.55 Deželni dnevnik, sledi Primo Piano 23.10 Film: Il posto (dram., It, '05, r. E. Ol-mi, i. S. Panseri) 0.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.05 Aktualno: Off Hollywood 2008 -Speciale Venezia Rete 4 Dnevnik - Pregled tiska Nan.: Chips Nan.: Bella e' la vita Nan.: Charlie's Angels Nan.: Miami Vice Nad.: Bianca Dnevnik in prometne informacije Nad.: Febbre d'amore Nan.: Carabinieri Dnevnik in vremenska napoved Aktualno: Popoldanski Forum Nan.: Siska Nad.: Sentieri Film: Toto contro Maciste (kom., It, '61, r. F. Cerchio, i. Toto) Nan.: Tempesta d'amore Dnevnik in vremenska napoved Nan.: Renegade Film: Elizabeth (zgod., VB, '98, r. S. Kapur, i. C. Blanchet) Dnevnik in vremenska napoved Film: Occhio, malocchio, preze-molo e finocchio (kom., It, '83, r. S. Martino, i. J. Dorelli) 18.40 18.55 20.20 21.10 22.40 23.55 Canale 5 8.00 8.50 11.00 13.00 13.40 14.10 14.45 15.55 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.20 1.20 Dnevnik - Prima pagina Dnevnik - prometne vesti, vremenska napoved, borza in denar Dnevnik - Mattina Aktualno: Mattinocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Aktualno: Forum Dnevnik, okusi in vremenska napoved Nad.: Beautiful Nad.: Cento Vetrine Nan.: My life Nan.: Una mamma per amica Aktualno: Pomeriggiocinque (vodi B. D'Urso, C. Brachino) Kviz: Jackpot - fate il vostro gioco 1.20 Dnevnik in vremenska napoved Variete: Veline Nan.: Distretto di polizia 8 Nan.: Missing Nočni dnevnik in vremenska napoved O Italia 1 6.55 Nan.: Le nuove avventure di Flipper 7.50 13.40, 17.15 Risanke 9.55 Nan.: Sabrina, vita da strega 10.30 Nan.: Buffy 11.30 Nan.: Smallville 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 14.30 Risanke: Lupin III 15.00 Nan.: Paso adelante 15.55 Nan.: Hannah Montana 16.50 Nan.: Un genio sul divano 18.30 22.05 Dnevnik in vremenska napoved 19.05 Nan: Friends 20.05 Nan.: Camera Cafe' Celebrity Edition 20.45 RTV-LA Tv della realta 21.10 Variete: Colorado Summer 23.00 Film: Cose da uomini (kom., ZDA, '03, i. J. Lee, J. Stiles) 2.00 Dnevnik - Športne vesti 7.00 8.35, 12.00, 13.10, 16.40, 19.30, 23.02, 1.32 Dnevnik 7.20 17.00 Risanke 8.10 Pregled tiska 9.00 Aktualno: Domani si vedra' 9.30 14.45Dokumentarec o naravi 10.35 Klasična glasba 12.45 Inf. odd.: Carnia, terra d'emozioni 13.30 Inf. odd.: ... a tutto gas 14.00 Dok.: Documentari subacquei 15.35 Nan.: Sandokan 19.00 Inf. odd.: L'Ape Regina 20.05 Inf. odd.. Qui Cortina 20.30 Deželni dnevnik 20.55 Nad.: Police rescue 22.40 Inf. odd.: Ratatouille 23.30 Dialog z ...Aktualno: Incontri al Caffe' de la Versiliana LA 7.00 9.15 9.30 10.30 11.30 12.30 13.00 14.00 16.05 17.05 19.00 20.00 20.30 21.10 23.40 La 7 Aktualno: Omnibus estae Aktualno: Punto Tg - Due minuti un libro Aktualno: Le vite degli altri Nan.: Mai dire si' Nan.: Matlock Dnevnik in športne vesti Nan.: Cuore e batticuore Film: La monaca di Monza (zgod., It/Fr, '62, r. C. Gallone, i. G. Ralli) Nan.: Il ritorno di missione Im-possibile Nan.: Il commissario Scali Nan.: Stargate SG-1 1.05 Dnevnik Variete: Markette - Doppio brodo Nan.: Stargate SG-1 Nan.: Sex and the City (t* Slovenija 1 6.10 Kultura, sledi Odmevi 8.05 Dobro jutro 9.10 15.45 Risana nanizanka 9.40 Pod klobukom: Cirkus (pon.) 10.10 Nan.: V dotiku z vodo 10.40 Izobraževalna oddaja: Turbulenca 11.40 Omizje (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Nad.: Vedrana Grisogono Nemeš 13.45 Piramida 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - hidak 16.15 Kratki dok. film: Požar 16.30 Enajsta šola (odd. za radovedneže) 17.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 17.30 Štafeta mladosti (pon.) 18.15 Duhovni utrip 18.30 Žrebanje Deteljice 18.40 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.55 Volitve 2008: soočenje izvenparla- mentarnih strank 20.55 Tednik 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Osmi dan 23.35 Film: Maria Callasovi (pon.) (t Slovenija 2 6.30 9.30, 12.30, 0.15 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 8.00 11.00 Otroški infokanal 14.10 Dok. serija: Azijske poti pod nebom (pon.) 15.30 Prvi in drugi (pon.) 15.50 50 let Tv 16.25 Evropski magazin 16.55 Med valovi 17.25 Mostovi - Hidak 18.00 Dnevnik Tv Maribor 18.25 Kronika osrednje Slovenije 18.35 Primorska kronika 18.55 Z glasbo in plesom... 19.25 28. Tekmovanje slov. godb, Laško 20.00 Film: Bratje 1 (pon.) 21.30 Nad.: Hujšajmo! 22.25 Film: Hrabri Viking Erik (pon.) Koper 13.45 14.00 14.20 14.50 15.45 16.15 16.45 18.00 18.35 18.40 19.00 19.20 19.25 19.55 20.55 21.55 22.50 23.50 Dnevni program Čezmejna TV - TGR FJK - deželne vesti Euronews, sledi Odmev 26. mednarodni pokal v plesih Globus 20.25 Kulturni magazin: Artevi-sione Športna oddaja Evropski magazin (program v slovenskem jeziku) Vremenska napoved 22.30 Primorska kronika 22.05 Vsedanes - TV dnevnik Športne novice Fanzine Potopis Nan.: Quando arriva il giudice Avtomobilizem Najstniški fens - festival Čezmejna Tv TDD - Tv dnevnik v slovenskem jeziku Tv Primorka 11.30 20.00 Dnevnik Tv Primorka in vremenska napoved 12.00 23.30 Videostrani 18.00 Mladi upi 18.45 Predvolilna soočenja strank - 5. okraj, Koper okolica (pon.) 19.45 Slovenska vojska (pon.) 19.55 EPP 20.20 Kultura 20.30 Predvolilna soočenja strank: 6. okraj, Sežana 21.30 Planet polka 22.45 Kulturni utrinek (pon.) 23.00 Dnevnik Tv Primorka, kultura in vremenska napoved (pon.) RADIO TRST A 7.00, 13.00,19.00 Dnevnik; 7.00 Koledar; 7.30 Prva izmena 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena - 1. del; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena - 2. del; 11.15 Studio D - Soncu naproti; 12.00 Istrska srečanja; Napovednik; 13.20 Iz domače zakladnice; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Morski val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Odprta knjiga: Kazuo Ishiguro - Ostanki dneva (22. del.); 18.00 Glasbeni slovarček; 19.20 Napovednik, sledita Večerni list in Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK, kronika, OKC obveščajo; 7.00 Jutranjik; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 12.30 Opoldnevnik; 13.0015.00 Aktualnosti; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Soočenja pred volitvami; 20.00 Glasbena razglednica; 20.30 Rock roko umije; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 8.05 Horoskop; 8.33 Pesem tedna; 9.00 Doroty e Alice; 9.33 Moda ali pogovor s psihologinjo; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.15 Sigla single; 12.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 13.00 Svetnik dneva in Vse najboljše; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.28 Vremenska napoved, prometne vesti, dnevnik; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 Duša in telo; 19.00 Glasbeni spored; 20.00 Radio Ca-podistria Sera; 20.00 Odprti prostor; 21.00 Moda ali pogovor s psihologinjo; 21.35 So-gni di vacanza; 23.00 Melopea; 0.00 RSI SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 6.50 Kaj odmeva po Sloveniji; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Ultrazvok, oddaja o zdravju; 10.10 Prvi odcep desno; 11.15 Evrožvenket; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Dnevnik; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Koledar kulturnih prireditev; 9.15 Šport; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Presežki v Sloveniji; 11.40, 14.20 Obvestila; 12.00 Aktualna tema; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Spored; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.10 RS napoveduje; 15.30 DIO; 16.05 Popevki tedna; 16.20 Top 30; 17.00 Country glasba; 17.40 Šport; 18.00 Študentski val; 18.50 Večerni spored; 19.30 Ne zamudite; 21.00 Galerija; 21.30 Težka kronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.25 Glasbena jutra-njica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Iz sveta kulture; 10.20 Skladatelj tedna; 11.05 Operna ura; 12.05 Spominčice; 13.05 Umetnost 20. stoletja; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Na ljudsko temo; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Kulturni dnevnik; 16.30 Mladi virtuozi; 17.00 Festivali stare glasbe; 18.00 Izšlo je; 18.20 Intermezzo; 19.00 Dnevnik; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Simfoniki RTV Slovenija; 22.05 Radijska igra; 23.10 Slovenski koncert. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 170 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Četrtek, 4. septembra 2008 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla V višjih plasteh ozračja pritekajo nad severno Italijo jugozahodni tokovi, ki so občasno bolj vlažni in labilni. Od četrtka do sobote se bodo še okrepili in bodo prinašali še toplejši zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.37 Dolžina dneva 13.07 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 11.43 in zatone ob 21.09 Nad zahodno in severno Evropo je območje nizkega zračnega pritiska z vremensko fronto, ki je dosegla severne Alpe. Nad naše kraje doteka z jugozahodnikom razmeroma topel in občasno bolj vlažen zrak. i BIOPROGNOZA Pri občutljivih ljudeh se bodo danes pojavljale z vremenom povezane težave, ki bodo pogostejše na zahodu države. Okrepljeni bodo tudi nekateri bolezenski znaki. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 25 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 5.57 najnižje -26 cm, ob 12.48 najvišje 41 cm, ob 19.47 najnižje -28 cm. Jutri: ob 1.18 najvišje 3 cm, ob 5.53 najnižje -15 cm, ob 13.00 najvišje 32, ob 20.42 najnižje -23 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........23 2000 m...........11 1000 m ..........19 2500 m............8 1500 m...........15 2864 m............6 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks sredi dneva v gorah do 8, po nižinah pa 7. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER rahel sneg z sneg mocan mm, sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središče ' a središče ' ciklona ^anticiklona O GRADEC 15/28 CELOVEC O 14/27 TOLMEČ O 13/23 TRBIŽ O 12/22 o 13/22 KRANJSKA G. 0 13/26 S. GRADEC CELJE 15/28 O X X VIDEM o ^kj 17/28 O PORDENON 18/27 ČEDAD O 18/27 GORICA O 20/28 O N. GORICA in/-57 O t TRŽIČ 14/25 O ^ KRANJ O LJUBLJANA 17/26 Z POSTOJNA O 15/23 KOČEVJE 0 ^ ČRNOMELJ MARIBOR 017/28 PTUJ o J M. SOBOTA O 17/29 N. MESTO 15/27 o ^^ ZAGREB 17/30 O (^NAPOVED ZA DANES Ob obali in v spodnjem ravninskem pasu bo zmerno oblačno do spremenljivo. Verjetnost ploh bo majhna. Od zgornjega ravninskega pasu proti hribom bo spremenljivo oblačno, v popoldanskem času verjetno pretežno oblačno. Danes bo v vzhodnih krajih sončno, drugod bo občasno tudi več spremenljive oblačnosti. Predvsem v hribovitem svetu zahodne in južne Slovenije se bodo občasno pojavljale krajevne padavine, deloma kot plohe. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 22 do 29 stopinj C. O GRADEC POGOVOR - Predstavnica kraš ki h vinarjev je nasl ov dobil a pod latnikom v P l iskovici in ga nosil a leto dni Kraljica terana Jasmina Macarol v svojem mandatu uspešno predstavljala teran in Kras SEŽANA- Leto dni je krono kraljice terana nosila Jasmina Macarol iz Križa, ki si je v okviru tradicionalnega Praznika terana in pršuta laskavi kraljičin naslov izborila pod latnikom evropskega prijateljstva v Pliskovici s poznavanjem vinske trte in terana, znanj o vinogradništvu in vinarstvu ter turizmu na Krasu. Obveznosti promocije terana, Krasa in ostalih značilnosti Krasa je odlično opravila, saj je sodelovala kar na 48 prireditvah. V pogovoru nam je zaupala: »Teran in kraško pokrajino ter Kra-ševce sem predstavila na raznih prireditvah v imenu občine Sežana, Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa, sežanskega Vina-krasa, Razvojnega društva Pliska in mladinskega hotela Pliskovica, Konzorcija kraških pridelovalcev terana, sodelovala sem na srečanjih vinskih kraljic, pa pripravila tudi samostojne projekte. O tem sem pripravila tudi podrobno statistično poročilo.« Katere samostojne projekte ste izpeljali? »Začelo se je s prvo kraljičino trgatvijo, na katero sem povabila tudi posebno gostjo, Olgo Milič iz Kazelj, ki je bila kot prva kraljica terana izbrana leta 1979. Skupaj z nama sta trgatev odprla tudi sežanski in zgoniški župan Davorin Terčon in Mirko Sardoč. Za izbrani teran PTP (priznano tradicionalno poimenovanje) iz leta 2007, ko je bila moja prva kraljičina trga- Na fotografiji z leve, zgoniški župan Mirko Sardoč, kraljica terana Jasmina Macarol, kraljica terana 1979 Olga Milič in sežanski župan Davorin Terčon ok tev, je naša, Šerjakova kmetija iz Križa na letošnjem odprtem državnem ocenjevanju vin v Gornji Radgoni prejela naslov šam-piona. Na naši kmetiji je sledilo martino-vanje s krstom mladega vina. S kraljico zelena Mojco Ferjančič pa sem pripravila še dva projekta: vinsko kulinarični večer v Kraškem hramu ter prvi pohod vinskih kraljic na Triglav, ki smo ga uspešno opravile tik pred koncem mojega kraljevanja. Generalni sponzor pohoda je bila banka Raiffeisen, vodili pa so nas izkušeni planinski vodiči PD Ajdovščina. Zahvala gre med drugim tudi vinarjem, ki so sodelovali in sponzorirali vina, Petru Boršiču za odličen vinsko kulinarični večer, mlademu, nadarjenemu har- monikašu in svetovnemu mladinskemu prvaku na diatonično harmoniko Niku Po-lesu, ki me je spremljal na prireditvah, moškemu pevskemu zboru Rožmarin, Jaku Pipanu in njegovi Zviti feltni, Gojmirju Le-šnjaku- Gojcu in drugim.« Sodelovali ste v domači vasi kot tu- di v zamejstvu »V Krajevni skupnosti Tomaj smo maja uspešno organizirali tradicionalno prireditev V osrčju dežele terana, kjer sem povabila slovenske vinske kraljice kot tudi viteze vina. Seveda sem sodelovala tudi z zamejskimi vinarji. Že prvi mesec kraljevanja, avgusta lani, sem se odzvala vabilu na sprejem pri zgoniškem županu Mirku Sardoču, nato so sledile številne prireditve, med drugimi tudi 44. razstava vin v Zgoniku z odprtjem fotografske razstave Bogdana Ma-carola iz Dutovelj in Borisa Prinčiča s Pro-seka ter podelitvijo nagrad vinogradnikom in vinarjem.Obiskala sem pobrateno občino in viteze vina občine Valpolicella v Italiji.« Kraljevanje je sicer lepo in častno, je pa tudi zelo odgovorno. Kako ocenjujete, da ste ga izpeljali? »S predstavljanjem terana in Krasa sem z vso resnostjo opravljala svoje naloge. Kraljevanje me ni bremenilo, nudilo mi je veliko osebnega zadovoljstva in novih življenjskih izkušenj. Zahvaljujem pa se tudi mojim domačim, ki so mi izkazovali ljubezen, spodbudo ter me moralno in finančno podpirali. Društvu vinogradnikov in vinarjev Krasa pa želim še veliko uspehov.« Hvala za pogovor in še veliko uspehov v osebnem življenju, saj vas čaka med drugim tudi dokončanje študija, ki je moral za leto dni počakati. Olga Knez SDZPI IRSIP I SEDEŽ V TRSTU: Ul. Ginnastica 72, tel.: 040 566360, ts@sdzpi-irsip.it SEDEŽ V GORICI: Korzo Verdi 51, tel.: 0481 81826, gomsdzpi-irsip.it t£RT PODIPLOMSKI TEČAJI V SODELOVANJU S PODJETJI NEPREMIČNINSKI UPRAVUALEC IN POSREDNIK TEHNIKE FRONT-OFFICE V POTOVALNI AGENCIJI TEHNIKE FINANCIRANJA PODJETIJ Komu so namenjeni: brezposelnim z diplomo višje-srednje šole z bivališčem na območju dežele Furlanije-Julijske krajine, ki so dopolnili 18 let Koliko trajajo: 300 ur v razredu, dva meseca delovne prakse, pričnejo se septembra Štipendija: 2,30 evra za vsako uro prisotnosti na delovni praksi Vpisovanje od ponedeljka do petka med 9. in 18. uro do 8. septembra 2008 Evropska unija Evropski socialni sklad naložba za tvojo prihodnost