Ljublfani, sobota dne 17. junija
St 467.
V
Leto II.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
.JUTRO* izhaja vsak dan — ludi ob nedeljah in praznikih — ob 3. zjutraj, ob ponedeljkih ob 10. dopoldne. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1 20, z dostavljanjem na dom K 1-50; s pošto celoletno K 20—, polletno K 10—, četrtletno K 5—, mesečno K 170. Za inozemstvo celoletno K 30'—. ?	Telefon	številka	303.	:
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev :
UredniStvo in upravniitvo je v Frančiškanski ulici S. Dopisi se poSiljajo uredništvu, naročnina upravnlStvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju popust. Za odgovor je priložiti znamko. :	Telefon	številka	303.	:
Ožje volitve.
»Slav. Tagblatt* piše na koncu svojega uvodnika pod naslovom: izgubljena bitka": Odgovor volilcev na barona Bienertha politiko je tak, da mu ne preostaja nič drugega nego da prizna: Jaz sem bitko izgubil.
Izgubil pa ni bitke samo baron Bienerth, ampak cel njegov generalni štab: to so bili pred vsem krščanski socijalci in klerikalci. Obogateli pa so pri plenu, ki je ostal po tej bitvi, nemški nacijonalci.
Bitka sicer ni še popolnoma odločena. Slede še ožje volitve. Toda pozicija je taka da bodo združene napredne armade pobile umikajočo.se krščansko socijalno klerikalno vojsko in s tem bo usoda parlamenta za bodočo sezono odločena. Odločena pa bo tudi usoda vlade, ki bo morala iz-premenili svoj sistem.
Ožje volitve so torej velike važnosti in se ne sme nihče postavljati na stališče — kakor se godi pri nas
—	da je vse eno, če je en glas več, ali manj. Pii ožjih volitvah se pogosto najlepše pokaže — disciplina stranke pa tudi odločnost prepričanja. Pri ožjih volitvah je mogoče, da se merita dve najmočnejši stranki med seboj, tuintam pa se naredi kompromis med dvema strankama, ki imata sorodnejši program : naravno je toraj, da se vežejo v takem slučaju klerikalne in nazadnjaške stranke med seboj, nasprotno pa napredne in socijalne postopajo tudi enotno, ali se vsaj podpirajo. Zgodi se, da gre tu politično nasprotstvo pogosto do skrajnosti in se vežejo pogosto stranke, ki so si po programih zelo nasprotne. V sedanjih ožjih volitvah se bodo večinoma vezale napredne stranke proti klerikalnim strankam, ker je že zadnji čas, da si avstrijski narodi oddahnejo od klerikalnega pritiska potem bo šele mogoče razviti delo za gospodarski in kulturni napredek. Pri nas imamo pet zanimivih ožjih volitev: v Pulju, v Trstu, v Ljubljani, v Gorici in v ptujskem okraju.
V	Pulju je v ožji volitvi dr. La-ginja in laški nacijonalec dr. Rizzi. To je velik uspeh Slovencev in Hrvatov v Istri in je dokaz, da Pulj ni laško mesto. V ožji volitvi bodo odločevali socijalisti. Naj izpadejo volitve tako ali tako, Slovenci in Hrvati so v Pulju pokazali svojo moč in svoje edinstvo; na skrajni točki naše Istre se bore za obstoj in za zmago.
Ožja volitev v Trstu je prinesla Slovencem veliko veseljo, enako pa je razjezila nasprotnike.
Tržaška ožja volitev je najlepša manifestacija za slovenski napredek v Trstu. Včerajšnja »Tagespost" se peča s tem zanimivim dogodkom in popisuje nevarnost za Nemce, ako Trst ne ostane italijanski. Ožja volitev v Trstu je razkačila najbolj italijanske liberalce, ker vedno pravijo, da v Trstu ni Slovencev in trdijo, da je Trst izključeno itajijansko mesto. Zato jih je spekla ožja volitev, kajti ta je najlepši dokaz za to, da je Slovencev v Trstu mnogo, in da se morajo danes Italijani v volitvah meriti z njimi. To je Italijanom
zelo neprijetno. Naravno je, da je ožja volitev v Trstu spravila v slabo voljo tudi tržaške socijaliste, ker so oni preje
—	seveda s pomočjo slovenskih glasov — imeli ta mandat. Na videz smo torej s to ožjo volitvijo izgubili, ker pride zdaj mandat v italijanske roke, z narodnega stališča pa je za nas socijalni demokrat manj nevaren nego nacijonalni poslanec druge narodnosti. Tržaški socijalisti so znani kot zagrizeni Italijani in tako je konečno vse eno; ožja volitev je za Slovence moralen uspeh, ker so s tem jasno dokazali, da morajo v Trstu vse stranke računati z njimi. Slovenci torej ne morejo za to, da bodo vsled te ožje volitve izgubili socijalisti en tržaški mandat; ako bi bili pravočasno upoštevali razmere, kakor so, bi se jim morda to ne bilo pripetilo. Naravno je, da bodo šli socijalisti v boj za italijanskega kandidata proti Slovencu, toda dejstvo ostane, da je bil 1. 1911. v Trstu slovenski kandidat v ožji volitvi in to kaže, kam gre pot.
Istega pomena je ožja volitev v Gorici. Tam je bilo 6 kandidatov. Od 5323 glasov je bilo oddanih 3763 glasov, od teh je dobil italijanski liberalec Ussai 1795, Slovenec dr. Franko 1145 glasov, mazinijanec 283, socijalist 243, klerikalec 118. Nemec 148. Seveda pojdejo sedaj skupno proti slovenskemu kandidatu, toda dejstvo ostane, da je bila 1. 1911. ožja volitev med slovenskim in italijanskim kandidatom in se je s tem pokazal napredek slovenstva v Gorici, ki znaša 30 procentov.
Še ena ožja volitev je na Krasu: med dr. Gregorinom in dr. Stepančičem na Krasu. V interesu slovenske in napredne stvari je, da bi zmagal dr. Gregorin, ki je znan po svoji delavnosti in požrtvovalnosti, in to se skoraj gotovo zgodi.
Ožja volitev v Ljubljani se različno razumeva. Sliši se sicer, da so se domenili Nemci in klerikalci, da bodo postopali skupno — kar konečno po ljubljanskih občinskih volitvah ni nič čudnega — toda napredni volilci vedo kaj je njih dolžnost in ni dvoma, da bodo zmagali nad nemško klerikalno alijanco.
Važna je tudi ožja volitev v ptujskem okraju med Plojem in Brenčičem. Ime dr. Ploja je vsem znano in znano je tudi, da ima vpliv na Dunaju in da je kot poslanec vedno vestno izpolnjeval svoje dolžnosti do volilcev.
Toda narod na take stvari ne misli kadar ga hujskajo s prižnic. In tako je volilna usoda hotela, da se mora senatni predsednik Ploj meriti v ožji volitvi z navadnim klerikalcem, ki nima nikakega političnega obzorja in nikakih zmožnosti. Želeti bi bilo, da bi dr. Ploj prišel zopet v zbornico, ker bi bilo to za nas vse — predvsem pa za njegove volilce — velikega pomena.
Veliko število ožjih volitev je posledica obilih kandidatur, kandidatur pa je mnogo, ker je mnogo strank. Pazcepljenost strank je znak živahnega političnega življenja, ako hočejo v tem boju vseh proti vsem napredne in kulturne stranke zmagovati, je treba mnogo politične izobrazbe v višjih in nižjih
krogih, kajti le na ta način bodo mogle častno iziti iz volitev in iz ožjih volitev, O tem bo treba posebej premišljati in delati.	R.
Še nekaj številk.
(Prva številka znači protiklerikalne, druga klerikalne glasove, tretja razliko med njimi, v posameznih volilnih okrajih I. 1907 in letos.)
Vol. okraj:	Leta 1907:			Leta 1911:		
I.	3231	1526	1705	3394	1642	1752
II.	1578	4210	2632	2733	4955	2222
III.	1355	4112	2757	1983	4007	2024
IV.	415	4507	4092	2361	5103	2742
V.	721	4800	4079	1727	4832	3105
VI.	2537	4731	2194	3241	4890	1649
VII.	2757	5648	2891	2354	6559	4205
VIII.	1302	4751	3449	2453	4895	2442
IX.	1358	4564	3206	3007	5722	2715
X.	321	3995	3674	1183	4394	3211
XI.	1745	5382	3637	1758	6135	4377
Skupaj:	1 S		30925	26191 j5313S		26947
Statistika, ki jo danes objavljamo, kaže razliko med protiklerikalnimi in klerikalnimi glasovi v posameznih volilnih okrajih 1. 1907 in letos. Iz nje je razvidno, da se je ta razlika v vseh okrajih razun VII. (Postojna) in XI. (Metlika-Crnomelj) zmanjšala v korist protiklerikalnim strankam. V Ljubljani n. pr. so bili 1. 1907 klerikalci le za 1705 glasov slabejši nego naprednjaki in soc. demokrati, letos so ostali za njimi za 1752 glasov.
Prav posebno razveseljiv je rezultat v IV. vol. okraju (Kranj-Škofja loka), kjer se je razlika med protikleri-kalci in klerikalnimi glasovi zmanjšala za celih 1350 v korist prvim, dalje v VIII. volil, okraju (Litija-Višnja gora-Radeče) — razlika manjša za 1007 glasov, potem v V. (Kamnik-Brdo) — razlika manjša za 974 glasov, v III. (Radovljica-Kranjska gora) — razlika manjša za 733 glasov, v VI. (Vrhnika-Logatec-Idrija) — razlika manjša za 545 glasov itd. O vzrokih nazadovanja naprednih glasov v VII. volilnem okraju (Postojna) smo že pisali: preslaba agitacija od napredne strani in osebnost klerikalnega kandidata dr. Žitnika, ki je za ta okraj res veliko storil in vrhu tega izjavil pred volitvijo deputaciji volilcev, da se on ne strinja s političnim bojkotom, ki ga ne misli izvajati. V. XI. vol. okraju' (Metlika-Novo mesto-Črnomelj) so napredni glasovi sicer nekaj malo (za 13) napredoval], toda klerikalni so napredovali za 757, in tako se je razlika med naprednimi in klerikalnimi glasovi povečala za 740 v škodo naprednim glasovom. Vzrok leži tu v indolenci naprednega novomeškega meščanstva, ki smo jo že včeraj v uvodnem članku obsodili. Pa to sta dve izjemi, ki se — upamo vsaj — ne bota več ponovili.
V	splošnem pa smo z izidom volitev na Kranjskem lahko popolnoma zadovoljni, kar smo že parkrat poudarili. Razlika, ki je znašala 1. 1907 30925 glasov, se je letos znižala za okroglih 4000 glasov v korist naprednjakom in soc. demokratom. Da se bo ta razlika manjšala vedno bolj in bolj, za to ni treba nič drugega, nego dela in zopet dela. Delo, ki je zdaj v dobi volitev pokazalo tako lepe uspehe, ne sme po volitvah ponehati, kajti delo ne pozna nobenih počitnic Le s trajnim delom bo mogoče streti na Kranjskem klerikalno premoč — to je nauk iz letošnjih volitev.
Iz slovenskih krajev.
Iz Zagorja ob Savi se nam poroča: Dne 13. t. m. so se vršile pri nas volitve v državni zbor. Boj je bil silovit. Od vsake strani se je agitiralo na vso moč, a najbolj so se trudili soc. demokrati, Izid je bil naslednji: socijalni demokrat Franjo Bartl 404, narodno napredni kandidat Jožef Reis-ner 166 in Franjo Povše komaj 79 glasov. Najbolj so se pa pobrigali na Kotredežu, Edina občina v našej bližini je Kotredež, katera je pokazala napredek. Oddala je narodno naprednemu kandidatu Jožefu Reisnerju 84 glasov, Franjo Povšetu 78 glasov in Franjo Bartelju 20 glasov. Ponosni smemo biti za sedaj s tem izidom.
Iz Krškega. Širom slovenske domovine znani »narodni mučenik", kaplan Kopitar, kaolanuje sedaj v Leskovcu pri Krškem, kjer je takoj drugi teden po svojem prihodu ustanovil Orle in probudil zaspane Marijine »device". Od onega dne, ko je prisvetil »plamen božji", Kopitar, v Leskovec, od onega dne pravim je izginil iz vasi blagodejni mir in se je pričelo obligatno robkanje, kakršno so vpeljali naši duhovni povsod po slovenski zemjji, da temlaglje ribarijo v kalnem. Čeprav nima kaplan Kopitar volilne pravice, ker še ni eno leto pri nas, je vendar pustil v torek šolo in pouk in je šel razgrajat V Krško, kjer je moral nastopiti proti temu odurnežu sam okrajni glavar. Krčanom je obetal ta namestnik božji, da jih pomeče iz občinskega odbora, menda zato, da bo klerikalni občinski odbor lahko izplačeval iz rezervnega zaklada občinske hranilnice tisočake za »škofove zavode*. Na volišču je pripovedoval Kopitar, da je Ribnikar »kravji dohtar* in je hujskal kmete proti meščanski šoli, češ, da je nemška. Gospod Ribnikar bo že obračunil s Kopitarjem, o tem smo prepričani. Pričakujemo pa, da se oglasi tudi učiteljstvo meščanske šole in pouči razgrajača Kopitarja o temeljnih pojmih dostojnosti. Kolikor vemo, plačuje meščansko šolo okraj, ki mu dežela neče pomagati. Tukaj vidite nemško šolo, kaplan Kopitar, a ne vidite, da ima same učitelje Slovence, ki gotovo ne vzgajajo otrok v nemškem duhu. Ne vidite pa svoje stranke v Ljubljani, ki je prodala za Judeževe groše Ljubljano
Nemcem. Fej vam in vaši klerikal doslednosti. Meščani in kmetje vemo ceniti našo meščansko šolo in njene učitelje, ki uzorno vršijo svojo službo.
—	Priča Kopitarjevih izbruhov na volišču.
Iz Semiča. Dne 13. t. m. so se vršile v Semiču državnozborske volitve. Za te volitve se je posebno zanimal pismonoša semiškega poštnega urada, ki ima oditi vsaki dan ob tričetrt na 8. uro od poštnega urada. On je pa rajši agitiral pred občinsko hišo, kakor da bi šel v službo. Ko je prišel v občinsko hišo, je zahteval, da se mu pusti prednost, pod pretvezo da mora iti v službo in da je v cesarski službi. Ko pa je konečno opravil je lahko do pol 10. ure agitiral za Jaraca. najbrže mu je to neslo boljši zaslužek, kakor iti v službo. Radovedni smo ako bo poštno ravnateljstvo kaj ukrenilo proti takemu početju v cesarski službi, napram pismonoši. Napreden uradnik ne sme niti z mazincem ganiti, ga že imajo, klerikalni pa lahko dela kakor hoče. Zahtevamo od c. kr. poštnega ravnateljstva, da se ta reč preišče, da bodemo dobili pošto o pravem času, ne pa kakor se pismonoši poljubi, ker mi tudi lahko drugega dobimo, ne pa da mora ravno ta vedno biti. Tega več ne trpimo. Za danes dosti, kadar pride zopet lov pa več.	—a—
DNEVNE VESTI.
Kako bodo glasovali delavci pri ožji volitvi. O tem vprašanju je pravzaprav nepotrebno pisati, ker leži odgovor na dlani in ni prav nobenega dvoma, kaj bodo storili socijalno-de-mokratski delavci. Gregoriča ne bo nihče volil. Sramota bi bila za vsakega socijalnega demokrata, ki bi napravil napram sebi in svoji stranki to nedoslednost, da bi volil ljudi, kojih strankin program je ravno nasproten s socijalno-demokratskim in katerih stremljenje hoče uničiti tudi vse socijaliste. Najmanj, kar se lahko od soci-jalistov pričakuje, je to, da oddajo prazne listke. Najpametneje pa je, da gredo volit dr. Vlad. Ravniharja, ki je skozinskoz demokrat in mož, do katerega se bo v prihodnjih šestih letih državnozborskega zasedanja obrnil lahko tudi vsak socijalist. Osobiti železničarji vedno rabijo kake pomoči, od klerikalcev pa je ne morejo pričakovati, ker so ti ljudje tako prevzetni in mogočni, da že svoje ljudi, ki prihajajo kot deputacija v deželni odbor, mečejo skozi vrata. Kandidat vseh neklerlkalcev je in mora biti dr. Vladimir Ravnihar.
Nemci In klerikalci so si v neprestanem objemu. V deželnem zboru so združeni, v ljubljanskem občinskem svetu računajo na skupno postopanje. Sedaj pa hoče dr. Gregorič dati Nemcem zopet novih koncesij, samo da bi ga volili v državni zbor. Večjih iz-dajic kot' so današnji klerikalci, res še ni videla zemlja. Vsak trenotek so ti izrodki pripravljeni podati se Nem
MiCHEL ZfiVACO
LISTEK.
Most vzdihljajev.
Roman iz starih Bcnetek.
dočim se
— Primite ga! Primite ga! je rjul Veliki Vrag, je taborišče vznemirjalo in segalo po orožju.
— Medičis! je zarohnel Roland, spominjaj se, da si zavrgel mojo pravico in da te moja pravica zategadelj obsoja! . . .
XLI.
Spopad strasti.
V	palači Imperije, čisto tam zadaj, v stanovanju, ki ga je gancoUrtiZana Pr'Pravda za Bianko in ga opremila z deviško ele-
Mati in liči sta sedeli druga poleg druge in kramljali, držeči se za roke. Bianka je bila povedala materi, kaj se ji je pripetilo ua potovanju v Mestre, kako je živela pri Juani in kako se ie nenadoma pojavil Sandrigo.
. Rolanda komaj da omenila. Toda v tistih par besedah, ki jih je izpregovorila o njem, je Imperija čutila odmev gorkega spoštovanja, občudovanja in neomejenega zaupanja. Z mračnim nemirom je poslušala besede od svoje hčere.
— Torej sva vendar enkrat zopet združeni, dete moje, je izpregovorila naposled. Vsa nevarnost je minila, in zato se imava zahvaliti pogumu tega vrlega častnika . . . gospoda Sandriga.
— Kaj pravite, mamica! je menila Bianka. Pri Juani mi ni pretila niti najmanjša nevarnost . , , Nevarnost je bila tu . . . nevarnost je bila bližina onega človeka, ki me je hotel ugrabiti...
hžina ostudnega bitja, ki sem ga sicer samo videla, pa so se njegove poteze vendarle neizbrisno začrtale v moj spomin . . .
Bianka je govorila o Bembu. Vzdrhtela je.
molklčT NC b°* SC VCČ tCga Čl0veka’ *e de^ala ImPer‘ja za-
Bianka je zmajala z glavo.
— Kdo ve, če se ne vrne I je zamrmrala.
— Mrtev je! je dejala Imperija z mračnim glasom.
In potopila se je v mrko zamišljenost. Da, Bembo je mrtev, Roland ga je ubil! on sam ji je povedal. Kdo ve, koga si izbere Kandianovo maščevanje kot prihodnjo žrtev?
Izvedela je bila, da se je Rolandu, obkoljenemu na Olivol-skem otoku, posrečilo uiti.
Toda gotovo se vrne nazaj! Ona je bila prepričana o tem!
Kakšno ulogo je igrala Leonora, tega ni vedela; toda slutila je vse.
Njena borba z Leonoro se je živo obnovila v njeni duši. Ona je bila premagana!
Bila je prisiljena izdati skrivnost Rolandovega bega iz temnic. In nobenega dvoma ni bilo, da Leonora v tem hipu premišlja o sredstvu, kako bi se mogla združiti z njim, ki ga ljubi 1 Ali je nemara govorila z njrni?
In zdaj je čutila enako sovraštvo do obeh, do Leonore Dan-dolove in Rolanda Kandiana, do njiju, ki so jih včasih imenovali ljubimca beneška! Da, divje je sovražila ebadva. Čutila je, da ne bo mirna, dokler ne napoči tisti srečni dan, ko se zapre grobnica na vekomaj nad mrtvimi trupli obeh ljubimcev ...
Vztrepetala je, in njeno obličje je pokril izraz tako silnega in neutolažljivega sovraštva, da ji je Bianka plaho omenila to iz-premembo.
Plaho, pravimo . . . Kajti Bianka se je zdaj resnično bala svoje matere.
— Kaj vam je, mati ? je vprašala hči. Vsa razburjena se mi
zdite.
— To dela misel na tega Človeka, ki si ga pravkar omenila . . . misel nanj, ki te je hotel ugrabiti . . . Toda ne boj se ničesar več; on je mrtev ...
In njena misel se je iznova vrnila k Bembu — k prvemu, ki ga je uničila Rolandova roka.
— Da, je zamrmrala tiho, govoreča sama s seboj, Bembo je poginil . . . Kdo je zdaj na vrsti? ...
V	tem trenotku je prva hišna Imperije stopila v sobo, kjer sta sedeli mati in hči.
— Gospa, je dejala ženska, nekdo je tu, ki hoče gevoriti z
vami.
— Kdo je ta nekdo ? je vprašala Imperija.
— Ali je kdo, ki je bil že katerikrat tukaj?
— Ne vem; njegov obraz je skoraj čisto zakrit s plaščem, tako da ga nisem mogla videti.
Ta tajinstvenost in opreznost je obudila v duhu kurtizane znano ime in znano sliko.
Roland Kandiano! . . .
Samo Roland je imel povod, skrivati se na ta način, da pride do nje.
Takoj je planila pokonci ter se vsa bleda in razburjena ozrla v veliko zrcalo. S konci svojih prstov, krasnih kakor prsti grškega kipa, si je mašinalno popravila lase, skušaje se instinktivno napraviti mikavnejšo.
Za koga? Za Rolanda? . . . Ali ga torej ne sovraži iz vseh svojih misli in moči, odkar ljubi z vsemi silami svojega srca Sandriga, poročnika pri beneških lokostrelcih? ...
Da, sovraži ga!
Da, najrajša bi ga bila zadavila s temi prsti, ki so brodili zdaj po njenih bogatih laseh ter z naglo veščostjo popravljali težko pričesko, podprto z velikim zlatim glavnikom, posutim z demanti.
Toda, nemara se bo zgrudila na kolena pred tem človekom, ki ga sovraži, pred njim, čigar sliko je bila ohranila v tajinstve-nem svetišču svoje ljubezni kljub vsenjH svojemu sovraštvu.
Imperija ni bila samo kurtizana, katerakoli.
Bila je kurtizana, kakršna bi lahko služila vsem časom za zgled in primero.
Nadmerna omahljivost čuvstev, nagli preobrati duše, ista in enaka ognjevitost v različnih strasteh, v ljubezni kakor v sovraštvu, kakor je pač velevala minuta, in naposled kaprica, toda silna kaprica, absolutna v svojem izrazu in svoji volji . . . Takšen je bil značaj Imperije.
— Če	je on —	in drug ne	more biti — je zamrmrala sama
pri	sebi, ne	pride živ	iz te hiše.
Tako govoreča je odprla srebrno skrinjico ter vzela iz nje črn	in rdeč	klinček, s	katerim si	je z mrzlično naglice in z brez-
hibno sigurnostjo roke potemnila globino oči s temno črto okrog trepalnic in oživila cvetočo rdečico svojih ustnic s par rdečimi potezami.
(Dalje.)
cem in odstopiti jim tudi težko priborjene pravice, ako kaže njim in njihovim protidomovinskim stremljenjem. Klerikalci naj bodo prepričani, da ljubljanski Slovenci ne bodo šli v boj za kandidata Gregoriča, ki ga priporoča celo luteranom nemški Volksrat.
Prezgodnje veselje. Včerajšni »Slovenec" se peča z našim uvodnikom, v katerem je bilo tudi nekaj splošne kritike razmer v narodno napredni stranki in hoče iz tega kovati kapital za klerikalno stranko, češ, v narodno-napredni stranki se ruši sloga in edinost. Mislimo, da nam ni treba posebej povdarjati, da so klerikalne nade v tem oziru popolnoma neosno-vane in da »Jutro" ne napravi klerikalcem tega veselja, da bi napadalo voditelje narodno-napredne stranke, kakor nam to podtika »Slovenec". »Jutro" sicer ni organ narodno-napredne stranke, še manj pa dozdevne kake njene frakcije, ono ne pozna ne „starinov“ in tudi ne »mladinov",_ a z g. dr. VI. Ravniharjem ne stoji v čisto nobeni zvezi, ali pri vsem tem bo zastopalo vedno načela narodno-na-predne stranke, s katero se morda ne strinjamo v vsem, ali nam je od vseh strank najbližja. Mirna in stvarna kritika razmer v narodno-napredni stranki je pa čisto naravna, saj je »Jutro" neodvisno napredno glasilo.
Nemci gredo v boj za dr. Gregoriča. V zahvalo za to, da so klerikalci pripomogli Nemcem do 7 mandatov v občinski svet, so izdali seda] Nemci parolo, naj oddajo vsi Nemci glasove za klerikalca Gregoriča. Tudi luterani gredo v boj za škofovega kandidata. Pastor Hegemann bo morda napravil v nedeljo s škofom Jegličem skupno procesijo za srečen izid volitev. Dober tek!
Kako so klerikalci opeharili delavce pri občinskih volitvah v Ljubljani je najbolj razvidno iz izida državnozborskih volitev. Ako bi bila v veljavi za občinske volitve poštena volilna reforma in proporčni volilni sistem, bi na podlagi splošne in enake volilne pravice dobila narodna napredna stranka 24 občinskih svetovalcev, socijalni demokrati 5, klerikalci 12 in Nemci 4. Pri državnozborskih volitvah v Ljubljani so dobili socijalni demokrati 730 in Nemci 583 glasov. Vzlic temu imajo po prizadevanju klerikalcev Nemci 7 mandatov, delavci pa enega. Tako nesramno so klerikalci osleparili delavce.
Klerikalci odjedajo zaslužek in kruh največ obrtnikom in delavcem. Gorje mu, Kdor je odvisen od teh ljudi! V Katoliški tiskarni se izvršujejo obrti, katerim ne bi obrtna oblast po postavi smela dati pravice za izvrševanje, ker se duhovni kot podjetniki in lastniki vendar ne morejo izkazati s spričevalom o usposobljenosti I Pa so vendar dobili klerikalci v roke tiskarno, knjigoveznico, knjigarno in prodajalno, ne da bi bili pri obrtni oblasti ali pa vladi doprinesli ta usposobljenostih dokuz! Vsak drug obrtnik mora to do zadnje črke dokazati! Taka je v Avstriji pravica in nepristranost obrtnih oblasti oziroma vlade!
Kam je dejal škof denar od škofijskih zemljišč? Škof Jeglič je z dolgom začel, ko je prišel v Ljubljano in bo z dolgom končal, ko bo umrl. Ampak da je vlada pustila lotiti se Jegliču nedotakljivega premoženja, do katerega ima naslednik iste pravice in užitek kot on, to je škandal. Še noben škof ni na Kranjskem zapravljal tako škofijskega premoženja kot Jeglič. Kako more potem po deželi kontrolirati cerkveno premoženje, če pa sam cerkveno premoženje izrablja?
Državnozborske volilne sleparije v Kandiji pri Novem mestu. Iz Dolenjske se nam poroča: Šmihelski
1ALI LISTEK.
M. GREGORIČEVA.
Na izprehodu.
S trdnim kremenom so zasuta tla med opojno dehtečimi akacijami in zobčastolistimr platanami, elegantne kočije drče mimo predmestja, tako tihotno vozijo mrtveca ali ko da kolobarijo njihova prožna kolesa po stoletnem protju in strohnelem iverju. Kako vabljive so tiste klopice med grmičjem, toda mestna gospoda poseda tam le včasih. Človeštvo v obče obožava hrup in jasnost, sijaj in razkošje . . Tamkaj pa vlada le otožnost in mir, saj se v neposredni bližini dviga norišnica. Visoko in obširno je poslopje in trdno so pregrajena obsežna okna, da začuti človek že v melanholičnem drevoredu, koliko bridkosti in gorja se skriva za onimi stenami. Žalobni zvoki se razlegajo izza močnega omrežja tjadol do prostrane morske gladine. Ali, ko da razsipljejo ti odmevi kužljivo nalezljivost po ovzdušju, jim begajo neki šetalci med dolginske ulice, da jim nališpana pročelja mojsterskih palač zadavijo tužni odjek.
Neki sicer postoje za trenotek, a korakajo naposled brezbrižno dalje, da čimpreje pozabljajo na človeški
kaplan Kastelic je vreden naslednik svojega slovitega prednika Frčhlicha. Po celi fari se zdaj govori, da je Kastelic za časa zadnjih državnozborskih volitev uganjal še hujše sleparije, kot jih je svojčas kaplan Frohlich, ki ga je državni pravdnik dr. Rogina iz jako zagonetnih razlogov pardoniral kljub temu, da je dobil več ovadb proti FrOhlichu. To za merodajne oblasti zelo sumljivo pardoniranje je Kastelica in njegovega privrženca župana Zurca vzbodrilo k novim predrznim dejanjem. Kaplan Kastelic je pred občinsko hišo samooblastno pisal kmetom glasovnice. Ako pa je katero že napisano v roke dobil in se ni glasila na ime Jarc, jo je hitro odstranil, tako da vo-lilec tega še opazil ni ter mu je vročil glasovnico za Jarca. Kaplan je imel veliko glasovnic praznih; na mizi pod lipo jih je ležalo več, prinesel jih je posestnik Golob iz Birčne vasi. Te glasovnice pa niso imele pečata od politične oblasti. Kaplan jih je izročil ključavničarju Vovku iz Gotne vasi ter ukazal, naj preskrbi oblastveni pečat. Vovk je šel pri zadnjih vratih notri, a že čez nekaj minut jih je prinesel s pečatom opremljene nazaj. (G. volilni komisar, ste videli te glasovnice?) Te glasovnice so kaplan Vovk, Avsec ter neki kmet iz Krke razvzeli ter jih kmetom razdelili. Kaplan pa je tudi še sicer nepostavno vplival pri tej priliki. Tako je n. pr. zidarju Francetu Finku iz Irče vasi rekel: Aha, vas pa poznam, nimate li fanta v naši šoli? Fink je pritrdil, da je to res. Nato ga kaplan vpraša, če ima že glasovnico. Fink mu odgovori, da jo je doma pozabil, (v resnici pa jo je imel v žepu in je kaplana le skušal, kaj bo naredil). Kaplan mu veli, da naj malo počaka. Takoj nato se kaplan vrne in Finku vsili glasovnico glasečo se na Jarca, ter mu ukaže, da naj glasovnico izroči komisiji. Fink mu pa reče, da je med tem že svojo dobil. Kaplan, razburjen, Finku ukaže: To nič ne de, le še to dajte notri 1 Fink, ki se je zavedal, kaj ga čaka, če bi bil dve glasovnici oddal, je kaplanovo glasovnico spravil.
Tudi župan Zurc, vulgo oče Štembur zasluži, da ga državni pravdnik malo potiplje, oziroma po enem tistih gospodov tovarišev, ki so pri Štemburju kuhani in pečeni, vsaj privatno vpraša, če je to res, kaj se o njem govori, namreč: Zurc je Janezu Lukšiču kamnoseku iz Drske ukazal: Ti pojdi pri sprednjih vratih notri in oddaj svojo glasovnico, da si poprej prost. Potem pa piši na prazne glasovnice naslove za Jarca, drugače Ti garantiram, da ne boš nobenega križa (nagrobnega spomenika) več prodal. Lukšič v strahu, da mu bo Zurc pri obrtu škodoval, je ubogal, in pisal za Jarca glasovnice; kolikor se je dalo dognati, jih je spisal 25. Pisali pa so prazne glasovnice še: Mrvar, tajnik kandijske posojilnice, ter že omenjeni trije katoliški možje: Avsec, Vovk in neki kmet iz Krke. Na račun te kupčije so izpili 20 Štefanov vina, kdo ga je plačal, to naj dr.v Rogina dožene. Gotovo je le, da je Štembur pri teh volitvah prodal 14 sodčkov piva ter se, ne vemo zakaj, jezil: Proklete volitve, da bi jih le že skorej konec bilo! Stvar dr. Rogine je, dognati, v koliko so te govorice resnične. Da pa ne bo šlo tako po domače, kot je š]o pri Frčhlichu, za to se bo skrbelo. Če dr. Rogina — ne vemo iz katerih ob-zirov — ali noče ali ne more v tej zadevi vršiti svoje državno pravdniške dolžnosti, bomo poslali državnega nad-pravdnika iz Gradca v Novo mesto. — Objavljamo obe poročili z vso rezervo ter jih za enkrat registriramo le kot govorice. Naravno pa je, da se bomo za stvar tudi sami zanimali. Tudi mi
krik in vik, smeh in jok. Le oni, ki se med svetom neprestano bore na-pram ostrim pušicam prevare in ki nekako pričakujoče in resignirano sprejemajo posvetno tugo, zlo in nezgodo, posede . . . slušajoči bolestne disakorde onesveščenih duš ali odrevenelih src za kvadratastim železjem ... *
lzprehajala sem se nekoč s kole-ginjo po tistem senčnem drevoredu. Dasi je bil v okrožju blaznice, se nama je vendarle zelo omilil sedež pod franžasto žalostinko.
V	takratnem julijskem Somraku pa je bila nizka ldopica zasedena. — Črna prikazen je tičala na njej.
— Glej! vzkliknem.
— Kaj zato? Hi, hi! Kaj si ne upaš v moško družbo? mi odvrne tovarišica.
— Nas li more preplašiti, kar si prizadevamo mrziti? Vendar preudari! Ako je resen človek naju bržbone premotri začudeno, da si izbereva prostor ravno ob njem, ko so vendar še druge klopi proste.
— Eh, ne brigaj se za predsodke moških in obnašaj se po svoji vesti. Saj sva pač izkusili, kakšni nemerodajni psychologi so. Brez prepričanja izrekajo obsodbo čez to, ki ne more zatajevati svoje temperamentnosti in z vso naivnostjo smatrajo brezmadežnim kerubinom ono, ki se ume pretvarjati,
smo mnenja, da je v obeh slučajih merodajna oblast v to poklicana, da potom strogo nepristranske preiskave dožene, koliko je resnice na teh govoricah, zlasti pa, kje je Vovk na kaplanov ukaz tako hitro dobil uradni pečat na prazne glasovnice.
Prvi socijalno-demokratski župan na Kranjskem. V Idriji je izvoljen za župana socijalni demokrat Štravs, ki se bo v občinskem svetu opiral na napredno socijalno-demo-kratsko večino, kar odgovarja tudi večini idrijskega prebivalstva. V Idriji so s tem naprednjaki in socijalisti pokazali pot, po kateri je iti povsod ne-klerikalni opoziciji na Kranjskem. Ako hočemo, da nas klerikalci ne ugonobe, je treba, da podpirajo naprednjaki so-cijaliste in socijalisti naprednjake, kadar je nevarnost, da bi imeli dobiček klerikalci. Slava Idriji!
Klerikalci v Spodnji Šiški.
O klerikalcih, ki so v nedeljo v Zg. Šiški vprizorili nepotrebne jzgrede, izvemo vsak dan lepše reči. Tako se nam o napadu na g. Kanonija v Sp. Šiški sledeče poroča: G. Kanoni se je z drugimi vred po shodu v Št. Vidu ponoči vračal domov. Ko so prišli v Sp. Šiško ter se na cesti pred Kankertom poslavljali, so tam stali trije klerikalci. Počakali so, da se je g. Kanoni od drugih poslovil. Ko jo že zavije proti domu, se je eden teh klerikalcev vtihotapil za hrbtom nič hudega slutečega g. Kanonija, ga odzadaj prijel za vrat (torej dobesedno rečeno zavratni napad), ga udaril s pestjo po glavi. Pri tem je obema odletel klobuk na cesto. Preden je klerikalni tolovaj (drugega naslova tak napadalec res ne zasluži) izvršil svoje katoliško delo, je rekel: Čakaj, rdečkar, zdaj te pa že imam! Takoj po napadu so vsi trije klerikalni junaki zbežali. Eden je zbežal skozi Štirnovo gostilno na polje, kjer se je neznano kam skril. Drugi teh treh junakov je napadel baje tudi šišenskega stražnika. Junake katoliške morale zasleduje orožništvo, ki je že na pravi zasledi. Njegov klobuk namreč se je dobil na cesti in se shranil v občinski pisarni. Junak je bil tudi tako pošten, da je vzel fini klobuk napadenega g. Kanonija seqoj. G. Orehek, uradnik dr. Schweizerjevega Vzajemnega podpornega društva v Ljubljani, vi kot vodja hrabre klerikalne čete v Sp. Šiški, ali nič ne veste, kdo bi bil ta falot v Vaši pošteni družbi ? Dajte ga javiti orožništvu, sicer bi se znala stvar v Vašo škodo kako drugače tolmačiti !
Tat konjskih repov. Klerikalci se za poraz, ki so ga doživeli v Sp. Šiški, na vse mogoče načine maščujejo. Na praznik večer se je eden teh tičev splazil v hlev na dvorišču gostilne pri Ančniku, kjer ima tudi gosp. Seidl svoje konje. Dasi je v tem hlevu več konj drugih lastnikov, si je tat izbral ravno dva Seidlova konja ter jima porezal repe. G. Seidl ima vsled te tatvine več kot 200 K škode, ker sta bila konja sedaj naprodaj. Sled tatu konjskih repov vleče v tabor klerikalcev, Tako daleč smo torej prišli!
Na napade na g. Franjo Rich-tarja, pristava in organizatorja banke »Slavije", češ, da je pri državnozborskih volitvah volil klerikalnega poslanca, smo naprošeni objaviti, da to ni res, marveč da je g. Richtar kot naprednjak volil tudi narodno-naprednega kandidata.
Poiltlčno društvo za vodmatski okraj prosi p. n. somišljenike obeh naprednih strank, da se blagovolijo zglasiti danes popoldne od 3 do 7 ure, v nedeljo dopoldne od 9 do 12 ure in popoldne od 2 do 5 ure, ter v pondeljek popoldne od 3 do 7 ure v
— Res je, skoro vsi so taki! povzamem jaz.
— Kaj, skoro! Vsi, reci, vsi, brez izjeme!
— Ne! Vsaj enega poznam v tem mestu, ki se loči od ostalih neznatni-kov z vso fineso po svojih dušnih vrlinah in nebrojnih krepostih. V očeh mu seva milota; njegov glas je nežna harfina struna; njegovo postopanje do ženske naravnost bratovsko,
— Blagor tebi, ki si v gosti gnječi velikomestja zapazila vsaj na enem razliko. Jaz niti tega ne! Sicer si ti bržkone zaljubljena vanj in zato ta slavospev!
— O, nikar! Toda moja čuvstva bi bila res ljubezen, ako bi mi ob srečanju srce zavalovilo. Ampak ne! Ko ga zagledam že iz dalje, mi je pri duši, ko da moram visoko dvigniti glavo iz največjega spoštovanja, ko da mu moram s punčico izraziti svoje najjačje poveličevanje.
— Ne umejern, kako more moški tako prevzeti žensko dušo! Se ti je li umel tako izborno laskati?
— Varaš se! Saj me prav zato tako zanimlje le, ker me je — ko sva občevala — neštetokrat grajal. JKajti s svojimi ukovi je izbrisal iz moje duše vse napake . , . še nekoliko napora in ta moja duša bi bila naravno bela ... On ni, ko sto drugih, ampak uvažuje, da je lahko za najpobož-
društvenem lokalu pri Praprotniku, Jeokova ulica 7.
Zakaj vse se izrabljajo ključavničarski vajenci ? Piše se nam: Ob cesti na Rudolfovo železnico ima nemški zagrizenec Gayer svojo ključavničarsko dnlavnico. Ima kakih 7 vajencev, ki pa jih za vse drugo uporablja, le ne za to, za kar jih je k sebi vzel. Te vajence je vpregel v trdo delo navadnega težaka. Morali so mu napraviti visoki vrt ter delali od 7. ure zjutraj do 9. ure zvečer. Obrtna oblast bi dobro storila, če se malo bolj briga za vajence, da se jih ne bo od mojstov kot je g. Gayer, izrabljalo za navadna dela, ki jih sicer opravljajo le delavci.
Lueger II. na Kranjskem. Včeraj se je v Ljubljani pojavil nek kočevski možakar, ki je s svojim nastopom takoj vzbudil pozornost nase. Pravil je, da je v ožji volitvi s knezom Auerspergom, da ima gotovo večino zase, da pa sploh namerava zastopati celo Kranjsko v državnem zboru. Vojakom bo povišal plačo, ženske bo vse od konca do kraja spodil iz državne službe ter jim preskrbel može. Je že krščanski socijalist, hoče pa biti tudi Lueger II. Sicer je posestnik velikega	hotela	pri Kočevju,	v	mestu
samem	pa ima lepo vilo, ki	jo	je na-
menil darovati kočevskemu dekanu, ki pa tega velikodušnega daru ne mara sprejeti.	V Ljubljano	je	prišel
sprejet	svojih	9 otrok, ki se jutri vra-
čajo iz Amerike. Ima dve bogati odrasli hčeri; eno s 100.000 kronami težko je kar tako oddal^že nekemu gospodu, ko sta prišla skupaj v neki gostilni v Šiški. On sam je sicer že prileten udovec, pa se tudi ženi. Vzel bo hčer nekega ljubljanskega krojača C. K. Po poroki pride celo Kočevje v Ljubljano.
— To je v raznih varijacijah bistven del pripovedk Luegerja II. Mož, kot iz navedenega razvidno, ni pri pravem brihtu, a ni nevaren. Ker pa vkljub svoji blodnji precej nemško nacijo-nalno nastopa, opozarjamo slovensko občinstvo, naj reveža ne skuša izzivati. Najbolje je, če se mu pusti veljati in govoriti kar hoče. Mož je dobro oblečen, ima sive lase, belkasto brado, rudeč v licu. Izdaja se kot: Johann Stonitsch Hotelbesitzer in Nestelthal und Villabesitzer Gottschee.
Jutrišnjemu pešizletu „Ljubljan-skega Sokola" v Domžale se pridružijo tudi bratje Viškega in Šišenskega Sokola. Zbirališče ob pol 2. uri popoldne. Odhod ob 2. uri. Povratek z večernim vlakom. Na zdar!
Sokol na Bledu priredi 18. t. m. vrtno veselico s telovadbo na vrtu restavracije brata Sekovaniča v Gradu. Veselica se vrši ob vsakem vremenu.
Zvonček. Štev. 6. Vsebina. Cvetko Gorjančev: Bajka. —I. C.: Po jagode.
— Ivo Trostv: Pirhi in pitki. — C. Gorjančev: Čmrl. — Van Rado: Go-senčice. — Ivo Trošt: Jezero pri Pre-serjih. — C. Gorjančev: Metuljček. — Lad. O.: Josip Jurčič. — Drag. Humek: Majka priroda pripoveduje. — K. Andrejev: Kastor. — S. P. Franu in Lida. — K. Andrejev: Vrbov kol.
— M. V. Brezovnik: Sovraštvo med živalmi. — Nike Palmdk: Malička, ki je ljubila solnce. — Cvetko Gorjančev: Pesemca o maku. — Pouk in zabava. List prinaša lepe slike in prisrčna pisma gospoda Dobropoljskega, ki se je otrokom tako priljubil, da bi »Zvončka" ne smelo manjkati v nobeni slovenski družini.
Veselica na Grosupljem se vrši pri vsakem vremenu. Upati pa je, da se je g. Jupiter Pluvius dovolj nalil in da bo te dni lepo vreme. Izlet na prijazno Grosuplje bo vsakemu dobro del, dobra zabava in dobra postrežba pri g. Rusu pa se obeta že na programu. Na svidenje'
nejšim obrazkom skrita gnjiia podlost, v najrazposajenejši ženski lahko nedotakljivo poštenje.
— Uvidevam, da ste zadostno občevala, in bi ne izrekla nad njim toli mile obsodbe, ako bi ti bil pol-znanec. Kajti ravno ti poslednji, ti takozvani polznanci, ki vlove le par naših besed ali le odmev našega smeha, imajo navado blatiti žensko dušo in njeno dobro ime brez vsakojakega sramu pred lastno vestjo.
— Žalibog da obstajajo tudi taki lahkomiselniki, ali le-ti ne zaslužijo, da se razburjaš zbog njih!
— O, ne, ne! Jaz pač sunem vsako pikro obsodbo čez pleča zaničevalno in z brutalnim sarkazmom, ko da porinem crknjeno mačko preko plota. , . .
Približali sva se kimajoči vrbi. Še par sežnjev in bili bi tik nje, oziroma blizu človeka, ki — nagnjen s komolcema nad koleni — si je zakrival obraz z razprostrtimi rokami. Tako ne sedi na izprehajališču veseljak. In človek, ki hoče proračunati drobce in logaritme ostaja raje nemoten v lastnem kontoarju. Na izprehod zahajajo običajno ljudje, ki iščejo razvedrila med oholimi kočijami, da med obrazi parfumiranih šetalcev rafinirajo poteze svojih lic . . .
Zahajajo, seve, i oni, katere tlačijo dušne skrbi in boli, da se raztre-
Jutri k izviru Iške. Za jutri je določena tura k izviru Iške. oziroma vsaj do Lužarjev. Pot gre čez Velike Lašče po gozdni poti v Karlovico, od tod na Lužarje, od koder se vidi ostali del še ne preiskane Iške; nazaj čez Boštete k lepemu slapu Kobilji Curk, čez Graviški Vrh na Rob! zvečer povratek na postajo VeliKe Lašče. Tura je lahka tudi za dame in se med potjo tudi lahko poljubno spremeni oziroma okrajša. Priporočljivo je, če se izletniki že danes zvečer odpeljejo do Vel. Lašč, kjer se prenoči v gostilni pri g. Grebencu. Treba pa je glede odhoda se preje dogovoriti. V to svrho je član našega uredništva g. Franjo Pirc na razpolago: od opoldne do pol 1. doma, hotel avstrijski cesar, ob 1. Narodna kavarna, od 2. do 3. v glavnem uredništvu »Jutra", pozneje eventualno tudi do 5. pop. v uredništvu podružnice „Jutra“ v Sp. Šiški. Tura h Kobiljemu Curku se da zvezati tudi z ono čez Iško na Krvavo Peč. popoldne lahko snidenje kje na Bo-štetih z onimi, ki gredo čez Velike Lašče. Treba pa je to ugotoviti. V tem slučaju morajo izletniki čez Krvavo Peč vzeti v vasi vodnika čez Mačkovec.
Izletnikom na Krvavo Peč! Izletniki, ki gredo čez Iški Vintgar na Krvavo Peč, se navadno ustavijo, ko pridejo v vas, v gostilni pri Bučniku, kjer si privoščijo kako okrepčilo. To je vse prav, a ni pa prav, da se skoro noben izletnikov ne potrudi, da bi šel pogledat do Krvave Peči, kjer stoji cerkvica Sv. Lenarta, od koder je krasen razgled po celi Notranjski, Dolenjski, na vzhodu kot ozadje pa štajerske gore. Diven pogled pa je ob robu gore doli globoko v Iško ter na velikanske čudovito oblikovane skale od vrha doli skozi do Iške. — Zlasti impozantna je glavna ogromna rdečkasta skala, po kateri se ves okraj imenuje Krvava Peč. Vaška pravljica ve povedati, da so Turki hoteli lepo županovo hčer onečastiti. Ona pa jim je zbežala na vrh te skale ter se vrgla nizdoli proti Iški. Njena deviška kri je omočila med padcem to skalo, od tod ime Krvava Peč. V resnici so seveda rdeče proge ob ti skali čisto naravnega izvora: opazijo se najbolj jeseni in spomlad, ko skala ni z zelenjem porašena. Na vrh se pride v 10 minutah in se tudi kot odpočitek po okrepčilu v gostilni jako priporoča.
Izlet v Iški Vintgar. Na razna vprašanja, če bo Iški Vintgar za jutrišnji izlet že bolj splošno dostopen, odgovarjamo: da! Voda v Iški se hitro odteka; le na nekaterih mestih bo najbrže še treba v ovinkih preiti od zadnje visoke vode prizadeto obrežje.
Ne za utrujene, ampak za utrjene turiste. Na koncu včerajšne notice o slapovih v Iškem Vintgarju je tiskarski škrat besedo »utrjene" izpre-menil v »utrujene" turiste. Samoob-sebi je umevno, da se ima stavek tako glasiti: Za danes le še opozarjamo, da je tura v Iški Vintgar ob veliki vodi le za utrjene turiste.
Čin umobolnega. Včeraj se je razburila Ljubljana zaradi novice, da je nekdo na Glavnem trgu v hiši zlatarja Meisetza zaklal dva otroka. Stvar je bila taka: Avgust Petrič je bil svoje čase vdan pijači in je to tako vplivalo nanj, da je moral’v norišnico, kjer so opazovali njegovo duševno stanje. Nato je Petrič postal popoln abstinent. Pred letom pa je začel zopet piti in je bil zato odpuščen ,z; službe v Mestni hranilnici. .N* torej res, kar trdi »Slovenec", .da je I etne asistent v Mestni hranilnici. Včeraj je prišel Petrič popoldne pijan domov, in se začel prepirati. V svoji razbur-
sejo ob pristnih snežnikih na svodu, da jim prelestna priroda kane v otrp-nelo dušo vsaj molekul utehe, da jim milijon morskih imbalsamiranih sapic odžene raz tužnega lica jokave gube in pa samo njim znano žalost . . . Obrnili sva se brzo in tiho, ko da stopicava v galošah ter krenili k drugi zasedi, da nisva motili tiste neumevne zamaknjenosti, ki je bržkone neusmiljeno ščipala neznančevo srce.
Nekaj trenutkov sva zrli molče v tujca ali kmalu se je zaokrožil najin pogled v drugo smer. Izza nezastrtih oken blazniške trdnjave so namreč uhajali srpi, hrupni vriski, plač in tu-lenje . . •
Ti glasovi so bili tako grozni, da mi je stopil pred oči davni predpol-dan, ko sem se vozila ob podivjanem viharju v Italijo in sem slušale pol-onesveščena bučanje orkana, dočim so se spenjali orjaški zelenkastopeneči valovi s poželjivim naskokom ob parnik, da ga pogoltnejo zdajpazdaj z vsem obupanim bolestnim krikom preplašenih pasažirjev. Tako neizrecno strastno in nadnaravno mi je bilo to stokanje in vpitje hripavih grl . . • tako razglašeno tisto popevanje tam trori da so nama čudna [čuvstva stiskala srce in da sva umolknili obe, ko na povelje. A najbolj naju je ganilo globoko naglo ihtenje nepoznanega soseda.
jenosti je napadel sinova svoje gospodinje in je 13 letnega sina ranil težko z nožem v trebuh, starejšega 181etnega pa na roko. Oba ranjenca so prepeljali v bolnišnico, Petriča pa v opazovalnico, Petrič je storil svoj čin v blaznosti.
Preprečena tatvina. V noči od četrtka na petek je skušal neki zlikovec vlomiti v trafiko g. A. Križaja v Spodnji Šiški ter se pred podra-ženjern smodk preskrbeti z zadostnim blagom. Pozabil pa je pri vsej previdnosti, da I. ljubljanski zavod za stra-ženje in zaklepanje nima samo revirnih stražnikov, ampak tudi svoje kontrolorje. Slednji mu je preprečil nakano, vendar pa je vlomilec srečno odkuril, predno je mogel izvršiti svoj pričeti vlom.
Ustanovni občni zbor slovenskega pevskega društva „Zvezda“ s sedežem v Bizoviku se vrši v nedeljo, dne 18. junija 1911 ob 3. uri popoldne v gostilniških prostorih g. Frana Čerina v Bizoviku. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor.
Klub ljubljanskih diletantov uprizori danes zvečer v areni Narodnega doma ob 8. uri Z. Jelovškove dramsko študijo »Pijanec". Poje se kuplet Postrešček iz operete „Nečak“. Po predstavi ples in prosta zabava. Vstopnina 40 vin. Udeležite se polnoštevilno te prireditve.
Gasilno društvo v Borovnici obhaja v nedeljo 18. t. m. svojo petindvajsetletnico. Dopoldne po maši po dekoriranje petih članov društva v priznanje za njih 25 letno požrtvovalno delo pri društvu. Popoldne ob 4. uri bo pa koncert, igra, prosta zabava in ples na vrtu gostilne pri Josipu Mavcu. Za veselico se delajo velike priprave in so Borovničani postavili v proslavo tega dne nad 30 visokih mlajev. Ker bo še lepo vreme, tedaj je pričakovati obile udeležbe in živahne zabave.
V nedeljo, dne 18. junija se vrši velika kmetska veselica v rojstni vasi pesnika dr. Franceta Prešerna v Vrbi na vrtu gostilničarja gospoda Josipa Žemlje. Spored: Krivoprisežnik. Narodna igra v treh dejanjih. Srečolov. Godba. Petje in prosta zabava. Začetek točno ob 4. uri popoldan. Ker je čisti dobiček namenjen za živinorejsko zadrugo na Breznici, se dobitki in preplačila hvaležno sprejemajo.
~ O. BERN ATO VIČ
Ljubljana. — Mestni trg. — Ljubljana. Velikanska zaloga narejenih oblek za gospode, gospe In otroke. Najnižje cene, solidna postrežba.
Izgubljeno. Izgubila se je debela zlata verižna zapestnica na poti Levstikova, Nunska, Šelenburgova, Kna-flova in Šubičeva ulica. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi v »Prvi anončni pisarni" v Frančiškanski ulici 8.
Slovenska filharmonija koncertira danes v hotelu Tivoli. Začetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina prosta.
„Jutro“ pred sodiščem.
Radi konfiskacij „Jutra“ bo danes pri deželnem sodišču javna razprava ob 4. uri popoldan v sobi št. 79. Opozarjamo na to vse one, ki bi radi vedeli zakaj je bilo zaplenjeno „Jutro- 1. junija t. 1. Razprava je javna in torej je dostop vsakemu dovoljen.
Najnovejša telefonska brzojavna poročila.
m
Slovenski klerikalci v vladnem taboru.
Dunaj. Dr. Šušteršič, ki se te dni mudi na Dunaju, je konferiral z ministrskim predsednikom Bienerthom, notranjim ministrom Wickenburgom in krščanskim socijalcem GeGmannom. V dobro informiranih krogih se zatrjuje, da so se konference v prvi vrsti vršile radi tega, da se najde način, po katerem bi slovenski klerikalci vstopili v vladni tabor. Pogajanja so dovedla baje že popolnega uspeha in je vstop slovenskih klerikalcev v vladni tabor že gotova^ stvar. Slovanske stranke zlasti pa Čehi bodo prišli v parlament v zelo pomnoženem številu, socijalni demokrati pa bodo pridobili več nemških in krščansko soci-jalnih mandatov. Radi tega skuša vlada na vsak način pridobiti kako slovansko skupino zase. Najbolj primerni so se ji zato zdeli slovenski klerikalci, ki so tudi že komaj čakali, da zlezejo vladi v hlače.
Kompromis med nemškimi nacijo-nalci in krščanskimi socijalci propadel.
Dunaj, 16. junija. Vsled odpora dunajskih nemških nacijonalcev in socijalnih demokratov proti kompromisu s krščanskimi socijalci, je danes krščanska socijalna stranka odklonila vsak kompromis z nemškim .National-, verbandom" in izdala komunike, v Katerem dovoljuje svojim volilcem za ožje volitve proste roke. Ker se je kompromis med nemškimi nacijonalci in krščanskimi socijalci radi odpora dunajskih naprednjakov ponesrečil, je položaj sedanje vlade silno omajan. Skoro gotovo je, da položi vlada po ožji volitvi svojo demisijo. Dosedanji vladni blok bo najbrže razbit.
Kompromis med nemškimi in češkimi socijalisti.
vDucheov, 16. junija. V Duchcovu na Češkem je prišlo med češkimi in nemškimi socijalisti do kompromisa, po katerem bodo šli pri ožjih volitvah skupno v boj proti nemškim radikalcem. V mestu samem bodo češki socijalisti volili nemškega, v okolici pa nemški češkega socijalista. Dosedaj so imeli oba mandata v rokah nemški radikalci.
Spor med bolgarskim kraljem in kabinetom.
Sofija, 16. junija. Med bolgarskim kraljem Ferdinandom in kabinetom je prišlo do ostrega konflikta. Ko seje namreč vrnil kralj z Dunaja, mu je ministrski predsednik Gešov v avdijenci očital, da je njegova odsotnost za časa nevarnega konflikta med Bolgarsko in Turčijo napravila na narod jako slab utis. Kralj je bil radi tega silno razkačen in očital kabinetu nelojalno politiko. Gešov se je zato takoj odstranil in sklical na mestu sejo ministrskega sveta, kjer je ministre informiral o vsej stvari. Ministrski svet je ukrepal, kaj naj stori, vendar pa se ni prišlo do nikakega pozitivnega sklepa. Najbrže pa bo bolgarski kabinet podal celokupno demisijo.
Napad na procesijo. \
Rim, 16. junija. Povodom včerajšnje procesije v Fabrikanu pri Rimu je prišlo do velikanskih protiklerikalnih demonstracij. Prebivalci so tru-
Ozrla sem se v smer, v katero mi je pomignila tovarišica. Ženska v beli platneni opravi je izza pregraje blazniškega poslopja bulila z očmi proti Quarmeru, proti mestu, proti drevoredu. . . Napev, ki ga je izdihavala njena duša pa si je brezuspešno prizadeval biti miloglasen; neubrani stihi so doneli v čarobni večer, stihi, ki bi morda vplivali najblažje na nežna srca, ako bi jih izbral Trubadur za svojo serenade:
Prihiti, da mladosti ne preživim zaman, ko v senčnohladni hosti brezvonji tulipan.
Ne daleč od naju je zaječalo. — Ozrli sva se proti košati žalujki. Najin sosed si je s krčevitimi prsti prijemal lase nad čelom. Nato se je zravnal na sedežu jn s prekrižanima rokatha na prsih zrl pred se, kakor da hoče poslušati mirno obupno pesem one nesrečnice. —‘In silili so zopet glasovi izza trdnih zidin, ko da jih morajo občutiti s školjkami posute skaline na produ. Zdajci proseče, zdajci namakan v divjem koprnenji, se je razlegal v ozračje drugi verz:
Pritcci, da oklenem sc tvojega vratu!
NI škoda li, da zvenem ko drevje brez sadu?
Ta refrain je razločno in kakor Pristno očitanje jekal v drevored, z preveša na drevo, z veje na vejo, dolini je stremil morda le za tem, da vsesa na večni spomin v njegovo kr' • . .
Tujec je skočil kvišku, ko ma-^“gnetiziran; se postavil v sredino
ceste, hrepeneče razprostrl roki in sklepajoč prste, ko v pobožni molitvi zaihtel polglasno: Odpusti, Melita! . . .
— Pobegnive, je zavpila moja tovarišica.
— Res je; odrinive, da naju ne opazi. Preje se potolaži, ako ga ne motiva v sedanjem obupu! odvrnem jaz.
In tiho sva zdrknili za ovinkom ter krenili proti pomolu. Bajno tiho je šumelo vejevje za nama, ko da ploveč na krilih lahnega zefirja prenaša v dalj le srečo in brezkrbje ...
Nizko nad Quarnerom so frfotale svetle utve, po igračastih čolničih so svetlikali že oljnati plamenčki. In prijeten vonj po slani vodi se je vzpenjal visoko v ozračje, da pobalsamira vsemir in se raztezal široko naokolo, ko da hoče liki zdravilna uteha prodreti v strta srca . . .
Drugo jutro sem ob prebiranji lokalnega časopisa naletela na poročilo : Sinočt se je pred blaznico ustrelil mlad človek. Pri njem je našla komisija le listek z beležko: »Otroval sem s svojo brezsrčnostjo žensko dušo, ki me je oboževala. Njeno trpljenje, za katero sem bil gluhonem, se je grozovito maščevalo; prešlo je name z vsemi silami , . . Oh, da umiram brez tvojega odpuščanja, moja nesrečna Melita, je zame neznosno, najgren-kejše!" Samomorilca je bržkone gnalo v smrt kesanje, kajti izvedeli smo, da se Melita zove ena izmed blaznic v dež. norišnici.
moma naskočili procesijo in jo razbili. Škof je padel s tako silo na tla, da se je monstranca razbila. Red je napravilo šele vojaštvo.
Kapitulacija turške vlade pred Albanci.
Dunaj, 16. junija. Turčija je popolnoma kapitulirala pred Albanci. Ugodila je vsem zahtevam upornikov, ki so: Popolna amnestija, namestitev albanskih uradnikov na albanskih uradih, noša orožja in uvedba latinice v albanskih šolah. Vse porušene cerkve in vasi sezida sultan zopet na svoje stioške.
Cetinje, 16. junija. Kljub vsem vestem, da je albanska vstaja že udu-šena, prihajajo še vedno semkaj poročila o bojih med Malisori in turško armado. Te dni so Malisori nenadoma napadli večje oddelke turške armade in jih popolnoma uničili. Malisori namreč nikakor niso pripravljeni prenehati z uporom, ter zahtevajo popolno avtonomijo.
Lastnik in glavni urednik MiU« Pint.
Odgovorni urednik dr. Iran Lah.
Tiska ,.Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda & Tin. — Za one, ki iščejo službe, 4 Tin. — Najmanjši znesek 50 tIm. — Pismenim vprašanjem je priložiti znamko 20 Tin. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. url zrečer.
s
Enonadstropna hiša podobna vili z le-iim vrtom se proda v Rožni dolini štev. 217. Nahaja se nasproti peka.	336/3—1
Dve kuhinjski omari otročja postelja in miza se proda. Poizve se: Prule, Sredina št. 12.
Dijaki iz boljših rodbin se sprejmejo na hrano in stanovanje. Naslov pri .Prvi anon-čm pisarni-.______________________________ 342/3-1
Meblorana mesečna soba s posebnim vhodom v sredi mesta se išče. Ponudbe pod .boba na upravništvo .Jutra*.	191
KOR^ONDe5HT~
Gospodična želi korespondirati z inteligentnim gospodom pod šifro .Zakonoželina" na Prvo anončno pisarno.	340
NoToporočcna grospa želi v svrho zabave korespondirati z gospodom pod šifro .Mladost* na .Prvo anončno pisarno*.	341
Gospod B. iskrena hvala za pismo. Žal mi je, ko več ne vem kam . . . Pozdrav M.
Huda mori In u žival ’ou išče še groznejšo zv~r' Šifra .Zver* naj Ti pove, da se živalci v Trnovo piše le kranjsko!	193
Mlad gospod želi korespondirati. Pisma .Apolon*, poštno ležeče, Ljubljana.	194
			
			
Kdor išče ali oddaja kako
službo,
kdor hoče kaj
kupiti ali prodati,
doseže to npjložje, ako
inserira
v Malih oglasih *Jutra-. Za besedo se plača
samo 5 vinarjev.
V hiši „pri Anžoku“
v Spod. Šiški, Vodnikova cesta št. 9
se oddajo takoj v najem tri lepe
suhe kleti, skladišče, hlev in podstrešje za seno.
Natančnejša pojasnila v gostilni istotam.
od 440—600 K.
Lepi konji iz Slavonije, tudi za vsako težko vprego uporabni. — Več se izve pri lastniku Spod. Šiška št. 2.
L. J. Frohlich
sobni slikar in pleskarski mojster, dekoracije, napisi in cerkveno slikarstvo
Ljubljana, Hrenova ulica 17.
Poštno-hranilnični račun štev. 67.626.
SODE
icbro ohranjene, stare in nove, velike in male, prodaja
IVAN
sodar
i jubHana, Cesta na Rudolfovo želez. 5.
Spominjajte se prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda!
Fotografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča
totomanufaktura in drogerija
===== „Adrija“ =----------------
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
Zunanja naročila izvršuje z obratno pošto. Ceniki so na razpolago.
,Slov. filharmonija*
koncertira danes
i lotil,,TIVOLI1:
Začetek ob pol 8. Vstopnina prosta.
Podružnica „Jntra“
za Sp. Šiško in okolico
(v Sp. Šiški, Celovška cesta št. 77, v
hiši g. Tomažiča) telefon št. 177,
sprejema poročila za uredniški del lista, oglase, naročnino Itd.
Uradne ure od 8.—12. in od 2.-6.
ii i> ii j; ;; s ji s n
Oblastveno antorizirano in sodno zapriseženi
Ljubljana, Šubičeva ulica 5.
Prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vsa v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, vodovode, kanalizacije, ceste, regulacije, parcelacije itd.
Naročajte in kupujte JUTR0“!
Izvod samo po 6 vinarjev.
Telefon interurban štev. 129.
Valjčni mlin v Domžalah
BONČAR, LJUBLJANA
Centralna pisarna in skadi Šče: Vegova ulica št 6.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in drage mlevske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici:
Gruden & Co., Ston trg Štev. 9.
XI!
m
RE
Priznano največja, resnično domača, že 25 let obstoječa eksportna tvrdka.
Franc Čuden,
urar
Ljubljana, Prešernova ulica 1
samo nasproti Frančiškanske cerkve
  -je delničar =====
največjih tovarn švicarskih ur »Union* v Genovi in Bielu, on torej lahko po originalno tovarniških cenah
garantirano zanesljive, v vseh legah in temperaturah po njegovem astronomičnera regulatorju regulirane, svetovno znane
ALPINA URE
• •
z matematično preciznim kolesjem — v zlatu, tula, srebru, nikeljnu in jeklu
Nedosežno velika izbira. Večletno jamstvo. Ceniki zastonj in poštnine prosti.
Jutro* se prodeua vTrstu
po O vinarjev
T7- na,3led:noiIh. to“ba3sa*meu}a.:
Cechimi, ulica deli’ Istra,
Beclier nlica Stadion, Trevisail nlica Fontana, Pipau, ulica Pabra,
Bevk, trg Goldoni,
Vovk, nlica Carducci, Stanič, nlica Molinpiccolo, Sekovar, VojaSnični trg, llrast. Poštni trg,
MoŽC, ulica Miramar, Macolo, ulica Belvedere, Geržina, Rojan, RatllMCher, Čampo Marzio, Bruna, SS. Martin, Ercigoj, ulica Massimiliana, Rončel), ulica S. Marco,
Bruna, ulica del Rivo, Bubnič, nlica Sette Fontane, Grainaticopulo, ul. Barriera, SpOder, nlica Barriera, Lavrenčič, Vojašnični trg. Benusi, Greta,
Kichel, Rojan,
Bajc, ulica Geppa,
LuzattO, ulica Acqnedotto, Segulin, Ulica Industria, Železnik, Sv. Ivan,
Lug, ulica S. Lncia,
Zidar, Sv. M. Magdalena, llre&čak, ulica Belvedere.
Edini oblastveno izprašani
optik in strokovnjak
K. JURMAN
Ljubljana, Šelenbnrgova ul.
Največja zaloga
čevljev
domačega In tujega izdelka.
Milan Škerl,
Ljubljana,
Šolski drevored štev. 8.
Cene zmerne. — Postrežba točna.
KONCERT
Tamburaškega društva iz Zagreba se vrši od danes naprej vsaki dan v novo urejenih prostorih
hotela „ILIRIJA“.
Začetek točno ob 8. uri. Vstop prost. Za obilen obisk se priporoča KAVARNAR. Kavarna vsak dan celo noč odprta.
KLET
12 metrov dolga, 5 m široka, svetla, suha se takoj
odda v najem
na Miklošičevi cesta štev. 36.
Pripravna je tudi za skladišče. Pojasnila daje
Avg. Jenko
pek, Marije Terezije cesta štev. 7.
lite k las
po 5, 7, 9 in 12 K. — Barva za lase in brado „Neril“ od dr. Drallea v steklenicah po K 2‘— velike K 4. Lasne podlage in vse vrste mrežice. Lasulje, brade, šminke in vse drugo za maskiranje priporoča po zmernih cenah S. STRMOLI, brivec in lasničar Ljubljana, Pod Trančo št. 1 (zraven čevljarskega mostu.) Izdelovalnica za vsa lasna dela. Cenik se pošilja na zahtevo zastonj.
Prostovoljna sodna
javna dražba!!
V torek, dne 20. junija 1911, popoldne ob 3. uri se bo prodajala na licu mesta pod jako ugodnimi pogoji na prostovoljni sodni dražbi
hiša št 119 v Zeleni jami
z 2 stanovanji v pritličju in 2 podstrešnimi stanovanji. Hiša ima vodnjak z dobro pitno vodo. Sedanji lastnik hiše ima pravico do vinotoča. Izklicna cena 10.000 K, vadij 1000 K. Natančnejši dražbeni pogoji se poizvedo med uradnimi urami v pisarni c. kr. notarja Mate Hafnerja, ki bo kot sodni komisar izvršil to prostovoljno dražbo, ali pred dražbo na licu mesta.
JOŽE OGRAJŠEK, posestnik v Zeleni jami št. 119.
Najboljše odgovori „ Slovencu" vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro", ali pa najde novega naročnika!
Gg. botrom in botricam Sroia” birmanska darila
Nikelnasta moška ura z verižico od . .	K	4-50	naprej.
Prava srebrna moška ura z verižico od .	K	9'70	„
14 karatna zlata moška ura z verižico od	K 44’—	„
Nikelnasta damska ura z verižico od . .	K	8’50	„
Prava srebrna damska ura z verižico od	K	9'50	„
14 kar. zlata damska ura z verižico od . K 20-—	„
Uhani zlato na srebro...........................K	1*80	„
14 kar. zlati uhani.............................K	4*50
Največja in naj-solidnejša tvrdka
H. Suttner
Mestni trg (nasproti rotovža). Sv. Petra cesta 8.
Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka ,Iko‘
Obleke Za gospode
najnovejšega kroja prodaja po lastni ceni zaradi pomanjkanja prostora kakor tudi najnovejšo
konfekcijo
za dame in deklice. =
A. LUKIČ šite v.'19!^—Pred-- Šk0tl*°
(SI
Solidna postrežba!
Nizke cene!
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska c. 17
priporoča svojo bogato zalogo
voznih koles.
o □ o
Šivalni stroji za rodbino in obrt.
Brezplačni kurzi za vezenje v hiši.
: Pisalni stroji „ADLER" :
| Cene brez konkurence
Slovenci, pozor
pri nakupovanju vencev!
FR IGLIČ
IJubljana, Mestni trg 11
priporoča" največjo zalogo kiasnlh
nagrobnih vencev in trakov z napisi.
Zunanja naročila se Izvršujejo hitro lu točno.
Lepo in belo lice
kakor tudi gladke in nežne roke podaja brez dvoma blagodišeča
krema brez maščobe
„OLIMPIA“.
OLIMPIA“ PreParat* odgovarjajo zahtevam najmodernejše ko-zmetike, ter so kot taki najvspešnejše in popolnoma neškodljivo sredstvo za negovanje kože.
Krema „OLIMPIA“ mali lonček K 1‘20.
Krema „OLIMPIA“ veliki lonček K 2'—.
Puder „OLIMPIA“ rosa k i so.
Puder „OLIMPIA“ creme K 150.
Puder „OLIMPIA“ beii k i 50.
„OLIMPIA“ preparati se dobijo samo v lekarni
Ubald pl. Trnkoczy v Ljubljani
zraven rotovža.
..........  m..
Zaradi minule sezije
so cene
oblek za gospode, dame dečke in deklice
veliko znižane.
»Angleško skladišče ohlek“
O. Bernatovič
Ljubljana, Mestni trg 5.
—m m mmihwii!h
„JUTR0“ se prodaja v Ljubljani
po O vinarjev
T7- &asl@d»o5Jfa. t©To©3sa,r:rLaJa.:
Južni kolodvor, na peronu. Državni kolodvor.
Blaž, Dunajska cesta.
Sever, Krakovski nasip.
Picliler, Kongresni trg.
Česark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. Fuchs, Marije Terezije cesta. Mrzllkar, Sodna ulica Šubic, Miklošičeva cesta. Zupančič, Kolodvorska ulica. Pirnat, Kolodvorska ulica.
Šenk, Resljeva cesta.
Kotnik, Šiška
Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. Košir, Hišlerjeva ulica.
Stiene, Valvazorjev trg.
Sn&nik, Rimska cesta. UŠClliČlltk, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wislak, Gosposka ulica.
Kuštrin, Breg.
Teuente, Gradaška ulica. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Floijanska ulica. Blaznik, Stari trg. Nagodft Mestni trg.
Kanc, Sv. Petra cesta. Treo, Sv. Petra cesta. Kušar, Sv. Petra cesta. Podboj, Sv. Petra cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Bizjak, Bohoričeva ulica. Kemžgar, Zelena jama. Bič, Zaloška cesta.
Svetek, Zaloška cesta. Jamšek, Tržaška cesta. Štravs, Škofja ulica Zadel, Karlovška cesta. Likar, Gtinoe.
Sterbovič, Dunajska cesta
Dei glavnica.; K 6,000.000
LfnMlansSs® Ireitaa banka v Ijubljanl.
Bu.fond nad:
K 610.000.
Stritarjeva uiiea. »tov. 9.
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu In Gorici.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih 4*1*%.
(O
ca
'a
:*■
J2
1=0
ca
-A
XA
Jadranska banka fllijalka v Ljubljani
Šelerib-utrero^a iglica žtev. 'V (nasproti glavni po&ti).
Kupuje in prodaja:
vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prioritete, delnice, srečke Hd. — Valute in devize. — Predujmi na vrednostne papirje in blago ležečo v favnih skladiščih.
Promese k vsem žrebanjem. Centrala v Trstu.
Vloge na knjižice
4» o
2 o do dneva d vi pa. Rentni davek plačuje banka iz svojega. Na tekoči in žiro račun po dogovora. Živahna zveza z Ameriko.
Akredetivi.
Menjalnica.
Bskomptuje
menice, devize in fakture — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurz ni izgubi. — Revizija irebanjn arečk itd. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rambours-kreditl. — Borna naročila.
inkaso.
Fllijalkn r Opatu*.