IZI>A«lA ZA GORIŠKO IBT BENEČIJO
PBIMDHSKI DHEVH1K
GLASBLO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO CZEIKLJS
Leto Vlil. . Štev. 20 (2016)
Poštnma plačana v gotovini Spediziorif in abbon post. I. gr.
TRST, sreda 23. januarja 1952
Cena 20 lir
je izjavil, da se bo , - i aB&jvsnja.
'la	je	dejal,
vicj	PTr'ti	pra-
gfaosti m 1
»j ■ HHHB
15.'ma2**Pščine najpozneje do
mnnu.	2anačeIo	univer-
to. nai <2^.',	a?al ^ na*
danip J.,se ;s’Wiče izredno 2ase-
,5- tna^1’?1116 najpozneje dc
*>a i-pjT?3, a 86 naWe primer-
hodh n -	vprašanja,	ko
šprfir	ve' ki ?° zaprosile za
<teka	predložile zadovoljive
n.j K sovjetskerp-j predlc-
brirS? predlagal dodatek, ki
PozmT3 ’ na' sC Varnostni svet
dati, 1E> znova prouči kandi-
Prert??.13 držav in Libije ter
Pred ' PCTočilo skupščmi
n ja r» zalt,jučkom tega zaseda.
«VejjJru'E.i dodatek poudarja
n°®t OZN^1 ČUt 23 univerzal'
dtle«at ie na P°-reaui^fj “ji podprl perujsko da .7'^ vendar je pripomnil, članov ^?rc bi^ »Prejem novih van; '' odvisen samo od upošle, vaj; *_^T?vnih vidikov. Upoštevan-	a *udi »splošno ob-
da * države«. Pripomnil je, •ovjeku vzdržal glasovanja o <XJveč i!"1 nažrtu. ker da je Bretflr« w ,itak že perujski ftw sv5 Priporoča Vamostne-Prtiji]^ u> na3 znova prouči vse
*ki = av*tra/I<iki in nizozemski predli sta P°dDrla ceruj-Jr~lo2 s pridržkom neka-fej (JrJ’errerr>b. Ameriški dete-J**o	s,ie zavrnil sovjetsko
?ša!d»4 sk"JPni sprejem vseh « dejal, da ZDA pristati na sprejem fr**) jj satelitov, dckl?r ne 'JeHi jLr-kazali, da so priprav-miroljubne odnose »Jj« se sedai ne more flžarsJt^tevai je tudi, naj Ma-obsodbo šttrlh .Pozvajb letalcev ',^r% ,le nato Bolgarijo, Ma. s‘uie]0 in, Romunijo, naj spo-S°db čln, ?^be mirovnih po-.^riehain'^ Pravice ter naj » JugrKi s. sovražno gon jo pro ^»lovaf ?Vl'i. Na kcncu je ob-Sr.vietska zveza pre-a'ije tf-v€t°m sprejem zlasti ,	Koreje in Litije.
bi je rana irl Saudovc iJeh v, *2 , Predlagali sprejem
> {Skatov. zlasti pa Li-vk*tv'- •	* delegat je podprl
*j& odl^W m nalto ie bila
> G°sp^fna na jutri-
* odlbor je danes 'ojr,-. ‘jplošno razpravo o S.44 <rlawlsV Libiii- Sprejel je Mltn (sov Dr^ti 5 vzdrža-^•frani , skupina) angle-crif!^0 res-lucijo. ki po-tajnika, naj na * S&tnp rbl^e vlnde imenuje
Prm,,£'(edence- ki W dokon-prnučitev vprašanja vojne
?^'0Vr. n e'ali program za W °PS°luciia poziva po* OZN- nai ugodno jo libijsko prošnjo za po-
Prv« j .
*e bo	prihodnjega tedina
-8| Varnostni svet, da ,,.SoviM,l kc> vprašanje. Višin,zunanji minister atiz-> nIe danes odpctoval iz *Wj] „rt ed odhodom se je po fa^ill» .predsednika skupščine ’žJavn ,Nerva. Novinarjem Je 5*U sedi!?-)e co njegovem mne-)e zrsedanje skupščine D« t. “zaključeno in da osta-^oreki, n° važne vprašanje: jto da , vprašanje. Toda lah na	° tpm razpravlja
''k U0<	. pos e tr. rrn zasedanju
u^dVnie'_raz*r' 6« sedanje klfučilo u ? 1,0 {e uradno za-'Hc. MaU r n- nr. lansko
^narjem odhodom *e no *UtPi ^a,Wi iziavU, «da «o ilavrie skupščine OZN
nafctonjeni angiešiko-aroeriške-mai bloku in so sprejeti zato, da se pripravi nova vojna«. S Umi izjavami je Višinski znova potrdil da misli Sovjetska zveza nadaljevati svojo politike obstrukcije do Organizacije združenih narodov tir odklanjati konstruktivno politiko mednarodnega sodelovanja z vsemi narodi in državami, ki edina lahko zajamči svetovni mir.
IZJAVE JU KOS L0l//lf\j S K EGA UKI.EGATA D J UK K ffllNfllCfl V POLITIČNEM ODBORU OZM
Univerzalnost OZH nai bo vodilo pri sprejemanju novih članov
Jugoslavija se zaveda, da nekaterim državam ni kdo ve kaj važna stvar miru, vendar pa ni proti njihovemu prejemu, ki bi prispeval k normalizaciji odnosov in koristilo stvari miru - Višinski je pred odhodom iz ™riza s svojimi izjavami znova pekazal, da sovjetska vlada še dalje odklanja politiko mednarodnega sodelovanja
of^-22- — Politični odbor Pravi a • ane's nadaljeval raz-ilancv vJeozNsprei2lml novih
Kfea^'an'ki deleigat Djura sanj. J j poudaril, da to vpra-ma JuoJl0lc<;eileT1'1 smislu zani-ti ^ javijo neposredno, kaj-tnejj ,	držav, na katere
JUsosl? 531110 ena članica OZN.
P°Wrii’a_nsk: predstavnik je ‘ «a je to vprašanje mo. sretfetvf- * Eam< 3 političnimi
jjJJ- *a politična rešitev pa H h; .	351110 skupna rešitev,
ta ru,,?.rnc’šc'^i*a. d3 se odstrani ženjK1 tvor s teleza Zdru-
'n narodov.
jal* ^ iri ponavlja, je deda je ,0Van£ki predstavnik,
, neodvisnost ne-Probli< ^ dežel-kandidatov rredtsna ko je držav ■ znaiai nekafeTih teh bil; _5®^nani sumljiv. Mi bi se‘31. ki bi trdili, da tw	od	teh kandida-
Wanie i sIede na niihovo ob. važS f nas- zdi kdo ve kaj nje rhSKVa? miru ali spoštova-Ve®ia4ivlh ni=dnarodnih ob-spreipi!;,XeiKfetr rai nismo proti rrio	držav in to ne_sa-
no rešiwa '	SP'<>^
(nr	23	k afer o se trudite	tudi	zaradi tega,
prispeval ^Pričam, da bi to ncscv k normalizaciji edin varnnrf. 'Tistil° stvari miru ta.» ™osti v našem delu sve-
kome,, HoSitev- 3® dejal ob bils J,S*l°vani-ki delegat, bi jo tnora . univerzalnosti, ki seči. če -nxša organizacija do nostj v da njene mc?-
Gi-jv, “^ni meri" zmanjšajo.* sta	ekvadorski delegat
Sritanri?^ perujsk-i predlog, je Uto? delegat Gladwin Jefcb pomnil ?°dprl ta predlog. Prj-00 vet • da priznava pravi-k oni to r’ Yer-dar pa da ni za-temu rjaviti veto proti spre-reklo ijve. za vafero se je iz-nostn-^dem delegatov v Var-?a pre^i svetu Glede sovjetske-
Eisenhowerjeva
tiskovna konferenca
PARIZ, 22. — Vrhovna povelja k SHAPE, general Eisen-hower, je jmel danes v svojem glavnem stanu v Pontainebleau-ju tiskovno konferenco, na kateri je obravnaval celo vrsto mednarodnih vprašanj. Eisen-hower je dejal da je kolektivna varnost Evrope produkt treh faktorjev: morslma sila, gospodarska moč in v°jaška mož. «Ce pade eden od teh faktorjev na ničlo, ie rezultat vsega skupaj ničla«, je dejal Ensen-hower in dodal, da pripravlja atlantska organizacija «dolgoročno varnost«.
Nato je Eisenhower govoril o evrcprici vojski in dejal, da je pejem evropske vojske nastal iz nujnosti, da se Koordinirajo kratikoročni in dolgoročni obrambni napori. S pomočjo te vojske bo mogoče sodelovanje Nemčije z «zadovoljivimi pogoji za nemško ljudstvo, ne da bi pri tem ostala _ Evropa Imela vzrok za upravičeno bojazen«.
V odstavku o evropski vojski te zlasti značilen način kako je general govoril o Aneliji. E’senhower ni vMŠučil Velike Britanije v svojo definicijo zahodne Evrope; dejal je da bi svetovna raziprostrtost artgle-škega imperija povzročila, rta bi bilo sodelovanje Anglije v evropski vojski «prej ovira kot pomoč«. To ie prvič, da ameriški predstavnik tako odkrito pristaja na angleško tezo o evropski vojski.
General Eisenhower ie dal razumeti, da b; ZDA z večjim veseljem dajale finančno meč zahodni Evropi, če bi se «evropske države sporazumele o uradnem sklicanju ustavodajne skupščine, ki naj proi;či in obravnava vprašanji a, k' jih postavlja nujnost večje politične in gospodarske enotnosti«. Dodal je. da bo «za ZDA zelo važno«, če bo v letu in pol gli dveh letih taka ustavodajna skupščina sklicana. Po njegovem mnenju zahodna' Evropa fiima druge možnosti kakor gospodarsko enotnost, ki pa ni mogoča brez političnega sodelovanja.
Na vprašanje, ali verjame v nevarnost, da ti ZSSR «zaradi nemške oborožitve prešla k akciji«, je Eisenhcwer odgovoril, da bo politika ZSSR «cdv sna od njenega trenutnega položaja«. jn da ne verjame, da bi tudi trko važen dogodek, kot je nemška oborožitev, mogel spremeniti sovjetski načrt. «ZSSR ne more upati, je dodal, da bi v morebitni vojni zmagala s prv-m udarcem, kar pomeni, da bi se morala spustiti v dolgotrajno svetovno vojno, ki izer-' prava. Menim, da bodo možje iz Kremlja dobro premislili, čredno bi vrgli na kocko svojo moč in svoj vpliv«.
O možnosti revizije strukture NATO je general Eiscnho-wer menil, da bi b lo do nje mogoče priti na osnovi enakopravnosti ftied deželami članicami.
Medtem pa je svet namestnikov atlantskega pakta imel prvo sejo, pc;veče> o proučevanju načrtov za reorganizacijo NATO. Govoriji so o tem, ali naj bi bil bodoči predsednik ali direktor Sveta izvoljen ali imenovan, i« 0 bodečih pooblastilih glavnega tajnika. Za osnovo razprave služita ameriški jn angleški predlog. Gre za to, da se atlantski organizaciji, ki se je precej birokratsko razrasla, podeli večja gibčnost. Tudi Ei-senhower je tu govoril 0 potrebi «bolj aereodin^mične linije organizacije NATO«.
Stalni svet za evropsko vojsko je imel danes triurno sejo na francoskem zunanjem ministrstvu. Sklenili so, da ostane 26. januar datum zadetka konference šestih ministrov. Na tej konferenci bi morali sprejeti dokončne sklepe o evropski vojski.
Mnoge države, ki niso včlanjene v OZN, ki pa jih te- cr^-vTrvife zanima, imajo svoje opazovalce v glavni skupščini OZN, ki navadno sedijo med občinstvom in brez formalnosti sodelujejo s predstavniki rednih čteaic, ko gre za vprašanja, ki zaoEnogijo njihovo državo. V sredini druge vrste vidimo dva opazovalca Zahodne Nemčije, ki sledita razpravi v posebnem
političnem odboru.
Rimljani o Trstu
»SLOVENSKI POROCEVALECi objavlja v svoji zadnji nedeljski številki zanimivo pismo neke Slovenke, ki živi v Rimu. Pismo utegne zanimati tudi n«Se čitatelje, zato ga delno ponatiskujemo.
Glej, danes bi se moje pismo dotaknilo nečesa, na kar z grenkim, o očutkom pcmisiiš, kadar govorimo o naši laški sos di. TrJ! Koliko bes;d je bilo izgovorjenih in koliko tiskarskega črnila se je prelilo že zaradi «tržaškega t;proJanja« pri nas, med Italijani in tudi drugod. In vendar je velikanska razlika med njimi in nami. Kaiv je bilo nap sane:, a pri nas, to smo občutili mi v:.i, bila je beseda nas vseh. Tu pa... N.o, Pa presodi sama. Naslednje vrstice Ti bodo govorile o pogovoru z goipodom Enricom.
Zanimivo je, da Italijcni kaj malo govore o Trsta, katlai Pridejo v stili z Jugoslovani. Ne zato, da bi se morda izogibali takšnih pogovorov, marveč predvsem zato,	ker jih
stvar ne zanima in jirr. je v vsakdanjem — če se tako izrazim — političnem■ življenju deveta briga.
Torej gotpod Enrico... Naj Ti ga predstavim? Srednjeve-lik, 45 let, že malce siv ob sencih. Skrbno oblečen. Trenutno hodi po sobi gor in del in govori. Kadar misli, dir mi mora kakšno stvar še posebej poudariti, se vstavi pred mane. Govori z rokami, očmi, človek bi rekel, z vsem telesom.
PogovDr o Trstu je prišel na vrsto čudo slučajno in skoraj malo čudno se mi zdai, da ge-vori Italijan o tem.
«Kaj je pravzaprav tržaško vprašanje za nas? Rad bi Vem od!;rito povedal svoje mnenje in mi.lim, da bi Vam s tem izrazil mišljenje milijonov Italijanov: torej jasna in odkrita beseda! Predstavljajte si ru to, s katero bi Vam skušali zavezati oči. In s to ruto bi ničesar videli, ničesar od vseh teh težkih stvari, ki se nam kopičijo dan za dnem nad gla-
Še nobenega sklepa arabskih delegacij faure se je izognil
v zvezi s položajem v Tuniziji
!Ya včerajšnjem sestanka so sklenili* da počakajo na odgovor predsednika glavne skupščine UZAI - Izjave voditelja gibanja*«IVIeodestur» • lil mrtvih in 23 ranjenih pri včerajšnjih spopadih
SOUSSE, 22. (Tunizija) — Danes popoldne je prišlo v tem mestu do novih krvavih incidentov, pri čemer je bilo 10 mrtvih in 23 ranjenih.
S francoske strani trdijo, da so popoldne številni demonstranti skušali v povorki priti v evropsko četrt, da bj demonstrirali proti aretaciji nacionalističnih voditeljev. Vojaške in policijske sile so blokirale cesto. Ko je skušal paveljnik garnizije polkovnik Durand demonstrante pomiriti, je padel zadet od strela. Tedaj so se demonstranti spopadli s policijskimi in vojaškimi silami in te so začele streljati. Poročilo dodaja, da je bilo 9 demonstrantov ubitih. 23 pa raivenih. Točno število žrtev Pa ni še znano.
Nekoliko prej so se policijske šile in demonstranti spopadli v nekem drugem kraju mesta. Dalje javljajo, da so v mošeji v Hammaimetu v vzhod~em delu Tunizije našli dve osebi ubiti.
Danes ponoči je bil v bližini Bizerte ubit neki stražar. Med Sousse in Sfaxom pa so neznanci poškodovali železnški lir, zaradi česar se je iztiril neki
dalje 26, ranjenih pa nad sto.
Voditelj nacionalističnega gibanja «Neodestur», Habib Bo-urguiba je v Tabarki, kjer je konfiniran, vč-raj sprejel novinarje in izjavil, da s franccsko vlado niso mogoči nobeni razgovori, dokler bo ta ostala na stališču, ki ga označuje no*a od 15. decembra. Poudaril je. da mora francoska vlada priznati, da so Tunizijci polnoletni ter imajo pravico vladati se sami. «Odrekamo Francozom sleherno politična pravico v Tuniziji«, je dodal. »Nimamo pa namena prizadeti francoskih interesov«. Dalje je izjavil, da Tunizija potrebuje Francijo za
obrambo ter za gospodarski in kulturni razvoj, «Zato zahtevamo. naj v Tuniziji vladajo tunizijski organi. Ti sicer obstajajo, so oa brez oblasti. Tu sta dve vladi, ena ki ima vse, druga pa nima nič. Vse reforme ne bodo nič pomagale, dokler se ne bo Tunizijcem dala dejanska oblast«.
Dalje je Bourguiba dejal, da ne ostane drugega nego sila, in je pripomnil, da je tunizijsko ljudstvo bolje organiziraro kakor marsikdo drugi. «Mo4ni smo,
nam da oblast in jaz se obvežem, da bom Franciji sovražne demonstracije spremenil v naklonjene manifestacije. Vsekakor smo odločeni napraviti konec temu krivičnemu režimu, ker se tu preveč Francozov istoveti s Francijo samo«.
V Parizu je tuniška delegacija objavila danes dokument pod naslovom «Tuniška kriza: početki in odgovornost)). Dokument je pravzaprav pismo, ki ga je U.	1950	pos'»l	tu-
niški beg predsedniku Auriolu.
Beg izjavlja med drugim, da je dvakrat zaporedoma naročil francoskemu predstavniku v Tuniziji, naj predsedniku Au> riolu sporoči njegovo «globcko željo, da se izvedejo nujne in temeljite reforme, ki naj pripomorejo k srečnj rešitvi vsieh ..	»	.•	,	..
vprašanj, ki nastajojo iz reži- MflC ArtMir UdldKlllI ma. ki mu je Tunmja seaaj
godkih: #Obveščene o žalostnem položaju, ki je nastal v Tuniziji, so arabske delegacije globoko vznemirjene zaradi zadnjega razvoja dogodkov, ki so povzročili prelivanje krvi in zatiranje. Arabski delegati, ki sp naklonjeni nacionalističnemu gibanju v Tuniziji, razmišljajo o ukrepih, ki naj bi pripomogli k vzpostavitvi miru in cpoštov:»iju načel, ki jih določa listina Združenih narodov«.
Omenjeni delegat je pripomnil, da za danes ni predviden noben konkreten skleo, kfr čakajo arabske delegacije na odgovor predsednika glavne skupščine OZN Padli le Nerva na vprašanj, ki nastajajo iz reži-ložile v petek.
tovorni vlak. Prevrnila se je toda zmerni. Toliko bolj moč-lov.cmotiva in 15 vagonov. Ni I ni smo. v kolikor smo ?mer-bil0 ranjenih	ni», ie pripomnil Bourguiba in
Z današnjimi žrtvami znaša dodal, da njegovo gibanje ni celotno število mrtvih od srede I fevdalno in fanatično. «Naj se
Podrobnosti italijanskega proračuna
Nove davčne obremenitve so povzročile precej kritik • 428 milijard primanjkljaja ■ Dejanski obseg in vrednost načrta za zmanjšanje brezposelnosti - De Gasperijeva tiskovna konlereaca
(Od na&ega dopisnika)
RIM, 22. — Novi italijanski državni proračun in načrt civilnih investicij, ki je v delu tiska naletel na precejšnje kritike, predvsem zaradi uvajanja novega izrednega davka, je razložil danes opoldne na tiskovni konferenci v Viminalu sam De Gasperi skupno z nekaterimi ministri, ki so podajali podrobna poročila o civilnih investicijah', vsak za svoj resor.
V uvodnem nagovoru je De Gasperi dejal, da je vlada po podrobnem proučevanju ugotovila da je brezposel io9t najtežje ' vprašanje italijanskega gospodarstva, in da «se ga je treba lotiti, da bi našli možnosti za rešitev«. Takoj nato je pojasnil, da ((čudežnega zdravila ali edine veljavne rešitve« ni, temveč da je potreben «kompleks ukrepov, ki naj ta pojav olajšajo«.
O vojnem proračunu je pred. sednik rimske vlade povedal, da je vlada sklenila novo povišanje izdatkov za 250 milijonov. v dveh letnih obrokih po 125 milijonov, začenši s finančnim letom 1952-53. Priznal je, da ta vsota ne more zadostiti «splošnemu načrtu obrambe«, da pa je največ, kar Italija v sedanjih okoliščinah lahko stori. kar da je minister Pella (ki ga zaradi prehlada ni bilo na tiskovni konferenci, niti ra seji parlamenta, kjer bi moral zaključiti razpravo o povišanju plač državnih uslužbencev) tudi dokazal y odboru dvanajstih v Parizu.
Za De Gasperijem so govorili rami ministri, ki so prika-vladni načrt civilnih inve sticjj, katerega glavni namen .e. kot trde ministri, da se olaj-sa brezposelnost. M-nister zf> delo je že včeraj na seji ministrskega sveta govoril o de' ii, ki da bodo zaooslila 570.000 brezposelnih delavcev. Vseka kor pa ne gre, kot je pokazal« današnja tiskovna konferenca, niti za polno zaposlitev (veči-
noma bodo delavci debili delo za šest mesecev), niti za pravo zaposlitev s celotno plačo. Kot je razložil minister za delo, bo srednja plača delavcev, zaposlenih pri teh delih, znašala 500 lir dnevno in 60 lir za vsakega
Minister za mornarico Cappa je prikazal r.ačrt za gradnjo ladij, ki predvideva v treh letih državne kredite 12 milijard lir. Kot je dejal De Gasperi, namerava Italija s tem denarjem zgraditi za 200.000 BRT
elana družine; za prehrano pa . petrolejskih ladij
bo vladja prispevala 55 lir dnevno za delavca. Ob koncu meseca bo vsak delavec dobil še 1000 lir nagrade.
Po razlagi ministra Rubinac* cija obsega npčrt javnih del za olajšanje brezposelnosti strokovne tečaje obrtniške smeri, pogozdovalna dela in zelo splošno označena «dela».
Minister za kmetijstvo Fan-ftini je razložil državni načrt, ki predvideva kreditiranje namakalnih del. nabave kmetijskih strojev in gradnje poslopij s 25 milijardami letno. Na vprašanje novinarjev je Fan-fani izjavil, da šP ni mogoče točno oceniti škode, ki so jo povzročile poplave v spodnji padski nižini, ker je približno polovica poplavljenega ozemlja še vedno pod vodo. Za marsikoga, ki je mepil, da se Je P°" ložaj v okrožju Polesine normaliziral, odkar je potihnil propagandistični trušč, ie pomenila ta izjava presenečenje Vendar meni Fanfani, da škoda ni tako velika, kot so sprva poročali.
Minister Campilli je poročal o Južni blagajn (Cassp del Mezzogiorno) in dejal, da je zanjo predviden izdatek 100 milijard letno. V prvem letu pa je bilo izrabljenih samo 25 milijonov. Zaradj tega se bo delavnost te blagajne, ki bi po pjvotnem načrtu morala predvsem skrbeti za dvig industrije in poljedelstva na italijanskem Jusu. razš-rila tudi na gradnio železniških prog In na sanacijo gorskih voda. Samo za uredi-tev gorskih be^enov bi b'lo Potrebnih 225 250 milijard lir. Kar se tiče železnic, se bodo dela znenkr,'.t omeli'» na i7>-btiljšanie glavnih železniških žil — jadranske, tirenske in jonske železnice.
Minister za finance Vanoni je nato na kratko govoril o novem izrednem davku. Gre za začasno povišanje davila na dobiček podjetij za 4 odstotke. Računajo, da bo to povišanje vrglo 60 milijard. Campilli pa je govoril še o kreditih za srednjo in melo .industrijo in za obrt.
Privitje davčnega vijaka je naletelo na precej kritik v vseh krogih, razen v demokristjan-skem tisku. Neapeljski dnevnik »Roma a piše na primer: «Na. zn.anUo o novi davčni obremenitvi je napravilo globok vtis. Prišlo je povsem nepričakovano, zlasti če pomislimo, da so v nedavnih izjavah vidni predstavniki vlade priznali, da je d.avčni vijak do skrajnosti privit in da bi vsako povečanje bremen samo poslabšalo sedanjo krizo«.
Milanski «11 Corriere della Sera« pa meni v komentarju o vladnem načrtu civilrrih investicij, da ie njihov uspeh odvisen od načina, kako bodo izvedene. Nekateri se tudi ne strinjajo j mnenjem finančnega ministra Vanonija — ki je to mnenje na d.anašnji tiskovni konferenci notrdil — da je m-oračunski deficit 421 milijard lir v mejah gospodarske in monetarne zmogljivosti Italije.
Poslanska zbornica bi morala dflnes zakliuč't1 diskusijo o 'zbojšar.ju plač državnih uslužbencev. a ie morala konec di-»’'U«ljp preložiti na jutri žara-di obolelosti ministra Pelle. ki hi tuoral imet) zaključni govor. Son^t je nadel5ovb1 z razpravljanjem o protifašističnrm zakonu. Številni senatorji so kritizirali zakoniki načrt, češ da bo zakon v tej obliki praktično neučinkovit,
A. P.
svojo kandidaturo
NEW YORK. 22. — General Mac Arthur je izjavil, da so postavili njegovo kandidaturo za republikanskega kandidata za predsedniška volitve brez njegovega dovoljenja in da bo zaradi tega kandidaturo umaknil. Mac Arthurjevo kandidaturo je v državi Illinois postavil predvčerajšnjim zvečer njegov privrženec Lar Daly, komaj nekaj ur prad potekom zakonitega roka. Mac Arthurja so poskušali postaviti za kandidata tudi v državah Hampshire in Wisconsin.
Lar Daly pa je danes trdil, da Mac Arthur sploh ne more več umakniti svoje kandidature, ker to zakon prepoveduje in da bo styar prišla pred vrhovno sodišče, če bo general vztrajal pri svojem sklepu. Po nekem zakonu države Illinois res enkrat postavljena kandidatura ne more biti umaknjena. Daly je tudi brzojavil Mac Arthurju, češ da js ((nedotakljiva pravica ameriških državljanov iz Illinoisa, da svobodno izberejo moža, ki ga želijo za predsednika«.
■ ‘ razoraui o Tuniziji
S 396 glasovi proti 220 je skuoščina stfen iia odložiti razpravljanje o tozadevnih vprašanjih posameznih skupin
podvržena na političnem, gospodarskem, socialnem in kulturnem področju«.
Pismo omenja nato, da je tuniško ljudstvo ena konkreten način pokaza]0 svojo voljo b ti ob strani plemenitega francoskega ljudstva med obema velikima vojnama«, tej- dodaja:
«Ker do sedaj ni bilo nobenega odgovora na ti dve irten/en-ciji in ker se bojimo, da bi se trudnost, ki ga kaže naše ljudstvo, lahko spremenilo v obup, ki bi lahko povzročil to, kar m' želimo preprečiti, smo se obrnili naravnost na vašo ekscelenco«.
V Pariz je prišel tudi predsednik stare tuniške stranke Destur. Izjavil je, da je prišel v francosko presto'n ico, zato da stopi v stik z delegacijami OZN ter branj interese in p-a-vice Tunizije, ((Prišel sem tudi — je pripomnil — da poročam tem delegacijam o dramatičnem in žalostnem po'ožaju, v katerem je sedaj Tori zija«
V poznih Popoldanskih urah so se v p«teči Cha>llot sedali voditelji arabskih delegacij v OZN ob navzočnosti »lavnega tajnika Arabske lige. Predvsem so sorejeli predsednika d”nštva alžirskih cerkvenih dostojanstvenikov. W ca je spremljal glavni tam-Jc Demokratlčre zveze alžirskega manifesta, Bu Mandjet.
Oba alžirska predstavnika srta izjavila, da se nameravata sestati z drugimi arabskimi delegacijami ter izraziti organom Zčtruženih narodov svoj« za-skrblienje zaradi incidentov v Tuniziji«. '
Sirijski delegat je prečrtal stranka imela v novem parla-sledeče poročilo o tuniških do-|mentu 60 odstotkov glasov.
PARIZ, 22. — Francoska narodna skupščina je nocoj s 396 glasovi proti 220 sklenila odložiti razpravljanje o interpelacijah, ki so jih glede dogodkov v Tuniziji predložila posamezne skupine.
To glasovanje skupščine pomeni praktično zaupnico vladi. Socialisti so med kratko prekinitvijo seje sklenili, da bodo zahtevo vIade po odložitvi podprli, tako da je vlada dejansko gotova, da ji bo skupščina daniš pezno ponoči izglasovala tudi zaupnico.
Predstavnik radikalne stranke Caillavet in socialist Verdier sta pred glasovanjem govorila o položaju v Tuniziji. Caillavet je zahteval, naj se na obnovijo pogajanja s tuniškimi voditelji, socialistični govornik pa je zahteval obnovitev pogajanj.
Faure je bil v svojih odgovorih zelc previden in ni povedal nič jasnega. V glavnem je izjavil, da se politika nove vlade glede Tunizije ne bo oddaljila od politike prejšnjih vlad in je poudaril da je francosko stališče sledače: «1. Francija se ne bo umaknila iz Tunizije iz raznih vzrokov, od katerih se nekateri nanašajo na strategijo; 2. nobene spremembe politike reform. Opustiti to politiko bi pomenilo dati prav agitacijam. Postopoma je treba iti po poti notranje avtonomije«.
Vlada predvideva v čim kraj-
Delni rezultati
indijskih volitev
NEW DELHI. 22. — Po doslej- znanih rezultatih volitev v indijski parlament je od prvih 105 sedežev (skupno je sedežev 489) dobila kongresna stranka 74, neodvisni 11, komunisti 8, dslavsko-kmečka stranka 3, socialisti 1, 8 sedežev pa je razdeljenih na razne lokalne stranke. Računajo, da bo kongresna
šem času nadaljevanja pogajanj in morda tudi imenovanje mešane komisije. «Ce ne bi iskali novih formul, ki jih nalaga razvoj, bi to pomenilo pravo šibkost, ki je zgodovina ne bi odpustila«, je zaključil Faura.
Se pred ministrskim predsednikom so govorili številni poslanci, med katerimi alžirski poslanec Eb El Kader, ki je v imenu muslimanskega sveta o-menil prispevek muslimanov Franciji v dveh svetovnih voj-naji »er dejal, da se na tuniško vprašanje ne more gledati samo v okviru odnosov med Francijo in Tunizijo, pač pa kot na evropsko vprašanje, ker da je tam tudi 60.000 Italijanov in 20.00 Maltežanov.
Ko se je seja nadaljevala, je degolistični poslanec Soustelle znova postavil vrsto vprašanj, toda Faure se je skliceval na svoje prejšnje izjave.
Proti odložitvi razpravljanja o interpelacijah so glasovali keminformisti in degolisti. Pred zaključkom seja je skupščina določila, da prekine svoje seje od 25. januarja do 5. februarja. Pri ponovni otvoritvi bodo razpravljali o premični lestvici, nato o evropski vojski in končno o proračunu, ki je povzročil padec Plevanove vlade.
Prihodnja seja skupščine bo v četrtek, ko bodo razpravljali o sprejemu Grčije in Turčije v atlantski pakt.
vo... Takšm ruta je to nesreč-no vprašanje. In kadar se ne komu zdi bolj potrebno, da ne vidimo nlčecatr, razen rute seveda, takrat nam jo skušajo nasilno potisniti na oči: s ol cj časopisov se spet P3l njo z ne-za/slišnimi fantazijami, izdaja* jo se brošure in Triest? i'alia-nissima je vsaka druga beseda, ki jo bereš. Beseda, ki jo bereš. Toda mi ne miMmo niti ne govorimo tako. Nas Italijane tarejo vse druge skrbi: samo naše gospodarstva poglejte! Ni nobena skrivnost, (e povem, da je skOiVj vsa naša induJtrija pasivna in vebim. subvencije od države. In če že drugih stvari ne naštevam, pomislite samo na naše brezposelne, na našo opustošenj žitnico v Padski nižini, na škodo, ki so jo prizadejale pop ave v Kalabriji. Siciliji in Sardiniji. To, vidite, so naše skrbi. Zanje ve v.ak Italijan. Za Trst pa? Pojdite, v kak.no našo od• daljeno o as, pa bosie videli, kak0 slabo so naši ljudje podkovani v zemljeplsju!
Seveda pa je jasno, da ne govorimo tu o tisti peščici ljudi, ki še vedno sanjajo o fašističnem rinuO&em imperi u, ali Peščici beguncev iz krajev, ki so pripad:i vam. Italijan, fcj se je otresel fašizma, obsoja njihovo kričanje prav tako kakor vaš čl°vek.
In vendar tržaško vprašanje živi. Med nami in vami i se vit če kakor zoprna ograja brez vrat, kjer človek ne mere k sosedu nc popoldanski pogovor. Ne mislim upo abljaii do mčih fraz o sentimenti. Ir.'em prijatelj.tvu med milm in vašimi narodi, n ikaliCrr. Povečal bom samo to, kar človek vidi. z očmi vsakdanjega življenja, z očmi, ki so vajene presoj, ti borbo za obstanek in k: uh. Gospodarski odnosi so potrebni nam in vam. Ni mi menda treba naštevati, saj umo trgovali stoletja in stoletja med seboj. In ce bi se nad vsem teni sklenila jprijateijgki vez. mar ne bi zaigralo človeku srce?
Pred kratkim, ja bil pri vas na obisku bivši preasednik italijanske vlade senator Fer-ruccio Parni. Ko se je vrnil, je predaval o svojem cb.sku in o svojih vtisih. Med drugim je nekako, takole rekel: «BiI sem v Beogradu ravno i> času. ko je prispela tja trgo-vinjca delegacija iz Nemčije. Pomislite, iz Nemčije! Pred nosom nam jemljejo blago, ki bi bilo tako k&ristno tudi nam! Mi smo pa sosedi in se gledamo prekrižanih roJc/» Njegovo predavanje je izzvenelo v geslo: Treba se je sporazumeti čim prej in velikodušno. Skoda v akega dneva, ki ga izgubimo!
Vidite, človek bi priickoo- l. da bodo o tem poln stolpci časopisov, toda še sledu ni b.lo!»
In gospod Enrico se je malce v zadregi nasmehnil. Zdelo se mi je, da bo še nadaljeval, a se je premislil.
kEcco tutto! To je ve, kar mislim. A pustiva Trst. ’ No, kako vam je bila všeč raa-ta,-Ma «Flamci m Italija?»
Tako sva končala pogovor o Trstu. Razveselila me je poštena beseda poštenega človeka in pogovor o drugih stvareh je prijetno tekei dalje.
Veleposlanik Velebit
predložil poverilnice
RIM, 22. — Danes predpoldne
ob 10. uri je novi jugoslovanski veloposlanik v Rimu dr. Vladimir Velabit predložil predsedniku italijanske republike Ei-naudiju svoje poverilnice.
Še en jugoslovanski graničar žrtev madžarskega atentata
Madžarski vojaki so hudo ranili graničarja Alila Mališevskega, ki je blizu Subotice stražil 250 m globoko na jugoslovanskem ozemlju
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 22. — Se en jugoslovanski grmičar je postal žrtev atentata madžarskih provokatorjev. T0 je 23-letni Alil M3liševski, ki je bil na straži nedaleč od Subotice na jugaslo-vansko-madžarski meji. Atentat je izvrš la madžarska patrulja v kateri so opazili tudi nekega civilista. Patrulja je streljala na jugoslovanskega graničarja, ki je bil 250 m globoko na svojem ozemlju.
Graničar Malisevski je bil hudo ranjen in je bil podvržen nujni kirurški intervenciji v subotiški bolnici.
Angleži nadaljevali preiskavo na pokopališču v Ismailigi
KAIRO, 22. — V zvezi z včerajšnjimi dogodki na muslimanskem pokopališču v ismai-liji je britansko poslaništvo v Kairu izdalo poročilo, v katerem pravi, da so včeraj našli na tem pokopališču 6 000 nabojev za puške in za avtenja-t' čno orožje, skritih v grobnicah. Zato da so britanske čete skrbno preiskale vse pokopališče.
Poročilo dodaja, da so preiskavo izvedli Angleži ob navzočnosti nekega katoliškega duhovnika, ki da je nadzoroval. da ne bi oskrunili kako grobnico, ker je egiptovski notranji minister muslimanom prepovedal pomagati.
Preiskavo so začeli danes zgoaaj zjutraj wi britanske čete so blok-rale vse bližnje poti p edstavnik britan'ke vojske je izjavil, da 5o britanske čet« zasedle nekatere kraje v
arabski četrti mesta ter da Ijo-do te ksraje «nadeorovali ves čas, ko bo potrebno.
Pri včerajšnjih preiskavah, kij so jih izvedle britanske čete, je moralo 5500 Egipčanov zapustiti svoje domove in so jih namestili v nekaterih vojaških zgradbah. Danes zjutraj so nekaterim dovolili samo, da na svojih domovih dvignejo najnujnejše piedmete.
V zvezi z ubojem neke ameriške nune je ameriški po la-nik v Kairu Caffery dane? u-radno izjavil, da pri preiskavi, ki jp je izvedlo ameriško poslaništvo, niso mogli ugotoviti, s katere strani je padel strel ki je povzročil smrt. Z angleške strani pa javljajo, da se bo tozadevna vojaška preiskava začela jutrj zjutraj v I mailiji.
V Wash'ngtonu se je eg:p'ov-ski poslanik v ZDA sestal z ameriškim zunanjim ministrom
Achesonom in je Po sestanku izjavil, da bi egiptovska vlada imela pošiljanje ameriških čet na področje Sueškega prekopa kot napadalno dejanje.
Egiptovski notranji minister je danes sporočil, da so sest vili vojaško preiskovalno kom si-jo, ki naj zasliši poveljnika policijskih sil v Tel El Kebiru generala Mohameda Abdel Ra-oufa, ki so ga Britanci pri spopadih 16, januarja ujeli skutno s 170 policisti jn ga nato po treh dneh izpustili. Gen rala obtožujejo, da ni izv. šil ukazov egiptovskega notranjega ministrstva za «zavmtev napada britanskih sil proti prebivalstvu v Tel El Kebiru«.
Dalje je notranji mini;ter izjavil, da so ameriško nuno u-morile britanske čete. in je dodal. da je bilo »ri teh incidentih ubitih ali ranjenih 25 Egipčanov
Ko so videli, da je jugoslovanski graničar zadet, so madžarski stražarji streljali na vsakogar, ki se mu je poskušal približati. Na ta način je bij ranjen še drug jugoslovanski graničar, ki je poskušal priti Mališevskemu na pomoč.
Ce dodamo nedavni okupaciji jugoslovanskega otoka na Muri, kjer se madžarski vojaki še nadalje utrjujejo, ta zadnji atentat, lahko to samo potrdi prepričanje, da je jugoslovanska severna meja -resno ogrožena. Madžarska se. je spet pokazala kot pravi napadalec, ki po določenem načrtu ne dovoljuje mirnega dne v obmejnem predelu.
Vsi večerni beograjski listi komentirajo ta zadnji atentat in poudarjajo, da je to najnovejše sovražno cejanje matžirskih vojakov, skupno z os'alimi napadalnimi dejanji, ki so jih pripadniki madžarskih oboroženih sil izzvali v zadnjem času na jugoslovanski m^ji, jasno kaže na namene madžarske vlade, da z obmejnim izlivanjem še nadalje vzdržuje obstoječo napetost na jugoslovensko-madžarski meji.
R. R.
Kaj bo Eden
povedal v Parizu
LONDON, 22. — Danes kasno oiedpoldne se je sestala angleška vlada. Spilošno menijo, da je b la seja dokaj važna aaradi važnosti vprašanj, ki so bila po mnenju političnih krogov ne dnevnem redu. Po tem mnenju je vlada, ki s? je sestala nod predsedstvom zunanjega ministra Edena. razpravljala o sledečih točkah:
1. nedavni Churchillov t>o-vor v amer škfm kongresu in anglo-amer.ški dogovor o suro-1 če bi egiptovska delovna vinah;	1	odpovedala.
2. novi ukrepi za ((varčevanje«. ki bodo prišli pred spodnjo zbornico 29. -januarja po koncu parlamentarnih počitnic;
3. zadnji dogodki v Egiptu ir» v Jranu.
V zvezi s Churchillovim go--vorom pravijo v londonskih politični'i krogih, da je bil bolj «bleščeč» kot precizen in da puščajo nekateri odstavki zelo široke možnosti raalage v raznih sm slih. Ta opazka velja predvsem o besedah glede koordinacije angleške in ameriške politike na Daljnem vzhodu in ki so bile po londonski sodibi »prenagljene«.
Prav tako menijo, da bo E-den na svojem bližnjem ob.sku v Parizu obvestil francosko vla-do o podrobnostih washington-skih razgovorov
V d.obro obveščenih krc;:h zatrjujejo, da bo Eden v Parizu obvestil francosko vlado o naslednjem: 1. Anglija bo pomagala Franciji v Indckini. če bi prišlo do kitajske intervencije. 2. Angleška politika na Daljnem vzhodu ostaja v bistvu nespremenjena, kljub raz-n.m nasprotn.m razlagam Churchillovega govora. Ta peli tika je v osnovi obrambna in ne vsebuje sklepa, da se vojna razširi na Kitajsko, če bi se pogajanja v Pan Mun Jcmu razibila ali če bi prišlo do oč t-ne krš.tve morebitnega premirja. Anglija bi kvečjemu dovolila bombardiranje oporišč severnega letalstva onkraj reke Jalu. 3. Angleška vlada — spet nasprotno razlagam Churchillovega govora — ne zahteva od Francije, da bi pcsl:da svoje sile na Sueško področje. Morda jo b° pros la samo za strokovnjake, ki bi pomrgali ^m-gočit; plovbo po nr-k tju.
Sila
r^l Rum	P	fS	mmm hh	H		m		1P		sl	
1 w			jjpB pl®					J		—	
					lip mdHbsm		II				
Danes, sreda 23. januarja
Rajmund. Voljica Sonce vzide ob 7.38. zatone ob 16.57. Dolžina dneva 9.19. Luna vzide ob 4.32, zatone ob 12.25. Jutri, Četrtek 24. Januarja Timotej. Mtlislava
La j
v
anje
luno
GORICA, 22. — Ukinitev kr-minJce slcvenske šole se je pri sGiotnale di Trie te« pričela s polemiko. Včeraj pa smo bili priče novega šov.nisličre-ga izbruha. Njegovi uredniki odnosno tisti, ki se peča s šolskimi vprašanji, n umrej ne more najti opravičila za ukinitev krminske šole, še celo Pa ne more izpodbiti š'.ev lk, ki dokazujejo, ka';o 10 italijanske šclske in politične obl -sti ob podpori šovinističnih strank izvajale na krminske Slovence trajen pritisk, tako da je od leta 1911, ko je tamkajšnjo s'ovensko šolo obiskovalo nad 70 otrok, število padlo zaradi faš <ticnega raznarodovanja na 54 rtzok in da se je to število vsako leto zn iževalo in znašalo v teošnjem šolskem letu samo 25 otrck. S posebno odredbo so tudi tem otrokom vzeli slovensko šolo in jih poslali v Plešivo. Zaradi oddaljenosti šole so slovanski krminski otroci brez pouka.
Toda «Giomalovi m» urednikom -e to prav malo mar. kakor jim je tudi prav malo mar Za vse dos damje >r iišloven-ske izpade na občinskem svetu in v javnem živi-en ju sploh. Zanj je veliko važnejše, da umeva šcvhistično re-m rodiva nje slovenskega življa in da poleg tega v svojih mahedra-vih stolpcih od časa do časa spomni svoje sooštova-e bralce na majske dogodke 1945, ko so g"riški fašisti izgub1'i oblast in glavo in ko jih je strmoglavilo slovensko ljudstvo, ki so (fa tako zanmev li in streljali in ki ga zaničuj jo tudi danes, češ da je ljudstvo hlapcev in dekel.
To ljudstvo hlapcev in dekel je že dož velo rvoj prvi maj, svoje vstajenje in mo a-mo reči. da takega praznika slovensko ljudstvo na Goriškem še ni doživelo. Naj vGiomale« le s studom piše o «f ojuah, deportirancih, ir.tva-zorjih» itd., v nas Slovencih Vse to ne bo ubilo ni",' zme-j-šalo prepričan, a, da so bila dejanja v maju 1945 her'j ka.
In prav tej junaški borbi se moramo zahvaliti, da smo si priborili pravire, ki nam -ih m!rovna pogodba zagotavlja. C e ne bi bilo te borbe, bi raš položaj bil še vedno enak k d za časa fali-ma. Res je. da se nam tudi sedaj ne godi mnogo bolje in d-i nam cdreka o, kar nam je mircu na pogodba in celo it"l:janska wtara zagotovila. Teda to nas ne :traši. Z uporno in vzrajno borb o bomo kon'no dosegli pravi"e, ki vam gredo, pri čemer nrm je zlasti v vzrodlvdd dejstvo da je v tej naši pravični borbi z nami so'idareu ves naš matični nar (-d. S faš'?ti pa je zgodovina, to je n-ša borbi, že enkrat mmetla in so zato tudi vsa njihova stremljen a zn oj vina smrti, kajti sv e1 se razvija in kar je n"zadn:aš'-a-ga mori kon-no promsti, ker nima pred seboj bodočnosti.
0 DOBERDOBSKEM VODOVODU
Občinska uprava naj sernani svetovalce m predvsem vaščan* o prejem kih m izdatk h. Ob asti naj omoqočijo napeljavo vode v vse osta e vasi
DOBERDOB, 22. — Doberdob je edina kraška vas v Italiji ki se ponaša s svojim vodovodom. Kot je znano, zajemajo vodo v Doberdobskem jezeru in jo s posebnimi črpalnimi napravami sesajo v vodohram, ki je nekaj nad vasjo. Od tam so po vasi napeljane cevi, tako da je vsaka domačija oskrbljena z vodo.
Takoj v začetku so imeli Do-berdpbčarii tudi vodovodne števce, tako da je uprava na podlagi izračunane uporabe tudi odmerila plačevanje. Vendar so bili števci slabe kakovosti in so se kmalu pokvarili.
Pri odmeri plačevanja jemlje uprava v poštev število družinskih članov in število živine. Po tem kriteriju določa koliko mora družina plačati za vodo.
Sedanja občinska uprava, ki skrbi za vodovod in za plačevanje takse, doslej ni še niti enkrat prikazala pred občinskim svetom, kakšno je njegovo stanje. prav tako pa niti enkrat še ni dala obračuna o prejemkih in izdatkih. Občinski možje kakor tudi vse doberdob-sko prebivalstvo želi, da bi u-prava svoja račune dala na vpogled in da bi s tem omogočila nadzorstvo prebivalstva.
Prav tako pa je želeti, da bi se občinska uprava resneje pozanimala pri vladnih oblasteh o možnostih za napeljavo vodovoda v vse ostale vasi dobsrdob-ske občine. Načrti za napeljavo bi ne stali kdo ve koliko; predvsem bi bilo treba pregledati finančne težave in zahtevati od oblasti, naj občinski upravi priskočijo na pomoč.
Pretep v Ul. Rabatta
GORICA, 22. . Po izjavah Ane Moraticco, ki je danes pred sodiščem zagovarjala svojega moža 69 letnega Artura Mcntic-ca iz Ul. Rabatta 19. je krivde za nesoglasje in pogoste prete-je v njihovi družim v glavnem pripisati njihovi snahi Rozj Ca-passo Zaradi nje je tudi Monticco moral na zagovor pred sodne oblasti. Dolžila ga je, da io je aprila lani udaril s steklenico po glavi, pot m ko je ie ozmerjal z najgTšiltij psovkami.
Za Rozo Capasso je sodnik zajshša! Morrticcovo ženo, ki je trdila nasprotno in sicer da se njen bož sploh ni dotaknil snahe, ki da jim na stara leta neprestano greni življenje. Ker rti bilo pri pretepu drugih prič, razen družinskih članov, ki nai bi potrdile Monticcovo krivdo, so obtoženca oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Novorojeni sin qa je reši kazni
GORICA. 22. — Po večjem prepiru z mežem je lani v a-prilu Ida Bcscariol iz Šempetra ob Soči, ki te že več let poro. čena s % letnim Antonom Za-vonem, ep znala, da je življenje z njenim mež-m nemogoče. Ker ni videla nobene druge rešitve,
SEJA OBČINSKEGA UPRAVNEGA ODBORA
CESTO V PODGORI BODO BETONIRALI
Pred izboljšanjem gmotnega stanja občinskih upoko encev?
GORICA, 22. - Nocoj ob 18. uri se je v beii dvorani županstva sestal pod predsedstvom Župana dr. Bemardisa občinski upravni odbor k svoji redni tedenski seji. Proučili so obširen dnevni red, katerega glavne točke so bile razprava o betoniranju Predilniške ulice v Podgori, ojačenje razsvetljave v Ljudskem vrtu, proračun za semafor na križišču na Korzu Italia. dobava pitne voJe občinskim hišem v Ul- Giusfnia-n; ter izboljšanje ekonomskega stanja občinskih upokojencev.
Jub lej s'ovenskega krojača
GORICA, 22. — Pred d.tevi je znani slovenski krojač Kru-šič Anton praznoval v krogu svojih domačih 82. rojs ni dan.
Krušič Anton se je redil v Batujah na Vipav kem. V Gorico je prišel pred šestdesetimi
leti. Imel je veliko krojaško selja.
delavnico na Korzu Verdi, v kateri j® delalo od 10 do 15 šivilj in krojačev. Leta 1906 se je s svojo delavnico preselil v svojo lastno hišico na Tržaški cesti. Hišo, ki si jo je prislužil v dolgih letih neumornega dela, so mu porušili v prvi svetovni vojni. V prvih povojnih letih je Krušič, zaradi bankrota nekega denarnega zavoda, izgubil vojno odškodnino in z njo upanje, da si bp zgradil nov dom. Čeprav je v povojnih letih doživel mnogo razočaranj, je vendar nadaljeval s svojim delom in še danes se s pomo-čjo svojih dveh hčera preživlja le s šivanjem. Ob svojem jubileju čeprav živi zelo skromno, je zavedni Krušič daroval 500 lir za Kultumj dom, 500 za Našega dijaka, 500 za partizanske sirote in 500 za Slovensko siro-tišče.
Srečnemu jubilantu želimo še mnogo let, obilo zdravja in ve-
je sklenila, da ga zaradi njegovega vedenja prijavi orožnikom in jih zaprosi za zaščito. Tako fe tudj storila. V prijavi je izjavila, cfa je mati treh o-trok in da ti kljub temu, če bi le imela kakšno zaposlitev, že zdavnaj zapustila moža. ki je nasilen, ne skrbi za družino in zapije skoraj ves zaslužek. V potrditev verodostojnosti svojih izjav je navedla vrsto sosedov, ki so pred sodnikom na kazen, skem sodišču danes izjavili, da v, iz Zavonovega stanovanja čestokrat čuti kričanje in prepir, vendar pa ni nihče mogel trditi, da je prepira kriv Zavon. Vse pnče so tudi priznale, da je Zavonu priljubljen kozarček vina, kljub temu pa ga je sodnik oprosti) obtožbe grdega ravnanja z ženo zaradi pomanjkanja dokazov. Do oprostitve je Zavonu mnogo pripomogel sin. I kj se mu t? pred kratkim rc-dlil in je živ dokaz, da nista Za-vo.rova v tako slabih odnosa- I jih,
g:'-.-*
Cesto na Vrh popravljajo
Delovni center za brezposelne ima za popravilo na razpolago skoraj 3 milijone tir
VRH, 22. — Ce katerega koli Goričana vprašate, katera vas je najalabše s cestami povezana z drugimi vasmi, potem vam bo vsakdo odgovoril, da je to Vrh. Ta vas spada v so-vodenjeko občino in je edina vas te občine, ki leai na Krasu. Z dolino in torej z občinskim središčem ima slabe zveze. Edina cesta v to stran je tako slaba in strma, da jo vozovi a konjsko vprego komaj zmorejo.
Pri lanskih administrativnih volitvah je Demokratična fronta Slovencev v svojem progra.
rajo samo za to, da bi črpali denar, ki je namenjen za tako koristno in predvsem nujno delo.
Želimo Vrhovcem, da bi delo čimprej in uspešno zaključili in ds bd se nato lotili popravila ceste prosti Rubijam in napeljave elektrike.
Razna obvestila
Ribiška zadruga v Novem gradu se uspešno bori za znižanje cen
Nesocialne špeku'acje nekaterih privatnih rib čev v Piranu
Motiv iz Oslavija pri Gorica.
Besede In dejanja
V starih časih so se v Št. Petru Slovenov sestajali resnični predstavniki beneških Slovencev. Danes pa na sestankih županov pojejo samo hvalnice «patriji dobrotnici®, potrebe ljudstva pa so jim deveta briga
KLODIC. 22. — V naši slovenski deželici je bil doiga leta običaj, d'a so se v Sentpetru Slovenov zbirali ob kamniti mizi predstavniki občin Nsdiške doline m razpravljali kako iz-boljšati življenjske pogoje naših hribovskih ljudi.
Nekaj podobnega, čeprav v bistvu popolnoma različnega, se dogaja tudi sedaj, ko se vsake toli.io časa zbera v Čedadu župani Beneške Slovenije. Na tak sestanek se je zbralo 11 županov naših dolin tudi 12. t. m. Italijanski tis.k je dal temu sestanku velik m doneč poudarek. Seveda je imel pri tem svoj prozoren namen.
Vendar je treta takoj v začetku poudariti v čem- je bistvena razlika sedanjih sestankov žur.anov od onih, ki so jih imeli naši spoštovani in narodu predani predniki. Prvič so se sestankov v Sentpetru Slovenov udeleževali, kot rečeno, taki ljudje, ki so imfJli resen na. men ljudem stvarno pomagati, ne pa samo obljubljati. Dejstvo je namreč, da smo beneški Slovenci v tistih časih imeli celo svoje zadružn-e ali narodne oanke v S°ntpetru Slovenov, v Mersi in Mrsinju. kj so bile v cogesto pomoč revnim, kmetom. Druga važna razlika je v tem, dia so si takratnj predstavniki ukazovali sami. oziroma, da so poslušal; glas ljudstva, medtem ko so današnji razni polkovniki in advokati le orodje skupin, ki hočejo našemu ljudstvu šemo ukazovati. In tretja važna razlika je v tem, da se predstavni ki beneških Slovencev, ki so se zbirali v Sentpetru Slovenov niso bali protestirati, kadar so se ne Šim ljudem dogajale krivice in dia se tudi niso prodajali ne v političnem ne v narod, nostnem smislu.
Zadnjemu sestanku županov v Čedadu so prisostvovale, kot se reče, «visoke osebnosti« z u-pravnim predsedn ikem videmske pokrajine na čelu. Prav zaradi tega se je verjetno «11 Mes-saggero« tako razpisal. Toda nrav zaradi tega naši ljudje temu sestanku ne pripisujejo no. benega pomena, saj se zavedajo, da se n® takih sestankih o-bičajno ne govori o stvarnih potrebah ljudstva, pač pa se le poje slavg namišljeno opravljenemu delu, ki naj bi ga vlada storila od zadnjie vojne sem. Prav gotovo so se gospodje trkali po prsih kako sc, recimo, napeljali elektriko ali vodovod, ceste, šole itd. Ce bi »predstavniki« beneških občin bili res oravi predstavniki ljudstva s trohico poguma, bi morali go-spodem, ki so govorili o teh «velikih» delih, povedati v o-braz, da je vse njihovo hvalisa, nje nesramna laž in da niso naši ljudi« od vsega tega dobili ničesar ali skorai ničesar, kar pa so dobili, je take vrednost;, da se bog usmili. Toda «,predstavniki«. si ne upajo odgovarjati na hvalisanja gospode o do brotnosti vladi? do beneških Slovencev bodisi iz oportuni-zm,a bodisi iz klečeplazenja, bodisi celo iz sramu, ker ne
znajo tako — lepo po italijansko govoriti....
Naj bo že tako ali tako, resnica je prav nasprotna, kakor so jo na omenjenem sestanku hotele prikazati »visoke osebnosti«. Dejstvo je, da je zasvetila luč v Beneškj Sloveniji samo v enih hišah, ki same premorejo toliko finančnih sredstev in toliko delovne sile, dia so si jo lahko same napeljale. In ker
Zaradi nečednih dejanj
obso.en mladoletnik
GORlCA, 22. — Izvidnica a rožnikov v Tržiču, ki je pregledovala polja v tržiškj okolici, je zaradj šumenja. ki je prihajalo z nekega koruznega polja, misleč, da gre za tatove koruza, postala pozorna. Ker se tatovi le niso hoteli prikazati, so orožniki planili med koruzo jn v njej zasačili dva mladoletnika, in sicer 22-letnega Bruna Marcona in 18-letnega Saibauda Bcnata, oba dima iz Tržiča. Oba so orožniki aretirali in ju prijavili sedmim; oblastem zaradi nečednih dejanj. Včeraj -so-na sodišču Marcona spoznali za krivega in ga obsodili na 9 mesecev zapora pogojno in odre. dili. naj se mu kazen ne vpiše v kazenski list. Bcnata pa so oprostili zaradi mlsdcletnasti. Mladeniča sta dejanja zakrivila aprile, leta 1949. ko sta bila oba mladoletna.
Prijavili so ga sodišču
čeprav ni zakrivil nesreče
GORICA. 22. — Dne 10. oktr-bra 1950 je 39-ktoj delavec Hermeni'gild Bertcgna iz Sv. Ivana pri Tržiču kot cbičajnc šei ob 7. uri zjutraj na delo v ladjedelnico. Peljal sg te z mo. tornim kolesom in, na ovinku med Ul. S. Marco in Ul. Rcssel-ij srečal 61-letnega delavca Davida Zanolilo, ki je prihajal s kolesom iz Ul. Rosselli. Berto-gna je šel kar mimo Zarinile, k: se na vogalu ni ustavil in počakal. da bi mu Berfogna dal prosto pot in trčil v zadnje Ječ. io Bertognevega vozila. Pri trčenju je Zanolla nadel na tla, medtem ko je Bertogna, ki se mu je mudilo na delo. kar nadaljeval svojo pot. Zanolla si je pri padcu zlomil vrat in nogo. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer b; »e moral zdraviti osemdeset dni. Toda 4. decembra je podlegel hudim poškodbam zaradi nastale notranje krvavitve.
Ze takoj po nesreči jte policija zaslišala Bertcgno in števil, ne priče, ki so vse znale povedati. da je Zanolla sem zakrivil nesrečo. Kljiub temu pa so Bertogno prijavili sodnim oblastem im ga obdolžili nenamera-vanega umora Zanolle. Včeraj so sodlniki na kazenskem sodišču proučrlj obtožnico in pri zasliševanju prič ugotovili, da ni Bertcgna zakrivil nesreče in so ga zato oprostili.
vemo, koliko naših domov premere taka finančna sredstva in toliko delovne sile (posebno kjer so možje v tujini za kruhom), si lahko tudi mislimo, koliko hiš je elektriko v resnici dobilo. Z vodovodi je nekaj podobnega. V 1, 195o in 1951 so v nekatere gorske vasi res napeljali vodovode, toda takšne, da če 14 dfni ne dežuje, fudi vode nimajo. O cestah pa raje sploh ne govorimo, sai je skorajda nobena vas nima. čeprav je ««11 nuovc Friuli« pisal, da je vlada nakazala zanje že lani 192 milijonov.
GlefJe šolskih poslopij pa to; V kolikor so jih zgradili sp ta. ka. da se staršj boje pošiljati vanje svoje otroke ker sp mečno oddaljena od vasi jn v slabem vremenu skoraj nedostopna. Najbolj etntgna pa je v tej zvezi trditev «Messaggera», da nam. je vlada poskrbela možnost pouka v materinskem jeziku, ko vendar vse naše ijud-stvo in prav tako (udi- «Mes-saggero« ve. da meramo pošiljati svoje otroke v Gorico v slovensk; dijaški dom če hočemo. da so d-eležni vzgoje v materinskem- jeziku. Toda komu je to mogoče v naših težkih gmo-tnih razmerah"
Toliko, b tem sestanku v Čedadu, da ne bodo »visoke oseb. nosti« res mislile, da mirno požiramo vse, s čimer rias hočejo krmiti. Demokristjanska gospoda naj sie zaveda, da se na njihovo kristianstvo naši ljudje že davno več ne zanesejo, kajti preprosto ljudstvo ceni dejanja ;ri ne besede.
IZIDOR PREDAN
PREDAVANJE V LJUDSKI ČITALNICI
GORICA, 22. — Jutri bo v prostorih Ljudske čitalnice in knjižnice prof. glasbe Sever v,.- t - imel zanimivo predavanje o iz-ke tnrh it« ^ j . ^	voru in vsebini glasbe. Preda-
l -Se v rhovcc-. vanje bo ob 20. uri. Udeležen-
ostaiim svetom.^g tegf pf j Cem priporočamo tOČn**-so zahtevali tudi napeljavo
elektrike. Z izvolitvijo novega AVTOBUS ZA UDELEŽENCE občinskega sveta je vprašanje PREMIERE SNG »PESEM S takoj prišlo na dnevni red in	CESTE«
vsakdo se lahko spominja, ka-1 GORICA, 22. — Prosvetna ko so se občmski odborniki in zveza opozarja vse tiste, ki se svetovalci zavzemali za izbolj- nameravajo udeležiti premiere šanje prometnih zvez in reši- SNG »Pesem s ceste«, ki bo v tev drugih vprašanj ki tarejo soboto 26. t. m. ob 20. uri v Vrhovčane. Njihova prizadeva- dvorani Avditorija v Trstu, da
je še samo danes, v sredo 23. t. m. čas za prijavo. Prijave sprejemajo v Ljudski čitalnici V _U1. Ascolj 1, kjer bodo udeleženci prejeli tudi vsa potrebna pojasnila.
nja niso ostala brezuspešna. Pred duevi smo namreč izvedeli, da so oblasti spoznale, da so ceste res slabe in da jih je treba popraviti. Zato so odredile. da bodo popravile cesto, ki veže vas s Poljanami in s pokrajinsko doberdobsko cesto. Dela so poverili delovnemu cenitru za brezposelne. Nudili so mu tudi skoraj 3 milijone lir. Zdi se, da bodo s tem denarjem cesto temeljito popravili. Najboljše jamstvo za dober zaključek de« pa je skrb samih Vrhovcev, ki so se odločili. da bodo vsakega delomr-zneža odslovili, ker jih ne ma-
K I N O
VERDI. 16.30; «Lastnik parnika«, V. Chiari in D. Scala. VITTORIA. 17:	«Sinovi brez
imena«, A. Nazzari in Y.
Šanson.
CENTRALE. 17: «Mi ne utečeš«. E. Flynn.
MODERNO. 17: «Kaznjenci Sing-Singa«, T. Mitchel.
iz
2 in pol milijona
občinskega primanjkljaja
Občma je zaprosila rimsko vlado za kritje primanjkljaja
STEVERJAN. 22. — S te ver-1 občamK, je napravila
janska občina je. kakor obe o-stali slovenski občini na gori-škem. precej revna, ker jo v glavnem sestavljajo manj premožni kmetje in koloni, od katerih nj mogoče zahtevati kdo ve kako velikih davkov. Zato je naravno, da si občinska u-prava od takih občanov ne more veliko nadejati in da so zaradi tega njene blagajne slej kot prej zelo izčrpane. Se celo pa so izčrpane zato, ker mora občina precej denaria izdajati za vsakodnevne potrebe. Predvsem imamo pri tem v m-riih popravljanje cest. ki vsaj doslej še niso v nič boljšem stanju kot so bile pred odstavitvijo komisarja in izvolitvijo novega občinskega odbora. Računajo. da znaša letni občnski primanjkljaj okoli 2 in pol milijona lir. Ker. kot rečeno, občinska uprava tega denarja ne I bo mogla nabrati pri lastn/ih
prošnjo
na rimsko vlado, naj ji z denarnimi sredstvi priskoči na pomoč in zamaši vrzel, ki je nastala v občinskem primanjkljaju.
t20. t. m. je umrla v Podbrdu v Beneški Sloveniji 86-letna gospa
Lendaro Angela vd. Molaro
Fograb je bil 21. jan. v domačem kraju.
Pokojnica je bila stara mati slovenskega kandidata na zadnjih pokrajinskih volitvah in so-trudnika našega lista tov. prof. Molara.
* -
Ob težki izgubi, ki ga je zadela izreka uredniški kolektiv Primorskega dnevnika tov. prof. Molaru in ostalim svojcem po-kointee iskreno sožalje.
Popolnoma naravna je zahteva potrošnikov, ki si zaželijo od časa do časa na krožniku malo okusnega in mehkega ribjega mesa, da nabavijo pol do enega kilograma rib po zmerni ceni. Popolnoma naravno pa je na drugi strani, da bo delavec ali nameščenec namršil obrvi in odšel iz ribarnice — brez rib. če mu bo prodajalec povedal ceno, ki za večkrat presega ceno govejega mesa. To se dogaja v Kopru, še bolj pa v Piranu.
Ob tem nastaja vprašanje: zakaj pa v Novem gradu lahko nudijo člani tamkajšnje ribiške zadruge ribe po cenah, ki so vsem dosegljive?! Znano je. da je tam vedno na razpolago osla vsta rib po cenah, ki skoro presenečajo. Tako se dobijo špari (spari) po 60 din kg, bukve (bobi) po 140 din kg, morski listi (sogliole) po 280 din kg, druge vrste rib pa po 45 din, 90 din, 145 din kg itd.
Leta 1933 je bila ustanovljena ribiška zadruga z namenom, da bo vplivala na izkoriščanje raznih Varinov, Naccarijev in drugih trgovcev rib na debelo. Ti so od posameznih ribičev kupovali ribe po takih cenah, kot se jim je zljubilo in so potem pri njih zaslužili velike vsote. Ribiči in potrošniki so jim tako polnili mošnje in skrbeli za njihovo življenje.
Ze od vsega začetka je ribiška zadruga pokazala svoje socialne težnje skrbeti, da bo na trgu vedno dovolj rib po zmernih cenah in istočasno dvigati življenjsko stanje članov zadruge. V vseh osemnajstih letih obstoja se v zadrugi niso nikoli pojavile kapitalistične težnje. Njeno socialno udejstvovanje je bilo vedno' močna utež na tehtnici cen.
Se bolj pa prihaja to do izraza danes, ko se je trgovina sprostila in se pri nekaterih posameznikih pojavljajo težnje višanja cen. Člani te ribiške zadruge pravijo:	Uloviti čimveč
rib in jih dati na razpolago potrošnikom po zmernih cenah.
Prav nasprotno mnenje pa prevladuje pri nekaterih piranskih ribičih, ki pravijo: Ce ulovimo 100 kg rib in jih prodamo po 200 din kg. je isto, kot če jih nalovimo 200 kg in prodamo po 100 din kg. Zaslužek je res enak, toda v prvem slučaju je dela polovica manj.
Po našem razumevanju ni socialno in ne človeško tako razumevanje do potreb skupnosti. Kaj bi rekli taki ribiči, če bi kmetje in zadružniki, ki pridelujejo pšenico in zelenjavo zavzeli prav tako stališče?! In še naprej, če bi še delavci po tovarnah napravili isto?! Eden za drugega delajo in eden za drugega skrbijo. Prav gotovo pa je, da se od takih ribičev ne bodo pustili odirati.
V tem naj jim bodo za vzgled
člani prej omenjene zadruge ? Novem gradu, ki dnevno nato" vijo nad šest stotov rib. Od ten porabijo od 80 do 90 kg na trgu v mestu, ostalih pet stotov Pa gre za potrebe notranjega trga na Bujskem in Koprskem. v zadnjih treh mesecih lanske®3 leta so poleg tega izvozili v Trst 75 stotov boljše vrste Tako bo ta zadruga z realizira" nimi devizami lahko pripravila vse potrebno za prihodnji W na visokem morju, ki ji bo zne va prinesel potrebnega zasluži*
Ob takem zgledu naj se učil privatni ribiči in ostale ribiš!® zadruge v okrožju.
Opuščene soline
bodo kma.u rodovitna poljfl
KOrER. 18. — Na iniciativ0 Društva ekonomistov, -je strt kovnjak Zavoda za pespešev?: nje gospodarstva dr- Kovač« v svojem predavanju «0 ort biemutik, bonifike in mfliora" cije v okolici Kopra jn v A®" karanu« navajal zanimive i8 poučne podatke.
Skupna površina nekdanj® solin v okolici Kopra in v A® karanu je merila 380 ha. Ko * bile te soline opuščene, se 7 površina ravnine zvečala jj1 730 ha. Od te površine je bi*° 4Q0 ha neobdelane zemlje, 1“. ha pašnikov, nekaj ha sclip>s 180 ha pa je bilo že obdelan"1 Del te ravnine je zalivalo mof" je. Pobudo za bonificiranje £ ga ozemlja so sprožile slafl zdravstvene razmere v okojjd Kopra jn pa redno popavll8" nje tega področja po voda® Rižane in Komallunge. Vsa ’8 površ-na ima za pridelavo 9? ljedelskih kultur odlične Pn goje. Dobro je zavarovana PrC° * mrzlimi vetrovi, odprta Pa jf . vsem toplim morskim tokove®* Tudi padavin je dovolj, saj P*| de letno okrog 1000 mm dežJ8, V kolikor ne pada v en3*0-mernih letnih razdobjih. t° ^ nevšečnost odstranjena z tirt" ditvijo namakalnih naprav 1 izkoriščanjem Rižane.
Seveda bo treba zemljo poljedelske kulture šele t>rt* praviti, ker niena dosedanja sestava rti primerna, predvsert zaradi peščenostj in pa zar301 obilice škodljivih soli.
Nad 1 milijon ton
pomorskega prometa 1.
Preteklo leto je bil pf'morij* proroat v Istrskem, okrožju zeL velik. Priplulo in odplulo J 19.711 parnikov in motornih K drnic v skupnj tonaži l,168-»°‘ ton.	.u
Tovorni premet te zn 138.519 trn raznega bla-ga.	I
niškj pre-mev na ie dosegel	j
vilo 922.315 potnikov.
Vprašanje odpuslov v CRDA
ŠE V ZVEZI Z ZASTRUPITVAMI V TOBAČNI TOVARN!
zašlo na kompromisno pot Kaj bo dognala druga komisi jat
Danes se bodo nadaljevala pogajamo na uradu za delo
Vprašanje odpustov delavcev v ladjedelnici Sv. Marka še vedno čaka rešitve. Včeraj so se zopet sestali na uradu za delo predstavniki CRDA ter Delavske zbornice in Enotnih sindikatov, nato pa so prenesli pogajanja na danes ob 11. uri. Vse kaže, da bodo tudi za to vprašanje sindikati sprejeli kompromisno rešitev, ki bo v glavnem le v škodo delavcev, ker glavni cilj, to je vprašanje odpustov, bo za te delavce le neugodno rešeno.
Kakor smo že pisali, so sindikat; predlagali, nai bi odpuste začasno odiležili. medtem pa naj bi se delavci sami odpovedali delu. Kot odškodnino za to, naj bi prejeli odpravnino, ki jo določajo delovne pogod-
Delavkam nočejo izplačati dnevnic - Ali bo ZVU posredovala pri direkcilj
DRUGOD	IDILA	-	PRI	N
IZ ZAPADNE BENEČIJE. Vsakdo je upr vi en,da se žalosti ob tej beli odeji, ki ti o pogrinja vse stvari in jih izenačuje pod svojim pio.čem. Mnogi se zaradi te bele odeje jizijo, mnogim povzroča ško-do.	.
Pri nas ni kakor ponekcd na deželi ,n v mestih, kjer se otroci prešerno i.esele prvega snega ter se tfrmetivajo s kepami, medtem ko starci s pipo v ustih in z bokalom vun nad ognjiščem smeje igtedu-jejo novi sneg.kiraznanja bogat pr de'ek žita o pnhoi-njem juniju. Tu ni kakor v visokih go-skih dolinah, k Jer o nočeh, po'nih mesečine, risi iv je s tihih in : lokih jelk," v dolinah, kjer pcmenj sneg novo iiv'jenje Po onih dolinah prihajajo iz mesta Številni, smučarji s svojimi smvtčmi >n v lepih dresih, prihajajo vsako nedeljo, dokler deževje ne izliže zadnje plasti snega, in puš'ajn pri kmetih, po gosti'nah in hotel.h lepe denarce. Tod sneg ne pomeni zmanifanAa muke, kakor v hrib"4! fih rodročjih, kjer se nakopiči mnogo snega in kjer ni treba več hribovcem nositi drv in sena v
koših na ramah, ali pa jih vleči v vozičku, marveč prevažajo vse to Z lagodnimi sankami.
Tod je sneg samo nadloga, ki povzroča zaskrbljenost, Iz gozda je treba spraviti les, da si starček ogreje otrp e
ude; in hoditi je treba po tem mokrem snegu. Drvar mora v gozd in mora podirati drevesa z nogami v s'~egu. Se slabše pa je, ko pride sneg nenadoma in nepričakovano že v jeseni. Takrat so krave še po planinah in jedo seno, sp av-
Planinske staje v japadni Benečiji je zakril snei.
Ijeno v senikih za zimo, in prav na hitro jih je treba prignati v dolino, da ne zamete sneg steza in da v dolini lahko še mulijo nekaj suhe trave, ki jo že ožgejo jesenski mrazovi.
Se bolj žalostni pa so možje, ki morajo zapustiti gozd in priti v reven dom, ker ne morejo več delati. Toda iz vseh oken sije nanje beda in žalostno sede ob ognj ščih in ne uživajo topline doma in ne občutijo veselja vrnitve med družino. Zamišljeni gledajo skozi mala okna in motrijo nebo, oblake in vreme. Jn pr&v od vremena je odvisno vse
Ce pokuka sonce, če se zopet vrnejo sinjine jih zopet premaga upanje, da bo sreg skopnel km^lu, saj je zemUa še topla in se bndo zcPet vrnili k delu. ki pomeni zanje življenje. Debla že leže podrta in oklrš’eva ni go'dnem mahu, treba jih je samo spraviti na re to, j 'h nal'ž ti na tovornike, ki fih ndpelje;o v mesto. To p-mreni rov d<~n"r, to pomeri izreko koruzne moke. to oomeni rrlj tno dišečo in kadečo se polento Tn pomeni, da lahko pojde mož zo-
pet okrepljen na gozdna in kmečko delo. To pomeni nove cokle za sina in novo krilo za ženo, saj je noš človek skromen in več ne zahteva.
To delo bi morali op. aviti že poleti, toda takrat noče nihče kupiti drv, vsi čakajo jeseni. Pa tudi žičnice ne morejo takrat napel ati, saj jo vzamejo na posodo in čakajo do tedaj, dokler se ne začne sečnja.
Delo gre Z" to h kraju in če sneg pade prezgodaj, pokvari vse. Ce drva zamete sneg, ostanejo pod njim do pomladi, Takrat pa so mnogo manj vredna in ljudje rabijo denar najbolj prav sedaj.
Te žalostne mis’ j se rode v možganih in dušah beneških ljudi, ko gledajo naletavanje prvih kosmičev : n-ga in pravijo: «Pa bi vendarle še lahko malce počakal!».
Samo oni. ki >o že spravili drva, so zadovoljni; drugi pa se sprašujejo, ali bo mnogo snega in ali se bo km-lu zopet vreme ziasnilo Toda nebo je svinčeno in iv>. sneg pada pox-s<, mAa m se prav nič "e zmeni za človeške skrbi.
A. J.
be. poleg te pa naj bi jim izplačali še nekaj izredne odpravnine. praktično pomeni to. da ne pojdejo delavci na cesto popolnoma praznih žepov, na cesto pojdejo pa vendarle, To pa je bil končno c-lj delodajalcev. ki se hočejo teh delavcev otresti.
Žalostno, ampak resnično je. da ni med stalnimi delavci pravega navdušenja za stavko, ker ni one solidarnosti, ki je vedtno bila najbolj učinkov-to o-rožje delavcev v borbi proti kapitalistom. In ni fraza, če trdimo, da je vse te pasivnosti kri. va ravno oportunistična politika obeh sindikatov. Delavci pravijo: «Cemu bi se borili za interese drugih, saj eni sindikati dobiva jo. ukaze iz Moskve, drugi od cerkvenih krogov, naš interes pa jim je deveta briga«.
Delavci se v tem ne motijo. Pred dnevi je glasdo demokristjanov «Prora» predlagalo prav odložitev odpustov in izplačilo Izredne odpravnine onim delavcem. ki sc prostovoljno odpovedo zaposlitvi. Isti predlog st& usvojili Delavska zbornica in Enotni sindikati. Torej je vmes cerkvena hierarhija, saj so demokirščani in njihovi duševni pastirji tesno povezani med seboj. Ce pomislimo, da tudi kapitalisti rriso skregani z omenjenimi krogi, tedaj sklepamo Iz tega lahko marsikaj poučnega, kar bi moralo strezniti vse delavce.
Z motorja pod avto
Tridesetletni ribič Salvature Cozrzslll iz Mirairarskega drevoreda št. 181 je pravkar stopil z motorja, laist svojega prijafe-'ja, in hotel steči čez cesto, ko je po drevoredu zavozil avto znamke «Fiat», katerega fe yo. ziJ 50-letnl Bruno Pasinj iz Ul. Sinico 42 in ga oplazil ter podrl na tla. Ker se Cozzelli ni mogel premikati, so prisotni poklica,],j rešilni avto, ki je ponesrečenca odpeljali v bolnišnico. Tu so ga zdravniki pc nrvem pregledu, med katerim so mu ugotovili zlom piščali lesne noge, odposlali na orto. edski oddklek k'er so ga pri držali s prognozo 2 gli 3 mesečevi
Naprave bi morale izsesavati iz lokala pokvarjen zrak *n zalagati notranjost s svežim. Te naprave pa niso brezhibno delovale in ker so se delavke pritoževale zaradi mr' za. je uprava ukazala, naj se dehvnice ogrevajo. Toda ljudje, ki so odgovorni za podjetje, bj morali prej preizkusiti naprave in se prepričati, da kljub zakurjenim prostorom pravilno delujejo. Toda tega niso storili. Zakaj? Morda iz malomarnosti, nev-d-nostj ali neoozn nja razmer.
Drugo, izredno važno vpraš°-nje. je plačevanje delavk. Di-
Fonovna množična zastrupi-1 naj vodstvo preskrbi posebne tev. čeprav lažjega značaja, je prezračevalne naprave. Vse to začela vse bolj razburjati de- je vodstvo sicer napravilo, ve.,-lavke same in prebivalstvo. Po dar so bile prezračevalne na-poročilu komisije, ki je bilo su- prave skrajno nepopolne. M=-hoparno in prav nič razločno ter mi niti ugotovilo osnovnih vzrokov nezgode, bi zadeva šla v pozabo in se o njej verjetno ne bi več govorilo, da se ni v ponedeljek stvar ponovila. S ponovnim drvenjem rešilnih avtov z zastrupljenkcmi po mestnih ulicah se je ta rana ponovno odprla. Vsi se sprašujejo, kje so vzr-oki; vendar ne more nihče datj točnega odgovora.
ZVU je seveda ob novici ponovne zastrupitve takoj izdala nalog, da tovarno zaprejo. Takoj zatem je bila sestavljena posebna komisija, ki je uvedla preiskavo, in upamo, da bo končno odkrila kaj novega. Poročilo pčve komis!je ni povedalo ničesar. Sklicevalo se je na tobak, češ da je močnejši in na šibkejše ženske, ki so nagnjene k omedlevici. Toda to*ni vse.
Zdravniki so namreč ugotovili znake zastrupitve, kajti delavke niso samo omedlele, temveč' so bile podvržene hudemu glavobolu in silovitemu bljuvanju.
So to ali niso znaki zasitrupit-ve? Ce so, kakšen je strup ali plin, ki je škodoval delavkam?
Kako je mogoče, da se ie plin razvil? Čigava je krivda? Kako bi nadaljnja zastrupljevanja preprečili? To so vprašanja, ki jih mora nova zdravniška komisija rešiti.
Toda poglejmo kakšni so delovni pogoji in kakšni so prostori te tobačne tovarne.
Približno 600 delavk je zaposlenih v velikih delavnicah skladišča št. 70 v novem delu pristanišča. Cim pride nova pošiljka toto-ka, jo takoj odpošljejo v posebno skladišče, od tu oa v razne delavnice, kjer delavke najprej razdirajo zavoje, pregledujejo Hat za listom in ga pošiljajo dalje. Med delom, posebno v oddelku za rezanje, se dvigne v zrak precejjen prah, ki nikakor ne more koristiti delavkam. Ta prah, pomešan z močnim duhom tobaka, je verjetno kriv incidenta. Znano je, d® so se delavke večkrat pritožile na upravi in zahtevale, naj v prostorih zakurijo in
Oklopni avlo
sta hotela razdreti
Revišvina pirip-lje marsikoga na slabo pot. Dela ni nikjer in jesti je všečne treba. Toda kje najti dčmar? Nič lažjega za 19-1 ctnega Bruna Pcropata in 25-letnega Giovannija Donata, oba stanujoča v Ul. Pondares 5. Vzela sta s seboj neka) me» haničnega orodja, v glavnem klešč® in kladivo in se odpra vila po mestu ter se^ ustavila šele v notrajnsti vojaške cone v UL MaTChesetti 2. Kljub temu, da je na majhnih klinih postavljena tabla z napisom »Vojaška cona«, sta Foropat in Donato šla dalje po svuji začrtani poiti. Ustavila sta s® šele v neposredni bližini zapuščenega vojaškega oklepnega avtomobila in ga začela razdirati. V kratkem času sta si podjetna fanta napolnila vrečo z več al; manj velikimi železnimi deli avtomobila.
Vse bj se za njiju srečno končalo, da ni takrat prišel mimo neki policijski podčastnik ki ie stopil bliže, ju aretiral ter ju odvedel na policijsko %traž. nioo. Tu sta fanta priznala, da rta hotela železne dele zapuščenega oklepnega avtomobila pro-dlati, da bi si tako priskrbela nekaj liric, Tg njun izgovor pa za policijo ne drži, kajti oba je takoj zaprla in ju prijavila zavezniškemu sodišču.
rektor podjetja je odločno J javil, da ne bo plačal niti pciiedeljek, to je, ko se je d'
’ič pripetilo množično zastr^r Ijenje, kljub temu da so 0 ' lavke, čeprav niso delale, os*fe le ves dan v tovarni Zadeva * prešla že na sindikalno vendar je gotovo, da pod;3 ne bo izplačalo dnevnic. je, da ZVU posreduje in P,‘ sili direktorja, da izplača rS' lavkam ter obenem postavi misijo, ki naj do dna Pr®**SS vzroke zastrupitve. Prebi^v stvo mora biti obreščeno o ložaju v tovarni jn žel', da P|a, iskava popolnoma razčisti p°* iaj. Skrajni čas je, da se fv pravi, kar je slabega in se di vse potrebno, d3 ne bodo »J lavke nikoli več izpostavljaj zastrupljenju. Ce se gospe ne zaveda svoje ddž*osti, moTa oblast prisilit', da bo sl štnvai vsaj najosnovnejša čela.
d a *
Tobačne delavke so se v®1 raj sestale na skupščini in ločno zahtevale, da jim
jetje plača mezdo tudi za
od"
tembolj, ker ni od delavk ,-i visno, da je tovarna zaP^Jp marveč bd podjetja, saj ne **\ za nekrko usodnost, ampak " posledice pomanjkanja hižj^i skih varnostnih ukrepov, ki on mogoč.li trke pojave. j Sridlkati podpirajo to za^jjj vo delavk in so se zato °br,,so na un,d za delo. Drhvke P® »j šle včeraj tudi protestirat P* . palačo conskega predsed®^ in nato so na conskem prc«*8, i stvu tudi sprejeli njihovo J legacijo.
Uradne objave
TUDI ZA OROŽJE ,
S STISNJENIM ZRAKOM POTREBNO DOVOLJEN-!®
Glavni stan kriminalne P'Li is k ovalne policije obvešča ni one prebivalce cone A ST'°',j£ posedujejo kako strelno °r p na stisnjeni zrak ali podobn®« jt bodo morah odslej
zaprosi** v(-
orožno dovoljenje kakor Pr<čjr deva člen 42 zakona o javili nosti.
LENINOVA DEFINICIJA RAZREDOV UPORABNA ZA VLADAJOČO KASTO V ZSSR
Vsa oblast voditeljem - njim tudi vsi privilegiji
V svojem članku »Velika preobrazba)) je 1919 leta pisal »Razredi so taka skupnost ljudi, v kateri en del, za-aijiijoč se različnemu položaju, ki ga zavzema v procesu LenZV° Robiva korist od dela druge skupine*. Ko je j to Pisal* ni mogel misliti, da se bo ta njegova definicija .J10 “Porabljala za položaj v deželi, v kateri je bila pod nje* m v°Rstvom uspešno dovršena proletarska revolucija.
Sovjetsko državo vodi poseb-*a organizirana birokratska nii? k' *ma svoje predstavni,,® Povsod, v vseh organih Dovwf kulture* gospodarstva, lior.) .na vseb področjih živima 18 de'a- Ge*o posebno sv. »*naSli za tu fcii-okrat-va inf5] ' nazvaH so jo: «no-
toda st^ ‘ Ime ie leF°’ vo ,arno sestavljajo to noski. 5 ? senco vodeči partij-darsk;na-Vni' Policijski, gospo-Skiivi- *.n vojaški voditelji. dosmTi^ se za nekaterimi m-i ,, 1 oiarks'zma-leninizma
zunanlr^ na kasta dirigira vso
dežele m n°tran)° politiko
Vs '
remo tega prvega revolucionarnega obdobja ostro, kot z nožem, ločiti od druge dobe, katere najvažnejša značilnost je: utrditev države. Dogajanja se preplet'jo in zaradi raz-
ličnih notranjih trenj in sporov, zaradi številnih čistk, likvidacij in reorganizacij ne dajejo jasne podobe. Posebno, ker je ostalo znano samo to, kar je sedanji birokratski kasti pogodu.
Vendar lahko' rečemo, da se je zgodil odločilni prelom 1930 leta, ko se je utrdila oblast direktorjev s posebnim zakonom.
Začelo se je z utrjevanjem Stalinove diktature. V tovarnah niso imeli sindikati no-
Zgodovinski razvoj od “aparaliča" do "nove inteligence“ je privedel do tridesetkratnih razlik v plačah, do tega, da poje birokracija večino narodnega dohodka. Ona skrbi za ohranitev svoje vrste
t«o»° revolucijsko dva del d' abko razdelili v stavlia L_?rv° obdobje pred-
liw,l;l ,DOrbO
lucjje	Za razvoj revo-
ženih'J;,rb? z ostanki pora-š« soe?^ .	' borbo za bolj-
del j. ,a!l.s*ične odnose. Prvi
LeniBov^i1 Je "ekai časa P° 1 smrti. Seveda ne mo.
bene besede več, pa tudi izvoljeni predstavniki sq postali le slamnate osebe, pajaci, ki naj bi na zunaj prikazovali zaupanje ljudstva.
Vse te spremembe so se vršile počasi, neopazno je postalo upravljanje države, posel posebnega aparata. Iz njega pa se je začel izločevati ozek sloj, maloštevilna kasta ljudi s posebnim; predpravicami.
S predpravicami pa se je porajala neenakost, ki je vedno bolj postajal splošen pojav. Kasneje pa je biia uzakonjena z raznimi predpis; o plačah in posebnih dodatkih.
Ta sloj ljudi so sprva precej zaničljivo nazvali «aparatič», pozneje pa, ko je že postal vpliven, si je poiskal nov bolj časten naslov «nova inteligenca*.
OGROMNE RAZLIKE V PLAČAH Osnovna neenakost ljudi je prišla do izraza v plačah, pa
Najslavnejši ameriški arhitekt: richard joseph neutra
Hiša n lora biti prostorna in enotna
tor naj izraža svojo funkcijo na zunaj
Balkoni z sko sliko
soriških 1h3° S° Vsaj P°lovico
dici,- - hli udelali
okni, obokani hodniki in urejena dvorišča se skladajo s pokrajin-Fosebno pažnjo posveča arhitekt notranjosti stanovanjskih poslopij
tra-
4«lo i«ltn:’način; to je omogo'
onalen
Ijali ‘ObStnik0m- da so uveljav-Zgraditvl n!SlVan'iu Problema
*a svojo a » ^ hiše 2356 m zamisli o ,ružino svoje lastne
-ms» :	"
skuša
2lastl kar 2adev
—u 0Uw	Po	zmernih	ce-
arhitekt; S ai"b?ne proizvodnje; stanovanje U^° prilagoditi Zlastt-kar ?a,Sodobnemu času.
Vsfen. eva opremo. Kdor niegovemu , hiso. ki ustreza
®edan
'Janu
lastnemu okusu in prav, aima seveda V !ei!ida hišo «Po meri*. opazJniorUženih državah najbolj arijJteJtt,, n°Ve smeri ameriške Nedvohinre VJuzni Kaliforniji.
tpea .	0	vsa}	deloma	zaradi
5«, ker	a.___
Sdfcn ZIV1 *n deluje tam
k« živi.....................
tej. °R najboljših in najslovi-
c^Slh ameriških arhitektov: Ri-
i,aard J°seph Neutra. Prostra-
jih Cerkvena pročelja hiš, ki so
28radjlj Neutra in njegovi
SoruCi Gregory Ain, Raphael
gj no, Harwell Harris in dru-
ik»SL.Vrstii° vzdolž vse pacifi-*e obale.
frsfohfč “Porablja pri vseh Pri avoje izvirne zamisli, hij, gartldekturi stanovanjskih cilja- J.6 Pr,s^avil dva temeljna in enot'Ša mora biti prostorna ,fuhkeii!? nai izraža svojo oka; * na z“naj. Balkoni z
iena’dvn-kJni hodniki in ure-kraiinit, ca Se skladaio s po-^hanir,? sliko- tako da se zdi nic« in L? del hiše- Sprejem-obširr, , UnlCa sta združeni v Vi, ki *L n Prijetno dnevno so-vzidaM^,°Premljena z udobnim ih DrFO,li5tvom' Obseg kle-ie
^ihteiŠ°
mero:
znižan
,.„,e j	kphinje	so
t? *il»bon PreradUnane t; ko, da *he J znižan stavbene stro-izdatke za kurjavo in
delo gospodinje. Z drugimi besedami, Neutrove hiše niso zgrajene za to, da napravijo vtis na sprehajalca, ampak zato da jih uživa m izrablja tisti, ki v njej stanuje. Njihova lepota in udobnost ne prikriva, ampak poudarja namen in sredstva stavbe. Z enim pogledom se lahko ugotovi, s kako tehniko in s kakšnim materialom je zgrajena.
Čeprav v Ameriki mogoče ni niti dveh arhitektov, ki bi soglašala glede načma izražanja, so sprejel; obe Neutrovi načeli vs; sodobni arhitekti. Po prvi svetovni vojni so vpeljal; Mies van der Robe. in Gropius . v Nemčiji in Le Courbusier v Franciji/ tako jmenovani «med-narcdni* slog, značilen po enostavnosti prostorov in uporabi jekla, stekla, cementa, ter po čim večjem osvetljenju stavb. V istem času je Louis Sullivan, graditelj nebotičnikov, skupaj s svojim slovitim učencem Frankom L!oydom Wrightom, ustvaril v Ameriki bolj nevezan arhitektonski slog. Čeprav razlike med obema zamislima niso točno opredeljene, se lahko reče, da Wrightu in njegovim pristašem ni ugajala veristična smer ((mednarodnega sloga*. Proti evropskim stavbam, para. lelcpipedom iz jekla, cementa in stekla z zunanjim; stopnišči in ravnimi terasami postavlja Wright arhitektoniko, pri kateri uporablja vsakovrsten krajevni uporabljivi material; zato se njegove stavbe nekako stapljajo z okoljem.
Tudi Richard Neutra je s pomočjo izkustev evropske arhitekture dospel do Wrightove šole. Neutra se je rodil pred 59 leti v Evropj in se je leta 1923
^ koncerta Glasbene Matice v Avditoriju.
PEVKI
CEN nnOVOletn° jelk«
tfej^oo Mm^A: Baša -j™-
jAiMl?kuž Marija 100, ž> 50, ga*. , 100. VVutte Josi-
tVik ha nekem k° !°0, skuPina Valerij^ —-8-nku 1 50°’
2-000, Kastelič
fe^ha^^T^ 200> Saj‘
Sk Pr"1'1*0
’*V' *ldaJV oso v/e4ic bonbo-ou- Rogatec Ana
Meri
1.000,
vi4 100, tif; 150. Vatovec Ma-ifi L00- Ivan n 50' Tence Pa 20o’ ^lonori F ij00' Svab D-Mirk 01°nelio R inn Sedmuk P
rko 1-000 k?'400' dr. Šlibar • Karo Franc 1.000,
Pirjevec Slavko 200. N.N. 1.000, Tomažič Franc 1.000, Sevarin Edi 100.
BARKOVLJE: Cunja Rihard 300, Martelanc Vida 300, Skrl Alojz 100, Ukmar F. 100, Ukmar F. 200, Kralj Anton 1.000, Kralj A. 500, Žagar Zofija 200, Bembič K. 500, Godina Anica 150, Oskar 200, Vladimir M. 100, Lapajne 1. 1.000, Pavletič H. 500 N.N. 100, Buglian 1.000, dr Martelanc 400. Grlanc 300, Zaifer S. 500, Starec Tatjana 500, Uršič Vladimir 200, Repinc Ivanka 100 Cirardi Zora 100, Starec Valerija 100, Bordon Dragotin 200, Stepančič Vojka 200, Starec Marija 100, Pertot Elvira 100, Pei~ tot Franc 150, predstava pionir jev v Barkovljah 8.000.
GRETA: Bucik D. 1.000.
Ameriški arhitekt: Richard Jo6eph Neutra
preselij v Združene države. Na pogrebu znanega avstrijskega arhitekta Sullivana se je predstavil slovitemu VVrightu, ki ga je sprejel za pomočnika, za dobo treh mesecev. V Kaliforniji, kamor je odšel, je hitro opazil arhitektonsko uporabljivost nekaterih ^delkov modeme industrije, tako zlasti raznih kobin-skih izdelkov, in napravi] načrt Zi eno od prvih hiš z jeklenim ogrodjem v Združenih državah. Nato je Neutra — kot drugi modem; ameriški arhitekti — vedno bolj sledil Wrightovemu zgledu v uporabi lesa, toplih barv, opeke in neoblikovanega kamna, zamenjal je dalje na-vpičnost in vodoravnost evropskega načina zidanja s črtami poševnih strešnih žlebov s terasami, ki jih je oblikoval v skla-du z okolico in z iskanjem mehkih kontrastov svetlobe in sence.
Med načrti, ki so jih konec leta 1949 izdelovali v študiju Neutre, je bil najvažnejši osnutek univerzitetnega sanatorija, ki ga bo zgradila italijanska vlada v Alpah. Načrt obsega zdravilišče za tri sto študentov, gledališče, knjižnico, dvorano za razvedrilo stanovanjske hiše za nameščence, tržnico, dva mala hotela in cerkev: med ostalimi načrti si našel najrazličnejše stvari, od skromnih prenovitvenih del do razkošnih bivališč ali do ureditve stanovanjske četrti v Los Angelesu.
Znana so vsa natančna pripravljalna dela, ki jih Neutra izvrši preden se loti načrta za novo hišo samega: od vseh članov rodbine naročnika zahteva podroben pismen pregled o njihovem delu v teku vsega tedna. Iz tega dnevnika in iz sledečih razgovorov spozna okus in način življenja naročnikov, kar vse upošteva pri napravljanju načrta Tako vidimo, da se Neutra ne strinja z Le Courbusier-jem, ki pravi, da mora biti vsaka hiša «machine d’habiter»: Neutra nasprotno meni, da mora biti hiša podobna lončku, v katerem lahko vsaka stvar požene korenine in iz katerega lahko vzcvete življenje rodbine. Ne gre torej za to, da se Ion ček okrasi, temveč mora biti lonček tak, da bo lepo in zdra Vo tisto, kar bo v njem raslo. Navidezna preprostost stavbe mora biti sad točne izvršitve: za Richarda Neutro mora vsaka hiša bitj stopnica proti bodočnosti.
Stanovanjska hiša, ki 3° le zgladil nedavno Neutra pri Sveti Barbari v Kalifornij' za rodbino srednjega sloja, ustvarja Neutrovo teorijo o arhitekturi.
Hiša stoji na hribovitem pobočju, kateremu je prilagojena kot kaka trdnjava. Zgrajena je iz kalifornijske smreke in zidne oPeke s sivorožastim ometom z velikimi steklenimi okni. Na
eni strani hiše je vogalna terasa s kamnito ograjo. Druga terasa, večja in brez kamnite ograje, s senčn.co iz kalifornijske smreke, je pred hišnimi vrati. Dnevna soba je pravokotnik s stranicama od 5 in pol do 9.60 metrov, opremljena je s knjižnimi policami, v njej je vdolbina za jedilno m zo, obložena je z lesenim opažem iz breze in ima kamin iz kamnitih plošč. Eno stran zavzema skoraj v celoti okno s tekočimi zastori, nasprotna stran je P3 eno sam0 stekleno okno s pogledom na dvor šče in na vrt, ki se razprostira na treh terasah.
V nasprotju z obširno dnevno sobo se zdijo spalnice In kuhinja prav male, vendar pa jih napravlja oprema, ki je tudi za te prostore načrtovana skupaj s stavbo, zelo udobne. Obe kopalnici sta opremljeni s svetilkami in infrardečo lučjo, ki ogreva prostor, Stanovanjski prostor dopolnjujejo terase, notranje dvorišče in vrt.
Sodobni arhitekti in z njihovim delom zadovoljni naročniki so prepričani, da je nji hovo stališče najboljše, to pa še ne pomeni, da je o tem prepričana velika množica javnosti. Mnogo Američanov še vedno misli, da ne morejo drugače, kot da preoblegajo domačnost svojih tradicionalnih «living room*. Ce bo postalo nekega dne tradicionalno to, kar danes imenujejo moderno, to ne bo samo zasluga vedno večjega števila posameznikov, ki so se na. učili ceniti novost, ampak predvsem zasluga sodobnih arhitektov, ki so združili svobodo in prostranost načrta, preprostost arhitektonskih vrst pri zahtevanju zdrave pameti in tople prisrčnost; hiše.
tudi v posebnih trgovinah za različne vrste ljudi. To je rodilo tudi razlike v premoženju, izobrazb; itd.
Različne plače za ljudi različne izobrazbe in različnih položajev, ki jih zavzemajo v proizvodnji ali drugod, obstajajo po vsem svetu. Vendar so te razlike presegle v SZ vsako razumno mero, ki b' io diktirala potreba po zainteresiranosti ljudi za delo. Ta razlika v plačah jasno manifestna razliko med ljudmi na višjih položajih, skratka med birokratsko kasto in ubogimi panji.
Po podatkih, s katerimi razpolagamo, se gibljejo plače približno takole (pripominjamo, da še zdaleč nismo upoštevali najvišjih plač ter tudi ne onih ljudi, ki imajo čekovno knjižico, jz katere lahki svobodno trošijo). Doktor zgodovine, član akademije znanosti dobiva 9.000 rubljev (nismo upoštevali postranskih dohodkov od raznih predavanj, nubliVacij. in skoro obveznega državnega avtomobila, ki mu gre po rangu).
Sef inženir 4000 rubljev, tekstilni delavec (udarnik) 1200 rubljev, učitelj 1200 rubljev, elektromonter 909 r,,b-liev, nekvalificirani delavec (strugar) 500 rn kurjač 260 rubljev.
Kot vidimo znaš* odnos med naivišio mesečno nlačo jn najnižjo 1 : 30 (to b' bilo 30 tisoč lir proti 300.000 lir).
RAZDELITEV
NARODNEGA DOHODKA
Velike razlike v plačah so porodile tudi različno izkoriščanje celotnega narodnega dohodka. To se pravi, da lahko opazimo te pojave tudi v izkoriščanju narodnega dohodka.
Po podatkih nekaterih tujih avtorjev (računanih na osnovi sovjetskih podatkov) je bilo izkoriščanje narodnega dohodka tik pred vojno takole:
Državni aparat - birokracija (predstavlja 12-14% vsega prebivalstva) je pobral 30-35% vsega narodnega dohodka. Druge skupine pa so potrošile sorazmerno manj: kmetje (53% Prebivalstva) jn del vci (20-23% prebivalstva) so potrošili 29% narodnega dohodka, medtem ko je odpadlo na ljudi, ki so na prisilnem delu (8-11% prebivalstva) 2-3% narodnega dohodka in okoli 30% na državno akumulacijo.
Ti odstotki zeio jasno dokazujejo (izračunani so pa na osnovi sovjetskih poda'kov), da obstajajo v SZ dohodki, ki znatno prekašajo običajne dohodke ljudi, ki imajo le mi-zerna sredstva za preživljanje. Poleg tega ca tudi dokazujejo, da ima naim~njš' del prebivalstva največji delež od vsega. kar narod proizvede v enem letu. Ta razdelitev narodnega dohodka je rezultat — spomnimo se Leninovih besed -- različnega položaja, ki ga različne skupine zavzemajo v proizvajalnem procesu.
RAZLIKE V IZOBRAZBI
Tretja razlika, ki obstaja med ((sovjetskimi* ljudmi, je razlika v izobrazbi. Ona je direktna posledica neenakosti ooležaja in neenakosti v prejemkih. Ne govorimo sedaj o logičnih posledicah ruske zaostalosti, o tem. da ne morejo iti vsi v višje šole, temveč o tem. da gredo na univerzo predvsem oni, ki imajo »boga-:e» starše, oziroma za seboj 'jud; «na visokih položajih*.
Brez dvoma se ljudje, ki pripadajo «nižii». kastj ne morejo toliko učiti kot oni. ki pripadajo višji. Poleg tega si zele
1'udje iz višjih slojev zagotoviti svojo »vrsto* tudi v bodočnosti. Pribbžno tako. kot ie srednjeveški vitez ah grof predal svojo grofovsko čast na po-
tomstvo tako odseva tudi sijaj »velikega* očeta na njegovega sina.
Vpliv »velikega* očeta je zelo občuten za bodoči položaj njegovega sina — skoraj bolj kot kjer koli n? zapadu.
Ta dejstva potrjujejo statistični podatki (vsaj za obdobje, za katero obstajajo). Odstotek delavcev, ki so obiskovali višje šole, oziroma ljudi delavskega porekla, se je iz leta v leto višal do 1928 leta, ko se. je povzpel na 50,3%. Do 1938 ieta pa je padel na 33,9%. Zato pa je porastel odstotek ljudi, ki spadajo k »novi inteligenci* in je narasel na 42,2%. Od takrat naprej pa ne objavljajo več podatkov o pripadnosti univerzitetnih študentov.
Današnjo birokratsko kasto ne sestavljajo sedaj izključno sami intelektualci. Se vedno ima odločujočo besedo »stara garda*. Ljudje, ki so se znali
pokazati servilni v odločujočih letih za Stalinovo diktaturo. Posebno v vrstah policijskega aparata je mnogo ljudi, ki še od daleč niso videli šolskih klopi.
Našteli smo tri posebne privilegije-. položaj, plače in izobrazbo. Poleg teh obstajajo še celi kupi različnih drugih privilegijev, kot na primer posebne trgovine, posebne kolodvorske čakalnice za višje funkcionarje, oprostitev nekaterih neprijetnih davkov itd. Vsi ti privilegiji lahko zavzamejo tud; čisto oseben značaj. Nekateri izmed njih so bolj častnega značaja, drugi pa bistveno vplivajo na stvarne dohodke nekega človeka.
Vsi ti privilegiji so ustvarili velik prepad med dvema osnovnima skupinama v sovjetskem družbenem življenju. Ta prepad se iz leta v leto veča. postaja globlji jn vedno manj premostljiv.
IZ NICE
Sonce se upira v
palmo
(foto M. Magajna)
PRISLUHNIMO AMERIŠKEMU NOVINARJU, KI PRIPOVEDUJE											
Ka	ko:	p	Oti	ijo	P	ret	iset	lni	ik Zl	D	k
Pojavil se je predsednikov vlak: prtljažni voz, dva spalna za osebje, pulman za železniške uradnike, klubski voz za politike, pulman za uradništvo, voz za fotograie in dopisnike, jedilni voz, pa se enkrat novinarji, pa še enkrat železničarji in končno! oh, ne še, to je varnostna zaščita v svojem vozu in šele za njo predsednikov salonski voz
Potovanja ameriškega prezi-denta so prav svojevrstna in zanimiva tudi za ljudi, ki z druge strani oceana motre njegovo pot po železnici. Prisluhnimo pripovedovanju nekega ameriškega novinarja, ki je spremljal prezidenta na taki poti!
«Nič na svetu se ne more primerjati s prekooceanskimi vožnjami ameriškega predsednika*, pripoveduje. »Trumanova potovanja po kopnem in po vod; so res nekaj prav posebnega. Imel sem z mnog mi no-J vinarskimi tovariši priliko prisostvovati taki pot; čez ameriško celino.
Oglejmo sl najprej čisto zunanjo človeško plat te svojevrstne odprave. V ta namen se postavimo nekoliko minut pred predsednikovim prihodom n« kolodvor, recimo Lincoln, Ne brasca. Seveda se znajdemo sredi glasne množice mlajših, pa tud; starejših ljudi, ki niso nič manj razburjeni. Prvo. kar nam po tračnicah prihiti naproti, ni prezidentov viak. temveč lokomotiva s službenim vozom, izvidnica, ki vozi vedno nekaj kilometrov pred predsednikovim posebnim vlakom. Ce bi imel; Argusove cči, bi vzbudilo našo pozornost dejstvo, da so železniški delavci pritrdili vsa izogibališča. ki držijo na glavno progo, s katere so odstranili vse druge vlake, in na obrazih železniških uradn kov b; opazili skoraj tesnobne Izraze. Saj ni ravno prijetno nositi odgovornost za prezidentov posebni vlak.
Izvidnica zdrvi torej mimo Zbor krajevnih žvižgačev in bobnarjev si popravlja klobuke; njegov; ženski člani si pudrajo nosove; vse se pripravlja, da b; se pokazalo v najlepši luči.
Zdajci se pojavi predsednikov vlak. Najprej lokomotiva, nato prtljažni voz ter en ali dva spalna vozova za vlakovno osebje. Sledi navaden pulman za železniške uradnike, potem klubski voz. v katerem je za obiskujoče politike vse najudobneje urejeno, za tem pride
nov pulman za nadaljnje uradništvo, telegrafiste, žeiezn ško od pravno in kdo ve kakšno osebje še. Sledi voz z ločenimi oddelki. Nameščeni so v njem ponajveč fotografi. V drugem oddelkovnem vozu so washing-tonski dopisniki različnih časopisov. Posebne oddelke imajo tudi radijski in televizijski poročevalci, vedno po dva in dva v oddelku. Tam stoje mize in ropočejo p salni stroji. Raztreseni po vsem oddelku leže po tleh časopisi, pisma, govori, priročniki, kopirni papir, srajce, ovratniki in zobna pasta. Za vozom posebnih poročevalcev je navadno jedilni voz, ki ga ob prehodu na kako drugo progo vedno izmenjajo. Za jedilnim vozom — in zdaj so že vsi ljudje na peronu prav nestrpni. — pride spet nov oddelkov-ni voz z novinarji, ki delajo za poročevalske urade. In za njim pride še en oddelkovni voz, preden dospemo do glav-ne osebe seme. Ta voz je napolnjen z ljudmi od tajne službe in s člani tajništva Bele hiše ter s posebnimi povabljenimi gosti preziderta Trumana V tem vozu je tudi pravo ta:-ništvo s pisalrimi stroji, raz i množevalnim aparatom in vsr propagandno ropotrio.
Slednjič pride prezidentov voz, pravj zasebni voz. kot ga navadno uporabljajo milijonarji, s spalnicami, kopalnicami, posebnim st' novanjskim prosto, rom, z blaziniaki, naslanjači, mizami, svetilkami s senčniki in sarrimi takimi lepimi stvarmi. In potem ne smemo pozabiti na zadnjo ploščad! Ne morem si predstavljati, kaj bj poželi s posebnim vlakom brez zadnje ploščadi, kajti tam se slednjič pojavi prezident. da izreče kratek govor in krajevnemu političnemu ljubljencu položi roko na ramo. Seveda stoj; na zadnj; ploščadi v predsednikovi bližini šest do osem tajnih policajev, ki imajo nalogo čuvati nad njim in biti vedno na straži.
Tolko o zunanjost; vlaka. Stopimo zdaj v eden izmed novinarskih oddelkov. V ozkem
prostoru sede štiri do šest oseb, stikajo glave ter drobe politiko dneva in ure. Izidi teh zabav se vsaj delno natisnejo in čita jih svet lahko v časopisih.
Vnet žvrgoleč politik je prodrl zadaj v predsednikovem vozu končno do Trumana. Kako zgovorno besediči o neizmerni važnost; ureditve pridelovanja krompirja in kot n slednji korak njega razdeljevanja! In posebno, kako zelo bi b lo zaželeno, da bi se on, član kongresa Pennon, pojavi) na zadnji ploščadi ob prezidntovi desnici in kako malo bj bilo po želji, če bi bilo guvernerja El-visha opaziti kje v bližini. Truman posluša z največjo ljubeznivostjo, okrene razgovor na resnične krajevne probleme, stavlja vrsto določenih vprašanj in drž; člana kongresa na nai-Ijjjbeznivejši jn rajspretnejši način pri dobri volji,
Malo drl je je težko garajoče tajništvo. Mlada dekleta z roženimi naočniki se sklanjajo n*d svoj'm; stenogrami in pi-
salnimi stroji. Glavni tajnik tolaži razdražene politike, ki se jim še ni posrečilo priti v predsednikov voz. In tako gre po celem vlaku: povsod ljudje, ki žive izredno življenje v posebnem prezidentovem vlaku.
Ce se vlak ustavi in se vlijemo v avtomobile ter si kilometre daleč utiramo pot skozi ljudske množice, skoz; narodne p; rke ali gorovja ali pustinje, so nrši doživljaji v enaki meri izTedmi.
Mnogi Amer:čani so to že videli. Niso pa vsi tega videli z zadnjega sedeža voza številka 14, ki drvi, da bj ne izgubil zveze s kavalkado, kar se prav lahko dogodi, če se po cestah prično zgrinjati množice, kakor hitro se je peljal mimo prezident; ali če hit; voz po ovinku katere kcli gorske ceste, kjer ne smrmo zaostati predaleč! O, razburljivo je to življenje! Več kot enkrat so mnogi med nemi zamud lj vlak, ker so obtičali sredi ljudske množice.*
V. P.
6 DELI UDIH IDJ!0E
V LETU IS Sl
Izšlo knjig..................... 61
v obsegu strani . . .	10.684
v celotni nakladi . . . 381 750 Zadan, načrt je založba dosegla v odstotkih:
Po številu knjig................102
po obsegu strani .... 139
po nakladi.......................85
V posameznih knjižnicah je izšlo:
V Cicibanov; knjižnici , . 16 v Pionirski knjižnici .. . 16 v knjiž. za zrelejšo mladino 12 v Poljudnoznanstveni knjiž. 10 v Lu‘kovnem odru ....	3
v Mladem odru.....................2
v Mladih potih....................2
Po jeziku je bilo izvirnih del .... i i 80
iz s.bohrvaščne..................6
iz drugih slovanskih jezikov 8 iz zapadne knjiž................17
Skupno 61
BS
m
Množični sestanek v SZ, na katerem so bili prisotni: sekretar osnovne organizacije SKP(b), sekretar tvomice, sekretar rajonskega komiteja SKP(b) sekretar oblastnega komiteja SKP(b) In veliko število »svobodnih* delavcev
Vse je služilo cilju, da se Julijska kraiina očisti vseh Slovencev in Hrvatov
krajina
s
Kr. dekret z dne 14-IX-1923. št. 1921. je pregnal iz sodišč večino naših sodnikov. Kmalu za tem so prišli na vrsto sodni uradniki. V letu 1924. so začeli čistiti ostale urade. Veliko število so Jih odpustili, le malo jih Je ostalo v službi in še te so konec leta 1924. večinoma premesrili v stare province Italije. Večje število jih Je moralo podati ostavko. Zadnje ostanke so premestili v začetku leta 1925. v stare province Italije.
. Vseh slovenskih In hrvatskih žeiezn ških uslužbencev so se iz Julijske krajine znebili s pomočjo vojaških oblasti. Te so izdale tak nalog z navedbo, da je železničar tuje narodnosti.
Zadnji udarec je dal že močno razredčenemu kadru slovenskih In
hrvatskih uradnikov zakon z dne 24-XIl-1925. št. 2.300, ki omogoča odpust vsakega uradnika, ki ne nudi jamstva v uradu ali izven urada za lojalno izpolnjevanje dolžnosti, ali. ki ne nastopa v skladu s politično linijo vlade.
Uradniki so bili pozvani, da pismeno navedejo, ali niso pripadali slovenskim ali hrvatskim društvom. Večina teh društev je bila že razpuščena. V Trstu so uradniki Izgubljali dlužbe, ako so se njihovi otroci šolali v slovenskih ljudskih šolah, ali ako so študirali v Jugoslaviji. Neki slovenski uradnik je bil odstavljen, ker je dal otroku ime Miloš.
Slovenski in hrvatski uradnik je postal v nekaj letih izjema v Julijski krajini.
Enako čiščenje je bilo pri avtonomni upravi. V občinskih uradih so se kmalu naselili Ita-
lijani, Postali so najprej občinski tajniki, ki so bili veliko b-eme malih kmetskih občin. Radikalno čiščenje pa je nastopilo z zakonom od 4-II-1926. št. 337. po uvedbi »Podestatskega reda* na občinah. Odpustili so naše zdravnike in živinozdravnike, kar jih je bilo
Dr. V. Ra poteč
vse do zadnjega sluge. Nastavili so* v vse urade italijanske priseljence, ki niso znali besede slovensko.
Niti zasebnim uradnikom niso prizanesli. Fašistične organizacije so izvajale pritisk na delodajalce, da odpuščajo slovenske in hrvat-ske uradnike In uslužbence in ne najemajo novih. Na pomoč jim Je priskočila zakonodaja. To velja
zlasti za zakon z dne 23-XIl-1926. št. 2268 glede mornarjev. Minister za promet je bil s tem zakonom pooblaščen, da črta iz seznamov pomorščakov v petih letih vse osebe, ki so sicer civilno neo madeževane, ki pa so v navzkriž ju z narodnim čustvovanjem. Pomorske oblasti niso čakale 5 let za izbris vseh slovenskih in hrvatskih mornarjev iz seznamov pomorščakov. Njihov izbris se je urno izvršil. Na vseh italijanskih trgovskih ladjah so bili odpuščeni vsi pomorščaki slovenske ali hrvatske narodnosti.
V januarju 1927. Je sličen dekret odredil isto glede pristaniških delavcev. Slovenski rudarji . v državnem rudniku živega srebra v Idriji so se morali v letu 1929. vpisati v »Dopolavoro* In vložiti prošnje za spremembo priimka, ako so hoteli rešiti svoje delo.
Velik vpliv na zaposlitev so imeli fašistični sindikati delodajalcev in delavcev, ki so po zakonu z dne 3-IV-1926. št. 563 edmi smel; delovati. Slovenski in hrvatski delavci so bili izključeni od sindikatov. Ti sindikati so imeli nalogo pospeševati poitalijančenje naših delavcev. Sindikati so imeli velik vpliv tudi pri svobodnih poklicih advokatov in zdravnikov. V advokatskih zbornicah je fašistični sindikat advokatov imenoval polovico svetnikov zbornice.
Veliko število slovenskih in hrvatskih obrtnikov je iz ničevih razlogov izgubilo obrtno dovoljenje, samo ker niso bili po volji malim organom države in pozneje stranke.
Vse je služilo cilju, da se Julijska krajina, v prvi vrsti Istra, očisti vseh Slovencev in Hrvatov.
(KONEC)
Skupno 61
V 6 letih obstoja je izdala Mladinska knjiga skupno:
knjig........................ 323
v obsegu stran; ...	39 713
v skupni nakladi . . 1,953.360
Naše uredništvo izreka tudi na tem mestu Mladinski založbi, ki mu redno dostavlja svoje edicije, najprisrčnejšo zahvalo.
Nove knjige
Ob nedavni dvestoletnici rojstva angleškega pisatelja Richarda Brinsley Sheridana, smo v knjižnici Slovenskega narodnega gledališča, ki jo izdaja Slovenski knjižni zavod, dobili v slovenskem prevodu njegovo znamenito komedijo »Sola za obrekovanje*. V svojem uvodu je prevajalec Matej Šmalc na kratko očrtal razvojno pot angleške drame po Shakespearu in označil dobo, v kateri se je rodila Sheridanova komedija, ki je zaradi spretne zasnove, mojstrske tehnike in izklesanih značajev ter nekaterih prav klasičnih vzorov dramske umetnosti ohranila svojo veljavo do današnjega časa. Tudi ljubljanska Drama jo je nedolgo tega uprizarjala z velikim uspehom. S knjižno izdajo slovenskega prevoda pa bo komedija postala dostopna tudi drugim našim odrom.
Slovenski knjižni zavod je v svoji Poljudno-znanstveni knjiž. nici izdal knjižico z naslovom Ena minuta, v kateri avtor Sur na raznih primerih iz zgodovine človeštva prikazuje, kako to vse bolj izkorišča čas in ceni njegovo vrednost.
Med izdajrmi Kmečke knjige moramo omenitL zanimivo knjigo z naslovom Kaj so videli kmetijski strokovnjaki po svetu V njej je objavljenih 6 sestavkov naših kmetijskih strokovnjakov, v katerih ti popisujejo svoja študijska potovanja po Švici, Angliji, Ameriki in Holandiji. Ker se v svojih sestavkih ne omejujejo zgolj na vprašanja kmetijstva, temveč opisujejo tudi svoja potovanja in vtise iz življenja v deželah, ki so jih obiskali, predstavlja knjiga zanimivo branje. Sicer pa so tudi poglavja o kmetijstvu v svetu pisana poljudno in jih bo z zanimanjem prebral vsak, kogar zanima življenje v gospodarsko naprednih državah. Zamisel Kmečke knjige, ki je hotela z izdajo te knjige odpreti slovenskemu bralcu okno v življenje in gospodarstvo v svetu, zasluži vse priznanje,
Vremenska napoved za danes napoveduje pretežno oblačno vreme, ki se bo-zjasnilo s pritiskom sevemovzhodnika. — Včerajšnja temperatura v Trstu:	najnižja	0.8;
najvišja 5.8 stopinje.
pnnHHHtTh:
ZADNJA POROČILA
23. JANUARJA 1953
STRAN 4
Opozarjamo vas na sledeče	n	1	A	I	A
oddaje: Jug. cone Trsta: 14.00:	JJ	A	i 1	I	I 1
Glasbeni portreti skozi čas.	|\	/4	Ls	I	V
21.00: Poje Komorni zbor iz Trsta, p.v. Ubalda Vrabca. — Trst II.: 18.15: Beethoven: Koncert št. 5. 19.30: Tartini: Koncert z* violino v d-molu. — Trst I.: 11.30: Simfonični koncert, vodi Henri Tommasi. — Slovenija: 16.00: Iz oper Rossinija, Bellinija in Donizettija.
VOLITVE V PERZIJI
Policija v pripravljenosti, da hi preprečila morebitne izgrede
TEHERAN, 22. — Danes so pričeli dotekati na volilne sedeže prvi volivci. Akoravno čakajo tisoči v dolgih vrstah pred 84 teheranskimi volilnimi sedeži, nj prišlo nikjer do incidentov. Ze nekaj minut zatem, ko so odprli volišča, je volilo 11.000 oseb. Stranka narodne fronte se čuti najmočnejšo v mestnih predelih mo šej in bazarjev, medtem ko je moč organizacije «Tudeh», ki ie povezana z ZSSR. osredotočena v centru mesta.
Perzijski šah je zapustil danes dopoldne Teheran in bo ostal izven prestolnice tri dni. to je, dofcler volitve ne bodo zaključene. Bolehavi Mosadek ni mogel sam na volišče, kar je povzročilo dokajšnje razočaranje med njegovimi pristaši, ki so ga nameravali na ramah ponesti do volilnega sedeža. Vsekakor je prišlo do velikih demonstracij v njegov prilog pred vladno palačo.
Sklicanje poslanske zbornice je bilo odgodeno do naslednjega tedna, ker‘bi zaradi volilne kampanje v teh dneh število udeležencev ne doseglo sklepčnosti.
Perzijske oblasti so javile danes, da ne bodo pristale na imenovanje Roberta Hankeva, ki naj bi postal novi britanski poslanik v Teheranu. Na snoč-nji vladni seji je bilo sklenjeno, da bo Perzija sprejela le takega predstavnika Anglije, ki doslej ni služil niti v Perziji niti v angleških kolonijah. Hankey je bil namreč med 1941-42 tajnik angleškega poslaništva v Teheranu in govori odlično perzijski jezik. Zunanji minister je danes o-pc-ldne o tej odločitvi iranske vlade obvestil angleško poslaništvo. Spričo tega bo moral dosedanji poslanik > Shephgrd odložiti svoje potovanje, dokler London ne bo imenoval drugega diplomata zg Teheran.
Iz Washingtcna poročajo, da je odšlo v Perzijo nadaljnjih 90 ameriških tehnikov, ki naj bi pripomogli pri uresničitvi nečrta o ameriški pomoči tej deželi.
Pohcija je dobila nalog, za-stražiti vseh 84 volilnih sedežev. ker obstaja nevarnost,, da bi se spopadli pristaši »Tude-ha» in nacionalne fronte. Krn
Mosadeka, ne le v očeh perzijskega javnega mnenja, marveč tudi pred svetovno javnostjo, kot predhodnika komunizma.
Kitajska skrb
za oborožitev Vietminha
HANNOI. 22. — Po tukajšnjih informacijah so poslali Kitajci v 4 mesecih v Vietminh 100.000 granat, 100.000 bejnb za možnarje-. 10.000 75 mm nabojev, 10,000.000 navadnih nabojev, številne možnarje, gorske topove najnovejše kitajske in ameriške izdelave, češke puške in 4000 fon drugačnega materiala. -----------
POGAJANJA V PAN MUN JOMU
Mi ZN na Koreji bo
PAN MUN JOM, 22. — Na današnjem zasedanju podkomisije v Pan Mun Jamu so zopet pbravnavali tretjo točko, ki zadeva gradnjo letališč med premirjem. Delegat odbora Združenih narodov se ie pokazal pripravljenega sprejeti severnokorejske predloge glede nadzorstva o izvajanju premirja, pod pogojem, da bi Severnokorejci pristali r.a prepoved gradnje letališč na Koreji v dobi trajanja premirja. Ponudbo so Severnokorejci odločno odbili.
Delegati podkomisije so se r«a četrti točki sporazumeli v toliko, da se jutri popoldne Sestane skupina častnikov glavnih poveljstev obeh strank, ki naj bi preučevala vprašanje, kako zavarovati taboršča vojnih ujetnikov proti morebitnim zračnim napadom. Na tej seji je admiral Libby čital dolg komentar s podrobno obrazi a go stališča poveljstva OZN v pogledu svobodne izbire vojnih ujetnikov pri repatriaciji. Po naknadnih izjavah, ki jih je general Nuckols dal tisku, ne vsebuje ta dokument nič novega v pogledu o-svoboditve, izmenjave in repatriacije vojnih ujetnikov in civilnih pridržancev na obeh
i. -n j i.	straneh.	Ker pa so Severnoko-
»Tudeha, so se predsta-,,	^	^devni
■ ril« «e 1*01 riL lrrtt	ant	*	.	,
zavezniški sestavek, je admiral Libby zaključil današnje svoje poročilo z izjavo: «Se enkrat vam ponavljamo, da nimamo namera odstopiti od teh naših principova.
vili na volitvah kot neodvisni podpirajoč lastne kandidature s Kemmformističnimi geslj in s cretiamerško propagando O-pozlcija računa, da bi izvolitev kakšnega kandidata stranke »Tudeh« v Teheranu prikazala
Poročilo generalnega tajnika OZN javlja ° prispevkih posameznih članic in nečlanic pri akcijah OZN ra Koreji. Poročilo se nanaša na čas do 15. januarja, in pravi: «42 držav članic in 4 države, ki ne pripadajo OZN, so ponudile svoj prispevek za kolektivno delo, opravljeno na Koreji. Med temi jih je 27 ponudilo vojaško pomoč, 17 držav je zaposlilo na Koreji kopnene, pomorske in zračne enote, 38 pa se jih je izreklo, da so pripravljene poslati nujno pomoč«.
Poročilo poudarja, da so ti kolektivni napori na Koreji odločilnega pomena, ker so o-mogočili postaviti v okviru OZN temelje kolektivne varnosti proti oboroženemu napadu. Dokument izraža ob zaključku upanje, da bo mogoče v doglednem času s premirjem preprečiti prelivanje krvi in da bo «vzgled te akcije OZN na Koreji preprečil nastanek dru-gih podobnih vojn«.
:
 ...........  ■.-»mulil,«*.
l>a uaeiezenci lahko hitreje sledijo razpravam v Organizaciji združenih narodov, prevajajo tolmači govore kar sproti in istočasno v vse uradne jezike v veljavi pred to mednarodno ustanovo: v francoščino, angleščino, španščino, ruščino in kitajščino. V ta namen so postavili v vsako sejno dvorano pet zvočno popolnoma ločenih kabin, se pravi, za vsak uradni jezik po eno, v katerih so uradni tolmači, ki poslušajo govore in jih sproti prevajajo ter oddajajo
poslušalcem.
Oborožitev Japonske
Do oktobra bo imela Japoaska 5 oklopnih in 5 divizij pešcev
TOKIO. 22. — Po agenciji «Kicdc» ima japonska v Lada namen takoj pomnožiti svoje kop-nenj sile, ki so se imenovale doslej «polioijske rezerve«. Prvi del načrta pradvideva 110.000 mož, medtem ko jih je bilo doslej le 75.000. poleg tega bodo v oktobru, ko bo izpraznjenih 18 vodilnih mest v okviru glav. nega poveljstva tako imenovanih «policijskih rezerv«, poklicali v službo bivše japonske generale. In to predstavlja, kakor zatrjuje agencija «Kiodc», šele začetek obnove japonske vojske. V tokijskih dobro obveščenih krogih zatrjujejo, da bo Japonska, v letošnjem oktobru razpolagala z 10 divizijami, ki bodo razmeščene po naslednjem načrtu; ena tankovska divizija in divizija pešcev na oteku Ho-kaido nasproti Vladivostoku, e. na oklepna divizija in divi z; ja pešcev v Teki ju, enaki dve formacij v Osaki in dve diviziji pešcev ter cklorna divizija na otoku Kiugku. Ena cklopna di-vizia bo c®taia kef rezerva.
Predvideno je nadalje, da se bodo te sil* v dveh do treh letih podvojile in štele okrog 20
.n i.-	-	a---------------
u-
[Snrjf	^—
“v
KHjHjjij:"
- .
.
i....:; •' ...i;
: :
ŽREBANJE PAROV EVROPSKE CONE DAVISOVEGA POKALA
Prvo kolo: Jugoslavija • Finska
Italija se je plasirala brez borbe v drugo kolo. kjer bo igrala proti zmagovalcu Luksemburg £ gipt
ZASEDANJE	POSEBNEGA	POLITIČNEGA ODBORA OZN		
Protest izraelske c zaradi obešenja dveh Zidot			[el J V	egacije Bagdadu
Odobrenih 250 milijonov dolarjev za Arabce, Izseljene iz Palestine
PARIZ, 22. — V znak protesta, ker sta bila v Bagdadu obešena dva Izraelca, se izraelska delegacija danes ni udeležila seje komisije OZN. Stalni izraelski delegat pri OZN Abba Eban ■je opozoril predsedstvo o tej odločitvi takoj ob začetku zasedanja specialne politične komisije ter takoj za tem zapustil prostor na čelu svojih svetovalcev.
Glasnik izraelske delegacije •je imel kasneje tiskovno konferenco, na kateri je opozoril, da je Abba Eban 10. januarja naprosil predsednika zbornice Padillo Nerva, naj posreduje pri iraški delegaciji, da bi njena vlada preklicala smrtno obsodbo, izrečeno pred dvema mesecema. Kakor znano, sta bila oba Izraelca obsojena na smrt zaradi terorističnih dejanj. Medtem pa je prišel včeraj odgovor iraške vlade, ki javlja, da je bila obsodba že izvršena. Glasnik izraelske delegacije je dodal, da sta bila Izraelca pred
smrtjo mučena In prebral članek nekega iraškega časopisa, ki piše, da bi bilo pametno spremeniti obsodbo, ker bi se s tem omililo napetost na Srednjem vzhodu. Kljub temu se je zdelo iraški vladi potrebno izvršiti obsodbo, je nadaljeval glasnik, in to na dokaj poniževalen način za človeka, ker sta bila oba obsojenca obešena na javnem trgu.
Cim so Izraelci zapustili sejo, je iraški delegat izjavil, da je njegova vlada pač »kaznovala teroristične kriminalce«. Predstavnik Guatemale je zahteval, naj bi se zasedanje prekinilo, ker manjka ena izmed neposredno zainteresiranih držav. Po volitvah je urugvajski delegat Jorge Fabregat odločno obsodil doeodek y Bagdadu.
Zatem je posebni politični odbor sprejel sklep, po katerem bo dano na razpolago 250 milijonov dolarjev za podporo 875.000 Arabcem izseljenim iz Palestine.
MELBOURNE, 22. — Izžrebani so bili pari za prvo kolo teniškega tekmovanja za Davisov pokal. Osem od triindvajsetih držav evropske cone bo nastopilo brez borbe v drugem kolu. Prvo kolo mora biti odigrano do 6. maja, drugo do 20. maja, tretje do 17. junija, polfinale do 17. julija, finale pa najkasneje 29. julija.
Vpisovanje za ameriško cono traje še do 2. februarja, žrebali pa bodo 18. februarja.
Rezultati žreba prvega kola: Turčija - Švica, Norveška -Francija, Cile - Avstrija, Madžarska - Izrael, Egipt - Luksemburg. Finska - Jugoslavija, Irska - kneževina Monaco.
Drugo kolo: Argentina proti zmagovalcu Turčija * Švica; Holandska proti zmagovalcu Francija - Norveška; Švedska proti zmagovalcu Cile - Avstrija:	Belgija proti zmagovalcu
Madžarska - Izrael; Velika Britanija proti zmagovalcu Finska - Jugoslavija; Danska proti zmagovalcu Irska - Monaco; Italija proti zmagovalcu Luksemburg - Egipt; Brazilija -Nemčija.
BUENOS AIRES, 22. — Funkcionarji argentinske lahke atletike so odločili, da bo olimpijska reprezentanca Argentine v lahki atletiki določena šele 15. maja. Za bazo bodo služili rezultati doseženi na južnoameriškem prvenstvu, ki bo 9. marca.
SHIELDS SE NE STRINJA S POPRAVKI LESTVICE :
Spremembe plod spletk
NEW VORK, 22. — Kapetan ameriškega teniškega moštva Frank Shlelds je dejal, da so »spletke iz preddvorja« povzročile škodo dobrim mednarodnim odnosom.
Shields je govoril združenju športnih radiokronistov. »Sobotna sprememba lestvic najboljših igralcev bi se lahko razumela tudi kot opravičevanje
za poraz proti Avstraliji«, je dejal kapetan.
Shields je nato obrazložil, odkod Schroederjevo predpostavljanje Savittu: «Schroeder — je začel Shields — je premagal Savitta v petnajstih setih od sedemnajstih odigranih med treningom, dva pa se nista končala!«.
«Savitt — govori še vedno Shields — ni hotel trenirati s tako resnostjo kot ostali. V mojem zaupnem poročilu federaciji sem jasno rekel, da po mojem Savitt ne zasluži več kot četrto ali peto mesto, tako po spretnosti, kot tudi po duhovnih zmožnostih. Vendar kaže, da so spletke in politične mahinacije funkcionarjev le uspeli spremeniti prvotno lestvico«.
AVSTRALSKO TENISKO PRVENSTVO
Savitt ali Sedgman?
ADELAIDE (Avstralija), 22.
— Jutri je na sporedu četrfi-naie teniškega prvenstva Avstralije. Zanimanje vlada zlasti za igro med Dickom Savittom in mladim lanom Ayrejem, ki je novembra porazil Mc Gregorja in je nudil na avstralskih turnirjih močan odpor Seixasu in Trabertu. Savitt bo v primeru zmage igral proti Mc Gregorju, ki se bo hotel maščevati z lanskoletne poraze.
Savitt brani naslov. Sedgman se bo poročil dva dni po finalni igri in bo prvo gotovo hotel podariti nevesti krono prvaka, ki je že bila nekoč njegova. Ce se bosta igralca sestala v finalu — dvom obstaja le o Savittu
— bo to igra, ki se je ne bo zlepa pozabilo.
Nov način stave pri
oog. tekmah za aog'eški pokal
LONDON, 22. — Ne sestanku v Victoria Clubu, sedežu angleških «bookmakers», so bile določene prvič v zgodovini angle-
škega nogometa kvote za stavo pri tekmah za angleški pokal.
Favorit je Arsenal iz Londona z 11-2. Sledijo: Portsmouth 15-2, Tottenham in Liverpool 10-1, Burnley 1C0-9, Newcastle in Wolverhampton 100-7, Chelsea, West Bromtvich in Middles-brough 100-6, Stoke 25-1, Birmingham 33-1. — Vsa ostala moštva 100-1.
SPOR MED BOKSARSKO KOMISIJO IN SVETOVNIM PRVAKOM
Joe WaIcott noče
boksati za naslav
NEW YORK, 22. — Bob Chri-stenberry, predsednik! boksarske komisije iz New Yorka je sporočil, da komisija ne bo priznala Joa Walcotta za svetovnega prvaka težke kategorije, ako ne bi našel v petnajstih dneh nasprotnika, s katerim bi se boril za naslov. Tak nasprotnik bi lahko bil samo Ezza-d Charles ali pa Rocky Marc!ano.
Menažer svetovnega pr*aka pa ne razume naglice konvsije Izjavil je, da bo Walcott boksal za naslov šele, ko se bo zdelo to njemu potrebno.
Videli bomo, kdo si bo zadnji rnel roke.
* * *
GENOVA, 22. — V Genovo je prispelo argentinsko nogometno moštvo River Plate. ki bo jutri igralo proti genovski selekciji, sestavljeni iz igralcev Sampdo-rie j n Genoe.
Bayern-Novara 4-1 (2-1)
NOV ARA, 22. — Bayern iz Muenchena je v prijateljski igri premagal Novaro s 4-1	(2-1).
Pred maloštevilnim občinstvom sta moštvi prikazali dobro igro. Rezultat je previsok v korist gostov. Gole so dali: Metz v 6., Janda (Novara) v 22. in Bauer II. v 43. minuti prvega polčasa: v drugem delu igre še Resch v 19. in Metz v 32-
Na zimski olimpiadi 19C0 tudi koks in košarka?
DUNAJ. 22. — Mesto Innsbruck je po znani izjavi, da je pripravljeno organizirati zimske olimpijska igre leta 1960. naznanilo, da ima tudi potrebne dvorane in priprave za nekatere discipilne, ki so doslej bile na programu letnih iger, kot n. pr. boks, orodna telovadba, sabljanje in košarka. Povečanemu številu panog bi seveda odgovarjal tudi naval gledalcev, zakar je Innsbruck baje tudi pripravljen. Število hotelov je zadostno, zadovoljive tudi prometne zveze.
# * #
DUNAJ, 22. — Meseca maja bo na Dunaju plavalni dvoboj avstrijske in italijanske plavalne reprezentance.
* * *
VARAZZE, 22. — Coppi vestno trenira po cestah riviere skupno z nekaterimi drugimi manj znanimi vozači. Te dni pričakujejo tudi Magnija z nje-
Avstrijec Hans Leder s skokoma 63 in 65 metrov In 211,5 točkami.
Z vseh
Danes ponoči je potovalo skozi Trst v Italijo, košarkarske moštvo ljubljanskega Železničarja. Igralci: Dvorak, Feguš, Bezek, Tosič, Suvaniič, Vozelj, Amon, Vračko, Brumen, Brdnik, Remic in trener Breznik.
Železničar bo igral prvo tekmo 24. januarja v Firencah pr o. tj reprezentanci univerz. Poleg te tekme bodo Ljubljančani >greli verjetno še z Laziom iz Rima. Reyerjem iz Benetk, Vir-tuscni in Giro iz Bologne ter z Vnrese in Victorio (Pesaro).
Pritožbe nad sodniki
na zasedanju klubov
MILAN; 21.	— Na sedežu
športnega kluba Milan so se sestali zastopniki nogometnih drfi-govim moštvom. Bevi!acqua je štev lige A. Prišlo je do ži-
odšel za nekaj časa' v Asiago vahne diskusije glede prestopa
na smučanje, pozneje bo tudi on prišel za tovariši.
Pogajan'a za skupen
nastop Nemčije
BERLIN, 22.	—	Olimpijski
komiteji Zahodne in Vzhodne Nemčije se še niso sporazumeli za skupno moštvo, ki bi zastopalo Nemčijo na olimpijskih igrah v Helsinkih. Mednarodni olimpijski komiteji je povabil zastopnike obeh strank na sestanek, ki bo 8. februarja v Kopenhagenu. Mednarodni odbor bo zastopal predsednik Sved J. S. Edstroem in Švicar Otto Mayer.
Bradi trenutno v
izvrstni formi
KITZBUECHEL. 21. — Sepp Bradi (Avstrija) je zmagal nad-močno na nedeljski skakalni tekmi. Strokovnjaki so izjavili, da bi bil Bradi v današnji for,-mi lahko resen nasprotnik Skandinavcev. Bradi je skočil dvakrat po 67 metrov, dosodili so mu 223 točk. Drugi je bil
igralcev. Bilo je sklenjeno, da lahko vsako društvo odpošlje 3 igralce, ki pa od začetka prvenstva ne smejo igrati več kot tri tekme, prestopijo pa lahko v času od 1. do 31. decembra.
Govorilo se je tudi o tujih igralcih, zlasti o «tretjem ino-zemcu«
Mnogi delegati so se pritoževali nad slabim sojenjem, k! je zadnje čase skazilo nekatere tekme. Predstavnik Lazia je predlagal, naj bi ha prihodnjo sejo prišli tudi zastopniki obeh sodniških združenj, da bi se skupno pomenili o zboljšanju stanja. Predlog, po katerem naj bi se menjalo italijanske sodnike s tujimi tudi za ligaške tekme. ni bij sprejet s prevelikim navdušenjem.
dvizij. Za izvedbo načrta, ki predvideva pan noži tev pomorskih sii, pa bo potrebno 5 let in prav toliko časa za primerno oborožitev v zraku.
John Fcster Dulies je izjavil danes pred senatorsko komisijo za zunanji? zadeve, da doslej še ni bil pripravljen nikakršni načrt za sklenitev splošnega pakta na Tihem oceanu.
AMAN, 22.	— Oborožene
izraelske £;te so sinoči napadle Jennin v arabski Palestini, pri čemer so bil; trije mrtvi. Jordanska vlada je v tej zvezi vlo-žla protest pri palestinski mirovni komisiji.
Zopet letalska
nesreča
ELIZABETH, 22. — Letalo tipa »Convair«, pripadajoče eni izmed letalskih družb, se je vnelo in treščilo na tla na letališču v Netvarku, v letalu je bilo 23 oseb, izmed, katerih ni niti ena preživela nesreče. Letalo je prihajalo iz Buffala in je bilo namenjeno v Newark.
Po nekaterih informacijah je bil med potniki tudi bivši a-raeriški vojni minister Robert Patterscn. ki je vstopil v letalo v Buffalu, kier je trenutno nastanjen. Družba «Airerican Air lines« kateri je letalo pri-oadalo, je sicer potrdila da je Patterson naročil zase prostor v zrakoplovu, nj pa potrdila vesti, da bi bil bivš; minister v resnici v letalu V trenutku katastrofe.
Neurje v Italiji
FOGGIA, 22. — Nad Garga-nom divja silovita nevihta z dežjem in točo. Po poročilih iz Vieste je zaoadlo po nekaterih krajih nad 80 cm snega, zaradi česar je bil pretrgan cestni promet in poškodovane telefonske, žice. Iz Vieste so morali postati pomoč številnim voznikom in šoferjem, ki so ostali blokirani y snežnih zametih.
Švica odklanja smrtno kazen
ŽENEVA. 22. Zahteva enega izmed narodnih svetovalcev, naj bi bila v Švici zopet uve-Ijavljena smrtna kazen, je povzročila žive' proteste. Zahtevo je narekovala zaskrbljenost zaradi povečanja kriminalitete v Švici, v prilog smrtni obsodbi sta se izrekla predsednik sodišča Avgust Bemod in javni tožilec Comu, ki je izjavil, da j« nekaj zločinov takih, da se zdi vsaka drugačna kazen, razen smrtne, neprimerna. Polemika v tej zvezi je zavzsla tako širok obseg, da se bo morala s tem vprašanjem v kratkem u-kvarjati celo vlada.
Nesrečni vozač
LONDON. 22. — Šofer, ki je bil pred. kratkim predlagan za oe jkevanje zaradi dolgoletnega vozarjenja brez incidentov in ki je prav na ta dan potem povozil dia smrti 24 mornariških k" dete v, jo bil obsojen na 20 funtov šterlingov globe, poleg prepovedi, da ne sme tri leta voziti avtomobila.
Ameriški nogometaši
bodo igrali proti Škotom
NEVV YORK, 21. — Ameri. ška nogometna federacija je »klenila. da pcžlje svojo državno reprezentanco na Škotske. Skoti so namreč povabili Ame-rikance na meddržavno tekmo, ki bo 30. aprila v Glasgowu.
5. in 6. aprila bodo zbrali v St. Louisu nogometaše ZDA. k j bed-, zastopali državo na olimpijskih igrah.
Še o Kurtu Carlsenu
NEW YORK. 22. — Pred ko misijo, ki ji je naročena preiskava o vzrokih izgube ladje «FPvng Enterprise«, je kapitan Carlsen izjavil, dg ie edinj vzrok za nesrečo nevihta, ki je ladjo zajela na odprtem morju.
Avlooperacija
NEW ORLEANS, 22. — Zaradi bolečin v trebuhu sl je neki možakar v tem kraju z žepnim nožen- prerezal trebuh in za tem telefoniral v bolnišnico po zdravnika. Zanimivi bolnik je bil takoj za tem prepeljan v bolnišnico, kjer <?o zdravniki ugotovili, da bo bržkone kmalu okreval, akoravno je bila odprta rana dolga 30 cm.
KINO
V TRSTI'
Rossetti. 16.00: «LjudJe na
J. Archer.	M
Excelsior. 16.00:	«Greh»,	BOT
Davins, J. Cotten.
Nazionale. 16.00: »Deklica Z “ nave«, M. Rbkk.
Fenice. 15.30: »Vesela kmetij* Fiiodrammatico. 16.00:	»Za®
pirat«, P. Hervveid. Arcobaleno. 15.00: «DakotsW R‘ ličarji«, Forrrest Tucker. Astra Rojan. 16.30: »Napet** Andrea Fatter.	n
Alabarda. 15.00: »Potujoči V. Johnson, J. Allyson. . Armonia. 15.30: »Obsodite nfc vam uspe«, G. Rogers. Ariston. 16.00:	«Vsaka
hoče moža«, G. Grant.
Aurora. 16.00:	»Danes T>&
stavka« Croccolo.
Garibaldi-. 15.15: »Roža z W R. Scott.	tl
Ideale. 16.00: ((Zgubljene že°* R. Montalban.
Impero. 16.00:	»I. Barkld*
Brodwaya», G. Rcgers. B Italia. 1500:	»Plava rapso«*
R. Alda.	^
Kino ob morju. 16.00: »Mia* rr ce», D. Delorrr,e, J. Flyft, Moderno. 16.00: «Most neU»’ niha, R. Scott.	.
Savona. 15.00: »Dedinja«. 0-Havllland.
Vla'e- 16.00: «Tolpa», R. Mit«** Vittorlo Veneto. 16.00: »Ljut* me ugonablla«, W. Chiari. Azzurro. 16.00: «Bela tigra«, j j Eelvedcre. 16.00:	«Napa!<*
vohuni«, J. Kent.
Marconi. 16.00: «Grešniki greha«, W. Pidgeon.
Massimo. 16.00:	«Sangll»
ekspres«, č. Brook.
Novo Cine. 16.00: «Prednja * ža obupancev«, G. Peric. „ Odeon. 16.00:	«Povelinik	)
nv», G Cooper, J. Greer. J Radio. 16.00: »Žrtvovani«, * Wavne, R. Monti?omery. » Vlttoria. 16.00:	»ZivUenje	j
plesni korak«, Y. Haver.
RADIO,
V O X E TRST*
SREDA, 23. januarja
Poročila ob 7.C0.	13.30,
in 23.05. 13.45 Lahka glasba. J,! Glasbeni portreti skozi čas.
Od včeraj do danes. I4- ,2
15.00 Pisan popoldanski 5PY»j
18.00 Znani valčki. 18.30 ' ^ zvoki. 19.00 Slovenske klav,*J skladbe. 21.00 Poje Komorni r h Trsta p. v. Ubalda 21.30 Literarna oddaja: Lev stoj — rodbinska sreča. 22.00 j» san večerni scored. 23.10 do r Glasba za lahko noč
i iti»T ii«	i
11.30 Glasba Iz revij. 12*^1 debna Anglija. 12.10 za nekaj. 12.45 Poročila 13'^Artii stra operna glasba. 14.00 r* |j la. 18.30 Plesna glasba, h# Beethoven: Koncert št. 5. š|i Vesela glasba. 19.15 ChobiH- ^ fide. 19.30 Tartini: Konceh^
19.30 Tartini: Konc«4«, violino v d-molu. 19.45 For^;
20.00 PriljubMene melodije. Sola in vzgoja. 21.00 K!av koncert prof. Mirce SanCi^j-21.20 Beethoven: Romanca SL*
22.00 Mozart: Koncertna si®.
!a za violino, violo in orkJjgH 22.30 STavnl oevci. 23.00 R 2hi' Rimski vodnjaki. 23.1* j ročila.
TIIKT I.	^
7.45 Jutranja glasba. 11-30Jt/
fooični koncert — vodi Tommasi. 12.25 Glasba iz ^ dežel. 17.30 Melodiie i/ IonlS| skih študijev. 10.40 glasha. 19.15 Najnoveiše 2018 Aktualnosti. 23.25 pl^ glasba.
H li O V E N I J /V
12.00 Koncertni valčki.
bavna vj ri in sam«
&
Poročila. 19.40 Zabavna <*' 20.00 Goethe: Ifigenija na **
					
HI,,,,,,,...Hlinim iiiiiiiiniiniMMimiiMiniii  .....................................................................................................................................................................................................................
Zato je Hitler sklonil še enkrat spremeniti rpzpored in še bolj okrepiti armade za ofenzivo proti Sedar.u, »Sovražnik«, je rekel, »ne pričakuje našega napada na tem področju. Dokumenti, ki jih je rašel pri naših letalcih, ko so prisilno pristali v Belgiji, so ga mogli samo utrditi v prepričanju, da nameravamo zavzeti holandsko-belgijsko obalo«.
Nasproti najboljšim franco. sko - angleškim četam je Hitler postavil razmeroma šibke enote Zato je pa nasproti njihovemu krilu v ArderJh v smeri Meuse zbral ogromno udarno silo, svoje najboljše divizije in vse svoje oklopne enote.
«PrmeseI sem«, piše Jul. reriu poročilo,* da bomo imeli petkrat več čet južno od črte Liege — Natnur kakor sevei* no. Opozoril sem ga, da je *e-danski prodor drzen načrt, v katerem nam utegne usoda pripraviti veliko presenečenje.
Flrer se ni strinjal z menoj. Neprestano je mislil, da sovražnik boja ne bo niti začel ali pa tega vsaj ne bo storil avtomatično. Cez nekaj ur bo najbrž prejel iz Belgije tako neugodna poročila, da bo zaradi njib ostal na mestu, kjer je. Jaz pa
ne mislim tako«.
Hitler jc svoje prepričanje opiral na operacije, ki jih j« ukazal na desr.em krilu nemške fronte. Držal se je načela, da moraš biti hraber tam. kjer si šibak. Bitka naj bi se začel* z močnimi sunki v Holandiji in Belgiji, medtem pa bi Guderia-nove oklopn« enote skriva* prodirale prek Ardenov
Januarja je opustil misel, d* bi s« spustili padalci na Gbent. Zamenjal ga je z. zračnim Ce santom v Holandiji. Polastiti se je hotel mostov čez Meuao v Dordrechtu in Moerdijku te: Haaga in Rotterdama. Sedmi diviziji je med drugim ukazal, naj se polasti mostov čez Albertov prekop in utrdbe Eben* Ema el.
Račun »e le obnesel. Zračni napad na Holandijo in hitro zavzetje Eben-Emaela sta utrdila francosko poveljstvo v prepričanju, da bodo Nemci napadli iz Nizozemske. Nemci so drveli dalje proti Belgiji in v tr^h usodnih dneh Francozi niso pazili na Sedan.
Cilj prvega dela vojne Je bil uničiti čim več francoske voj. ske in zavzeti severno morsko obalo. Druga faza naj bi dokončno onesposobila Francijo
ODLOMKI IZ KNJIGE R. CART1ERA ..TAJNOSTI DRUGE SVETOVNE VOJNE" |»i.
VREME IN NAPAD NA ZAHODU
za nadaljnji boj.
Dogovorjeno je bilo vojno sodelovanje z Italijo.
Marca se je Hitler sestal a Mussolinijem na Brermerju. »S tega sestanka«, piše J odi, «se je Hitler vrnil zelo zadovoljen« Duce J« bil vpričo Ciana zelo pogumen. »Odločil sem, firer!« Dogovorila sta se. da bo Italija udarila po prvih nemških uspe. hih. da bo 18 italijanskih div*, zij prekoračilo Ren. obšlo Vo-geze po klancu Belforta in napadlo planoto Langres. Nemci so si pridržali poveljstvo nad temi operacijami in Hitler ga je zaupal generalu von Stulp nagiu.
Vse je bilo pripravljeno.
Samo vreme je še nasprotovalo Hitlerju. Pomlad Je biia muhasta in ni hotela obljubit, metorologom osmih dni lep-ga vremena, kolikor jih je zahteval diktator. Jodl piše 3. maja: »Firer je po natančnem prouče-
vanju vremena sklerd! udariti
najkasneje V ponedeljek 6. maja«.
Narava je ostala muhasta m Hitler se je jezil. Morda se je oglašalo v njem tudi praznoverje. Nemci so bili v svoji prismojeni zaverovanosti že tuno daleč, da so videli v Hitlerju neko nadnaravno bitje, ki naj bi vplivalo celo na vreme, Skovali so poseben izraz »Hit-ierswetter», kar je pomenilo jasno nebo. Toda ie od jeseni je vrern« kovalo zaroto proti njemu.
Petega maja je podpiral ukaz za napad na dan 8. maja. Nekaj ur pozneje je bil ukaz razveljavljen. Meteorološko po. ročilo je napovedovalo dež. Bila je že treja odgoditev od novembra 1939.
Osmega maja se je Hitler zbal, da bo njegova skrivnost ■ odkrita. »Razburljive vesti prihajajo s Holandskega«, piše
Jodl. «Vojakom odrekajo dopuste, civilno prebivalstvo preseljujejo, na cestah postavljajo ovire. Obveščevalna služba javlja, da so Angleži zahtevali od holandske vlade, naj jim dovoli prehod čez njeno ozemlje. Holandci pa so Jih zavrnili.
Holandci so začeli vojaške priprave proti obali in proti nam- Ne moremo zvedeti, ali delajo to v dogovoru z Angleži ali so sami sklenili zavarovati svojo nevtralnost proti prvemu napadalcu«.
Meteorologi so še vedno o-mahovali.
»Vreme Se bo v splošnem najbrž zboljšalo«, piše Jodl, «toda prihodnje dnt moramo računati le z meglo«.
Brauchitsch je zahteval, naj bi napjid odgodili najmanj do 10. maja, Hitler je bil zelo razburjen in nervozen. Sprva je ugovarjal, potem Pa je ugodil zahtevi glavnega poveljnika in
mu rekel, da popušča proti
glasu svoje intuicije, da pa pc 11). maju ne bo čakal niti dneva več.
Nazadnje je 9. maja ukazal
napad. Rekel je: «Tega ne bcm več preklical. Ne bomo več odlašali!«
Videl sem ta ukaz. Navaden kos papirja, zgoraj napis »O-berkoinmando der Werhinacht», pisan na pisalnem stroju. Za Francoza ni bolj pretresljivega dokumenta. Iz teh nekaj vrstic se je rodil vdor, naš poraz in pet let strašnega trpljenja.
Zvečer je firer y svojem posebnem oklopnem vlaku zapustil Berlin.
Enajstega maja je Jodl zapisal, da se Holandci obupno branijo, da so vsi mostovi, razen onega pri Gcnnepu, porušeni in da je Sedma diviz'ja nalekla na ogorčen odpor. Do-
bro se drži vojska, ki so jo Nemci vrgli iz letal in ki je zavzela nepoškodovane velike mostove čez Meuso. Eben-E-mael je padel in Nemci so prekoračili Albertov prekop. »O-peracije se razvijajo mnogo bolje, kakor smo pričakovali«.
Oseminštirideset ur pozneje je tmstala središče zanimanja Meusa od Namura do Sedana.
Jcdlove beležke pravijo, da Hitler ni hotel p-ustitj manevrov iz rok. Trdno je držal na vajetih vse generale. Največja njegova skrb je bila, poglobiti prodor k Abbevillu in onemogočiti strahopetnim generalom, da bi mu pokvarili strateško zamisel.
Osemnajstega maja je izdal nujen ukaz, naj vzamejo armadni skupini B malone vse oklopne divizije, kar jih je še Imela. Iz njih je sestavil novo skupino Hoeppner, ki je postala rezerva skupine A.
Istega dne se je spet razjezil na Brauchitscha, ki je Drugo oklopno in Devetindvajseto inotoriz.rano divizijo pustil v brezdelju na Jugu. Zapovedal je upostavitl na reki Aisnj o-brambno fronto in znova poudaril, da brezpogojno želi, naj mehanizirane ir< oklopne enote prodirajo proti zahodu ne glede n® to, kaj se godi na levi ali desni strani.
Dvajsetega maja piše Jodl v »Dnevniku«: »V sredini našega prodora imamo zbrane vse o-klopne divizije, razen Devete.
Kljub našemu drugačnemu pričakovanju postaja očitno, da se glavnina francosko-angle-ških sil ni mogla rešiti in da severno od Somm? ostaja najmanj dvajset divizij«.
Zvečer je glavni štab dobil poročilo o zavzetju Abbevilla. »Firer jg bil ves iz sebe od veselja«, piše Jodl. »Cilj, ki si ga je bil zastavil, se je v desetih dneh uresničil«.
»Mirovna pogajanja«, je •odločil Hitler, »se bodo vršila v gozdu pri Compiegnu, kakor leta 1918, ir* sloviti vagon bomo potem prepeljali v Berlin-
oglasov po
stolpca za vse
Poročila. 12.40 Zabavna 13.15 Slovenski zbori vi. 13.35 Včeraj In danes. Poročila. 15.10 Zabavna 15.30 Želeli ste — P«11'?,#; 16.00 Iz oper Rossinija. Be in Dcnnizzettlja. 17.10 Krek: Sonata za violino In Izvajata Je%a Stanič in W'j Lipovšek. 17.30 Iz manj operet (plošče). 18.40 Pesi«1 .jj vana Mokranjca (plošče). .
  "J
dl, radijska Igra. 21.15 IgraJbj liki orkestri, 22.00 Poročila-Nočni koncert.
1,1111«*
N'
čiji vrniti vsa ozemlja, **» jih vzeli v štiri sto letih. ' glija bo dobila mir, brž bo zahtevala, s pogojcfHj nam vrne naše stare k°l0 iy Nemški uspeh je bil f nagel, da je postala pom<*,r Rje odveč. Hitler je opOi^j peracije na planoti Da bi se izognil nepotf izgubam, je tudi raz^Kjt ukaz za napad na Magl”^, i črto.	j
Bitko na severu je končano in menil je, da pripraviti se na drugo $ ki bo prisilila Francoze. do položili orožje.	Jf
Brauchitsch Je takoj P žil načrt in Hitler je blLf-hip zadovoljen z njim. L,?1 poldne sl je premislil. I*JjA vojska naj bi prodrla v-y' jini Champagne. Ce bi * j ^ zi Pariz branili, ga	i*
bi napadali, če bi prišlo aj redov, bi pa vkorakali Jj« Brauchitsch se je še * 0j|f ves zmeden, umaknil * f strateškimi Idejami. j! tudi ta zrn•'ca ni oblad-^^ lerjevega sovraštvu <1°
j ei'1
(Nadaljevanje ^
====stf^l
NAROČNINA: Cona A: nitbečna 350. četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 lir. Cona B: Izvod 6, mesečno 150 din. FLRJ: Izvod 6, mesečno l30 Poštni tekoči račun za STO . ZVU. Založništvo tržaškega tiska. Trst 11.537«. — z* Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega	gf.
Ljubljana Tyrševa 34 . tel. 20-09. tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani S-I-BU332-7. — Izdaja Založništvo tr«. Škrga tiska D.ZOZ- •