Qe ŠTEVILKA delegatska tribuna VIL LETO 16. OKTOBER 1981 GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE "JO\ Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ki bo sklicujem 45. sejo družbenopolitičnega zbora, v četrtek, dne 29. oktobra 1981 ob 12. uri v sejni sobi št. 74/11 Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. in predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 44. seje družbenopolitičnega zbora z dne 28. septembra 1981 3. Izhodišča za oblikovanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana 1981-1985 v letu 1982 4. Izhodišča za splošno porabo v Ljubljani v letu 1982 5. Predlog sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka III na območju občin in mesta Ljubljane Sanacijski program na področju varstva in izboljšam a varstva okolja v Ljubljani Informacija o dogovorjenih in družbenih dogovorih, ki jih je sklenila skupščina občine Ljubljana Moste-Polje 8. Predlogi in vpaianja delegatov PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Anton KOROŠEC, s.r. GRADIVO: - Za 2. točko dnevnega reda je objavljeno v DELEGA TSKI TRIBUNI št. 8/81; - za točke 3., 4., 5. in 6. dnevnega reda je objavljeno v Gradivu za sejo zborov Skupščine mesta Ljubljane št. 41 z dne 7. 10. 1981; - za točko 7. dnevnega reda je priloženo (ciklostil). Na podlagi 111. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sklicujem skupno zasedanje zbora združenega dela (45. seja) in zbora krajevnih skupnosti (46. seja), ki bo v ponedeljek, dne 2. novembra 1981 ob 16,30 v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska c. 1 /I, in predlagam naslednji dnevni red: 1. Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbora združenega dela (44. seja) in zbora krajevnih skupnosti (45. seja) z dne 28. septembra 1981 3. Izhodišča za oblikovanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana 1981-1985 v letu 1982 4. Predlog sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka III. na območju občin in mesta Ljubljane 5. Izhodišča za splošno porabo v Ljubljani v letu 1982 6. Poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja o sklepanju kooperacijskih pogodb v gradbeništvu 7. Predlog družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči 8. Poročilo o poslovanju zemljiškega sklada občine Ljubljana Moste-Polje 9. Predlog sklepa o soglasju k statutu Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje 10. Predlog okvirnega sanacijskega programa na področju varstva in izboljšanja varstva okolja v Ljubljani 11. Osnutek odloka o zelenih površinah v naseljih na območju ljubljanskih občin 12. Obravnava ostalega gradiva za seje zborov Skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov za seje zborov Skupščine mesta Ljubljane dne 5. novembra 1981 13. Predlogi in vprašanja delegatov PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Marjan MOŠKRlC.s.r. GRADIVO: - Za 2., 6., 7, 8. in 9. točko dnevnegareda je objavljeno v DELEGATSKI TRIBUNI št. 8/81; -za 3., 4., 5., 10., 11. in 12. točko dnevnega reda je objavljeno v gradivu za seje zborov Skupščine 2 mesta Ljubljane št. 41 z dne 7 10. 1981. VABILO K SODELOVANJU PRI PRIPRAVI PROGRAMA DELA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1982 £****o»y*®veeee#®eeyeeee®ee.;uoweeyy»»eo»®eeee(»eeeeeeeeeeee»vo®e»»#*e®ee«e®ev<5t*<>v*;»weeeeeeeiis«i« e i i • S 1 o • 2 2 2 • s 2 Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema vsako leto program svojega dela, ki je odraz celotne družbenopolitične aktivnosti vseh družbenih subjektov, ki sodelujejo v skupščinskem odločanju v občini. Da bo program dela zborov skupščine občina. Ljubljana Moste-Polje za prihodnje leto dejansko odraz življenjskih potreb združenega dela in družbene prakse in da bodo vanj uvrščena vprašanja, za katerih reševanje imajo delovni ljudje in občani v temeljnih organizacijah in skupnostih poseben interes, vabimo delegacije temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti, družbenopolitične organizacije kot tudi vse delegate, da sodelujejo pri oblikovanju programa dela skupščine občine za prihodnje leto s svojimi pobudami in predlogi. .Program za prihodnje leto naj bi zajel vsa tista vprašanja, o katerih je po njihovi družbeni naravi potrebno razpravljati, še dogovarjati in sprejemati odločitve v občinski skupščini, predvsem nioge v zvezi s planiranjem razvoja ter konkretne ukrepe in odločitve, ki so potrebne za uresničevanje sprejetih planskih dokumentov pri uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. Program mora biti realen in oblikovan tako, da bo zagotovljena prednost reševanju najbolj aktualnih družbenopolitičnih nalog. Pobude in predloge pošljite Sekretariatu Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, Proletarska 1, najkasneje do 16. novembra 1981, da bi tako omogočili pravočasno sprejetje programa dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje za leto ee»e»eeeeeweeee»eeeeeeew#eeee»®e##yoee<«eeeeee»ee#eeeeo®6.e#eyw»ee»eeee®wevew»ee»«ew®ee#eee*>»e« GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE POROČILO V družbenega pravobranilca samoupravlja o sklepanju kooperacijskih pogodb v gradbeništvu v______;_____________________J Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana že od leta 1979 deluje v štiriindvajsetih organizacijah združenega dela gradbene stroke, ki imajo sedeže v občinah, za katere je pristojen In> ki so sklepale z obrtniki pogodbe o delu, na osnovi katerih so ti Posredovali le delavce. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je svoje delovanje koordiniral z drugimi dejavniki, ki so .v okviru tvojih pristojnosti enako ugotavljali nevzdržen in nezakonit položaj delavcev, zaposlenih pri teh obrtnikih. Uprava inšpekcijskih služb mesta Ljubljana je v letu 1978 ugotovila, da gradbeniki skkepajo pogodbe o delu s ‘ako-imenovanimi kooperanti, ki pod vsebino teh pogodb v večini Primerov prikrivajo nezakonito posredovanje največkrat le Nekvalificiranih delavcev, ki jih ti obrtniki drže v popolnoma brezpravnem stanju. Položaj teh delavcev je bil v popolnem basprotju z osnovnimi socialističnimi in samoupravnimi normami. Delavci so se v velikem številu obračali na inšpekcijske službe, zato le prišlo do podrobnega pregleda razmer. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana je leta 1979 temeljnih organizacij združenega dela zahteval podatke P°trebne za njegovo delovanje. Na osnovi zbranih podatkov je družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotovil, da:. - so v večini organizacij združenega dela verjeli v poštenost obrtnikov, zato niso preverjali resničnost podatkov, ki jih je obrtnik bil dolžan posredovati organizaciji združeiiega dela pred sklenitvijo pogodbe. Prav tako niso nadzorovali s pogodbo o delu prevzetih obveznosti, kot so izvajanje določil o varstvu pri delu, obvezna sklenitev delovnega razmerja z delavci, kar pomeni, da jih obrtnik mora socialno in zdravstveno zavarovati, ter dati zdravniško pregledati, zlasti v primerih, ko gre za delavce, ki opravljajo dela na višini; - je razmerje med številom delavcev, ki so bili v rednem delovnem razmerju v organizaciji združenega dela in številom delavcev, ki so jih zaposlili preko kooperantov, bilo v letu 1979 milo rečeno nenormalno. V konicah gradbene sezone se je število delavcev, posredovanih preko kooperantov, v večini organizacij združenega dela gibalo med deset do štirideset % v primerjavi s celotnim številom delavcev zaposlenih na gradbiščih. Ta podatek kaže na neodgovorno kadrovsko načrtovanje. Takšna kadrovska stihija pa povzroča razne motnje, kot so zamujanje rokov pri gradnji objektov, slaba kvaliteta dela, nedisciplina, neodgovornost pri delu, razmetavanje materiala in podobno. Vsi ti pojavi pa v organizacijah združenega dela povzročajo tudi motnje v samoupravnih odnosih in družbeno škodo; - da so skoraj vse organizacije združenega dela s področja gradbeništva v letu' 1979 sklepale z obrtniki veliko število dvomljivih pogodb. • Družbeni pravobranilec' " samdupravljanja je s svojimi ugotovitvami seznanil vse občinske in Mestni svet Zveze sindikatov ter Komite mestne konference ZKS. Delovanje ■ družbenega pravobranilca samoupravljanja je bilo vseskozi usmerjeno v organizacije združenega dela, kjer je samoupravne organe in družbenopolitične organizacije spodbujal, da nezakonitost odpravijo po samoupravni poti. Pri svojem delu je zlasti tesno sodeloval z sindikati. Tako je v občini Ljubljana Šiška konec leta 1979 dal osnovnipi organizacijam Zveze sindikatov iniciativo za sestanek in to v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, ki se ukvarjajo z gradbeno operativo. Na večini sestankov, ki se jih je udeležil so bili sprejeti dogovori, da bodo delavski sveti temeljnih organizacij združenega dela na podlagi informacije poslovodnega organa in strokovnih služb razpravljali o vsebini teh pogodb in sprejeli sklepe za njihovo odpravo oziroma prepoved sklepanja navideznih kooperantsldh pogodb. Tudi v drugih občinah so bile v letu 1980 organizacije združenega dela seznanjene, da tovrstne pogodbe o delu omogočajo nezakonito posredovanje ..delovne sile“ in da nimajo nič skupnega s pravimi pogodbami o delu, ki so sklenjene v skladu z Zakonom o obligacijskih razmerjih, Obrtnim zakonom ter z Zakonom o graditvi objektov. Ker so bile vse organizacije združenega dela seznanjene, da je večina sklenjenih pogodb nezakonita, bi morale preanalizirati sklenjene pogodbe in z ustreznimi sklepi samoupravnih organov navidezne pogodbe odpraviti. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je organizacijam združenega dela, ki so v preteklosti sklenile večje število pogodb in na katere je opozarjala tudi Uprava inšpekcijskih služb, dal pobudo naslednje vsebine: „da sprejmejo sklep o prenehanju pogodb z zasebnimi obrtniki, ki pod obliko pogodb o delu posredujejo le »delovno silo“,in da zadolžijo poslovodne organe, da podajo poročilo delavskemu svetu o dejanskem stanju sklenjenih pogodb in da zagotovijo izvršitev tega sklepa". Pobude v času od maja do oktobra 1980 so dobile naslednje organizacije združenega dela: - SGP Grosuplje, kjer so v letu 1979 samo v TOZD Splošne gradnje Ljubljana sklenili štirideset pogodb. Delavski svet delovne organizacije je o pobudi razpravljal ter sklenil, da o njej morajo razpravljati tudi delavski sveti vseh temeljnih organizacij združenega dela, kar je tudi bilo storjeno. Tako je o pobudi razpravljal tudi delavski svet TOZD Splošne gradnje, ki ima sedež v Ljubljani in sklenil, da tovrstnih pogodb temeljna organizacija združenega dela v bodoče ne bo več sklepala. Tega sklepa pa, kot je razvidno iz priložene tabele temeljna organizacija združenega dela v letu 1981 ne spoštuje; v- GP Obnova, v kateri so posamezne temeljne organizacije združenega dela tudi sklepale takšne pogodbe, katerih število se je nenehno spreminjalo. V drugi polovici leta 1980, je število pogodb močno upadlo, verjetno zaradi predloga, ki ga je Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije dal javnemu tožilcu, da ugotovi ničnost pogodb sklenjenih med kooperanti in DO GP Obnova. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v tej delovni organizaciji dal pobudo za odpravo teh pogodb tudi delavskemu svetu TOZD Montažne gradnje, ki je sklep o prepovedi sprejel že pred pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja. V organizaciji združenega dela GP Obnova so število pogodb v letu 1981 v primerjavi z lanskim letom zmanjšali, vendar jih v celoti niso odpravili; - GP Megrad, TOZD Gradbena operativa, ki je v letu 1980 sklenila kar petinštirideset pogodb. Delavski svet temeljne organizacije združenega dela je o pobudi družbenega pravobranilca samoupravljanja razpravljal, sklepa o prepovedi pogodb pa ni sprejel. Od polletja 1980 je temeljna organizacija združenega dela bila pod ukrepom družbenega varstva. Začasni organ družbenega varstva je obvestil družbenega pravobranilca samoupravljanja, da temeljna organizacija združenega dela pogodb o delu z individualnimi kooperanti ne sklepa, sklepa pa pogodbe z zadrugo ONIKS, s katero so tudi sklenili deset pogodb v letošnjem letu; - GIP Ingrad Celje, TOZD Gradbena operativa Ljubljana, je v letu 1979 sklenila devetnajst pogodb. O pobudi družbenega pravobranilca samoupravljanja je delavski svet temeljne organizacije združenega dela razpravljal in sklenil, da bo postopno prenehal sklepati tovrstne pogodbe. Iz podatkov, ki jih je v letu 1981 dobil družbeni pravobranilec samoupravljanja od Uprave inšpekcijskih služb, je razvidno, da v GIP Ingrad niso tovrstno dejavnost zmanjšali, ampak so jo celo znatno povečali. Ta primer bo družbeni pravobranilec samoupravljanja natančneje proučil; - GIP Gradis, TOZD Gradbena enota Ljubljana - okolica, ki so v letu 1979 sklenili sedemintrideset pogodb, v TOZD Gradbeni polizdelki pa sedem pogodb. O pobudi družbenega pravobranilca samoupravljala so razpravljali delavski sveti obeh temeljnih organizacij združenega dela in sklenili, da bodo do začetka julija 1980 prekinili vse sklenjene pogodbe, kar so tudi storili. Toda v letu 1981 pa so v TOZD Gradbeni polizdelki sklenili 'pogodbe o delu z DO Gradevinar Čabar, v TOZD Gradbena enota Ljubljana — okolica pa so sklenili pogodbe preko zadruge ONIKS; - GIP Beton Zagorje ob Savi, TOZD Gradmetal Litija, je v letu 1980 sklenila osemnajst pogodb. Delavski svet temeljne organizacije združenega dela je o pobudi družbenega pravobranilca samoupravljanja razpravljal in ugotovil, da ne more takoj prenehati s sklepanjem pogodb, ampak bo posebno pozornost posvetil vsebini pogodb, ki bi jih v bodoče sklepala; - Gradbeno obrtno podjetje Trnovo, kjer je delavski svet o pobudi družbenega pravobranilca samoupravljanja razpravljal in ugotovil, da tovrstnih pogodb sploh nikoli niso sklepali. Oni namreč sklepajo le pogodbe o delu z obrtniki, ki opravljajo vodoinstalaterske, elektrikarske in druge podobne storitve. Iz odgovorov, ki jih je družbeni pravobranilec samoupravljanja dobil na osnovi cjanih pobud, je ugotovil, da je večina delavskih svetov sklenila, da prenehajo s sklepanjem nezakonitih pogodb, bodisi postopno ali takoj. Kljub takšnim sklepom pa je družbeni pravobranilec samoupravljanja konec leta 1980 ponovno preverjal stanje na tem področju in sicer v devetnajstih organizacijah združenega dela, ki jih je spremljal že od leta 1979, in sicer: GP Obnova, TOZD Gradbeni obrati in TOZD Montažne gradnje; GIP Ingrad Celje, TOZD Gradbena operativa Ljubljana; GIP Gradis, TOZD Gradbena operativa Ljubljana; TOZD Gradbena enota Ljubljana, TOZD Železokrivnica, TOZD Obrat gradbenih polizdelkov in TOZD Gradbena enota Ljubljana - okolica; SGP Slovenija ceste - Tehnika, TOZD Gradnje, TOZD Železokrivska dejavnost, TOZD Nizke gradnje in TOZD Tesarska dejavnost; Železniško gospodarstvo - Gradbeno podjetje, TOZD Nizke gradnje in TOZD Visoke gradnje; GP Megrad, TOZD Gradbena operativa; GP Objekt; SGP Stavbenik Koper. TOZD Gradbena operativa Ljubljana; SGP Gorica, TOZD Gradbena operativa Ljubljana; SGP Gradbinec Kranj, TOZD Gradbena operativa Ljubljana. O teh pobudah so v večini organizacij združenega dela razpravljali in ugotovili, da so sklepe delavskega sveta realizirali, oziroma da tovrstnih pogodb ne bodo več sklepali. Na osnovi pobud, ki jih je družbeni pravobranilec samoupravljanja dal tekom leta 1980 ter konec leta 1980 in v začetku leta 1981, je torej ugotovil, da so v večini organizacij združenega dela delavski sveti sprejeli sklepe o prenehanju pogodb o delu, ki nimajo značaja pravih kooperantskih odnosov. V primerih, kjer so ocenili', da ne bi mogli v celoti odpraviti delo z obrtniki, pa so sklenili, da bodo upoštevali in se držali vseh zakonskih predpisov, kakor tudi opozoril in odpravili vse nepravilnosti in nezakonitosti na tem področju. Doseženo stanje na tem področju ugotavljamo konec leta 1980 v petindvajsetih organizacijah združenega delaje bilo naslednje: - pogodbe o delu niso sklepali v šestih organizacijah združenega dela in sicer: GP Obnova, TOZD Gradbeni obrati; GIP Gradis, TOZD Železokrivnica; SGP Slovenija ceste - Tehnika, TOZD Nizke gradnje (ki je v letu 1981 sklenila dve pogodbi); GP Železniško gospodarstvo, TOZD Nizke gradnje in TOZD Visoke gradnje; Gradbeno obrtno podjetje Trnovo ;Gp Megrad, TOZD Strojni obrati. Od naštetih organizacij združenega dela pa pogodbe niso sklepali tudi v letu 1979 v GP Megrad, TOZD Strojni obrati; GP Univerzal in Gradbeno obrtno podjetje Trnovo, kar pomeni, da so v letu 1980 štiri organizacije združenega dela prenehale s sklepanjem kooperantskih pogodb; - nekatere organizacije združenega dela pa so na osnovi širše družbene akcije in pobud družbenega pravobranilca samoupravljanja prekinile pogodbe o delu s kooperanti v višku gradbene sezone (od maja do julija 1980). To so bile naslednje organizacije: SGP Slovenija ceste — Tehnika, TOZD Tesarska dejavnost; GIP Gradis, TOZD Obrat- gradbenih polizdelkov, TOZD Gradbena enota Ljubljana in TOZD Gradbena enota Ljubljana — okolica, ki je žal te pogodbe ponovno začela sklepati preko za‘druge ONIKS v letu 1981; do konca leta 1980 so sklenile prenehati pogodbe o delu s kooperanti naslednje organizacije združenega dela: SGP Slovenija ceste - Tehnika, TOZD Gradnje in TOZD Železokrivnica: SGP Grosuplje, TOZD Splošne gradnje Ljubljana; GP Megrad, TOZD Gradbena operativa; GIP Gradis, TOZD Železokrivnica; GP Obnova, TOZD Montažne gradnje. Vse omenjene organizacije združenega dela razen GIP Gradis, TOZD Železokrivnica, so v letu 1981 ponovno sklenile pogodbe o delu bodisi z individualnimi kooperanti ali s kooperanti preko zadruge; - v letu 1980 kljub pobudi, ki jo je dal družbeni pravobranilec samoupravljanja, niso sprejele sklepa o prenehanju c ■drama prepovedi sklepanja pogodb s kooperanti naslednje organizacije združenega dela: GP Vegrad Velenje, TOZD Gradnje, Sektor Ljubljana; GP Ingrad Celje, TOZD Gradbena operativa Ljubljana; GP Ingrad Celje, TOZD Gradbena operativa Ljubljana; GP Objekt in GIP Beton Zagorje ob Savi, TOZD Gradmetal Litija. Te organizacije so sicer sprejele sklep, da bodo poostrile nadzor nad vsebino in izvajanjem sklenjenih pogodb; - na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja pa niso odgovorile SGP Gorica, TOZD Gradbena operativa Ljubljana in SGP Gradbinec Kranj, TOZD Gradbena operativa Ljubljana. Stanje, kakršnega je družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotovil konec leta 1980, je kazalo, da je dosežen določeni napredek, zlasti ker so o tej problematiki razpravljali v vseh organizacijah združenega dela samoupravni organi, ki so sprejeli ustrezne sklepe, kar pomeni, da se je zadeva začela reševati po samoupravni poti in to v mnogih organizacijah združenega dela, kjer je družbeni pravobranilec samoupravljanja deloval, saj so do konca leta skoraj vse organizacije sprejele sklepe, da takšnih pogodb tudi v bodoče ne bodo sklepale. Ker nekatere organizacije združenega dela sklepa o prepovedi navideznih pogodb niso sprejele, je družbeni pravobranilec samoupravljanja v letnem poročilu opozoril, da je zmotno mnenje, ki je ponekod prisotno, da bodo gradbeniki zaradi omejevanja investicijskih gradenj v celoti prenehali s sklepanjem tovrstnih pogodb. Seznanjen je namreč bil, da so že konec leta 1980 tudi v nekaterih organizacijah združenega dela, kjer so sprejeli sklepe o prepovedi, ponovno začeli razmišljati in iskati možnosti za ponovno sklepanje pogodb. Ponovno so se začeli intenzivno ukvarjati le z oblikovanjem takšne vsebine pogodb, ki bi bila zakonsko popolnoma neoporečna. Pa tudi „obrtniki“ so iskali drugačne možnosti organiziranja in so se začeli združevati v zadruge, ki naj bi pomenile večjo garancijo za zakonito delovanje. Vse to je kazalo, da so rezultati, ugotovljeni konec leta 1980, navidezni, ker v organizacijah združenega dela ni iskrene pripravljenosti, da nezakonitih kooperantskih pogodb v letu 1981 ne bo več. Družbeni pravobranilec samoupravljanja v poročilu tudi opozarja, da prihaja do novih oblik sklepanja pogodb s tako-imenovanimi obrtniškimi zadrugami, katerih ustanovitelji so v mnogih primerih bivši ..obrtniki - kooperanti", (kar predvsem velja za obrtnike iz Struge in Vevčanov). Te zadruge pa so le nova oblika pod katero se skrivajo nespremenjeni odnosi in posredovanje »delovne sile". V poročilu za leto 1980 je družbeni pravobranilec samoupravljanja tudi opozoril, da ni zasledil niti enega primera, kjer bi organizacije združenega dela v konicah gradbene sezone potrebe po delavcih reševale s sklepanjem delovnega razmerja za določen čas. Izgovarjajo se, da za določen čas ne dobijo kvalificiranih zidarjev, tesarjev, železokrivcev in podobno, čeprav so delavci, ki so jih dobili preko kooperantov, v večini primerov nekvalificirani. Ker v organizacijah združenega dela v mrtvi gradbeni sezoni pogodb s kooperanti praviloma ne skkepajo, je družbeni pravobranilec samoupravljanja v pričetku gradbene sezone ter v mesecu marcu in maju ponovno dal pobude in sicer tokrat organom samoupravne delavske kontrole temeljnih organizacij združenega dela, da na osnovi poročila poslovodnega organa in pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja ugotovijo uresničevanje sklepov delavskih svetov temeljnih organizacij združenega dela, oziroma dejansko stanje na tem področju. Tokrat je dal pobude sedemnajstimorganizacijamzdruženega dela in sicer: GP Obnova, TOZD Gradbeni obrati in TOZD Montažne gradnje; SGP Pionir Novo mesto, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana; GIP Gradis, TOZD Gradbena enota Ljubljana, TOZD Železokrivnica, TOZD Obrat gradbenih polizdelkov in TOZD Gradbena enota Ljubljana - okolica; SGP Slovenija ceste - Tehnika, TOZD Gradnje, TOZD Železokrivska dejavnost in TOZD Tesarska dejavnost; SGP Grosuplje, TOZD Splošne gradnje; GIP Vegrad Velenje, TOZD Gradnje, Sektor Ljubljana; G P Objekt; SGP Gorica, TOZD Gradbena operativa Ljubljana; SGP Stavbenik Koper, TOZD Gradbena operativa Ljubljana in SGP Gradbinec Kranj, TOZD Gradbena operativa Ljubljana. V dvanajstih organizacijah združenega dela so o pobudi razpravljali in ugotovili, daje pri njih vse v redu in da se sklepi delavskih svetov dosledno uresničujejo. Istočasno je Uprava inšpekcijskih služb - Inšpekcija dela ugotovila, da se nezakonito zaposlovanje oziroma posredovanje delavcev širi in da v Ljubljani število teh pojavov v primerjavi z lanskim letom celo narašča. Nadalje Inšpekcijska služba ugotavlja, da takšno zaposlovanje ni prisotno samo v organizacijah združenega dela, ki se ukvarjajo z gradbeno operativo kot glavno dejavnostjo, ampak da takšne pogodbe sklepajo tudi v drugih organizacijah združenega dela, ki so jim gradbene storitve stranska dejavnost, oziroma, ki se na kakršenkoli način ukvarjajo z gradbeništvom (Tegrad, Podjetje za PTT Promet, TOZD Telekomunikacije; Komunalno podjetje, TOZD Javna razsvetljava in druge). Ker družbeni pravobranilec samoupravljanja na osnovi pobud, danih organom samoupravne delavske kontrole, ni dobil vpogleda v dejansko stanje, ki ga nujno rabi za svoje delovanje in ukrepanje, je zahteval od poslovodnih organov tokrat v petintridesetih' organizacijah združenega dela, da izpolnijo vprašalnik, v katerem zahteva podatke za leto 1980 in 1981 in sicer: - poimenski seznam kooperantov, njihovo kvalifikacijo, vrsto dela in objekt, na katerem bodo opravili storitev, število delavcev, ki jih zaposluje, kakor tudi podatke, če obrtnik organizira delo na gradbišču in sam dela s svojimi delavci; - imena oseb, ki so v organizaciji združenega dela odgovorne za sklenitev pogodb o delu s kooperanti, za nadzor in prevzemanje dela, ki ga opravljajo obrtniki ter imena oseb, zadolženih za .varstvo pri delu; - način preverjanja statusa delavcev, zaposlenih pri kooperantih (ne glede na to, ali gre za pogodbe, sklenjene s posameznimi obrtniki ali zadrugo), zlasti ali je med obrtnikom in delavci sklenjeno delovno razmerje, ali so ti delavci zdravniško pregledani in zdravstveno zavarovani ter ali so jim zagotovljeni drugi življenjski in delovni pogoji. Na vprašalnik niso odgovorile: GP Objekt in SGP Gorica, TOZD Gradbena operativa Ljubljana. Ker se je situacija v prirtjerjavi s koncem leta 1980 bistveno spremenila, v nekaterih organizacijah združenega dela pa v primerjavi z lanskim letom celo poslabšala, družbeni pravobranilec samoupravljanja meni, da s preventivnim načinom delovanja in spodbujanja samoupravnih organov in poslovodnih organov, da sami odpravijo nezakonito stanje, v večjem številu organizacij združenega dela ni uspel. O pobudi družbenega pravobranilca samoupravljanja so v organizacijah združenega dela razpravljali zelo formalno in brez resnične pripravljenosti, da jih realizirajo. Posledica tega je trenutno stanje, ki kaže, da v teh temeljnih organizacijah združenega dela niso pripravljeni reševati zadeve pošteno in v korist vseh delavcev, ki delajo na gradbiščih in ne nazadnje v korist celotne družbe, ki takšnih pojavov < ne more tolerirati. V organizacijah združenega dela, ki problematike kooperantskih odnosov oziroma posredovanja »delovne sile" kljub pobudi družbenega pravobranilca samoupravljanja niso uspele rešiti po samoupravni poti, nedvomno obstajajo motnje* v samoupravnih odnosih za katere je predvsem odgovoren poslovodni organ in drugi delavci, ki jim je dolžnost skrbeti za zakonitost poslovanja. Ker so motnje prisotne v večjem števjhi organizacij združenega dela, bo družbeni pravobranilec samoupravljanja moral ukrepati selektivno in v prvi vrsti v organizacijah združenega dela, za katere bo ugotovil, da so motnje hujšega značaja. Na osnovi podatkov zbranih tekom svojega dosedanjega dela, kakor tudi na osnovi opravljenih razgovorov v organizacijah združenega dela in Zveze sindikatov v občini in mestu, ter na osnovi informacije Uprave inšpekcijskih služb, družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da organizacije združenega dela, ki že nekaj let neodgovorno sklepajo pogodbe s kooperanti, trdno vztrajajo pri svoji ozki tehnokratski podjetniški miselnosti, daje dovoljeno vse, kar je v prid organizaciji združenega dela. Zato so si predvsem prizadevale oblikovati takšno vsebino pogodb, s katero bi prikrile dejansko stanje. Za vse posledice nezakonitega stanja, ki ga povzročajo, pa so po njihovem mnenju odgovorni drugi. V teh organizacijah združenega ‘dela kljub apelu zbora združenega dela Skupščine SR Slovenije naslovljenem na delavce, samoupravne organe in družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela, da nezakonito stanje odpravijo sami, menijo, da ugotavljanje dejanskega stanja in dosledno ukrepanje za odpravo nezakonitosti ni njihova naloga, ampak naloga Inšpekcije dela, družbenih pravobranilcev samoupravljanja, organov pregona in drugih. Ti bi jim morali dokazovati, kaj pri njih ni v redu, seveda le s formalno pravnega vidika, predvsem pa bi jim morali pomagati pri oblikovanju takšne pogodbe o delu, ki ji ne bi bilo mogoče oporekati. Takšna miselnost še dodatno dokazuje njihovo nepripravljenost, da bi same ustrezno ukrepale. Pri reševanju teh problemov zagotovo ne gre za formalno-pravne nepravilnosti pogodb, ampak za dejanske odnose, ki se za njimi skrivajo in ki jih v organizacijah združenega dela dobro poznajo. Gre tudi za vprašanje moralno-političnih in etičnih kvalitet delavcev, ki za takšne odnose vedo in jih ne le dopuščajo, ampak celo krepijo, gre za odnose do samoupravne socialistične ureditve za urejanje in reševanje medsebojnih odnosov po samoupravni poti. Ne glede na to, ali se pogodbe o delu sklepajo z obrtniki ali obrtnimi zadrugami, je način urejanja kadrovskih potreb preko dvomljivih „kooperantskih pogodb11 nezakonit in protiustaven. Samo dejstvo, da se pogodbe sklepajo preko zadrug še ni garancija, daje delavcem omogočeno uresničevanje praviti iz delovnega razmerja. Iz podatkov Uprave inšpekcijskih služb namreč izhaja, da tudi delavci, zaposleni pri obrtnikih — članih zadruge, niso socialno zavarovani. V organizacijah združenega dela, ki se zadovoljujejo le s formalno sklenjenimi pogodbami in se ne zanimajo za dejanske odnose in položaj delavcev zaposlenih pri kooperantih, se obnašajo, kot da so ustavnost, zakonitost in družbena samozaščita zadeva, ki jo tudi lahko podrejajo podjetniškim interesom. Splošna ugotovitev je, da so pogodbe sklenjene v letu 1981 boljše sestavljene kot v preteklosti. Sklenjene so za določeno storitev, vsebujejo določbe o medsebojni obveznosti, kot so ugotavljanje kvalitete dela in način prevzema objektov, rok izdelave, način reklamacije in podobno. Sklepanje velikega števila pogodb z zadrugami v letošnjem letu je spretno izmišljena manipulacija. Dokaz za to je, da so organizacije združenega dela, ki so prejšnja leta pretežno sklepale pogodbe s kooperanti iz Struge in Vevčanov, letos sklepale pogodbe z zadrugo Pečalbar iz Vevčanov ter z zadrugo Struga iz Struge, ter z zadrugo ONIKS iz Ljubljane, v katero so se včlanili obrtniki, ki so že dalj časa sklepali pogodbe na področju Ljubljane. Istočasno, ko so se obrtniki združevali v zadruge, so delavski sveti v organizacijah združenega dela sprejeli (konec leta 1980 in začetek leta 1981) sklepe, s katerimi prepovedujejo sklepanje pogodb z zasebnimi obrtniki kar naj bi pomenilo, da so pobude družbenega pravobranilca samoupravljanja bile s strani delavskega sveta sprejete, istočasno pa so v organizacijah združenega dela sklepali pogodbe z zadrugami. Razen že omenjenih zadrug pa v Ljubljani letos delujejo še: Gradevinar Čabar iz Gabra; Univerzal iz Čačka oziroma njegova podružnica iz Titograda; Pirgo iz Pirota in še druge. Ker se situacija in metode dela v organizacijah združenega dela, kjer kooperantske pogodbe sklepajo nenehno spreminjajo, družbeni pravobranilec samoupravljanja dopušča možnost, da nekatere od ugotovitev, ki jih je v svojem poročilu navedel, ne držijo več. Nespremenjeno dejstvo je, da so se organizacije združenega dela zavezale, da bodo prepovedale sklepanje pogodb o delu s ..kooperanti11 oziroma v primerih, ko teh pogodb ne bi mogle v celoti odpraviti, poostrile kontrolo zlasti v zvezi z ugotavljanjem položaja delavcev, zaposlenih pri obrtniku. Ugotovitve Uprave inšpekcijskih služb pa kažejo, da so sprejeti sklepi in dejansko stanje v velikem razkoraku. Zakonskih določil, sklepov samoupravnih organov, pobud družbenega pravobranilca samoupravljanja, navodil Uprave inšpekcijskih služb ne upoštevajo in skkepajo večje število pogodb v naslednjih organizacijah združenega dela: GP Obnova, TOZD Montažne gradnje; GIP Ingrad Celje, TOZD Gradbena operativa Ljubljana; SGP Pionir Novo mesto, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana; GIP Gradis, TOZD Obrat gradbenih polizdelkov in TOZD Gradbena enota Ljubljana -okolica; SGP Slovenija ceste - Tehnika, TOZD Gradnje, TOZD Železokrivnica in TOZD Nizke gradnje; SGP Grosuplje, TOZD Splošne gradnje Ljubljana; GIP Vegrad Velenje, TOZD Gradbena operativa Ljubljana; SGP Stavbenik Koper, TOZD Gradbena operativa Ljubljana. Pogodbe sklepajo tudi druge organizacije združenega dela, ki v informaciji Uprave inšpekcijskih služb niso bile omenjene. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana bo v sodelovanju z Upravo inšpekcijskih služb ugotavljal odgovornost za obstoječe stanje, zlasti v tistih organizacijah združenega dela, ki v večjem obsegu sklepajo nezakonite kooperantske pogodbe, ter ustrezno ukrepal. Poleg tega pa tudi pregledal delovanje zadrug, s katerimi organizacije združenega dela sklepajo pogodbe za storitve, ki so jih prej opravljali zasebni obrtniki. Kljub težavam in posledicam, ki bi z generalno prepovedjo teh pogodb nastale, družbeni pravobranilec samoupravljanja meni, da bi takšna, prepoved bila nujna, ne le z vidika interesov delavcev, ki delajo pri kooperantih in nimajo možnosti uveljavljanja pravic, ki jim gredo po ustavi in zakonu, ampak z vidika organizacij združenega dela in družbe kot celote. Hkrati s prepovedjo pa bi morali na odgovoren in organiziran način in ob pomoči subjektivne sile zagotoviti v organizacijah združenega dela zaposlitev za določen čas vsem delavcem, ki delajo pri kooperantih. Tak poseg bi bil mogoč le v primeru, če bi bila akcija vodena v vseh organizacijah združenega dela v SR Sloveniji hkrati. Če ta akcija ne bi potekala po samoupravni poti, tv hitro, hkratno iri dobro orgar.izirano, bi se lahko zgodilo, da bo v Ljubljani ostalo nekaj sto delavcev brez zaposlitve, kar bi lahko povzročilo nepredvidene zaplete in politične probleme. Razen pojavov v zvezi s sklepanjem dvomljivih pogodb o delu z zasebnimi obrtniki in z zadrugami družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da so se v gradbeništvu nakočili še mnogi drugi problemi, ki so v pretežni meri vzrok, da organizacije združenega dela vztrajajo pri sklepanju omenjenih pogodb. Zato je za uspešno odpravo dvomljivih pogodb in ureditev perečih kadrovskih problemov nujno pristopiti k reševanju celotne problematike, ki tare gradbeno operativo. Družbeni pravobranilec samoupravljanja se je seznanil s širšo problematiko v gradbeništvu, ko se je vključeval v reševanje zadev v nekaterih organizacijah združenega dela (GP Megrad; SGP Zidar Kočevje, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana; SGP Gorica, TOZD Gradbena operativa Ljubljana; SGP Slovenija ceste - Tehnika, TOZD Gradnje, TOZD Apno Kresnice; SGP Pionir Novo mesto, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana in druge). Obravnaval je ria primer postopke statusnih sprememb, sanacijske postopke, kršitve pravic delavcev iz delovnega razmerja in drugo. Na probleme so ga opozarjali tudi delavci na sestankih samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij. Seznanjen pa je bil tudi z ugotovitvami Uprave inšpekcijskih služb - Gradbene inšpekcije pri nadzoru gradnje stanovanjskih objektov B-8 in B-9 v Soseski SŠ 8/2 Dravlje in z oceno stanja zaposlovanja delavcev iz drugih republik, ki mu ga je posredovala Inšpekcija dela, ter pregledi Službe družbenega knjigovodstva v posameznih organizacijah združenega dela. Na osnovi celotnega gradiva, ki ga je pri svojem delu obravnaval, družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da so vzroki težav v gradbeništvu predvsem v nefunkcioniranju delovnih organizacij ter šibki medsebojni povezavi temeljnih organizacij združenega dela znotraj delovne organizacije. Obtičali so na načelno opredeljenih določilih o skupnih interesih v samoupravnem sporazumu o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo, ali pa se dobro opredeljeni skupni cilji, ki temeljne organizacije združenega dela povezujejo v delovno organizacijo, ne uresničujejo. Družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da so temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnost gradbene operative, praviloma prepuščene same sebi, zaradi česar pogosto zaidejo v težave. So primeri, ko se celotna organizacija in koordinacija delovnega procesa, katere nosilec bi morala biti delovna organizacija, ki posle prevzema in sklepa pogodbe, prenese na temeljne organizacije združenega dela, katere glavna dejavnost je gradbena operativa, tako da temeljna organizacija združenega dela v bistvu funkcionira kot enovita delovna organizacija združenega dela-v sestavi iste delovne organizacije. Vzroki za to so predvsem v neustrezni koordinaciji delovnega procesa s strani poslovodnega organa delovne organizacije, ali pa v podjetniškem zapiranju temeljnih organizacij združenega dela. Ena od posledic slabe koordinacije delovnega procesa, pa tudi neustreznega planiranja, je tudi v tem, da v sestavi iste delovne organizacije oziroma sestavljene organizacije združenega dela posamezne temeljne organizacije združenega dela nimajo dovolj dela, istočasno pa druge temeljne organizacije združenega dela sklepajo pogodbe z velikim številom dvomljivih obrtnikov, ker, kot navajajo, z lastnimi delavci ne morejo izpolniti prevzetih obveznosti. Posebno pereče probleme v odnosih med temeljnimi organizacijami združenega dela povzroča usklajevanje planov temeljnih organizacij združenega dela na nivoju delovne organizacije oziroma izvajanje sprejetih planov, ki so osnova in zagotovilo za pravočasno in kvalitetno delo. Do konfliktov med temeljnimi organizacijami združenega dela prihaja zlasti tam, kjer medsebojna razmerja pri ustvarjanju skupnega prihodka niso urejena skladno z Zakonom o združenem delu, kar posamezne temeljne organizacije združenega dela postavlja v neenakopraven ekonomski položaj. Ker se med temeljnimi organizacijami združenega dela v sestavi delovne organizacije namesto dohodkovnih odnosov še vedno uveljavljajo pogodbeni odnosi, celotni rizik za prevzete posle nosijo temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavdst gradbene operative, zato v teh temeljnih organizacijah združenega dela prihaja do motenj v poslovanju. Če pri tem upoštevamo, da je večina temeljnih organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo z gradbeno operativo nastala iz delovnih enot in da so mnoge še vedno ostale na tej ravni, potem ni čudno, da mnoge poslujejo na meji rentabilnosti oziroma da so zaključile poslovno leto z izgubo. Te temeljne organizacije združenega dela so predvsem prešibko opremljene za dela, kijih prevzamejo, zato prihaja do zamud v gradnji objektov, pa tudi do angažiranja obratnih sredstev v višini, ki presega zmožnosti temeljne organizacije združenega dela. Ta obratna sredstva pa zaradi „ zamud pri gradnji objektov obležijo v nedokončani proizvodnji, kar je dodatni vzrok izgub. Posledice tega v največji meri prizadenejo prav delavce v teh temeljnih organizacijah združenega dela. Socialna in ekonomska varnost delavcev pa je dodatno ogrožena zlasti v tistih temeljnih organizacijah združenega dela, ki so združene v delovnih organizacijah, kjer je povezava med temeljnimi organizacijami združenega dela slaba in kjer s strani delovne organizacije ni zagotovljena realizacija sanacije. Tudi sanacijski programi so pogosto pomanjkljivi, ker vzrokov izgub pogosto rjiso natančno opredelili. Kot glavni vzrok za slabo poslovanje navajajo slabo delovno disciplino, neodgovorno delo delavcev na gradbišču, pogoste bolniške izostanke, slabo produktivnost v neposredni proizvodnji itd. Bistveni zunanji vzroki izgub na strani specializiranih temeljnih organizacij združenega dela, delovni skupnosti skupnih služb v delovni organizaciji in sestavljeni organizaciji združenega dela, kot so slaba organizacija dela od prevzema posla dalje, neustrezno planiranj^' koordinacija dela med posameznimi fazami delovnega procesa, pravočasna nabava materiala, skrb za finančno poslovanje * in za zakonitost poslovanja, pa se ne ugotavljajo, prav tako pa se seveda ne ugotavlja odgovornost v skladu z Zakonom o sanaciji. To pa je tudi vzrok, da ustrezni ukrepi za odpravo vzrokov izgub in za zagotovitev uspešnega poslovanja temeljne organizacije združenega dela niso v celoti predvideni. Sanacijski postopek, ki se izvaja izključno v temeljni organizaciji združenega dela, ki posluje z izgubo pa ne more imeti zaželenega učinka. Ker se v delovnih organizacijah zadeve prepočasi in neustrezno urejajo, ker se ne iščejo rešitve v notranjih rezervah v delitvi dela, boljši organizaciji in koordiniranju dela, boljšemu koriščanju delovnega časa in delovnih sredstev, v večji skrbi za obnavljanje delovnih sredstev, v večji skrbi za delovne in življenjske pogoje delavca in podobno, prihaja s strani temeljnih organizacij združenega dela do raznih pritiskov, da nadoknadijo izgubljeno z zvišanjem cen, ki niso vedno opravičena. Prihaja pa tudi do drugih anomalij in pritiskov na družbo, med drugim tudi do zahteve po tolerantnem odnosu do pogodb z obrtniki dvomljive kvalitete, brez katerih, kot navajajo nc morejo opraviti prevzetih planskih obveznosti. Dejansko pa z njimi blažijo fluktuacijo, rešujejo nerealno sprejete planske obveznosti, kakor tudi potrebe po delavcih, s katerimi bi v višku sezone morali skleniti delovno razmerje za določen čas. Po mnenju predstavnikov organizacij združenega dela delavci zaposleni pri ..kooperantih11 ne želijo skleniti delovnega razmerja za določen čas, ker se zanimajo le za trenutni osebni dohodek, ki mesečno znaša okrog 10.000,00 din. Ta pa je znatno višji od osebnega dohodka, ki ga delavec prejme za enako delo v organizaciji združenega dela. Za pogodbe o delu s ..kooperanti11 so se odločili, ker jim Zavod za zaposlovanje ne posreduje delavcev, za katere organizacije združenega dela izkazujejo potrebo že vrsto let. Zaposlovanje preko ..kooperantov11 je za organizacijo združenega dela tudi cenejše, ker jih plačajo kot storitve drugih, to je iz materialnih stroškov, kar pomeni, da se na ta način izognejo plačevanju družbenih dajatev, ki jih organizacije združenega dela plačujejo iz dohodka. Ker ne zaposlujejo novih delavcev, pa tudi ne delavcev za določen čas pravijo, da ne prekoračujejo z dogovorom dovoljene mase za osebne dohodke, ostajajo pa tudi v mej ali dovoljenega procenta zaposlovanja. V organizacijah združenega dela ugotavljajo, da jim družbeno ' limitirane cene močno vplivajo na višino dohodka, Kakor tudi na višino mase za osebne dohodke, ter so tudi zato nemočni pri urejanju že naštetih kadrovskih težav. Dejstvo je, da nagrajevanje po delu in rezultatih dela v tej panogi ni ustrezno rešeno, zlasti so premalo upoštevani pogoji in narava dela kot so fizično težko in življenjsko nevarno delo, delo v neugodnih vremenskih razmerah, delo izven kraja bivanja, neurejeni življenjski pogoji in podobno. Neurejenost tega področja pa je glavni vzrok za fluktuacijo, nezainteresiranost mladih za te poklice, kar zlasti velja za mladino v Sloveniji. Družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da tudi druge pravice delavcev iz delovnega razmerja pogosto niso urejene v skladu z določili Zakona o združenem delu in Zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo specifiko sezonskega dela. Upoštevaje specifičnosti gradbene dejavnosti bi morali v samoupravnih splošnih aktih opredeliti delo za določen čas, kakor tudi način urejanja letnega dopusta in izrabo delovnega časa. V večini organizacij združenega dela namreč niso sklenili o prerazporeditvi delovnega časa, niso uredili načina koriščanja letnega dopusta, čeprav je znano, da delavci izostajajo z dela in jemljejo bolezenski dopust, ker jim po določilih samoupravnih splošnih aktov ni omogočen deljen dopust in na ta način večkratni obisk družine, ki živi izven kraja dela, niso opredelili del, ki se sklepajo za določen čas, kakor tudi ne kdo in na kakšen način o tem odloča, prav tako niso uredili pravic in dolžnosti delavcev, ki bi sklepali delovno razmerje za določen čas. Z omejevanjem investicijskih vlaganj bodo organizacije združenega dela prihajale v čedalje večje težave, zato je tem bolj nujno pristopiti k urejevanju odnosov na osnovi določil Zakona o združenem delu. PREDLOGI DRUŽBENEGA PRAVOBRANILCA SAMOUPRAVLJANJA Skladno s čl. 4 Zakona o družbenem pravobranilcu samoupravljanja (Ur. list SRS št. 21/75) Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana seznanja Skupščino občine Ljubljana Moste-Polje o pojavih in problemih, ki jih je ugotovil v organizacijah združenega dela: DO „SGP Pionir11 Novo Mesto, TOZD Gradbeni sektor Ljubljana; DO „GP Obnova11, TOZD Montažne gradnje; DO ,,GP Obnova11, TOZD Gradbeni obrati; DO „G1P Gradis11, TOZD Železokrivnica; DO „GIP Gradis11, TOZD Obrat gradbenih polizdelkov; DO „G1P Gradis11, TOZD Gradbena enota Ljubljana - okolica; DO „GP - Železniško gospodarstvo11, TOZD Visokogradnje; DO „GP - Železniško gospodarstvo11, TOZD Nizkogradnje; DO ..Slovenija ceste - Tehnika11, TOZD Železokrivska dejavnost; DO „SGP Slovenija ceste - Tehnika11, TOZD Tesarska dejavnost, ki opravljajo gradbeno dejavnost. Iz mnenja, podanega v poročilu Družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana je razvidno, da v večini organizacij združenega dela gre za pojave, ki ogrožajo samoupravne pravice delovnih ljudi in družbene lastnine, zato Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje predlaga 1. da obravnava in zavzame stališče do poročila o pojavih v gradbeništvu in predlogov družbenega pravobranilca samoupravljanja; 2. da predlaga samoupravnim organom v organizacijah združenega dela, da na osnovi stališč skupščine razpravljajo o situaciji v lastni organizaciji združenega dela in pristopijo k preverjanju funkcioniranja delovne organizacije in uresničevanja ciljev združevanja v delovni organizaciji in ustrezno dopolnijo samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo, planske dokumente, samoupravne spbšne akte o medsebojnih razmerjih pri ustvarjanju skupnega prihodka in skupnega dohodka o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter samoupravne spbšne akte, ki urejajo delovna razmerja; 3. da predlaga delavskim svetom temeljnih organizacij združenega dela in debvnih organizacij na področju gradbeništva, da na podlagi poročil poslovodnih organov ponovno obravnavajo pogodbe o delu s samostojnimi obrtniki in pogodbe o kooperaciji z obrtnimi zadrugami in na osnovi tega poročila in predbženega programa sprejmejo ustrezne sklepe za odpravo nezakonitega posredovanja delavcev; 4. da predlaga delavskim svetom, da v primerih neizvrševanja stališč skupščine in sprejetih sklepov samoupravnih organov uvedejo postopek za ugotavljanje odgovornosti ter na tej osnovi uvedejo postopek za predčasno razrešitev posbvodnega organa in ustrezne disciplinske postopke; 5. da zadolži svoje organe za neposredno spremljanje in uresničevanje sklepov skupščine v organizacijah združenega dela in v primerih, ko ugotovi, da so v organizaciji združenega dela nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih, ali da so huje prizadeti družbeni interesi, nastopi z začasnimi ukrepi družbenega varstva. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Ljubljana Namestnica Aleksandra Gorup STALIŠČA IZVRŠNEGA SVETA SKUPŠČINE OBČINE 1. Organizacije združenega dela so dolžne prekiniti dt le panje pogodb o delu oziroma kooperantskih pogodb, za katere je mogoče ugotoviti, da so sklenjene v nasprotju z ustavnimi načeli družbene ureditve, splošnimi in posebnimi zakonitimi določbami, ki urejajo obligacijska razmerja in moralo socialistične samoupravne družbe. Presojo pogodb v smislu prejšnjega odstavka opravi Uprava inšpekcijskih služb-Inšpekaja dela Skupščine mesta Ljubljane, ki v skladu s 1. in 12. členom pravilnika o evidencah in prijavah s področja varstva pri delu sprejema prjjave in vodi evidenco o sklenjenih pogodbah. Inšpekcija dela je dolžna o vsakem protiustavnem oziroma protizakonitem pojavu na tem področju obvestiti Sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve Skupščine občine Ljubljana Moste-Pblje, ki pripravi strokovne podlage za obravnavo kršitev na Komisiji za družbeni nadzor Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Komisija za družbeni nadzor v primeru kršitev izvede predhodni postopek za sprejem sklepa skupščine občine o pobudi za predčasni odpoklic individualnega poslovodnega oigana organizacije združenega dela na podlagi 518., 520. in 521. .člena Zakona o združenem delu. 2. Samoupravni organi—delavski sveti oiganizadj združenega dela, ki so v letošnjem letu sklepale pogodbe o delu oziroma kooperantske pogodbe, za katere je ugotovljeno, da so v nasprotju z ustavnimi načeli, splošnimi in posebnimi zakonskimi določbami, ki urejajo obligacijska razmeija in moralo socialistične samoupravne družbe, na podlagi analiz in poroča ustreznih strokovnih služb v organizaciji združenega dela, preverijo utemeljenost obstoječe notranje oiganizadje, učinkovitost oiganizacge delovnega procesa, sodelovanje in povezovanje temeljnih oiganizadj v delovno oiganizadjo oziroma z oiganizadjami združenega dela, ki opravljajo sorodno dejavnost, ocenijo primernost določb samoupravnih splošnih aktov, oziroma izvajanje le-teh ter ugotovijo sposobnost temeljne oiganizadje celovito opravljati vse naloge iz svoje dejavnosti in zagotoviti izvrševanje planskih aktov. Na podlagi ugotovitev iz prejšnjega odstavka sprejmejo delavski sveti programe aktivnosti za odpravo vzrokov, ki so pripeljali do negativnih pojavov, programe sprememb in dopolnitev samoupravnih splošnih aktov, ki jih vključijo v planske akte za prihodnje leto. Poročila o izvrševanju zastavljenih nalog naj delavski sveti predložijo v obravnavo delavcem ob obravnavi periodičnih in zaključnih računov OZD. Delavski sveti so dolžni pripraviti poročila o izvajanju tega sklepa skupščine ter jih posredovati Komiteju za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj občine Ljubljana Moste-Polje, ki je zadolžen za spremljanje aktivnosti in koordinadjo usklajevanja planskih aktov. 3. Skupščini SR Slovenije se predlaga, da obravnava poročilo o pojavih v gradbeništvu, kjer OZD pod obliko pogodb o delu sklepajo pogodbe z obrtniki, ki v večini primerov posredujejo le nekvalifidrano .delovno silo“ ter da v Skupščini SFRJ da pobudo za enotno urejanje družbeno ekonomskih razmer v gradbeništvu ter enotno odstranjevanje vzrokov, ki so pripeljali do pojavov potiustavnega in protizakonitega ravnanja oiganizadj združenega dela. Ob tem predlagamo Skupščini SR Slovenije, da obravnava enotno urejanje družbeno ekonomskih razmer v gradbeništvu na območju ljubljanskih občin. Skupščini SR Slovenije se predlaga, da v pristojnih zborih skupščine SFRJ da pobudo za poenotenje zakonodaje republik in pokrajin na področju obrti. Samoupravni interesni skupnosti za zaposlovanje se predlaga, da v skladu s svojimi pristojnostmi stori vse potrebno, da bo zaposlovanje v organizadjah združenega dela s področja gradbeništva vse leto, predvsem pa v gradbeni sezoni, potekalo nemoteno in v skladu s plani organizadj združenega dela. 4. Sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve kot upravni organ občine Ljubljana Moste-Polje, pristojen za nadzorstvo nad zakonitostjo dela samoupravnih oiganizadj in skupnosti, preveri organiziranje, delovanje ter samoupravne splošne akte obrtnih zadrug na območju občine Ljubljana Moste-Polje ter v primeru kršitev v skladu s svojimi pristojnostmi ter na podlagi zakona ukrepa. Skupščinam občin v mestu Ljubljana se predlaga, da zadolže občinski upravni organ, pristojen za nadzorstvo nad zakonitostjo dela samoupravnih oiganizadj in skupnosti, da na njihovem območju preveri organiziranje, delovanje ter samoupravne splošne akte obrtnih zadrug. 5. Izvršni svet ugotavlja, da so najbolj vztrajni kršitelji v naši občini CIP GRADIS TOZD Obrat gradbenih polizdelkov GIP GRADIS TOZD Gradbena enota Ljubljana-okolica SGP PIONIR TOZD Gradbeni sektor Ljubljana GIP OBNOVA TOZD Montažne gradnje in SCT TOZD Železokrivska dejavnost že prekinili vse pogodbe z obrtniki oziroma obrtnimi zadrugami. Zato izvršni svet predlaga skupščini občine, da ne pričenja postopkov za razreševanje individualnih poslovodnih organov. V celoti, pa podpira stališče Občinskega sindikalnega sveta Ljubljana Moste-Polje, ki daje pobudo osnovnim oiganizadjam sindikata in samoupravnim oiganom, da v tistih organizadjah združenega dela, kjer so takšne pogodbe bile sklepane v nasprotju s sklepi samoupravnih organov, ali pa da so samoupravni oigani v ta namen spreminjali svoje sklepe, predlagajo disdplinskim komisijam uvedbo disdplinskcga postopka zoper poslovodnega delavca oziroma predlagatelja sprememb sklepa delavskega sveta. IZVRŠNI SVET BELEŽKE: PREDLOG — - \ Na podlagi drugega odstavka 14. člena in v skladu s tretjim odstavkom 74. člena zakona o pravni pomoči (Uradni list SRS, št. 23/79) sklepajo Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, območni zbori odvetnikov in občinske skupščine DRUŽBENI DOGOVOR o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči X *_______________________________/ 1. člen S tem družbenim dogovorom določamo udeleženci osnove in merila za ugotavljanje cene posameznih storitev pravne pomoči in osnove in merila za druge oblike in načine povračila za vloženo delo, ki se ne more vrednotiti po posameznih storitvah pravne pomoči. 2. člen Udeleženci tega dogovora bomo zagotavljali in ukrepali, da bodo uporabniki in izvajalci v svobodni menjavi dela s samoupravnimi sporazumi oziroma pogodbami o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih določili cene posameznih storitev pravne pomoči oziroma povračila za vloženo delo v skladu z osnovami in merili, določenimi s tem družbenim dogovorom. Območni zbori odvetnikov se zavezujemo, da bomo pri sprejemanju tarife za storitve pravne pomoči dosledno upoštevali osnove in merila, določena s tem družbenim dogovorom. 6. člen Če sc pri dajanju pravne pomoči zahteva kakšno posebno strokovno znanje s področja naravoslovja, tehnologije, medicine, družboslovja in podobnih področij, ali poznavanje tujega prava ali tujega jezika, se te zahteve določijo kot dopolnilna merila za vrednotenje posameznih storitev pravne pomoči in se zaradi njih lahko poveča cena teh storitev oziroma povračilo za opravljeno delo do 100%. 7. člen Udeleženci bomo zagotovili, da bodo storitve pravne pomoči s tistih pravnih področij, za katera je odvetnik opravil specializacijo na podlagi 22. člena zakona o pravni pomoči, vrednotene višje, vendar ne več kot za 30 %. 8. člen Pri dogovarjanju o ceni storitev pravne pomoči oziroma povračilu' za vloženo delo in pri določanju tarife storitev pravne pomoči, se osnova in merila iz 4. do 7. člena tega dogovora upoštevajo tako, da se zagotovijo: - sredstva za osebne dohodke in skupno porabo; - materialni stroški; - amortizacija; - sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb ter druge obveznosti ter izdatki, ki se na podlagi zakona pokrivajo iz dohodka; - sredstva rezerv. 9. člen Pri določanju višine sredstev za osebne dohodke odvetnikov in delavcev v delovnih skupnostih odvetnikov in odvetnikov posameznikov ter pri njih zaposlenih delavcev za redni delovni čas, se upošteva raven osebnih dohodkov delavcev v organizacijah združenega dela, ki opravljajo dela in naloge, ki so po vrsti, zahtevnosti, količini in kakovosti ter pogojih dela primerljive z opravljanjem storitev pravne pomoči. 10. člen 3. člen Zaradi usklajenega vrednotenja storitev pravne pomoči bomo udeleženci zagotovili, da bodo storitve pravne pomoči v samoupravnih sporazumih oziroma pogodbah o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostihin v tarifi za storitve pravne pomoči, razvrščene po vrstah (skupinah) glede na njihovo družbeno pomembnost in zahtevnost. 4. člen Udeleženci bomo zagotovili, da se bodo v smislu prejšnjega člena razvrstile kot družbeno bolj pomembne zlasti tiste storitve Pravne pomoči, s katerimi se prispeva k zagotavljanju varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi, samoupravljanja in družbene lastnine, te storitve pravne pomoči se glede na njihovo družbeno pomembnost lahko vrednotijo višje od drugih storitev pravne pomoči. 5. člen Pri vrednotenju zahtevnosti posameznih vrst storitev pravne pomoči se bodo upoštevale naslednje osnove: - čas, ki je potreben za opravo posamezne storitve pravne pomoči, , - odgovornost za opravljeno storitev pravne pomoči in - stopnja strokovne zahtevnosti. Pri vrednotenju potrebnega časa za opravo posamezne storitve pravne pomoči se upošteva tisti čas, ki je poprečno potreben za tako vrsto storitve, ki se najpogosteje zahteva pri dajanju pravne Pomoči. Pri vrednotenju odgovornosti se upošteva pomembnost ogroženih dobrin, pravic ali spornih razmerij, k varstvu katerih naj prispevajo posamezne storitve pravne pomoči, vrednost obravnavane zadeve ali spornega predmeta in možne Škodljive posledice, ki bi lahko nastale za uporabnika in izvajalca pravne pomoči zaradi nepravilnega dajanja pravne pomoči. Stopnja strokovne zahtevnosti se vrednoti glede na delovne izkušnje, ki so potrebne za pravilno in kvalitetno opravljanje posameznih storitev pravne pomoči, raznovrstnost pravnih znanj in zapletenost posamezne storitve pravne pomoči. Pri ugotavljanju višine materialnih stroškov se upoštevajo samoupravno dogovorjeni normativi tistih materialnih stroškov, ki se lahko normirajo, za druge stroške pa izkušnje iz predhodnega obdobja ob upoštevanju sprememb v obsegu dela in dejanskih stroškov oziroma nabavnih cen. 11. člen Za ugotavljanje višine amortizacije se upoštevajo z zakonom predpisane stopnje amortizacije vrednosti osnovnih sredstev na podlagi standarda osnovnih sredstev. 12. člen Za ugotavljanje višine sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb in drugih obveznosti in izdatkov se upoštevajo merila, določena s samoupravnimi sporazumi, družbenimi dogovori ali zakoni. 13. člen Potrebni obseg sredstev za skupno porabo se ugotovi na podlagi višine sredstev za skupno porabo na delavca v organizacijah združenega dela v ustrezni družbenopolitični skupnosti v devetih mesecih preteklega leta, povečane za plansko predvideno povečanje teh sredstev v skladu z družbenimi usmeritvami. 14. člen Sredstva rezerv se zagotavljajo v višini, določeni s samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med uporabniki in izvajalci pravne pomoči, vendar pa najmanj v višini, ki jo določa zakon. 15. člen Tarifa za storitve pravne pomoči iz drugega odstavka 15. člena zakona o pravni pomoči, ki bo sprejeta v skladu s tem družbenim dogovorom, se najkasneje do 1. marca vsakega leta spremeni v sorazmerju z gibanjem vrednosti oziroma cen posameznih elementov iz 8. člena tega družbenega dogovora. 16. Člen v_ Za izvajanje tega družbenega dogovora bomo udeleženci oblikovali komisijo, v katero imenuje Izvršni svet Skupščine SR Slovenije enega predstavnika, vsak območni zbor odvetnikov oziroma vsako združenje pravne pomoči po enega predstavnika in občinske skupščine z območja delovanja posameznega zbora odvetnikov po enega predstavnika. Naloge komisije za spremljanje izvajanja družbenega dogovora so zlasti, da: - daje obvezne razlage tega dogovora; — spremlja izvajanje tega dogovora in po potrebi predlaga udeležencem ustrezne ukrepe za njegovo izvajanje, - pripravlja predloge za spremembe in dopolnitve tega dogovora, — opravlja druge naloge v zvezi z izvajanjem tega dogovora. Udeleženci se zavezujemo, da bomo komisiji zagotavljali potrebne podatke za spremljanje izvajanja družbenega dogovora in sicer v rokih, ki jih določi komisija. Udeleženci soglašamo, da bo administrativna in tehnična opravila za komisijo opravljal Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun. 17. člen Za spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora velja enak postopek kot za njegovo sklenitev. 18. člen Pbsamezni območni zbor odvetnikov je udeleženec tega družbenega dogovora, dokler se za njegovo območje ne ustanovi združenje pravne pomoči. Združenje pravne pomoči prevzame z dnem ustanovitve, vse pravice in obveznosti iz tega družbenega dogovora. 19. člen Xa'družbeni dogovor je sklenjen, ko ga sprejme Izvršni svet Sjstipščine SR Slovenije, vsi območni zbori odvetnikov in večina /Občinskih skupščin ter ga podpišejo njihovi pooblaščeni predstavniki. • 20. člen Ta družbeni dogovor začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. OBRAZLOŽITEV Osnutek družbenega dogovora o osnovah in merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči so obravnavali vsi udeleženci tega družbenega dogovora. Na osnutek so posamezni udeleženci podali svoje pripombe in predloge. Po proučitvi danih pripomb in predlogov sta delovna komisija za pripravo družbenega dogovora pri Odvetniški zbornici Slovenije in Republiški sekretariat za pravosodje, upravo in proračun pripravila predbg, v katerem je upoštevana večina danih pripomb in predbgov. V razpravi o osnutku družbenega dogovora se je postavib vprašanje veljavnosti družbenega dogovora v primeru, ko bodo ustanovljena združenja pravne pomoči, ki so po zakonu o pravni pomoči udeleženci družbenega dogovora. Območni zbori odvetnikov opravljajo na podlagi tretjega odstavka 74. člena zakona o pravni pomoči tudi funkcijo združenj, dokler se ne ustanovijo združenja pravne pomoči. To vprašanje predbg družbenega dogovora rešuje v 18. členu. Posamezni območni zbor odvetnikov je udeleženec tega družbenega dogovora, dokler se za njegovo območje ne ustanovi združenje pravne pomoči, ki z dnem ustanovitve stopi kot udeleženec namesto območnega'zbora. Smatramo, da je predlagana rešitev smotrna in sprejemljiva. Največ pripomb in predbgov je bib v razpravi danih k 3. členu osnutka, ki je le našteval posamezna merila za vrednotenje storitev pravne pomoči. Pripombe so se predvsem nanašale na to, da merila niso dovolj konkretna in zavezujoča ter da je družbeni dogovor preveč splošen in načelen. Upoštevajoč pripombe in predbge, se predlog prav v tem najbolj razlikuje od osnutka. Člen 3 osnutka je v predlogu sistematično razgrajen v členih 3 do 7 tako, da so podrobneje opredeljene posamezne osnove in merila za vrednotenje storitev pravne pomoči. Storitve pravne pomoči naj bi se pri vrednotenju razvrščale po vrstah oz. skupinah in sicer glede na svojo družbeno pomembnost in zahtevnost (3. člen predbga). V 4. členu predloga je opredeljeno katere storitve pravne pomoči bodo udeleženci šteli pri vrednotenju za družbeno pomembne. Kot družbeno bolj pomembne storitve pravne pomoči so opredeljne tiste storitve, ki prispevajo k zagotavljanju varstva samoupravnih pravic debvnih ljudi, samoupravljanja in družbene lastnine, torej tiste vrednote in dobrine, katerim se zagotavlja posebno družbeno varstvo (129, člen Ustave SFRJ in 152. člen Ustave SRS). Člen 5 predbga opredeljuje osnove za vrednotenje zahtevnosti posameznih storitev pravne pomoči. Zahtevnost naj bi se vrednotila po treh osnovah - po času, potrebnem za opravo posameznih storitev pravne pomoči, odgovornosti in stopnji strokovne zahtevnosti. Vrednost spornega predmeta oz. obravnavane zadeve je predvidena kot eno izmed meril za vrednotenje odgovornosti za opravljeno storitev. Kot dopolnilna merila za vrednotenje storitev pravne pomoči predbg v 6. členu opredeljuje posebno strokovno znanje (z nepravnih področij) in poznavanje tujega prava ali tujega jezika. Zaradi teh dopolnilnih meril se lahko cena storitev pravne pomoči poveča, vendar ne več kot za 100%. Takšno povečanje je zaradi nevedenih meril predvideno že v sedaj veljavnem pravilniku o nagrajevanju odvetnikov. Zakon o pravni pomoči je na področju dajanja pravne pomoči uvedel možnost specializacije odvetnikov za posamezna pravna področja. Zato je v 7. členu predbga dobčeno kot posebno merilo za višle vrednotenje tudi opravljena specializacija. Naslednje dobčbe predbga družbenega dogovora (od 8. do 20. člena) so ostale v glavnem nespremenjene. Dopolnjen je 10. člen predbga s tem, da se pri ugotavljanju višine materialnih stroškov upoštevajo tudi samoupravno dogovorjeni normativi. Spremenjen je tudi 13. člen, ki konkretneje dobča način ugotovitve potrebnega obsega sredstev za skupno porabo. Upoštevajoč predbge, dane v obravnavi osnutka, je v 15. členu določen tudi rok vsakoletne uskladitve tarife z gibanjem vrednosti oz. cen posameznih elementov iz 8. člena družbenega dogovora. Na osnutek družbenega dogovora je bib dano tudi nekaj pripomb in predbgov, ki jih ni bib mogoče upoštevati pri sestavi predbga. Tako ni bib mogoče upoštevati pripombe, da naj družbeni dogovor natančneje opredeli razmerje do tarife za storitve pravne pomoči, kakor tudi možne udeležence v svobodni menjavi dela. Vsa ta vprašanja oz. razmerja ureja že zakon o pravni pomoči in%ni razbga, da bi se dobčbe ponavljale še v družbenem dogovoru. Zakon o pravni pomoči v 14. členu postavlja načeb, da vsi izvajalci pravne, pomoči (delavci v službah pravne pomoči, debvni Ifidje - odvetniki in delavci v debvnih skupnostih odvetnikov in odvetniki posamezniki) - pravibma pridobivajo dohodek s svobodno menjavo dela v skladu z zakonom o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Merila za vrednotenje storitev pravne pomoči in ugotavljanje cene oz. povračila za storitve pravne pomoči pa se določajo z družbenim dogovorom. Ta družbeni dogovor so izvajalci pravne pomoči in uporabniki dolžni upoštevati, ko v svobodni menjavi dela s samoupravnimi sporazumi oz. pogodbami urejajo medsebojne odnose in dobčajo ceno posameznih storitev (tretji odstavek 27. člena zakona o pravni pomoči). Posebnosti svobodne menjave dela na področju pravne pomoči prav tako ureja zakon o pravni pomoči v členih 26 do 29. Kot osnovno obliko uresničevanja svobodne menjave dela dobča neposredno svobodno menjavo dela, daje pa prožnosti tudi za svobodno menjavo dela po krajevni skupnosti. Zakon o pravni pomoči pa dopušča in ureja tudi še drug način pridobivanja dohodka.na področju pravne pomoči, to je s plačili za posamične storitve, kadar se le-te dajejo zunaj svobodne menjave dela. Plačib za te storitve pravne pomoči pa se dobči s tarifo za storitve pravne pomoči. Tarifa mora biti v skladu z družbenim dogovorom in jo sprejmejo samostojno združenja pravne pomoči (sedaj še območni zbori odvetnikov) v soglasju z Izvršnim svetom skupščine SRS (drugi odstavek 15. člena zakona o pravni pomoči). Kadar torej izvajalci pravne pomoči ne bodo pridobivali dohodka s svobodno menjavo dela, bodo zaračunavali plačila za posamične storitve pravne pomoči po tarifi, V obravnavi osnutka so bili dani tudi predlogi, da naj se kot merib za vrednotenje storitev pravne pomoči dobči tudi kvaliteta oz. kakovost storitve pravne pomoči. Družbeni dogovor lahko dobča le osnove in merila za vrednotenje storitev pravne pomoči; kvalitete opravljene storitve ni mogoče vnaprej predvideti in zato kvaliteta odvetnikovega dela ne more biti merib za vnaprejšnje vrednotenje posamezne storitve pravne pomoči. Kvaliteta bo kot merib uveljavljeno lahko v službah pravne pomoči in debvnih skupnostih odvetnikov pri delitvi sredstev za osebne dohodke. Udeležence tega družbenega dogovora dobča zakon o pravni pomoči v drugem odstavku 14. člena in zato glede možnih udeležencev ni mogoče ničesar spreminjati. Pristojnost posameznih zborov občinske skupščine je dobčena s statutom vsake posamezne občine in družbeni dogovor ne more opredeljevati, kateri zbor občinske skupščine je pristojen za sklenitev tega družbenega do-govora. Obravnavani družbeni dogovor bo sklenjen, ko ga bodo sprejeli vsi območni zbori odvetnikov, večina občinskih skupščin in Izvršni svet Skupščine SR L 'ovenije. POROČILO o poslovanju zemljiškega sklada občine Ljubljana Moste-Polje do 22. 9. 1981 L____________________—J I. UVOD Osnovna izhodišča za določanje in izvajanje politike v zvezi z upravljanjem in razpolaganjem s stavbnim zemljiščem izhajajo iz zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. list SRS, št. 7/77). Na podlagi 3. člena tega Zakona občina pridobiva stavbna zemljišča v družbeno lastnino, jih upravlja po svojih organih, ali pa jih izroča v upravljanje komunalni skupnosti oziroma stavbni zemljiški skupnosti ali krajevni skupnosti. Občinska skupščina izvaja tudi nadzorne in druge, po tem zakonu določene pravice, glede upravljanja s stavbnim zemljiščem. Občina ni prenesla upravljanja s stavbnim zemljiščem na komunalno skupnost ali krajevne skupnosti, pa tudi stavbno zemljiške skupnosti še niso ustanovljene. Od leta 1977 s stavbnim zemljiščem neposredno upravlja Izvršni svet Skupščine občine, posredno pa za to imenovani Strokovni odbor za nakup in oddajo zemljišč pri IS Moste-Mje, medtem ko strokovne naloge v zvezi z odkupom in oddajo stavbnih zemljišč izvaja strokovna služba „SOSESKA“ Ljubljana. V obdobju od 1973 do 1977 leta se je z zemljiško politiko, nakupom in oddajo stavbnih zemljišč ukvarjal Sklad za nakup in oddajo stavbnih zemljišč občine Ljubljana Moste-Polje, strokovno tehnične posle pa je na podlagi posebne pooblastilne pogodbe opravljala ..SOSESKA”. Pred letom 1968 je bil pooblaščen za nakup in oddajo stavbnih zemljišč Zavod za industrijsko izgradnjo v občini Ljubljana Moste -Pblje. Leta 1968 pa je bila ustanovljena „SOSESKA“, ki je bila do leta 1973 pooblaščena za odkup in oddajo stavbnih zemljišč. Republiški zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem iz leta 1972 (Ur. list SRS, št. 27/72) je dal občini pravico do prednostnega nakupa vseh nezazidanih stavbnih zemljišč v privatni lastnini z namenom, da bi se s tem oblikoval zemljiški sklad. Občina pa je bila po samem zakonu upravičena tudi do tistih površin, ki jih delovne organizacije niso uporabljale za svojo dejavnost in niso bile označene kot rezervat za njihov lastni bodoči razvoj. S prevzemom gospodarjenja s stavbnimi zemljišči občini pripada razlika v ceni, ki nastaja z vlaganjem družbe v zemljišča, odnosno zaradi specifičnosti lege ali druge prednosti zemljišča (renta). Zemljiška renta naj bi tvorila vir finančnih sredstev za nadaljnji nakup, razvoj in ureditev stavbnih zemljišč in dobila s tem svojo materialno osnovo v procesu nadaljnjega racionalnega in smotrnega oblikovanja zemljiške politike na stanovanjsko urbanističnem področju. Namen tega poročila je med drugim ugotoviti realizirano zemljiško rento na dan 22, 9. 1981 in podati informacijo iz katere bo mogoče ugotoviti planirano rento. H. PRIKAZ MATERIALNEGA IN FINANČNEGA STANJA ZEMLJIŠČ V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE 1. Prejeto zemljišč ob primopredaji 31. 12. 1972 (zaloga) 1.726.794,00 m2 2. Odkupljeno zemljišč od 1. 1.1973 do 22.9. 1981 , 2.109.390,80 m2 SKUPAJ 1 + 2 3. Oddaja zemljišč do 22.9. 1981 4. Zaloga zemljišč na dan 22. 9. 1981 5. Odhodki: 3.836.184.80 m2 2.383.613,00 m2 1.452.571.80 m2 a) Vložena sredstva do 31. 12. 1972 44.283,440,00 din b) Odhodki od leta 1. 1. 1973 do 22.9. 1981 110.869.612,84 din a) SKUPAJ odhodki do 22. 9. 1981 155.153.052,84 din 6. Prihodki: a) Prihodki za zemljišče do 22. 9. 1981 180.454.544,50 din b) Realizirana zemljiška (renta) na dan 22. 9. 1981 /180.454.544,50 - 155.153.052,84) 25.301.491,66 din Iz prikaza materialnega in finančnega stanja zemljišč po sose-skah-tabela II je razvidno, da gre za obsežen promet z zemljišči. Analiza posameznih sosesk kaže med njimi različno materialno in finančno stanje, kar je razumljivo, saj se tudi potrebe in pogoji odkupa'in oddaje zemljišča med soseskami razlikujejo (različne cene, različne zaloge). V tem poročilu ni zajeto SLP zemljišče izven urejenih območij, ker se evidenca tega zemljišča vodi na katastru in v zemljiški knjigi ločeno. Realizacija odkupa zemljišč je odvisna od naslednjih pogojev: - dejanskih potreb investitorjev - zemljiške politike občine - ponudbe lastnikov zemljišč - pogojev, ki jih določa Zakon o razlastitvi, to je za zemljišča, katerih odkup zahteva lastnik glede na to, da na ostanku zemljišča nima več gospodarskega interesa - ponudbe za prenos pravice uporabe nacionaliziranega zemljišča prejšnjega lastnika na občino Upoštevajoč navedene pogoje pri odkupu in oddaji zemljišč smo do 22.9. 1981: - odkupili 3.836.184,80 m2 zemljišč - oddan 2.383.613,00 m2 zemljišč - ustvarili zalogo 1.452.571,80 m2 zemljišč - poravnali stroške za zemljišče v višini 155.153.048,70 din - realizirali dohodke za oddano zemljišče v višini 180.454.544,50 din - ustvarili po zitivni saldo v višini 25.301.495,60 din Do 22. 9.1981 znaša realizirana zemljiška renta 25.301.495,60 din Pri pripravi poročila smo se odločili za termin realizirane rente zato, ker smatramo, da so ta sredstva oprijemljiva in razpoložljiva za nadaljnje vlaganje ali kakšno drugo razpolaganje. Ko pa govorimo o zalogi zemljišča in to zalogo ocenjujemo s predvideno ceno, govorimo o planirani ali predvideni ali pričakovani zemljiški renti. Predvidena ali planirana zemljiška renta je odvisna od različnih faktorjev: - zazidalnega načrta ali drugega urbanističnega dokumenta, ki določa namembnost zemljišč - cene zemljišča za oddajo, ki jo določa ustrezni organ občine - pripravljenost od investitorja za prevzem in plačilo zemljišča. Zaloga zemljišča v višini 1.521.120,80 m2 torej ne more biti osnova za izračun predvidene zemljiške rente ne, da bi predhodno analizirali zalogo zemljišča, ki bo oddano brezplačno rdi sploh ne bo oddano i Prikaz zemljišča, ki ne bo oddano investitorju: - MS-3/2 — Step. naselje 129.047 m2 (gozd - Golovec) - MS-12/1 - Nove Jarše 30.185 m2 (pri Žalah - vrtičkarji) - MP-3- Letališče 321.856 m2 (ceste, žel., vodarna Hrastje od JNA) SKUPAJ: 481.088 m2 zemljišča. Prikaz zalog zemljišč, ki so predvidena za oddajo investitorjem po potrjeni ceni: 1. Skupna zaloga zemljišča 1.452.571,80 m 2. Zemljišče, ki pe bo oddano 481.088,00 m2 3. Zemljišče,- ki ga bo možno odd. invest. 971.483,80 m2 Ocenjena vrednost skupne zaloge na dan 22. 9. 1981 z izhodiščno ceno po Odloku o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin za leto 1981 znaša 137,64 din/m2. Za tako predpostavljeno vrednost bi skupna zaloga znašala 1.452.571,80 x 137,64 din/m2 = 199.931.982,46 din. Zemljišče za katerega predvidevamo, da ga ne bo možno oddati je 481.088 m2 x 137,64 din/m2 = 66.216.952,32 din. Zemljišče, za katerega predvidevamo, da bo oddano (časovno neznano) - glej podatek dinamike izgradnje 1981 - 1985) je 971.483,80 m2 x 137,64 din//m2= 133.715.030,24 din. Prikazana vrednost zaloge je samo finančni prikaz. Končna vrednost pa bo znana, ko bo oddana celotna vrednost zemljišča. Glede na to bo potrebno analizirati in planirati bodoče kupce in upoštevati pri tem restrikcije na področju investiranja, kar bo nedvomno vplivalo predvsem na dinamiko oddaje zemljišč. Upoštevajoč navedeno ugotavljamo, da bo mogoče oceniti vrednost zemljišča, ki bo realizirana, če bi v določenem času oddali vse zemljišče na zalogi in ne bi odkupovali novih površin, ki so sicer potrebne za normalen potek dela na področju priprave zemljišč. IV. PLANIRANI ODKUP IN ODDAJA ZEMLJIŠČ V SREDNJEROČNEM OBDOBJU 1981 - 1985 od 22.9.1981 DALJE Dinamika odkupa in oddaje zemljišča za srednjeročno obdobje 1981 - 1985 je povzeta iz potrjenega družbenega plana občine in sprejetih aneksov samoupravnih sporazumov stanovanjskega gospodarstva občine. Glede na težje pogoje gospodarjenja in restrikcije pa se bo di- namika odkupa in oddaje zagotovo spremenila, zato moramo vzeti ta predlog z določeno rezervo. Pri oddaji zemljišč smo upoštevali vrednost 137,64 din/2 ki je določena po Odloku o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških urejanja zemljišč na območju ljubljanskih občin za leto 1981 (Uradni list št. 11/1981). Odkup zemljišča smo predvideli po povprečnih cenah za leto 1980 glede na cenitev zemljišč. Poleg pogojev gospodarjenja z zemljišči in restrikcij je dinamika oddaje zemljišč odvisna tudi od predvidene dinamike izgradnje objektov pri stanovanjski gradnji in pridobitve investitorjev pri industrijski ter poslovni gradnji. PREGLED PLANIRANEGA ODKUPA IN ODDAJE ZEMLJIŠČ V OBČINI LJUBLJANA M08TE-F0LJE V OBDOBJU 1981 - 1985 ODKUP ZEMLJIŠČ 1981 - 1985 v občini Ljubljena Moete-Polje v 000 čin 19 8 1 19 8 2 19 8 5 19 8 4 19 8 1 5 S K UPAJ kol. vred. kol. vred. kol. vred. kol. vred. kol.' vred. kol. vred. ODKUP ZEMLJIŠČA SKUPAJ 55.100 4.948 174.000 16.295 151.926 15.405 165.200 11.505 560.000 25.604 902.226 69.751 - Stanovanjska graditev 27.000 2.590 75.000 7.980 115.800 11.125 65.200 4.705 120.000 7.950 597-000 54.548 - Poslovna graditev 20.000 1.000 20.000 1.000 50.000 2.500 90.000 4.500 - Industrijsko-aervisna graditev 10.000 718 60.000 '4.215 18.126 1.278 80.000 5.600 190.000 15.354 558.126 25.163 - Ostalo (rekreae.površ. ♦ Zaloška) 16.100 1.640 41.000 4.100 57.100 5.740 PLANIRANA DINAMIKA ODDAJE ZEMLJIŠČ V OBDOBJU 1981 - 1985 iz zaloge zemljišč 1 9 8 1 19 8 2 1985 1984 19 8 5 Mankajoča SKUPAJ kol. vred. kol.* vred. kol. vred. kol. vred. kol. vred. sredstva kol. vred. ODDAJA ZEMLJIŠČA SKUPAJ 286.474 5.750 788 241.567 55.221 451.458 62.154 55.249 7.005 206.048 žb.m 69.751 959.852 152.105 - Stanovanjska graditev 212.505 5.750 788 241.567 55.221 532.124 45.711 12.700 1.748 18.500 2.546 34.348 610.421 84,014 - Poslovna graditev 4.500 - Iudustrijsko-servisna graditev 75.969 68.3J4 9.404 42.549 5.855 187.548 25.813 25.163 298.451 41.072 - Ostalo (rekreac.površine f Zaloška) 51.000 7.019 5.740 51.000 7.019 V. ZAKLJUČEK Osnovni namen zemljiške rente od ustanovitve Zemljiškega sklada do danes je bil neprestano, načrtno pridobivanje zemljišč za potrebe urejanja stavbnih zemljišč. Zemljiška renta je še posebej prišla do izraza v času restrikcij na področju kreditiranja, ko je ostala edini vir sredstev odkupa. Izvršni svet občine je doslej večkrat razpravljal o zemljiški renti in vedno ugotavljal, da je le-ta v določeni meri razpoložljiva za namene določene v temeljih družbenega plana. Na tej osnovi je od razpoložljive rente s sklepi razporedil: - 138. seja IR z dne 26. 5. 1981 za tržnico in Dom španskih borcev 9.463.045.00 din - 137. seja IS z dne 19. 5. 81 za razliko med polno in predlagano ceno prispevka v MS-3/2 za spremljajoče objekte v višini 8.411.310.00 din - 154. seja IS z dne 15. 9. 81 za sanacijo vodovoda Bizovik in Dolsko 2.250.000,00 din SKUPAJ razporejena renta 20.124.355,00 din Razlika med realizirano in razporejeno rento znaša 5.177.140,60 dinarjev. Sredstva namenjena za MS-3/2 Štepanjsko naselje bodo uporabljena po dinamiki gradnje spremljajočih objektov. Upoštevani so spremljajoči objekti - Gostinstvo CO 2-6 1900 m2 - Poslovni objekt CO 3-1 670 m2 - Pošta, banka CO 2-7 900 m2 - Servisi južno od Litijske c. CO 3-2, 3-3, 3-4 3350 m2 SKUPAJ: 6820 m2 Po sklepu 137. seje IS se dejanski stroški urejanja na m2 uporabne površine še nezgrajenih objektov, ki znašajo 6.183,33 din zmanjšajo na 4.950,00 din/m2 uporabne površine. Skupna uporabna površina spremljajočih objektov je 6.820 m2. Razlika med dejansko ceno m2 uporabne površine in zmanjšano ceno po sklepu IS je 6.183,33 - 4.950,00 je 1.233,33. 1.233,33 x 6.820 je 8.411.310,00. V družbenem planu občine Ljubljana Moste-Polje je za obdobje 1981-1985 opredeljen namen uporabe zemljiške rente in to: — za nakup zemljišč na območju stanovanjske, industrijske in servisne dejavnosti, ker še ni znan investitor. Sredstva za ta namen so vložena začasno — sofinanciranje urejanja stavbnih zemljišč na zunanjem območju občine — urejanje stavbnega zemljišča za potrebe razvoja družbenih dejavnosti j — sofinanciranje programa skupnosti za razvoj družbenega standarda občine. Glede na to, da je namen porabe zemljiške rente opredeljen v družbenem planu občine ni pa še opredeljen v planskih dokumentih stavbne zemljiške skupnosti občine niti v planskih dokumentih komunalne skupnosti občine predlagamo, da skupščina občine Lj. Moste-Polje pooblasti Izvršni svet občine o razporeditvi sredstev po namenih iz družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 s tem, da Izvišni svet občine dvakrat letno poroča o razdelitvi sredstev skupščini občine. PREDLOG OBRAZLOŽITEV Na podlagi 4. člena Zakona o glasbeni šoli (Ur. 1. SRS št. 17/71), 24. člena Zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS št. 5/80) in v skladu s 187. členom Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela dne....... in na seji zbora krajevnih skupnosti dne.......sprejela SKLEP o soglasju k statutu Glasbene šole Ljubljana Moste—Polje Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje daje soglasje k Statutu Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje, s sedežem v Ljubljani, Ob Ljubljanici 36, ki je bil sprejet na referendumu dne 7. oktobra 1981. x SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA Mevilka: MOSTE-POLJE ^tum: Predsednik Marjan Moškrič Na območju občine Ljubljana Moste-Polje opravlja dejavnost posebnega družbenega pomena s področja glasbene vzgoje Glasbena Sola Ljubljana Moste-Polje, ki ima sedež v.Ljubljani, Ob Ljubljanici 36. Ker Se ni novega zakona o glasbenih Šolah, v marcu 1980 pa je izSel Zakon o osnovni Soli, katerega vsebina se nanaSa tudi na glasbeno vzgojo otrok, je bilo potrebno novelirati Statut glasbene Sole, ter ga uskladiti tudi z določbami Zakona o združenem delu (Ur. I. SRS 35/76). Komite za družbene dejavnosti in Sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve pri Skupščini občine Ljubljana Moste-Polje sta pregledala Statut Glasbene Sole in ugotovila, da statut ureja vsa vprašanja o notranjih razmerjih, ki jih v smislu 337. člena Zakona o združenem delu mora vsebovati. Obenem Komite za družbene dejavnosti in Sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve ugotavljata, da so določbe Statuta v skladu z ustavo in zakoni, zato predlaga občinski skupščini, da sprejme sklep, s katerim dede soglasje k Statutu Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje. Za podrobnejšo seznanitev s Statutom je delegatom Statut Glasbene Sole Ljubljana Moste-Polje na voljo v Sekretariatu za občo upravo, proračun in skupne zadeve. Komite za družbene dejavnosti ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE V___________________—----------------V ZAPISNIK *upnega zasedanja zbora združenega dela (44. seja) in zbora *rqevnih skupnosti (45. seja) skupščine občine Ljubljana Moste-p°lje, ki je bilo dne 28. septeihbra 1981 s pričetkom ob 16,30 mi v Jfjni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, •TUletarska c. 1. Skupno zasedanje je otvoril in vodil Marjan MOŠKRlC, predsed-°lk skupščine občine, v sodelovanju z Ljubom ZABUKOVCEM, Predsednikom zbora združenega dela in Danilom JURCO, predsed-Pikotn zbora krajevnih skupnosti. Zapisnik skupnega zasedanja je vodila Erika RAClČ-ŠIFT, sekretar skupščine občine. Predsednik skupščine občine je predlagal delegatom, da se s Predloga dnevnega reda umakne 7. točka: " Predlog družbenega dogovora o sodelovanju na področju inšpekcijskega nadzora na območju občin ljubljanske regije Po taram predlogu so delegati zbora združenega dela in zbora kajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji dnevni red: 1- Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: — 6. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 24. junija 1981 — skupnega zasedanja zbora združenega dela (42. seja), zbora krajevnih skupnosti (43. seja) in družbenopolitičnega zbora (42. s^a) z dne 24. junija 1981 ~ skupnega zasedanja zbora združenega dela (43. seja) in , zbora krajevnih skupnosti (44. seja) z dne 15. julija 1981 L Analiza po do vanja gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje 1981 _____r_ o spremembah in dopol . Ljubljana Moste-Polje in statuta mesta Ljubljane 5- Sklep o razpisu referenduma za uvedbo III. samoprispevka v V- polletju 198 Medlog sklepe lnhvah statuta občine ihiLnl' 7. Obravnava ostalega gradiva za seje zborov Skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov za seje zborov Skupščine mesta Ljubljane dne 1. oktobra 1981 8. Odločba o zadržanju izvršitve sklepa delavskega sveta D .O. TOPLARNE 9. Kadrovske zadeve 10. Predlogi in vprašanja delegatov KI V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno izvolili: 1. Braneta NOVAKA, delegata I. konference delegacij - Saturnus 2. Braneta EKMEČIČA, delegata V. konference delegacij -Yulon 3. Romano MAROLT, delegatko XI. konference delegacij - ŽG Gradbeno podjetje Po predlegu pooblastil delegatov za 44. sejo zbora združenega dela je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji pa je navzočih 27 delegatov: Odsotnih je 12 delegatov in sicer: 1 delegat I. konference delegacij - Saturnus 2 delegata Dl. konference delegacij - Žito 1 delegat IV. konference delegacij — Indos 1 delegat VID. konference delegacij — Emona MIZ 1 delegat XVI. konference delegacij — Slovenja ceste-Tehnika 1 delegat XX. konference delegacij - Emona ERC 1 delegat XXIV. konference delegacij - Stan in vest 2 delegata XXV. konference delegacij - Kmetijska zadruga Dobrunje 1 delegat XXVIII. konference delegacij - Klinični center TOZD Klinična bolnica za psihiatrtio 1 delegat XXX. konference delegacij - Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Zbor združenega dela je sklepčen. V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: 1. Franca ČERNIVCA, delegata krajevne skupnosti Vevče-Zg. Kašelj 2. Jožeta ŠAŠLJA, delegata krajevne skupnosti Dušan Kveder-Tomaž 3. Frido ŽITNIK, delegatko krajevne skupnosti Bizovik Po pregledu pooblastil za 45. sejo zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ugotovila: Zbor krajevnih skupnosti sestavlja 27 delegatov delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 23 delegatov. Odsotni so 4 delegati in sicer: 1 delegat krajevne -kupno sti Hrušica-Fužine 1 delegat krajevne skupnosti Klopce 1 delegat krajevne skupnosti Nove Fužine 1 delegat krajevne skupnosti Sotočje Seja zbora krajevne skupnosti je sklepčna. Navzoči vabljeni: Niko LUKEŽ, podpredsednik Skupščine mesta Ljubljane, Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine, Marjan GOSTINČAR, podpredsednik skupščine občine, Slavka KERŽAN, članica izvršnega sveta skupščine občine, Karla NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine, Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine, Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine, Hans VERDNIK, član izvršnega sveta skupščine občine, Zvonimir STEKLASA, predsednik komisije za pripravo predloga sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Moste-Polje, Slavka JERMAN, članica izvršnega sveta Skupščine mesta Ljubljane, Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve Helena GAŠPERŠIČ, samostojni svetovalec za družbeno planiranje, Franc ŠKERL, samostojni svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine, Darja JUVAN, novinarka „Naše skupnosti'1, Tatjana JURCA-COLARIČ, sekretar zbora krajevnih skupnosti, Nikolaj DEMBSKV, sekretar zbora združenega dela. K2 Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 6. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 24. junija 1981, zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (42. seja), zbora krajevnih skupnosti (43. seja) in družbenopolitičnega zbora (42. seja) z dne 24. junija 1981 ter zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (43. seja) in zbora krajevnih skupnosti (44. seja) z dne 15. julija 1981 in soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na zapisnik 6. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 24. junija 1981, zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (42. seja), zbora krajevnih skupnosti (43. seja) in družbenopolitičnega zbora (42. seja) z dne 24. junija 1981 ter zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (43. seja) in zbora krajevnih skupnosti (44.'seja) z dne 15. julija 1981 nimata pripomb in jih v celoti potrjujeta. K 3 Uvodno je analizo poslovanja gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v I.polletjul981 obrazložila Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Marjan KOPECKV, delegat Vil. konference delegacij - Papirnica Vevče Danilo JURCA, delegat krajevne skupnosti Moste Slavka KERŽAN, članica izvršnega sveta skupščine občine Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine Maijan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata analizo poslovanja gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v I. polletju 1981 ter podpirala naslednje: a. Ugotovitve in stališča družbenega sveta za družbenoekonomske odnose in družbeno planiranje Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje: 1. Družbeni svet ugotavlja, da kaže poslovanje gospodar1 stva občine Ljubljana Moste-Polje kljub pozitivnim finančnim pokazateljem v prvem polletju 1981 na resno stanje. Zaskrbljujoče je predvsem to, da mnoge organizacije združenega dela, ne dosegajo niti finančnega obsega proizvodne istega obdobja lani, kar ima težke posledice za produktivnost in za uspešnost gosp0' darjenja. Prosta sredstva za investicijske naložbe s° minimalna in predstavljajo le okrog 33 % obvezne minimalne amortizacije, kar ne daje lastne materialne osnove za nadaljnji razvoj. Posebno neustrezna so tudi gibanja pri zunanjetrgovinski menjavi in na področju oskrbe z reprodukcijskim materialom. Vse to narekuje še tesnejše sodelovanje med gospodarskimi organizacijami in odgovornimi dejavniki za podrede gospodarstva v občini. Posebno pozornost je po mnenju družbenega sveta potrebno posvetiti pripravi resolucije o dražbenoekonomsk* politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje gospodarskih načrtov organizacij združenega dela za leto 1982. 2. Družbeni svet posebej opozarja na izreden porast dele!4 skupne porabe v dohodku in na nesorazmerno povečanje po posameznih področjih skupne porabe. Očitno gre za resno odstopanje od resoludjskih usmeritev za leto 1981, ki tetj? takojšnje odločne ukrepe. Ob s prej6. manju planov interesnih skupnosti za obdobje 1981-1985 in za leto 1981 je bilo namreč delavcem zagotovljeno-da se delež skupne porabe v dohodku ne bo gibal tzveU resoludjskih usmeritev, oziroma da bodo po potrebi pravočasno podvzeti potrebni ukrepi, ki bedo prepre-čili obremenjevanje gospodarstva preko dogovorjen6 mere. b. Predloge ukrepov izvršnega sveta skupščine občine za uresničevanje politike gospodarske stabilizadje: 1. Izvršni svet je neposredno ugotavljal vzroke, zakaj v občini ne dosegajo fizičnega obsega proizvodnje prav nosilne organizatije združenega dela s področja indU' strije (kot n.pr. Papirnica Vevče TOZD Papir, INDOS, HP Kolinska Tovarna hranil, VELANA, ŽITO TOZP Pekarne Ljubljane in Šumi itd.). Ugotovil je, da j6 glavni vzrok v preskrbi s surovinami in reprodukdjskib1 materialom. Izvršni svet bo še nadalje tekoče sodeloval pri razreševanju preskrbe s surovinami in repromaterialom zlasti v organizadjah združenega dela, ki so usmerjene v izvoz-oziroma v organizadjah združenega dela, ki oskrbuje.)0 izvozne organizadje z reprodukdjskim materialom, & sicer v okviru svojih pristojnosti. 2. V zvezi z možnostmi vključevanja posameznih organ1' zadj združenega dela v zunanje trgovinsko menjavo b° izvršni svet: — zahteval predložitev programov vključevanja v izvozno dejavnost,ker jih večina organizacij združeneg8, dela v določenem roku (30. junij 1981) ni predložila 1110 jih ni vključila v analizo polletnega poslovanja 1981; - od organizadj združenega dela dosledno zahteval, ‘j* pregledajo bilance uvoza in izvoza, ugotovijo odstopanja111 sprejmejo ukrepe, da bi do konca leta zagotovili realizadj0 planiranega obsega izvoza; - preučil možnosti vključevanja drobnega gospodari (tudi zasebnega sektorja) v mednarodno delitev dela. Pri izvajanju politike cen bo: - izvršni svet vztrajal na doslednem izvajanju spreje^ politike cen ter podpiral le tiste zahtevke, ki so v skladu* resolucijo in določbami zakona o cenah. - pri organizacijah združenega dela, ki ne bodo ravnale v skladu s sprejeto politiko cen, bo izvršni svet zahteval odgovornost posameznikov. — izvršni svet v celoti podpira stališče Skupščine mesta Ljubljane, da se postopoma opušča sistem kompenzacij (meso, mleko, kruh) in ga nadomesti z drugačnimi rešitvami, ki bodo zagotavljale razvijanje dohodkovnih odnosov, samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja. 4. Izvršni svet je opravil neposredne razgovore o ukrepih pri tistih OZD, ki so polletje 1981 zaključile z izgubo. Izvršni svet bo pri organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo, ali pa so na meji rentabilnosti poslovanja, vztrajal predvsem na izdelavi njihovih dolgoročnih programov, oziroma preveril obstoječe dolgoročno razvojne usmeritve. 5. Izvršni svet ugotavlja, da se zaposlovanje v občini giblje v skladu s plan ritimi dokumenti občine. Izvršni svet daje skupnosti za zaposlovanje 'pobudo, da pri izvajanju politike zaposlovanja usmerja mlade delavce v proizvodno delo, odnosno jim omogoči možnost prekvalifikacije. Glede, na težavno situacijo je treba bolj odločno zaposlovati visokokvalificirane kadre, od katerih je v marsičem.odvisen nadaljnji razvoj. 6. Na področju investicijske dejavnosti Izvršni svet predlaga, da organizacije združenega dela glede na sprejeti zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo in nakup določenih objektov in opreme v letu 1981, ponovno preučijo vse planirane investicije iz srednjeročnega programa 1981-1985, če le-te izpolnjujejo kriterije investiranja, ki so bili sprejeti na ravni reprbuke in mesta Ljubljane ter pripravijo rebalans srednjeročnih planov. Rebalans srednjeročnih planov organizacije združenega dela posredujejo izvršnemu svetu do konca leta 1981. Izvršni .svet bo v družbeni plan občine za leto 1982 vključil vse tiste investicije, za katere je izdelan investicijski program po sprejetih kriterijih in za katere so zagotovljena finančna sredstva. Izršni svet bo tistim organizacijam združenega dela, za katere je mogoče ugotoviti, da planirane investicijske naložbe ne ustrezajo zakonskim kriterijam, pomagal pri opredeljevanju novih razvojnih usmeritev in proizvodnih programov. Prav tako bo delovnim organizacijam s področja industrije, ki so načrtovale rekonstrukcije ali modernizacije proizvodnih programov, pa jih z oziroma na zaostrene pogoje investiranja ne bo mogoče realizirati, nudil pomoč m sodeloval pri preusmerjanju ter spodbujal združevanje sredstev za uresničevanje prednostnih naložb v občini. 7. Integracijski procesi Izvršni svet bo podrobneje ocenil učinkovitost in smotrnost procesov združevanja dela in sredstev v občini ter spodbujal in podpiral predvsem tiste integracijske procese, ki so družbeno utemeljeni. 8. Osebni dohodki Izvršni svet ugotavlja, da so v organizacijah združenega dela s posebno težkimi pogoji dela ter specifičnimi pogoji pridobivanja dohodka (uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, cenovna politika) osebni dohodki daleč pod povprečjem panoge in občine, zato bo Izvršni svet z ustreznimi analizami - zlasti z vidika vrednotenja zahtevnosti dela in delovnih pogojev — predlagal določene izenačitve oziroma izravnave. 9. Na področju izdelave planskih dokumentov Izvršni svet poziva vse samoupravne organizacije in skupnosti, da takoj prično pripravljati planske dokumente za leto 1982. Pri njihovi izdelava morajo upoštevati sprejeta stališča in riclepe na ravni SFRJ, republike, mesta in občine. Planski dokumenti morajo na tej osnovi vključevati lastne stabilizacijske ukrepe, zlasti pa konkretne programe vključevanja v mednarodno delitev dela, programe varčevanja z energijo in plane kadrov. Izvršni svet zavezuje vse samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti in materialne proizvodnje ter druge samoupravne skupnosti, da v zakonsko določenem roku predložno združenemu delu v obravnavo hkrati vse samoup-avne sporazume z jasno opredeljenimi obremenitvami, kajti le na .osnovi pravočasno in sočasno predloženih samoupravnih sporazumov bodo združenemu delu dani pogoji za izdelavo lastnih planskih dokumentov. K 4 Uvodno je predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje obrazložil Zvonimir STEKLASA, predsednik komisije za pripravo predloga sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Moste-Polje. Nato je zboroma v obravnavo predlagal naslednji amandma komiteja občinske konference ZK Ljubljana Moste-Polje k 16. členu statuta: Zaradi uresničevanja politike ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini deluje komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Vlogo, naloge in sestav komiteja določa zakon." Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata amandma občinske konference ZK v predloženem besedilu. Po sprejetem amandmaju so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu skupaj s prej sprejetim ;amandmajem in naslednjimi pripombami statutamo-pravne komisije skupščine občine: V 19. členu predloga sklepa naj se v predzadnjo vrsto2. odstavka 122/2 člena med besedema »družbenega informiranja" vstavi besede" in sistem javnega informiranja". Ta odstavek namreč navaja sredstva javnega informiranja, ki se vključuje v družbeno informiranje. V 3. odstavku 220. člena predloga sklepa, naj se v 1. vrsti namesto besede »predsednika" pravilno napiše »podpredsednika". V 3. 'vrsti 1. odstavka 221. člena predloga sklepa, naj se namesto besede »predpisuje", pravilno glasi »podpisuje". V 1. odstavku 227. člena predloga sklepa naj se črta besedilo . mnenja občinske konference SZDL" in vnese besedflo ,.mnenje komisije za volitve, imenovanje in kadrovsko zadeve SO Ljubljana Moste-Polje.” 2. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pooblaščata statutarno-pravno komisijo skupščine občine Ljubljana Moste-Polje da pripravi prečiščeno besedilo statuta občine. 3. Razreši se komisga za pripravo predloga sprememb in dopolnitev statuta občine Ljubljana Moste-Polje, ker je opravila svoje delo. Nato je predlog sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljane ter amandmaje in pripombe statutarno-pravne komisije Skupščine mesta Ljubljane obrazložil Niko LUKEŽ, podpredsednik Skupščine mesta Ljubljane. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dajeta soglasje k spremembam in dopolnitvam statuta mesta Ljubljane skupaj s predloženimi amandmaji oziroma pripombami statutamo-pravne komisije Skupščine mesta Ljubljane. 2. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pooblaščata delegate delegirane na seje zborov Skupščine mesta Ljubljane, da se v primem dodatnih amandmajev oziroma dopolnitev opredelijo in uskladijo z delegati ostalih občin. K 5 Uvodno je osnutek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo III, samoprispevka v Ljubljani obrazložil Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Divna OGNJANOVIČ, delegatka XXVII. konference delegacij - Osnovna -šola »Edvarda Kardelja" Marjan KOPECKV, delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče Vukosav TODOROVIČ, delegat krajevne skupnosti Polje Matjaž SVET, delegat krajevne skupnosti Vevče - Zgornji Kašelj Miran GRUDEN, delegat krajevne skupnosti Selo Brane NOVAK, delegat I. konference delegacij — Saturnus Frida ŽITNIK, delegatka krajevne skupnosti Bizovik Lojzka NEJEDLV, delegatka krajevne skupnosti Zelena jama Danilo JURCA, delegat krajevne skupnosti Moste Ivan ŠMAJGEL, delegat XIII. konference delegacij - BTC Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine Miro VUJINOVIČ, delegat X. konference delegacij - ŽG DE Centralne delavnice Marko GOJKOVIČ, delegat krajevne skupnosti Jože Moškrič -Ciril Janez JANČAR, delegat krajevne skupnosti Zadvor Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata naslednje pripombe Občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje na predlagani program samoprispevka III.: - OK SZDL predlaga operativnemu štabu za samoprispevek III v mestu Ljubljani, da preveri možnost vključitve v program novega samoprispevka fazno gradnjo nove osnovne šole v šolskem okolišu šole Edvarda Kardelja v Polju oziroma v Zgornjem Kašlju. Podatki namreč kažejo, da bo v naslednjih letih v tem šolskem okolišu potrebno uvesti celo troizmenski pouk. Z gradnjo šole v Zgornjem Kašlju bi razbremenili staro šolsko poslopje, ki je zdaj namenjeno razrednemu pouku s podaljšanim bivanjem, ter ob tem omogočili kvalitetnejši razvoj v kašeljskem območju. Na ta način bi ob bodoči stanovanj*! izgradnji uredili vprašanje osnovnega šolstva in v drugi fazi tudi pogoje za samostojno osnovno šolo. S številčnimi podatki naj mestni operativni štab seznani ustrezen občinski upravni organ oziroma občinski operativni štab; - ponovno naj se preuči upravičenost vključitve adaptacije lutkovnega gledališča v samoprispevek III. oziroma njegovo dejavnost v drugih prostorji (Pionirski dom, KD Ivana Cankarja itd.); - nadalje se je v razpravi postavilo vprašanje o upravičenosti adaptacije zdravilišča na Rakitni na njegov širši, ne samo ljubljanski značaj in na odgovornost za stanje v kakršnem zdravilišče trenutno je; - predlaga se, da se prouči možnost gradnje glasbene šole iz drugih virov, kajti ta objekt ne odgovarja kriterijem za oblikovanje programa samoprispevka in programu razvoja celodnevne osnovne šole; - podrobneje naj se prouči uporaba in izkoriščenost prostorov Kliničnega centra za potrebe porodništva, postavlja pa se tudi vprašanje virov sredstev za nadaljnje raze gradnje porodnišnice; — v Ljubljani živi mnogo občanov, ki so začasno prjjavjjeni tudi z družinami, objekte zgrajene iz dosedanjih samoprispevkov - koristijo, vendar samoprispevka ne plačujejo; - predlaga se, da samoprispevka III ne bi plačevali kmetje, katerih kmetije so uvrščene v IV. davčni okoliš in so tudi oproščeni plačevanja davka od zemlje; - višina cenzusa oprostitve plačevanja samoprispevka naj se obvezno valorizira vsako leto, kar naj se določi v sklepu o razpisu referenduma in kar je tudi v skladu z izhodišči MK SZDL za samoprispevek III, ne sprejemata pa predloga zveze društva upokojencev, da bi upokojenci z ozirom na svoje dosedanje prispevke k razvoju družbenega standarda in družbe kot celote plačevali le 1 % od pokojnin za III. samoprispevek. 2. V skladu s 3,5. členom statuta mesta Ljubljane podtyata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje zahtevo, da Skupščina mesta Ljubljane razpiše referendum za uvedbo samoprispevka III na območju mesta Ljubljane. 3. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pooblaščata občinsko volilno komisijo, da sodeluje pri izvedbi in ugotavljanju rezultatov referenduma za samoprispevek III. _ K 6 Uvodno je predlog družbenega dogovora za uresničevanje posebnega družbenega interesa pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju lovišč v lovskogojitvenem območju Zasavja obrazložil Franc ŠKERL, samostojni svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Marjan KOPECKV, delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče Franc ŠKERL, samostojni svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine Ignac LOVŠIN, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo Jože KOROŠEC, delegat krajevne skupnosti Stepanja vas Ljubo ZABUKOVEC, delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela s tremi glasovi proti in dvema vzdržanima glasovoma ter delegati zbora krajevnih skupnosti s šestimi glagovi proti enemu vzdržanem glasu sprejeli naslednji SKLEP: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata družbeni dogovor za uresničevanje posebnega družbenega interesa pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju lovišč v lovskogojitvenem območju Zasavja v predloženem besedilu. 2. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti v skladu z 12. členom družbenega dogovora v koordinacijski odbor delegirata Marka LOKARJA, kot delegata občinske skupščine in Franca ŽIDANA kot delegata zbora krajevnih skupnosti. K7 Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so obravnavali še ostale zadeve za 50. sejo zbora združenega dela in 46. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane in sicer: — Nadaljnji razvoj komunalnega sistema v Ljubljani — Ureditev zimske službe v Ljubljani — Uresničevanje sklepov SML, sprejetih za izboljšanje požarne varnosti v Ljubljani — Osnutek odloka o ukrepih za zmanjševanje porabe toplotne energije — Osnutek odloka o podstanovalskih razmerjih na območju ljubljanskih občin — Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane za potek avtocest in regionalnih cest — Osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odlSka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane za potek avtocest in regionalnih cest — Osnutek pravilnika za izvedbo avtocest in mestne obvoznice v ljubljanskem prostoru — Osnutek odloka o upravnih organih mesta Ljubljane — Osnutek odloka o sekretariatu skupščine mesta Ljubljane — Program dela zbora združenega dela in zbora občin od septembra do decembra 1981, uresničevanje programa dela zbora združenega dela in zbora občin za I. polletje 1981 ter uresničevanje sklepov zbora združenega dela in zbora občin.* Uvodne obrazložitve nadaljnjega razvoja komunalnega sistema ni bilo. Razprave ni bilo. • Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščin6 občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata ugotovitve, stališča in sklepe Skupščine mesta Ljubljane o razvoju in delovanju komunalnega sistema v Ljubljani. Uvodne obrazložitve o ureditvi zimske službe v Ljubljani m bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na uredit6* zimske službe v Ljubljani nimata pripomb. Uvodne obrazložitve uresničevanja sklepov Skupščine mesta Ljubljane, sprejetih za izboljšanje požarne varnosti v Ljubljani rt* Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na poročilo o uresničevanju sldepov Skupščine mesta Ljubljane, sprejetih za izboljšanje požarne varnosti v Ljubljani, nimata pripomb. Uvodne obrazložitve osnutka odloka o ukrepih za zmanjševanje porabe toplotne energije ni bilo. V razpravi je sodeloval Ljubo ZABUKOVEC, delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče. Pokončani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine °bčine Ljubljana Moste-Polje imata na osnutek odloka o ukrepih ^ zmanjševanje toplotne energije naslednji pripombi: U V 3. odstavku 1. člena naj se beseda ..bolnišnice" nadomesti z besedami ..prostori za potrebe zdravstvenega varstva" 2- Prva alinea 1. odstavka 5. člena naj se uskladi s 1. členom odtoka, ki dopušča toleranco plus 1°C. Uvodne obrazložitve osnutka odloka o podstanovalskih razmerah ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine ?bčine Ljubljana Moste-Polje podpirata naslednje pripombe izvršnega sveta skupščine občine: *• 3. člen: kvadratura prostora, ki se daje v podnajem ne bi smela biti manjša od 10 kv. m. 2- 7. člen: Odlok o podstanovalskih razmerjih ne more urejati , vprašanja davkov, ker je to predmet odloka o davkih občanov, zato naj se obe varianti črtata. 3- IS. člen: Ustanavljanje informativne službe, kot tudi kakršnihkoli drugih novih služb, je nesprejemljivo. Enako je nesprejemljivo prenašati strokovne naloge na hišne svete in krajevne skupnosti (17. člen) Ker je zakon o stanovanjskih razmerjih v fazi osnutka, naj bi se . vsaj del materije, ki jo ureja odlok, sistemsko uredil z zakonom. O odloku naj se predhodno izrečeta Zveza socialistične mladine Slovenije in Univerzitetna konferenca ZSMS. Uvodno je osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o Urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane za potek avtocest in regionalnih cest obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršne-8a sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so Soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine b>5ine Ljubljana Moste-Polje na osnutek odloka o spremembi in .“Polnitvi odtoka o urbanističnem programu za območje mesta jubljane za potek avtocest in regionalnih cest nimata pripomb. Uvodno je osnutek odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o Prejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane »? P?tek avtocest in regionalnih cest obrazložil Miro DEŠMAN, lan izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo, Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so Oglasno sprejeli naslednji SKLEP: združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine ctne Ljubljana Moste-Polje na osnutek odloka o sprembi in jptnnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega n, °ja mesta Ljubljane za potek avtocest in regionalnih cest ,ntata pripomb- Uvodno je osnutek pravilnika za izvedbo avtocest in mestne obvoznice v ljubljanskem prostoru obrazložil Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati : zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek pravilnika za izvedbo avtocest in mestne obvoznice v ljubljanskem prostoru nimata pripomb. LTvodno je osnutek odloka o upravnih organih mesta Ljubljane obrazložil Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek odloka o upravnih organih mesta Ljubljane nimata pripomb. Uvodne obrazložitve osnutka odloka o sekretariatu Skupščine mesta Ljubljane ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje na osnutek odtoka o sekretariatu skupščine mesta Ljubljane nimata pripomb. • Uvodne obrazložitve programa Sla zbora združenega dela in zbora občin od septembra do decembra 1981, uresničevanja programa dela zbora združenega dela in zbora občin za I. polletje 1981 ter uresničevanje sklepov zbora združenega dela in zbora občin ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Pojje na program dela zbora združenega dela in zbora občin od septembra do decembra 1981, uresničevanje programa dela zbora združenega dela in zbora občin za 1. polletje 1981 ter uresničevanje sklepov zbora združenega dela in zbora občin nimata pripomb. Nato so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira na 50. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate: -- za področje gospodarstva: 1. Ljuba ZABUKOVCA, delegata VII. konference delegacij -Papirnica Vevče 2. Stanislava LOZ1NŠKA, delegata VI. konference delegacij -Velana 3. Mileno ZELENKO, delegatko XIV. konference delegacij -Intereuropa 4. Jožeta KOVAČA, delegata XVII. konference delegacij — Obnova 5. Štefana KOSA, delegata XVIII. konference delegacij - Izolirka 6. Rada AGIČA, delegata XXI. konference delegacij - GP ..Figovec" — za prosvetno-kultumo področje: Divno OGNJANOVIČ, delegatko XXVII. konference delegacij - Osnovna šola Edvarda Kardelja — za socialno-zdrovstveno področje: Danico ANTUNIČEVIČ, delegatko XXVIII. konference delegacij - Zdravstveni dom Moste — za področje državnih organov: Franca BOGATAJA, delegata XXX. konference delegacij — Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje Delegati zbora krajevnih skupnosti pa so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Mo ' Polje delegira na 46. sejo Zbora občin Skupščine mesta Ljub! ne naslednje delegate: Matka GOJKOVIČA, delegata krajevne skupnosti .Jože Mošr-rič-Ciril“ Matjana GOSTINČARJA, delegata krajevr«. skupnosti Polje Lojzke NE JEDLY, delegatko krajevne skupnosti Zelena jama Danila JURCO, delegata krajevne skupnosti Moste Ignaca ABRIČA, delegata krajevne skup ti „25. maj“ Antona KOROŠCA, delegata družbe t ačnega zbora. K 8 Uvodno je Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine seznanila delegate s potekom postopka za dajo odločbe o zadržanju izvršitve sklepa delavskega sveta DO TOPLARNA. Ker pa je delavski svet DO TOPLARNA na seji dn . se, ‘e(libra 1981. preklical sklep o višini vrednosti točke, ni vi ' razlogov za izdajo omenjene odločbe. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ugotavljata, da je delavski svet DO TOPLARNA Ljubljana na svoji 27. redni seji dne 23. septembra 1981. preklical 513. sklep 25. redne seje z dne 30. julija 1981 o višini vrednosti točke za mesec julij, avgust in september 1981 in zato ni več razlogov za izdajo odločbe o zadržanju izvršitve sklepa delavskega sveta DO TOPLARNA. K 9 ■* KADROVSKE ZADEVE Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razrešitvi in imenovanju dolžnosti komandirja in namestnika komandirja Postaje milice' Ljubljana Moste-Polje ni bik Razprave ni bilo.' ' Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Janeza ZAKRAJŠKA se razr^uje dolžnosti komandirja postaje milice Ljubljana Moste-Polje, Ilijo SAVICA se razrešuje uolžnosti namestn - komandirja postaje milice Ljubljana Mostf1 Polje. 2. Za komandirja postaje milici > " luijana Moste-1 u(jc se imenuje Ilijo SAVIČA. Za namestnika komandirja postaje milice Ljubljana Moste-Polje se imenuje Mirka GORIČANA. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju namestnika in pomočnika Družbenega pravobranilca samoupravljanja v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Za namestnika Družbenega pravobranilca samoupravljanja v Ljubljani se imenuje Katjo KOBAL iz Ljubljane, Žibertova 1, za pomočnika Družbenega pravobranilca samoupravljanja pa Magdo SMON iz Ljubljane, Celovška 122. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o izvolitvi sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji i SKLEP: Za sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvpli Mitja ŠINKOVEC iz Ljubljane, Valvazorjeva 1 Uvodne obrazlo žitve predloga sklepa o imenovanju delegata v svet Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Za delegata v svet Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje se imenujp Metko KUS iz Ljubljane, Jana Husa 35. K 10 Delegatska vprašanja so postavili: x Vukosav TODOROVIČ, delegat krajevne skupnosti Polje glede prometne ureditve pred novo samopostrežno trgovino v Slapah; Lojzka NEJEDLV, delegatka krajevne skupnosti Zelena jama o vzrokih, zakaj KS Zelena jama ni stopila v skupno računovodsko službo; delegacija krajevne skupnosti Dolsko (pismeno vprašanje) ~- & katerih sredstev bo plačan prevoz pitne vode za najnujnejšo preskrbo prebivalcev KS Dolsko; delegačija krajevne skupnosti Kodeljevo (3 pismena vprašanja) - kdaj bo prišlo do priključitve telefonskih priključkov v K$ Kodeljevo za katere so še proste kapacitete; - kdaj bo pristojni občinski upravni organ nadaljeval z izdaje dovoljenj za postavitev kioskov; - o možnosti za drugačno organiziranost skupne finančne služb6 za vse krajevne skupnosti v občini; delegacija krajevne skupnosti Moste, Selo, Nove Fužine pa več pismenih vprašanj glede podružbljanja zadev na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v krajevnih skupnostih' Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo* je predsednik skupščine občine ob 19,45 uri zaključil skupi*0 zasedanje zbora združenega dela (44. seja) in zbora krajevnih skupnosti (45. seja) skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine. SEKRETAR PREDSEDNIC SKUPŠČINE OBČINE SKUPŠČINE O BČ IN| Erika RAČIČ-ŠIFT Marjan MOŠKRK PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Ljubo ZABUKOVEC PREDSEDNIK. ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOST' Danilo JURCA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ZAPISNIK 1 44. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubija1^ Moste-Polje, ki je bila dne 28. septembra 1981 s pričetkom ob 1/' uri v sejni sobi št. 74/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Po'je' Ljubljana, Proletarska c. 1. Sejo je otvoril in vodil Anton KOROŠEC, predsednik družb nepolitičnega zbora. Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbe*10 političnega zbora. Predsednik družbenopolitičnega zbora je predlagal delegatofl1’ da se s predloga dnevnega reda umakne 7. točka in sicer: jj - Predlog družbenega dogovora o .sodelovanju na področ) inšpekcijskega nadzora na območju občin ljubljanske regije Po takem sklepu so delegati družbenopolitičnega zbora 5 glasno sprejeli naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov: - 6. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih sk°" nosti in družbenopolitičnega zbora z dne 24. junija 1981 - skupnega zasedanja zbora združenega dela (42. seja), zb0^ krajevnih skupnosti (43. seja) in družbenopolitičnega zb° (42, seja) z dne 24. junija 1981 ^ - nadaljevanja 42. seje družbenopolitičnega zbora z dne 2 junija 1981 - 43. seje družbenopolitičnega zbora zdne9. julija 1981 3. Analiza poslovanja gospodarstva občine Ljubljana Moste-I’01 . v I. polletju 1981 4. Predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta ol Ljubljana Moste-Polje in statuta mesta Ljubljane 5. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo III. samoprispevka v Ljubljani 6. Predlog družbenega dogovora za uresničevanje posebnega družbenega interesa pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanju lovišč v lovsko-gojitvenem območju Zasavje 7. Odločba o zadržanju izvršitve sklepa delavskega sveta DO TOPLARNA 8. Kadrovske zadeve 9. Predlogi in vprašanja delegatov K 1 Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je pregledala navzočnost delegatov po prezenčni listi in ugotovila: Od 18 delegatov je na seji navzočih 10 delegatov. Odsotnost so opravičili: Brigita BLAJ, pril JERIHA, Nina JEVŠNIK, Alojz NARDIN in Marko PRIMOŽIČ. Odsotnosti niso opravičili: , /oža CERAR, Bobi DELORENZO in Janez JAGODIČ. Družbenopolitični zbor je sklepčen. Navzoči vabljeni: Niko LUKEŽ, podpredsednik Skupščine mesta Ljubljane, Matjan MOŠKRIC, predsednik skupščine občine, pika RAČ1Č-Š1FT, sekretar skupščine občine, ^abrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine, Milan ŠTRUC, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Urago KASAGIC, član izvršnega sveta skupščine občine, Rjavka KERŽAN, članica izvršnega sveta skupščine občine, anez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine, Nada NOVAK, članica izvršnega sveta skupščine občine, Zvonimir STEKLASA, predsednik komisije za pripravo predloga ?Prememb in dopolnitev statuta občine, * ■Jelena GAŠPERŠIČ, samostojna svetovalka za družbeno planiranje kupnine občine, rane ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine °bčine. 'ra 'kupščine občine in Slavka KERŽAN, članica izvršnega sveiu. V razpravi so sodelovali: Slavko GERL1CA, Slavka KERŽAN, članica izvršnega sveta skupščine občine, Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine, Tone PODOBNIK, Jože LE KOVŠEK, Anton I OŠEC, predsednik družbeno političnega zbora. Po ani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli nhslednji SKLEP: D.užbenopolitičv zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje spr " ma ana! oslovanja gospodarstva občine Ljubljana Moste p )lje v i. polk ;981 in soglaša z ugotovitvami in stališči dni/ ga svet i 'a ru /enoekonomske odnose in družbeno pla-nir, 'z dne 23. ..l,/ tbra 1981 in predlogi ukrepov izvršnega svet.: 'L 'tpščine občina 73 uresničevanje politike gospodarske stabi- li..jt. K 4 Uvodno je predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine 1 jub^ana Moste-Polje obrazložil Zvonimir STEKLASA, predsednik komisije za pripravo predloga sprememb in dopolnitev statuta občine. V razpravi so sodelovali: Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora, Angelca BUTENKO, v Zvonimir STEKLASA, predsednik komisije za pripravo predloga sprememb in dopolnitev statuta občine, Marjah MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji , amandma: 16. člen predloga sklepa se v celoti črta in se namesto dosedanjega besedila vnese besedilo: „Zaradi uresničevanja politike ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščne v občini deluje komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Vlogo, naloge in sestav komiteja določa zakon.“ Nato so delegati ‘družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji Delegati družbenopolitičnega zbora so obravnavali zapisnike: 6. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora z dne 24. junija 1981, skupnega zasedanja zbora združenega dela (12. seja), zbora krajevnih skupnosti (43. seja) in družbenopolitičnega zbora (42. seja) z dne 24, junija 1981, nadaljevanja 42. seje družbenopolitičnega zbora z dne 29. junija 1981, 43. seje družbenopolitičnega zbora z dne 9, julija 1981. oh ^ razpravi je Angelca BUTENKO opozorila, da še ni prejela .govora na delegatska vprašanja, ki jih je postavila na 43. seji zbenopolitičnega zbora dne 9. julija 1981. ^glas, Bo končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora no sprejeli naslednji SKLEP: Bolj Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-e na zapisnike: ”• skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupno-sti in družbenopolitičnega zbora z dne 24. junija 1981, skupnega zasedanja zbora združenega dela (42. seja), zbora krajevnih skupnosti (43. seja) in družbenopolitičnega zbora (42. seja) z dne 24. junija 1981, nadaljevanja 42. seje družbenopolitičnega zbora z dne 29. J^ija 1981, 43. seje družbenopolitičnega zbora z dne 9. julija 1981 nima Pripomb in jih v celoti potrjuje. . SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor sprejema sklep _o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje v. predloženem besedilu skupaj s prej sprejetim amandmajem in naslednjim' spremembami oziroma dopolnitvami statutarno pravne komisije skupščine ubčine: - v 19. členu predloga sklepa naj se v predzadnjo vrsto 2. odstavka 122/2 člena med besedama .družbenega informiranja" vstavi besede ,,in sistem javnega informiranja". Ta od stav1; na-r.reč navaja sredstva javnega informiranja, ki se vključuje »d.užbeno informiranje. - V 3. odstavku 220. člena predloga sklepa, naj se v 1. vrsti namesto besede ,.predsednika" pravilno napiše „podpred-sednika". - V 3. vrsti 1. odstavka 221. člena predloga sklepa, naj se namesto besede ..predpisuje", pravilno glasi ..podpisuje". 2. Družbenopolitični zbor pooblašča statutarno pravno komisijo skupščine občine, da pripravi in objavi prečiščeno besedilo statuta občine. 1 3. Družbenopolitični zbor razrešuje komisijo za pripravo predloga sprememb in dopolnitev statuta občine, ker je svoje delo opravila. Zatem je Niko LUKEŽ, podpredsednik Skupščine mesta Ljubljane uvodno obrazložil predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta mesta Ljubljane ter seznanil delegate z amandmaji in pripombami, ki jih je prejela komisija za pripravo predloga sprememb in dopolnitev statuta mesta Ljubljane po njegovi objavi v DELEGATSKEM GRADIVU. K 3 dno so analizo poslovanja gospodarstva občine Ljubljana '°lje v I. polletju 1981 obrazložili Gabrijela JELEN, pred-izvršnega sveta, Milan ŠTRUC, podpredsednik izvršnega V razpravi je sodeloval Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbeno politični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s predlogom sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta mesta Ljubljane skupaj s predloženimi pripombami in amandmaji. 2. Družbenopolitični zbor pooblašča delegate delegirane na seje zborov Skupščine mesta Ljubljane, da se v primeru dodatnih amandmajev oziroma dopolnitev do njih opredelijo in uskladijo z delegati ostalih občin. K 5 Uvodno je osnutek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo III. samoprispevka v Ljubljani obrazložil Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine ter seznanil delegate s stališči in predlogi Občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje. V razpravi so sodelovali: Slavko GERLICA, Angelca BUTENKO, Tone PODOBNIK, Franc KOLMAN, Franc MANDELJC, Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine. Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje podpira stališča občinske konference SZDL v zvezi z osnutkom sklepa o razpisu referenduma za uvedbo III, samoprispevka v Ljubljani in meni, da je potrebno upoštevati pripombe iz javne razprave ter temu primemo korigirati osnutek sklepa. 2. V skladu s 35. členom statuta mesta Ljubljane zahteva družbenopolitični zbor, da Skupščina mesta Ljubljane razpiše referendum za uvedbo samoprispevka 01. na območju mesta Ljubljane. 3. Družbenopolitični zbor pooblašča občinsko volilno komisijo, da sodeluje pri izvedbi in ugotavljanju rezultatov referenduma za samoprispevek III. K 6 Uvodno je predlog družbenega dogovora za uresničevanje posebnega družbenega interesa pri gospodarjenju z divjadjo ine upravljanjem lovišč v lovsko gojitvenem območju Zasavja obrazložil Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Franc MANDELJC, Franc ŠKERL, svetovalec za kmetijstvo in gozdarstvo skupščine občine, Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora, Angelca BUTENKO, Slavko GERLICA. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema družbeni dogovor za uresničevanje posebnega dmžbenega interesa pri gospodarjenju z divjadjo in upravljanjem lovišč v lovsko gojitvenem območju Zasavja v predloženem besedilu in predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da ga sprejmeta. 2. V skladu z 12. členom družbenega dogovora, družbenopolitični zbor delegira za člana koordinacijskega odbora tov. Marka LOKARJA. K 7 Uvodno je Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine, seznanila delegate s potekom postopka za izdajo odločbe. Delegatom je povedala, daje delavski svet Toplarne Ljubljana na svoji 27. redni seji dne 23. septembra 1981 preklical 513. sklep 25. redne seje z dne ?0. julija 1981 o višini vrednosti točke za mesec julij, avgust m september 1981, ter da zato ni več razlogov za izdajo odločbe. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji' SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste -Polje predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da se odločba o zadržanju izvršitve sklepa delavskega sveta DO TOPLARNA ne izda oziroma ne sprejme, ker za to ni več razlogov. K 8 KADROVSKE ZADEVE Uvodno je predlog sklepa o razrešitvi in imenovanju dolžnosti komandirja in namestnika komandirja postaje milice Ljubljana Moste-Polje obrazložil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Janez ZAKRAJŠEK, rojen 9. 12. 1929, dosedanji komandir postaje milice, se razrešuje s 31. 8. 1981 omenjene dolžnosti zaradi razporeditve k drugim nalogam. Ilija SAVIČ, rojen 27. 2. 1936, dosedanji namestnik komandirja, se s 31. 8. 1981 razrešuje omenjene funkcije. 2. Ilija SAVIČ se s 1.9. 1981 imenuje za komandirja postaje milice Ljubgana Moste-Polje. Mirko GORIČAN, rojen 3. 2. 1942 se s 1. 9.1981 imenuje za namestnika komandirja postaje milice Ljubljana Moste-Polje. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju namestnika in pomočnika Družbenega pravobranilca samoupravljanja v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Za namestnika Družbenega pravobranilca samoupravljanja se imenuje Katjo KOBAL, mgr. prava, iz Ljubljane, Žibertova 1, za pomočnika Družbenega pravobranilca samoupravljanja pa Magdo SMON, dipl. oec. iz Ljubljane, Celovita c. 122. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o izvolitvi sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Za sodnika Temeljnega sodišča v Ljubljani se izvoli Mitja ŠINKOVEC iz Ljubljane, Valvazorjeva 1. Uvodne obrazložitve predloga sklepa o imenovanju delegata v svet Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli Pa' slednji SKLEP: Za delegata družbenopolitične skupnosti občine Ljubija*1.8 Moste-Polje se v svet Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje imenuj6 Metko KUS, zdravnico, iz Ljubljane, Jana Husa 35. Po končani obravnavi kadrovskih zadev je Gabrijela JELEN-predsednica izvršnega sveta skupščine občine seznanila delegate 0 združevanju sredstev za uresničevanje 10-letnega programa gradnj6 cest. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli na' slednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Most6' Ptilje sprejema informacijo o združevanju sredstev za uresničevanj6 10-letnega programa gradnje cest in podpira stališča izvršnega svel* dtupščine občine. K 10 Predlogov in vprašanj delegatov ni bilo. Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besed0 je predsednik družbenopolitičnega zbora ob 15,10 zaključil44] sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Most6' Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekf6 tariatu skupščine. * # ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ V______________________________J Na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti m družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 28. januarja 1981 je delegacija krajevne skupnosti Polje postavila naslednje delegatsko vprašanje: „Kako je rešen avtobusni promet z ozirom na vselitev novih stanovalcev v soseski Fužine in to predvsem ob prometnih konicah? Kljub temu, da soseska še ni popolnoma vseljiva, je vseeno dobro, da rešujemo ta problem prometa že zdaj.“ Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je pripravila naslednji odgovor: „V zvezi z rešitvijo avtobusnega prometa v soseski Fužine je SOSESKA - podjetje za urejanje stavbnih zemljišč zadolžena, da zgradi začasno avtobusno obračališče. Po izgradnji tega obračališča bo TOZD Mestni po miški promet uvedel dodatne avtobuse do naselja Fužine. Tajnik komunalne skupnosti Dušan PIRC, l.r.“ • e • Na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti m družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 16. aprila 1981 je XIII. konferenca delegacij - BTC postavila naslednje delegatsko vprašanje: „Iz obrazložitve k predlogu sklepa o prevzemanju jamstva za Izgradnjo dela Doma občanov v stanovanjski soseski MS 4,5 Fužine je razvidno, da sta IMOS in GRADIS, zato, ker sta dobila delo, Pripravljena zgraditi Dom občanov v površini 2400 m2. Menimo, da bi zaradi tega morala biti stanovanja cenejša za cca 20 milijonov din, ne pa da se gradi Dom občanov na račun cene stanovanja v soseski MS 4,5.“ •STANINVEST11 Ljubljana, TOZD Inženiring je pripravil naslednji odgovor: „S samoupravnim sporazumom o izgradnji soseske MS 4,5 Fužine, ki je bil podpisan 22. 6. 1979 je ZIGP IMOS sprejel obveznost, da finansira izgradnjo Dom občanov v površini 2400 m^ bruto. To v primeru, če bi bil izvajalec celotne soseske, sicer pa le v sorazmernem deležu, če bo gradil k I. etapo z razširitvijo. Po jzvršenem natečaju je bil za izvajalca nadaljnje gradnje izbran CIP Gradis, ki je s pristopno izjavo k omenjenem sporazumu prav tako Predlagal obveznost finansiranja izgradnje sorazmernega deleža Doma občanov. Obveznost izgradnje- sorazmernega deleža Doma občanov sta Povzela ZIGP IMOS in GIP Gradis neodvisno od cene stanovanjske graditve. Kakor je znano se cena stanovanjske graditve ugotavlja na °snovi DD in METODOLOGIJE. Tako graditev doma občanov Prav v ničemer ne povečuje cene stanovanj. Z uveljavitvijo Zakona o cenah in neposredni družbeni kontroli cen, preverja cene stanovanjske graditve Skupnost za cene mesta 4ubljane in daje soglasje samo za tiste elemente cene, ki so v skladu z DD, torej brez stroškov graditve Doma občanov*1. Za operativno vodstvo: Oblak Marjan, l.r.“ razčiščen problem financiranja, kakšni so roki možne realizacije in kolikšen del je ostal od tistega dela sredstev, ki so bila predvidena za izgradnjo objekta za družbene dejavnosti na prvotni lokaciji vzdolž Vlahovičeve 5, ki je opuščena iz utemeljenih razlogov? ,JMOS“ Ljubljana je pripravil naslednji odgovor: „Glede delegatskega vprašanja, ki ga je KS Štepanjsko naselje posredovala Sob Ljubljana Moste-Polje, dajemo naslednje pojasnilo: 1. Na osnovi sklepov Koordinacijskega odbora za izgradnjo DG Štepanjsko naselje je bila KS Štepanjsko naselje zadolžena za pripravo programa objekta družbenih dejavnosti v III. etapi Stepanjskega naselja. Program do sedaj ni bil posredovan Koordinacijskemu odboru. V letu 1980 je bil izražen interes KS za nakup prostorov v objektu poslovnih lokalov in servisov CO 3-2, 3 in 4. v I. nadstropju. Na osnovi sklepa K.O. je IMOS — Inženiring dne 18. 7, 1980 posredoval Svetu krajevne skupnosti predpogodbo za nakup predmetnih prostorov. Kljub večkratnim razgovorom in urgencam glede podpisa predpogodbe, ni bilo s strani KS nobenega odziva. Razlog je menda v problemu finansiranja, katerega nosilec je krajevna skupnost, ne pa izvajalec gradnje objekta. 2. Iz gornjega izhaja tudi odgovor na drugo vprašanje glede finansiranja, saj je krajevna skupnost nosilec izdelave programa in finančne konstrukcije za izgradnjo družbenih prostorov za svoje potrebe oziroma za nakup le-teh. Nadalje lahko pojasnimo le še to, da nam ni znano, da bi bila kdajkoli že predvidena kakršnakoli sredstva za izgradnjo objekta družbene dejavnosti. Glavni direktor mgr. Dalibor Salobir, dipl. oec. l.r.“ e e * Na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine Ljubljana Moste-Polje dne 28. septembra 1981 sta delegaciji krajevne skupnosti Moste in krajevne skupnosti Selo-Nove Fužine postavili naslednja delegatska vprašanja: »Splošna je težnja za podružblianje vseh zadev in krepitev odgovornosti na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite na vseh ravneh, a posebno v krajevnih skupnostih. Ukrepi, ki so v teku, da se zmanjša profesionalni aparat v KS (da se ukinejo strokovni delavci - referenti za LO in DS; sklep občinskega sveta za LO in DS, da tajniki KS sprejmejo in izvajajo zadolžitev za materialne sredstva s področja LO in DS) - so v duhu prej navedenih stališč. Znane so težave pri izdelavi obrambnih načrtov in izvajanju obrambnih priprav v KS v preteklosti in danes. Da bi v KS imeli jasno predstavo kako delati na podružbljanju poslov na področju LO in DS, in da bi rezultati bili ustrezni konkretnim razmeram za posamezno ali pri opravilih za več KS, postavljamo naslednja vprašanja: • • • . 1. Delegacija krajevne skupnosti Štepanjsko naselje I. je na »ji j*°ra krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje 11116 28. maja 1981 postavila naslednje delegatsko vprašanje: .. Delegacija za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubija Moste-Polje, svet krajevne skupnosti in predsedstvo krajevne ko,tference SZDL so na svojih sejah obravnavali prostorsko proble-j^tiko, s katero se srečujejo krajevne skupnosti Štepanjskega naselja in prišli do zaključka, da so pogoji za delo nevzdržni. Zato postavljamo naslednje delegatsko vprašanje: ■ Kako naj krajevna skupnost pristopi k oblikovanju vsebine temeljev planov in plana razvoja krajevne skupnosti glede Predvidene izgradnje objektov malih lokalov in servisnih storitev ob Litijski cesti v okviru katerih je predvidena tudi površina 1.500 m2 za družbene dejavnosti, delo delegacij, organov KS in strokovne službe in za katerega obstaja kompletna investi-2 tijsko-tehnična dokumentacija? • Nadaljnje vprašanje se nanaša na to, v kolikšni meri je do sedaj 2. 3. a) b) c) Ali bodo (in kdaj? ) pristojni upravni organi občine (sekretariat za LO, organ za gospodarstvo, finance, promet in drugi), občinski štab CZ in drugi delali (in odgovarjali) v zvezi z obrambnimi načrti in obrambnimi pripravami v KS? Ali bodo (in kdaj? ) upravni organi občine (ali določen upravni organ) izdelali navodilo kdo v KS izvaja in odgovarja za določeni del obrambnih priprav? Problemi s tega področja v KS na katere je potrebno dati odgovor za konkretne rešitve so tudi: kdo bo izvajal upravno-administrativne in druge naloge s strankami (pozivanje, pogovor, vključevanje v enote in druge obrambne strukture, administracija in promet z Upravo za ljudsko obrambo mesta), kdo bo z opremo zadolževal - razdolževal pripadnike CZ; kdo bo v KS imel ključ omare (blagajne) z obrambnim načrtom in kdo , bo izdajal dele elaborata posameznikom ali skupinam - organom (svetu KS, komisijam sveta, štabu CZ, načelniku NZ, članom komiteja za LO in DS) pri delu na obrambnem načrtu.“ Sekretariat za ljudsko obrambo je pripravil naslednji odgovor: 1. Pravice in dolžnosti krajevne skupnosti na področju ljudske obrambe so določene v 16., 17., 18., 19,, 20. in 21. členu zakona o ljudski obrambi (Ur. list SRS št. 23/76), pravice in dolžnosti krajevne skupnosti s področja družbene samozaščite pa so določene v 6., 7., 8. in 9. členu zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (Ur. list SRS št. 23/76) in zato jih upravni organ za ljudsko obrambo ne more in ne sme drugače obravnavati kot so tam navedene. V mejah zakonskih pristojnostih seje dolžna krajevna skupnost organizirati na področju SLO in DS tako, da bo lahko opravljala svoje z zakonom določene naloge. 2. Sekretariat za ljudsko obrambo je redno skliceval posvetovanja s področja obrambnih priprav (med katere štejemo tudi CZ) in družbene samozaščite z za to področje odgovornimi predstavniki organov samoupravljanja in strokovnimi sodelavci krajevne skupnosti (sodelavci za LO, tajniki KS), na katerih smo sproti obravnavali pomembnejša vprašanja v zvezi z izvajanjem nalog SLO in DS ter dajali strokovna navodila in informacije. 3. Z razvojem podružbljanja SLO in DS vse bolj težimo kdepro-fesionalizaciji obrambnih priprav krajevne skupnosti in organizacij združenega dela z namenom, da pri načrtovanju in izvajanju teh nalog neposredno sodelujejo odgovorni izvajalci. 4. Notranja organizacija in delitev nalog je za vsako krajevno skupnost specifična in mora biti urejena s statutom in drugimi splošnimi akti krajevne skupnosti. 5. Po sklepu Sveta za LOV DS občine Ljubljana Moste-Polje z dne 25. 6. 1981 morajo sprejeti zadolžitve za materialna sredstva in voditi o njih evidenco tajniki krajevnih skupnosti. Upravnih nalog krajevne skupnosti nimajo, administrativno tehnična opravila pa so dolžni opravljati tisti, ki to delo opravljajo za organe krajevne skupnosti. 6. Za definitivno rešitev vprašanja strokovnih sodelavcev za LO in DS v krajevni skupnosti je Svet za LOV DS na svoji seji dne 20. 3. 1981 imenoval posebno komisijo, ki naj prouči zadevo in upoštevajoč rešitve v drugih ljubljanskih občinah pripravi konkretni predlog. Zadeva je v teku. SEKRETAR Zvone TUŠA K s • e Na skupnem zasedanju zbora združenega dela m zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 28. septembra 1981 je delegacija krajevne skupnosti Dolsko postavila naslednje delegatdco vprašanje: Temeljna delegacija za zbor krajevnih skupnosti iz DS Dolsko je na podlagi DPO obravnavala perečo problematiko preskrbe s pitno vodo na območju celotne KS. Delegacija je ugotovila, da je oskrba s pitno vodo na območju celotne KS zelo kritična, tako da imajo posamezne vasi pitno vodo tekom dneva le nekaj ur, kar povzroča med občani veliko nezadovoljstvo. Da se to vsaj občasno nekoliko oblaži smo primorani vodo voziti s cisternami iz Ljubljanskega vodovoda. Stroške nam za prevoze vode do 50 % krije komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje, za porabo v OŠ in WO Dolsko pa imamo pokrite po dogovoru med komunalno skupnostjo iz SIS za vzgojo in izobraževanje ter SIS za otroško varstvo v celoti. Tukajšnja KS zaradi majhnega števila zaposlenih krajanov prejema minimalna finančna sredstva iz prispevka DO po zaključnih računih 300,00 din na zaposlenega za financiranje programov KS, zato ta sredstva kljub temu, da jih v celoti porabimo za pokrivanje stroškov prevoza pitne vode ne zadoščajo za te namene. KS drugih dohodkov razen dohodkov za funkcionalne izdatke nima in še ti komaj pokrivajo tovrstne izdatke. Porabniki vode že plačujejo vodarino v enaki višini kot drugje. ___ Vodarino v celoti porabimo za vzdrževanje vodovodnih objektov in naprav, ki so večinoma dotrajani. Delegacija vljudno prosi za pojasnilo iz katerih sredstev bo lahko plačan prevoz pitne vode za vsaj najnujnejše potrebe preskrbe prebivalstva s pitno vodo do tedaj, ko bo trajno rešen ta pereč problem." Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje je pripravila naslednji odgovor: Komunalna skupnost je z dopisom dne 7.1. 1980 obvestila vse krajevne skupnosti v naši občini, da krije stroške prevoza pitne vode in vode same v višini 50 %. Ostalih 50 % plača krajevna skupnost ali pa porabnik vode, kakor se pač dogovorijo v krajevni skupnosti. Na naše obvestilo krajevne skupnosti niso imele nobenih pripomb. Tako refundiramo vse stroške prevoza v višini 50 % na podlagi vloge KS, ki ji mora biti priložena kopija računa dobavitelja vode. S KS Dolsko imamo sklenjeno še posebno pogodbo, po kateri povrnemo vse stroške vode in prevoza za VVZ in OS Dolsko. Tajnik komunalne skupnosti: DUŠAN PIRC • S. * Na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 28. septembra 1981 je TODOROVIČ Vukosav, delegat krajevne skupnosti Polje podal naslednji delegatski predlog: ..Delegacija krajevne skupnosti Polje predlaga, da upravni organ občine Ljubljana Moste-Polje čimpreje prouči tri predlagane variante prometne ureditve pri samopostrežni trgovini v Slapah -Polje, Ob Zaloški cesti, ki jih je predlagal in poslal v obravnavo Oddelek milice Polje." Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja je pripravil naslednji odgovor: Ko je bila zgrajena nova trgovina »Mercator" v Slapah - KS Polje, je bilo v sklopu zunanje ureditve trgovine urejeno tudi parkirišče za potrošnike, katero ima uvoz iz Rjave ceste. V večini primerov potrošniki niso uporabljali tega parkirišča temveč so parkirali obojestransko na makadamskih peščenih površinah na Zaloški cesti in s tem izrinili pešce na vozišče. Ker je s tem nastala neposredna nevarnost za pešce je Postaja milice Moste-oddelek Polje predlagala upravnemu organu občine, da spremeni prometni režim na tem odseku ceste. Upravni, organ je sklical komisijski ogled na kraju samem že 8. 5. 1981. Ogleda so se udeležili predstavniki KS Polje, PM Moste-oddelek Polje SKJS občine Ljubljana Moste-Polje, Komiteja za promet in zveze Skupščine mesta Ljubljane in upravnega organa občine. Na ogledu je bil sprejet sklep, da se prepove obojestransko parkiranje in ustavljanje na Zaloški cesti na odseku od ceste XVI do Rjave ceste in na dovozu do parkirišča pri trgovini. Ta predlog je bil poslan Komiteju za promet in zveze SML, kateri je pristojen za izdajo odločbe in v vednost KS Polje dne 28. 5. 1981. Sporočamo vam, da je bila predlagana prometna signalizacija postavljena v drugi polovici meseca septembra 1981 in da delavci milice proti kršiteljem ustrezno ukrepajo. SEKRETAR SEKRETARIATA ZA URBANISTIČNE IN GRADBENE ZADEVE TER VARSTVO OKOLJA Miro DEŠMAN • • • Na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih dcupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 28. septembra 1981 je delegacija krajevne sKupnosti Kodeljevo postavila naslednje delegatsko vprašanje: »Zadeva glede lokacij za kioske na področju naše krajevne skupnosti Kodeljevo se vleče že vrsto let. Ko smo v mesecu maju letos začeli na svetu KD in po soglasju s potrošniškim svetom dajati soglasja posameznikom za postavitev kioskov, na že vnaprej dogovorjenih lokacijah, pa se je zadeva ustavila in to ponovno na ravni Sekretariata za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvo okolja pri skupščini občine Ljubljana Moste-Polje. Ker smo v krajevni skupnosti Kodeljevo neposredno zainteresirani, da se določene dejavnosti začno opravljati v okviru teh kioskov, nas zanima, kdaj realno lahko rečemo, da bo začela občina z izdajanjem soglasij. Namreč vemo, da se izdeluje študija za urbanistično obdelavo postavitve kioskov na območju občin6 Ljubljana Moste-Polje, vendar se zadeva vleče že od januarja 1981- Meseca septembra so nas obvestili, da bo področje obdelano v dveh mesecih, dolgoročno pa do decembra, z druge strani pa pr*' hajajo informacije, da bo zadeva stekla šele spomladi 1982. letai Kdaj torej lahko realno računamo, da bodo prosilci, ki smo ji111 izdali soglasja v maju 1981, realno lahko začeli z dejavnostjo v kioskih? “ 3 _ Sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter var st v0 okolja je pripravil naslednji odgovor: Na pobudo takratnega turističnega podjetja Magistrat je v marcu 1980 tukajšnji Komite za družbeno planiranje in družben0 ekonomski razvoj izpeljal anketo o potrebah za postavitev kioskov, ki naj bi s svojo ponudbo popestrili družbeno prehrano na področ-iu naše občine. Vprašalniki so bili poslani 114 OZD s področja gospodarstva, 25 OZD s področja družbenih dejavnosti in vsem krajevnim skupnostim. Rezultati ankete so bili minimalni povejmo, da Je prispelo le 8 odgovorov, med njimi tudi dopis Krajevne skupnosti Kodeljevo št. 113-3/80 z dne 28. 3. 1980. Zbrane podatke je Komite posredoval tukajšnjemu sekretariatu z zahtevo, da se pre-Veh, ali je možna realizacija pobud danih v anketi, oz. ali bi bilo možno locirati kioske tudi drugje v skladu z veljavno urbanistično dokumentacijo. Vzporedno je na nivoju mesta zaradi dosedanjega nenačrtnega m stihijskega postavljanja kioskov v Ljubljani bila v jeseni leta 1980 ■menovana koordinacijska komisija za ureditev vprašanja kioskov Ph Komiteju za gostinstvo, turizem in cene SML. V komisiji sode-uJ®jo predstavniki vseh ^ljubljanskih občin, ljubljanski regionalni 2av?d za spomeniško varstvo, Ljubljanski urbanistični zavod, Upra-^ inšpekcijskih služb SML in oba Komiteja SML (urbanizem, tu- . V okviru koordinacijske komisije in Komiteja za gostinstvo tu-F^m in cene so bili doseženi določeni rezultati na področju ure-Janja postavitve kioskov. Tako je uspelo usklajevanje različnih inte-resov in dosežen dogovor o nujnosti izdelave enotnega programa Postavitve kioskov v prostoru Ljubljane, v maju 1981 je bil sprejet j*mp predsednikov IS SOB in SML o začasni prepovedi postavitve Joškov in pri LUZ-u naročen elaborat postavitve kioskov za ce-°tno območje Ljubljane. Ker zahteva analitično delo lokacijskega in namenskega načrto- vanja kioskov v prostor Ljubljane določen čas in denar, so ponudbo LUZ-a za izdelavo programa kioskov do sedaj sprejeli le v občinah Moste-Polje in Bežigrad. Kljub začasnemu zastoju pri reševanju omenjene problematike je Komite za gostinstvo, turizem in cene na sejah v septembru ponovno zavzel stališče, da je potrebno zaustaviti širjenje gostinskih kioskov ter doseči selektivnost ponudbe v kioskih glede na dejanske potrebe občanov in do uresničitve izdelave enotnega programa kioskov izdajati dovoljenja za kioske oz. začasne objekte le za prodajo sadja in zelenjave. Tukajšnji sekretariat je v obdobju od septembra 1980 do junija 1981 izdajal urbanistična potrdila za postavitve kioskov na podlagi dogovorjenih enotnih kriterijev na nivoju mesta in po predhodnem mnenju omenjene koordinacijske komisije. O začasnem prenehanju obravnavanja vlog za postavitve kioskov smo obvestili vse krajevne skupnosti ter stranke, ki so že vložile zahteve za postavitve kioskov, z opombo, daje pri LUZ-u v delu „Urbanistična obdelava prestavitve kioskov na območju vsake občine posebej v okviru skupnega elaborata štirih ljubljanskih občin" (kratkoročni program in dolgoročni program), ki naj bi po pogodbi bila končana do decembra 1981. Po izdelavi omenjenega elaborata bo sledil postopek verifikacije le-tega ter menimo, da je realno pričakovati, da bodo prvi kioski postavljeni v skladu s tako sprejetim programom spomladi leta 1982 /SEKRETAR SEKRETARIATA ZA URBANISTIČNE IN GRADBENE ZADEVE TER VARSTVO OKOLJA Miro DEŠMAN DELEGATSKE INFORMACIJE v________________________________j UGOTOVITVE, STALIŠČA IN SKLEPI j^vršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v zvezi z uresničevanjem sprejetih obveznosti do financiranja 10-letnega programa gradnje cest v (Ljubljani K'a podlagi obravnav financiranja 10-letnega programa izgradnje j st v Ljubljani na 155. seji izvršnega sveta 22. septembra 1981, ko ohj2vrSni svet detajlno razpravljal o informaciji Sekretariata za ®č° upravo, proračun in skupne zadeve o financiranju 10-letnega j?08rama cest v Ljubljani z vidika obveznosti občine, o predlogu omiteja za promet in zveze SML za združevanje sredstev zaures-^ ‘tev 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani, poročilu SIS J: Nadnjo cest o podpisnikih sporazuma in stanju dolga na dan 30. , ?usta 1981 ter dopisu Oddelka za finance SML o izpolnjevanju vagovorjenih obveznosti SOb Ljubljana Moste-Polje, in nadalje-n ^.obravnavane problematike uresničevanja sprejetih obveznosti svet sei' izvršnega sveta 29. septembra 1981, ko je izvršnemu h V* poročal predstavnik občinske komunalne skupnosti o nji-v p** 1 obveznostih do financiranja 10-letnega programa gradnje cest slcj -lubljani, je izvršni svet sprejel naslednje ugotovitve, stališča in 1 C^' Samoupravna interesna skupnost za uresničevanje 10-letnega Programa izgradnje cestnega omrežja mesta Ljubljane je konec avgu$ta pred upravni organ in izvršni svt skupščine mesta Ljubljane predložila problematiko uresničevanja samoupravno spre-Jetih dogovorov o združevanju sredstev za uresničitev 10-letne-8a programa cest, v kateri so ugotovili odstopanja pri posameznih virih združevanja sredstev in občinah. Obravnava neporavnanih obveznosti do 10-letnega programa cest v Ljubljani Je zavzela izjemne razsežnosti, ki jih je tisk izrazito potenciral 2, £redvsem za občino Ljubljana Moste-Polje. " 28 leto 1980 553.110,25 din "za leto 1981 12.107.722,55 din T: skupaj 12.660.832,55 din Nad 1.000.000 din dolguje EMONA TOZD Blagovni center in Kolinska tovarna hranil 3.207.918,50 din, razliko 9.452.914,30 pa ostali). 3. Vir: nadomestilo za uporabo mestnega zemljišča ter sredstva od pristojbin za registriranje motornih vozil in odstopljenega bencinskega dinarja. Iz časovnega pregleda plačil na dan 31.7. 1981 je razvidno, da dolguje Komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Polje samoupravni interesni skupnosti za ceste iz obeh virov skupaj 11.084.091,00 din po stanju 15.9. 1981 izkazuje občinska komunalna skupnost preplačila 1.050.000,00 din. Izvršni svet na osnovi predloženih pregledov poravnanih obveznosti s strani občinske komunalne skupnosti ugotavlja, da je občinska komunalna skupnost od leta 1978 do 15. septembra 1981 poravnala svoje obveznosti in da je v posameznih časovnih razdobjih izkazovala napram SIS dolg ali presežek. Tako je 1. 1. 1981 znašal presežek 5.961.417 din. Največji dolg je bil izkazan 31. 7. 1981 iz razloga, ker je bil priliv sredstev iz nadomestila za uporabo mestnega zemljišča (ki ga odmerja in zbira uprava za družbene prihodke) znatno izpod planiranega. Od planiranih prihodkov v višini 60.400.000 din je bilo v prvem polletju 1981 realizirano le 19.372.000 din, kar je onemogočilo izpolnjevanje obveznosti do SIS in izvedbo programa občinske komunalne skupnosti. Znaten priliv sredstev iz tega naslova v juliju in avgustu 1981 je omogočil, da je občinska komunalna skupnost 14. septembra 1981 nakazala SIS za ceste 16,913.857,90 din za pokritje obveznosti za čas od 1. 1. 1981 do 31.8. 1981. 4. Obveznosti obrtnikov za čas od 1. I. do 31. 7. 1981 v višini 3.210.000, - din. Uprava za družbene prihodke občine Ljubljana Moste-Polje je vsem zavezancem že poslala ustrezne obremenitve, na podlagi katerih bodo plačila obveznosti po ustreznem postopku realizirane še pred koncem leta 1981. 5. Obveznpst proračuna občine Ljubljana Moste-Polje: Po podatkih SIS za ceste naj bi občina Ljubljana Moste-Polje bila dolžna planirati in realizirati za financiranje 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani 24.370.000,-din. Strokovna služba, odgovorna za proračun, zagotavlja, da je višina teh obveznosti določena napačno. Namesto 24.370.000 din znaša pravilno obračunana obveznost za leto 1981 din 2.171.000. -. V členu 4 dodatka št. 1 k družbenemu dogovoru’ o združevanju sredstev za financiranje programa izgradnje cestnega omrežja na območju mesta Ljubljane v obdobju 1974 •1983, ki ga je skupščina občine sprejela na zasedanju dne 25. 2. 1981, je zapisano, da se obseg združenih sredstev v letih 1981/85 oblikuje tako, da se upošteva obseg združenih sred- štev v letu 1980 ter v naslednjih letih povečuje za odstotek letne rasti proračunov udeležencev. V letu 1980 je bilo iz sredstev proračuna v ta namen izplačanih 1,840.000.- din sredstev. Na podlagi zgoraj navedene določbe dodatka št. 1 se ta znesek poveča za 18%, tako da znaša obveznost proračuna občine Ljubljana Moste-Folje v letu 1981 din 2,171.000.- V kolikor k znesku 1,840.000,- prištejemo še znesek 6.800.000,— din, ki je bil v korist SIS nakazan iz viškov še pred sprejemom proračuna, potem bi bila obveznost v letošnjem letu sicer višja, toda skupna obveznost toliko nižja. 6. Pri obravnavi problematike izvršni svet ne more mimo podatka, da je občina z namenom, da bi pospešila izgradnjo cest na svojem področju (Šmartinska in Zaloška), ki so vključene v 10-letni program, zagotovila še dodatna sredstva, in sicer za Šmartinsko cesto 46,488.805 din, za Zaloško cesto pa sprejela obveznost v višini 50.000.000.- din, iz česar torej izhaja, da bodo vse dogovorjene obveznosti s področja občine iz naslova sofinanciranja poravnane. S tem je občina izven vseh dogovorov zagotovila torej še sredstva v višini 96.688.505,- din, s čimer je v precejšnji meri razbremenila finančni načrt SIS za gradnjo cest Ljubljana ter bistveno pripomogla k uspešni realizaciji 10-letnega programa izgradnje cest v Ljubljani. Nikakor ni mogoče pristati na prakso, da je SIS za realizacijo 10-letnega programa cest sporazumno pristala na Sofinanciranje objektov izven sistema ter v nasprotju z določenimi prioritetami, ne prizna pa dodatnih virov, kljub temu, da tako financirane objekte šteje kot realizacijo sprejetega programa cest v 10-letnem obdobju. Na podlagi navedenih ugotovitev izvršni svet sprejme naslednji SKLEP Izvršni svet na osnovi razprave zaključuje, daje bil način obravnave problematike, sprožen s strani SIS za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja, nesprejemljiv. Da se razčistijo medsebojne obveznosti med občino Ljubljana Moste-Polje in SIS za gradnjo cest, izvršni svet zahteva, da mu najkasneje v roku enega meseca SIS za uresničevanje 10-letnega programa izgradnje cestnega omrežja posreduje analizo uresničevanja 10-letnega programa cest od dneva ustanovitve SIS z vidika: - sprejetega programa ter dotoka sredstev po posameznih virih - sprejetih samoupravnih aktov in osnov — realizacije programa po posameznih objektih ter planirano in realizirano vrednost — odstopanj, torej celovito bilanco. Šele iz take analize bo mogoče oceniti odstopanja od dogovorjenih obveznosti po posameznih občinah in virih ter odstopanja od realizacije programa. Izvršni svet ugotovitve in sklep posreduje izvršnemu svetu Skupščine mesta Ljubljane in Skupščini mesta Ljubljane. PREDSEDNICA IZVRŠNEGA SVETA Gabrijela JELEN r v IZ DELA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ OBČINSKA KONFERENCA ZKS LJUBLJANA MOSTE-POLJE Občinska konferenca ZKS Ljubljana Moste-Polje je na svoji 30. seji, dne 9. julija 1981 obravnavala oceno uveljavljanja delavske kontrole kot organa samoupravnega nadzora in sprejela naslednja STALIŠČA IN SKLEPE ____________________________________J 1. Občinska konferenca ZKS Ljubljana Moste-Polje sprejema (z dopolnitvami iz razprave) gradivo in ugotovitve delovne skupine o delovanju samoupravnega delavskega nadzora v občini Ljubljana Moste-Polje. Občinska konferenca ZKS ugotavlja, da se oigan delavske kontrole kot tudi vloga delavcev pri izvajanju samoupravnega nadzora v organizacijah združenega dela vse bolj uveljavlja kot pomemben dejavnik v samoupravnem socialističnem sistemu. Kljub temu pa pri delovanju samoupravne delavske kontrole ugotavljamo vrsto pomanjkljivosti, ki resno ovirajo hitrejše uveljavljanje organa samoupravne delavske kontrole in delavcev pri izvajanju samoupravnega nadzora. 3. Občinska konferenca ZKS zavezuje člane zveze komunistov, da na osnovi teh stališč organizirajo razpravo o uveljavljanju samo- upravne delavske kontrole v lastni OZD. Pri tem naj zagotovijo: - da se v ustreznih samoupravnih aktih jasno opredelijo naloge in metode dela organa SDK, - da oigan SDK sprejme letni program dela, — da komunisti v družbeno-političnih organizacijah s svojo aktivnostjo zagotovijo povečan vpliv delavcev na samoupravne odločitve in dosledno izvajanje odgovornosti za neizpolnjevanje delovnih in samoupravnih zadolžitev, — da zagotavljajo dosledno uresničevanje zakona o samoupravni delavski kontroli ter preprečijo prenašanje funkcij strokovne kontrole, strokovnih služb oziroma poslovodnih delavcev na oigane delavske kontrole; 4. Občinska konferenca ZKS zadolžuje komuniste v delovni organizaciji TOTRA, da s politično aktivnostjo zagotovijo formiranji organov samoupravne delavske kontrole v vseh TOZD oz. DSSS. 5. Občinska konferenca ZKS zadolžuje komuniste v DO Perutnina TOZD MESO, da zagotovijo ustrezno aktivnost organa samoupravne delavske kontrole v skladu s sprejetimi stališči. 6. Samoupravna delavska kontrola v SIS, ki so organizirane i*a ravni občine je formalno urejena, njihova aktivnost pa glede oa družbena sredstva, ki jih upravljajo te SIS nezadovoljiva. Zato je potrebno, da komunisti v skupščinah in organih SIS predvsem £a komunisti, člani organov samoupravne delavske kontrole, ustvarijo pogoje za učinkovito delovanje organov samoupravne delav*e kontrole. 7. Občinska konferenca ZKS zadolžuje člane zveze komunistov v občindcem svetu zveze sindikatov, da povečajo obseg izobraževanj8 članov organa samoupravne delavske kontrole. DELEGATSKO TRIBUNO: izdajajo skupščina občine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti občine Uubljana Moste-Polje, Ljubljana, ProletaisJJ* c. 1 Uredniški odbor: Stane BREZOVAR, Helena GAŠPERŠIČ, Slavko GERL1CA, Janez LAH In Erika RAClC-SlFT. Glavni in odgovorni urednik: RAČlC-ŠIFT. Tehnični urednik: Stane BREZOVAR. Rokopisov ne vračamo. Uredništvo: Proletarska c. 1 /II, tel. št, 441-660 in 441-544. Priprava za Dnevnik - IBM, Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Glasilo prejemajo brezplačno delegati zborov skupščine občine in zborov skupščin občinski1 samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ? ' 431-1/72 z dne 8.6.1977.