S L 42.
V Trstu, v saboto 24. maja 1884.
Tečaj
HF
Glasi«. slovenskega političnega dniStt&sa
Primorsko.
»EDINOST« izhaja Hkrat ^eo viako iri<« in tabet« o poludne. Cena za v«e leto je O gld., za polu leta 3 gld ■<• četrt leta \ gld. SO kr. - Posamezne Itevilke dobivajo pri opravniitvu in t »a v Trati po & krM ▼ Sarlol in v A|i«vS8i«l po ® - Aemr.ntnt, reklamacije in in«erate prejema Opravilitv«, vit Tirnil«, »Nova tiskarna*.
Vai dopisi ■« pošiljajo Uredništvi >vla Tarrentv* »Nuova Tipografia;« vnak mora biti frankiran. Rokopiai u*e7 po»«bne Vrodqo«ti ae ne vračajo, — Innratt (razne vrste naznanila in poslanice) s* zaraSunijo po pogodbi — prav ceuo; pri kratkih oglasih z drobnimi Srkami ae plačuje za vnuko besedo 2 kr
Temeljni pojmovi prave državne politike.
VIII.
Mi smo v poprejšnjem članku videli slabe in dobre, strani toliko republike, kolikor absolutistične monarhijo; prepričali smo se, da pod nekaterimi pogoji cel<5 zadnja more koristiti državi, oziroma narodu, in da prva je v resnici prekrasna v teoriji, a v praksi skoraj navadno jako nevarna in nestalna.
Nekateri nahajajo uže samo v besedi »republika« najvifio čarobnost, pa ne pomislijo, da smo uže imeli naj-večo tiranstvo v republikanskih državah, na priliko v Benetkah, a v novejšem času v Parizu pod komuno. A, kakor smo uže dokazali, v nekaterih absolutno vladanih državah se je prav dobro živelo in vladala je pravica.
Ali zarad tega tudi ta državna forma Se ni priporočljiva, ker more biti le izjemoma dobra. Kakor v vsakem obziru, velja torej tudi gledć državne oblike staro in zlato načelo: »in medio virtus«, ali: »srednja pot, najboljša pot«. — Načelo svobode terja, da ljudstva sama sklepajo o svojej osodi, da ona sama sebi delajo postave po svojih izvoljenih zastopnikih, da imajo torej pravo samodoločbe, ali s pravo, za to običajno besedo izraženo, da so suverenna. Ali ljudstva sama ne morejo tudi izvrševati teh postav, ona sama ne morejo zastopati države tudi na zunaj; treba je, da si ljudstvo izvoli tudi one, kateri imajo izvrševati postave, kateri imajo skrbeti za to, da jih nikdo ne prestopi brez kazni in da sploh pazijo na red v drŽavi. — To izvršćvalno, ali, kakor jej pravijo, eksekutivno moč, pa more predstavljati toliko predsednik republike, kakor tudi -cesar ali kralj, — v bistvu se stvar le toliko razločuje, da je predsednik izvoljen le za neko dobo, a cesar ali kralj je neodstavljiv; kakor hitro ga ljudstvo pripozna, pri-pozna s tem navadno tudi dedno pravo njegove rodbine in njegovih potomcev. Država, katerej na čelu stoji tak vladar, ki izvršujo le eksekutivno moč, a postave si daje ljudstvo samo po svojih zastopnikih, je ustavna ali konstitu-cijonalna država. Taka država, ako jo v resnici utemeljena na suvereniteti ljudstva, ima veliko prednost pred republiko in pred samovlado, kajti mej tem ko so v republiki večna nasprotja mej strankami in zmagovalna stranka nasprotno njej manjšino hudo zatira; mej tem ko v republiki predsednik sam je in mora biti ud ene ali druge stranke in z njo stoji ali pade, vsled česar čestokrat nastanejo veliki nemiri:je v ustavnej monarhiji popolnoma mogoče, da glavar države nema nič doticaja z nobeno, stranko ter visoko stoji nad vsemi I
strankami. Prav zato je mogoče, da se v ustavnej državi razne stranke svobodno razvijajo, ne da bi na nje ugodno ali neugodno uplivala najviša eksekutivna oblast, in ako se unamejo mej strankami hudi prepiri, more od vsakega strankarstva neodvisen državni glavar uplivati cel<5 posredovalno, po nekakem kakor popolnoma nepristranski sodnik, in v parlamentarnem živenji je čestokrat treba, da se delajo kompromisi in da neka viša moč upliva pomirovalno, to še posebno pri nas v Avstriji, v katerej Živi več narodov. Ministri ustavne države pa so vedno odgovorni za vladne Sine in oni so in skoraj morajo biti pristaši ene ali druge stranke, vsa odgovornost pa sloni na njih, mej tem ko ustavni kralj ali cesar nema nobene odgovornosti ne iz pravnega, ne iz moralnega stališča. Prav ta neodgovorni vladar pa je tisto, kar daje državnej osnovi potrebno stalnost, katere nema republikanska osnova. Država na priliko ne trpi nobene'hude krize, ako pri volitvah zmaga nova stranka, ki terja preustroji-tev vladne sisteme ; stališče vladarjevo tudi to prav nič ne zmakne; on pokliče na krmilo novo ministerstvo, katero se ujema z načeli večine parlamenta in s tem je preprečena skoraj v hipu vsaka zmešnjava. Sprememba vladinih načel ne dela ustavnemu vladarju nobene nečasti, temveč kaže, da ae vladar pošteno prizadeva izpolnjevati ljudsko voljo, ki se izra-zuje po večini poslancev. Tudi zunanja politika, ako je slaba in nevarna, lože se prenaredi in popravi v takej državi, ne da bi se vladarska hiša na kak način kompromitirala. — Dobro je v takej ustavnej državi posebno to, da ni vladar nikoli neposredno deležen vladnih činov, ampak da je le po nekakem regulator in varuh ljudske volje. Da absolutna vlada spreminja svojo zunanjo politiko, to je znamenje slabosti, prav tako je v republiki.
Da se pri republiki odstranijo nemiri, ki se ponavljajo pri vsakej vo-litvi predsednika, prišlo je pametnejšim republikancem na misel, dabibilo dobro voliti dosmrtnega predsednika. Ali ta način je najbolj nevaren republiki samej, kajti zgodovina kaže, da taki predsedniki hočejo vladanje zagotoviti tudi svojej rodbini, svojim potomcem, in da iz predsednikov postanejo tirani in najkrutejši samodržci. ICedo se ne spominja, koliko krvi je teklo na Francoskem leta 1852., ko je Napoleon III. postal iz predsednika cesar in rimska zgodovina nam tudi kaže tak strašanski prelaz.
Ustavna monarhija je torej skoraj najboljša garancija za ljudsko suvere-niteto in se gleda konečnega cilja nič ne razločuje od republike, posebno ako ustavni vladar ne izvršuje sam prava pomiloščenja in odločbe o vojski in miru, kakor je to zdaj skoraj povsod običajno. — Ali tudi v tem
obziru je boljše, da se kralj ali cesar ne odpovć popolnoma tej prerogativi, ampak da on vrši oboje imenovano prava v soglasju z ljudskim zastopom.
Taka ustava bi imela vse prednosti in dobre strani republike, a prepreči vse nje slabe strani in nevarnosti. Za Avstrijo pa je še posebno potrebna taka oblika vlade, ker naša drŽava obstoji iz raznih narodnosti in uže zarad tega prevečkrat nastopajo položaji, ko je silno potrebno, da krona posreduje se svojo avktoriteto. — V ostalem pa v ustavnih državah imajo pri vsem tem, da vladarji odločajo o vojni in miru, ljudski zastopniki svoj upliv na to prašanje, kajti v njih rokah je dovoljenje za vojno potrebnega denaija in ako znajo in morejo to pravico prav rabiti, lehko tudi preprečijo nepotrebno vojno, ker resničen je francoski pregovor: «l'ar-gent fait la guerre».
Iz vsega tega je na kratkem razvidljivo, da je najboljša oblika vlade ustavna monarhija.
Volitve deželnih poslancev koperskem okraju 1884.
Kopemka občina.
Dne 18. maja so se izvršile volitve volilnih mož koperske občine. Prišlo je kakih 30 volilcev, skoraj samih meščanov koperskib. Izvolili so enega zunajnega, nekega Furlaniča. koji vselej dela kakor hočejo Talijani, in tri meščane, mej njimi tudi znanega gospodu Marsicha. Razun tega zadnjega so to isti volilni molje kakor lanjskega leta, tedaj naši protivnik!. Marsich je izvoljen mesto dra. Madonizze. Zakaj seje ta odpovedal, tega mi ne vemo. Nam še nikakor v glavo ne gre, kako so prišli meščani, koji imajo uže svojega poslanca. do tega, da volijo v zunnjnih občinah, in da bo tudi za volilne može izvoljeni. Gospod Marsich mej ostalimi je uže volil kakor meščan. more eden in iati mož na več krajih voliti, to pripuščamo zakonu. Neglede pa na to, mi se čudimo, da so skoraj sami meščani volili, da mož iz okolice skoraj nič ni bilo. A. vendar so v okolici tri vasi, mej drugimi Pobegi, Cezari in Brtoki, koje štejejo do 1400 prebivalcev, a mej temi mora biti gotovo lepo Število mož imajočih volilno pravico. Gospod župnik je sicer izgovorjen, ker s« je volitev v nedeljo vrSila, a on je imel opravila v cerkvi. Ali drugih ne moremo zagovarjati. Znani talijanski agitatorji so se vendar bali. Tekali so po trgu in ulicah in ogledavali se, da jih ne bi volilci iz rečenih vasi iznenadili. Umirili so se, ko so videli, da so samo dva trije prišli, koji niso bili za nj<h stranko pridobljeni, in koji konečno niso šli niti glasovat. Po našem mnenju bi bili vsaj ti morali glasovati, da ne bode volitev protivnikov enoglasna. Drugikrat pa bi morali priti vsi, koji imajo pravico, in bi ne smeli dovoliti, da jim meščani o njih zadevah gospodarijo, ampak bi morali gospodariti sami. Slabo je, kder tujec gospodari v dru-gej hiši. Volilcev je bilo kakih 30; ml ne verujemo, da jih ni več v rečenih vaseh in v nekih drugih, koji ne hi spoštovali sami sebe in svoje narodnosti, ter pustili, da drugi v njihovem imenu delajo
Piranska občina.
K tej občini pripadajo štiri slovanske vasi. Padena, sv. Petar, Novavas in Kaštel. Predlanjskeea leta je prišlo k volitvi volilnih mož kakih 10 volilcev. Izvolili so za volilne može dva iz Padene, dva iz Ka-
štela. Ti so se pri volitvi zastopnikov pridružili k velikej večini volilnih mož, ter volili našega moža za poslanca. Lanjskega leta je bilo uŽe drugače. Prišlo jih je dvajsit iz Padene. Padenci, uvidevši, da so v večini in neimajoč pravega zaupanja v ostale, izvolili so 4 može izmej sebe za volilne može, dva Diliča in dva Grižona, in prav so storili. To so krepki možje, značajni, nepodkupljivi. Vsi obeti, koje so jim delali gospodje piranski, posebno dr. Buba in dr. Frajakomo, niso nič pomagali. Oni so volili poslance po svojej vesti, po svojem prepričanju, slovanske poslance. Letos se je očekovala večja borba. Priprave so bile tudi večje. Piranski doktorji so nagovarjali volilce njim udane, naj pridejo volit volilne može. «Kvei Kroatl di Padena verunno certa-meute«, oni Hrvati iz Padene pridejo gotovo, tedaj morate priti tudi vi, pravili so volilcetn iz drugih vasi. Dr. Buba je bil tudi v Koper prišel, vsled presidijainega poziva municipija koperskega, za voljo volitev. Tukaj so se menda pogovorili, kako in kaj bodo delali tudi v občini piranske). Tudi nekak shod se je imel napraviti v Sečolu, a k njemu so imeli priti volilci iz sv, Petra in Kaštela, ter gospod dr. Buba in menda še koji iz Pirana. Na dan volitve volilnih mož se je gospod dr. Buba tudi mešal okoli volilcev. Vprašal je mej ostalimi jednega, ali je uŽe glasoval, in ko mu je ta odgovoril, da je, rekel je dr. Buba jezno : ko bodeS kaj potreboval, pojdeš k duhovniku. Di, da, gospod doktor, naši ljudje več potrebujejo duhovnika, nego vas in vaših, in če vas, ali kojega vaših potrebujejo, morajo slano plačati. V Piranu je mnogo ljudi, koji bi ne mogli živeti, ko ne bi bilo zunajnib slovenskih ljudi, ali vsaj bi mnogo slabše živeli. I g. dra. Frajakoraa je bilo videti pri volilcih. Drugač pa se niso Piranci mešali, kolikor je znano. Povse nepristranski se je držal g. Vatta, nadžupan piranski, kakor tudi njegovi uradniki. In to je prav lepo od njih. Volilci so prilično mirno glasovali. Jeden sam iz Novevasi, nek dolgovlasec, po priimku Grižon, koji je imel nalogo tudi druge nagovarjati, naj pridejo volit in koji ni nobenega dobil na svojo stran, glasoval je proti našim možem. Sicer je bil pripeljal na vozu tudi 82-letnega starca, ali tudi ta je glasoval za naše može. Dolgovlasec se je maščeval nad njim s tem, da ga ni hotel vzeti na voz za nazaj, vzeli so ga na Padenci, s katerimi je složno glasoval. Razun Dolgo« vlasega Grižona iz Novevasi glasovali so proti našim možem jeden Svetopeteic, ker je vezan na dohtorje. in vsi Kaštelci, njih menda 25. S gotovostjo se trdi, da so »žor-nado« prejeli, in da se jim je plačalo pijače v Piranu. Za našo listo pa se ni ne žornade ne vtna plačalo, naši so šli, da svojo volilno dolžnost izvrše, da svojo in svoje narodnosti čast rešijo, da bi jih ne-osmehovali Talijani, ko bi bili drugi poslanci izvoljeni, nego oni lanjskega leta. Oni so uže poprej znali, da ne dobe denarja, če glasujejo za naše, iu da bi ga lahko dobili, ako bi glasovali za protiv-nike. Na čelu našim so bili Padenci. Iz te vasi, koia šteje okoli 250 prebivalcev, prišlo je 30 volilcev. Prišli so skoraj vsi. Stareje volilce so peljali v Piran na treh vozovih. Vsi kakor eden so glasovali brez listine, na pamet, iz glave, za lanjske volilne može, za dva brata Diliča in dva Grižona. K njim se je pridružilo tudi 10 Novovaščanov in 17 Svetopetercev. Jedinm in drugim so Padenci ponnjali, da se izvoli iz vsake teh vasi po leden volilni mož. ali jedili in drugi so se dragovoljno temu odpovedati. Hoteli so, da bodo izvoljeni Padenci, oni isti, koji so se linijskega leta tako pošteni, trdni, nepodkupljivi izkazali. Mi :e radujemo take previdnosti, složnosti, ljubezni, koja vlada t ne j Padenci, Svetopeterci in Novovaščani. Živeli eni, drugi in tretji, ter bili velej takovi možaki, kakršni so se pokazali 20. maja 1884. Protivniki, njih 26, niso bili edini mej seboj, volili so eni erie, drugi druge volilne može. Naši pa vsi, njih 57, volili so ene in iste volilne može. Naša zmaga je tedaj bila slavna.
Iiolanska občina.
Osim mesta Izole, v kojem so stanovalci Talijani po narodnosti, koji s drugimi mesti svoje poslance volijo, spadajo pod to občino Korte (Corte d'Isola), skupej z nekimi manjšimi vasicami, in bro|ijo bluo 6J0 prebivalcev. Lep je ti kraj, ki dela trikot z mestoma Izola in Piranom. Jako dobri ljudje stanujejo tam. Volijo jednega volilnega mozi. Dosedaj so dolgo let volili svojega ljubeznjivega župnika Franja Ravnika, kojega so pa prav na dan volitve poslancev lanjskega leta spremili do hladnega groba. Njegovega namestnika prav tako ljubijo, kakor rajnkega Ravnika, in njega bi bili najraji izvolili za volilnega moža, ali prav zato ker je namestnik, službojoči. kratek čas v Istri, niso njega volili za volilnega moža, ampak cerkvenega »starešino« Koreniko , jako spoštovanega moža. Druga leta so prišli samo po dva trije volilni možje; leto?, da bodo bolj stalni, in da bode volitev bolj častna, prišlo jih je enajst, in so vsi kakor brati soglasno izvolili imenovanega poštenjaka. Takova bratovska edinost in ljubezen naj bi vladala povsod v naših krajih, potem je gotovo odklenkalo gospodstvu Tali-janov nad Slovani v Istri.
Občina Milje.
Ta občina ima pod seboj toliko vasi, da imajo te več prebivalcev, nego mesto Milje, po kojem se imenuje. Imenintniše so Plavija, različne Škofije in Hrvatini, v kojih sami Slovenci stanujejo. Občinska oblastnija, bodi jej rečeno na čast, ne vtika se v volitve zunanjih občin. Pripušča naj delajo same, posebno ozirom na g. Križanca, osebo v samem mestu uplivno in spoštovano. Nekoliko mož je vendar v mestu, koji bi hoteli mešati se v zunanje zadeve. Na čelu tem je menda nek Cruciani, prijatelj koperskih gospodov, s pomočjo kojih je pri zadnjih volitvah hotel vzeti v roke krmilo občine. Njemu z družino ima se menda prepisati, da je nekoliko volilcev prišlo volit po listini protivnej našej. Bilo jih je kakih deset, mej tem ko jih je bilo lanjskega leta le pet. Naših pa je bilo do 30, mej tem, ko jih je bilo lanjskega leta samo osem. Tedaj protivnih dvakrat več, naših skoraj Štirikrat več. Tu se opazuje, da naših, kolikor veča je nevarnost, toliko več pride, ter da so vsa napenjanja protivnikov zastonj. Naj jih drugi krat pride nad 20, naših pride nad sto, in vsi, če bode potrebno. Protivljenje Talijanov je našej stranki le koristno. Naš narod se bolj in bolj zavzema za občne zadeve, v njem se goji politič ni čut in narodna zavest. Oni upoznavajo, da so državljani v ustavnej državi, v kojej ljudstvo skupaj z vladarjem zakone dela. Ko enkrat to vsi Slovenci in Hrvati Istre upoznajo, potem bode konec talijanskega gospodstva nad njimi. Dal Bog, da se to čim prej zgodi.
Občina Dolina.
Dolinska občina je tako trdo slovenska, da se Talijani še niso upali vanjo priko-račiti, niti mešati se v njene zadeve. Ro-doljubi so tam tako zavestni te trdnosti, da niso nikdar marali, da pride veliko volilcev k volitvi volilnih mož. Prihajalo jih je le nekoliko, in ti so volili v duhu vseb. Gospodi poreški so si menda drugač tolmačili, ko so naglašali po lanjskej volitvi, da ni prišlo niti toliko volilcev, kolikor so imeli izvoliti volilnih mož. Da tem zamašijo usta za bodočnost, prlfill so toraj volilti dolinske občine v mno«o večem številu nego navadno. Prišlo jih je blizu 50, in bilo bi jih za potrebo prišlo še mnogo več. Soglasno so izvolili svoje inože. Dobro je, da jih je toliko prišlo zaradi protivnikov, pa tudi zaradi volilcev samih. S volitvami se bolj in bolj utrjuje narodna in politična zavest. Kolikor več jih pride, toliko vfč jih dosega to svrho. — V Miljah se je vršila volitev dne 20 t. m. v jutro, v Dolini popoludne. Druzega dne, 21., v Dekanih.
Dekanska občina.
V dekanskej občini so Talijani uže lanjskega leta skušali srečo, i bili so našli nekoliko volilcev, koji so se dali vloviti. To jim je moglo dati nekoliko poguma, da letos kaj opravijo. Ker so propadli v Pomjanu, moglo se je soditi, da v Dekanih napno vse svoje sile, da zmagajo, ter da tako s pomočjo koperskih, buzetskih in roških (na koje z stalnostjo računijo) svoje kandidate v poreški zbor izvolijo. Storili so kar je bilo mogoče, nekoje koperske gospode se je videlo pohajati po onih straneh, nekoje može so se menda tudi pridobili, da za nje delajo. Litografirali so listo svojih volilnih mož. Poslali so kakih 50 iztiskov nečemu premožnemu vo-lilcu, da jih razdeli.
Sami se menda niso upali priti na dan volitve v Dekane. Vsaj videti jih ni bilo. Menda so kde blizu čakali, da se
i* i m sporoči, ali je kaj upanja. Ni ga bilo. Mišlo je nad »to volilcev, vsi koji so volili. glasovali so po enej in istej listi, enoglasne so izvolili naše volilne može. Skoraj vsi tudi oni, koje so Talijani postavili v svojo listo, in tudi mož, kojemu so poslali 50 iztiskov te liste, glasovali so ta nato listo. To
je gospodom Talijanom morna zaušnica, to naj jim bode nauk za bodočnost, da se nemajo vtikati v reči slovenskih zuna njih občin, kakor se te ne vtikajo v reči talijanskih mest. In kako so, rekel bi, bezobrazni! V svojo listo so postavili mož, da teh Še za to poprašali niso, postavili so mož. koji so se s tem močno razžaljeni čutili. Naj še prista\imo, da je kakih 20— do 30 mož odšlo, ker ni utegnolo čakati in ker so bili gotovi zmage, če prav sami niso glasovali; aa je k volitvam prišlo tudi mož iz pomjanske občine, da vidijo izid v njim sosednej občini, kar kaže, kako so se naši ljudje začeli zanimati za volitve. Povedali smo vse imenitniše. Okoli miz, mej petjem m godbo se je veselilo vse sijajne zmage, navduševal je drug drugega za osvobojenje od jarma talijanskega. Mi se z njimi tudi veselimo in kličemo njim kakor tudi VBem slovenskim zavestnim volilcem: Živeli in stokrat ži-velil
Končujemo; zdaj pa volilni možje tako častno izpolnijo svojo narodno in državljansko dolžnost dne 7. junija, kakor so jo izpolnili volilci.
Politični pregled.
Notranje dežele.
V	seji 24. t. m. je interpeliral dr.Voš-njak in tovari Si ministerskega načelnika kot ministra notranjih zadev in deŽelno-brambenega ministra, zastran izgredov nemškega »Schulvereina« in nezakonitega Dostopanja žandarmarije 18, t. m. v trgu Sent Jurij pri Celji na dolnjem Štajerskem, ter stavil te-le prašanji:
1.	Je-li visokej c. kr. vladi znano, da ima nemški »Scbulverein« shode brez intervencije političnega oblastva? in
2.	Kaj misli Njeg. vzvišenost gospod deželnobrambeni minister ukrenoti, da c. kr. žandarmerija ne bode zvrševala tako nepostavnih aretovanj, ki niso opravičena niti 7. ozirom oa javni mir in red, niti po morda dogodivših se izgredih.
V	seji poslanske zbornice dne 20. t. m. je grof Taaffe odgovoril na interpelacijo zastran Živinskega Bemnja na Dunaji ter rekel, da se bo vlada po moči prizadevala, da se ta semenj bolj in bolj oživi. Odgovoril je tudi na interpelacijo zastran egiptovskega odškodovanja avstrijskim podanikom ter rekel, da se je vložilo 504 reklamacij, mej temi 494 opravičenih; 305 rekiamantom, ki nemajo zahtevati nad 5200 frankov, povrnola se je škoda. Zastran izplačanja škode onim, ki imajo zahtevati nad 5200 frankov, pridružila se je vlada Francoskej, kijev dotični namen storila potrebne korake ter je upati uspešnega izida. — Potem se je nadaljevala podrobna razprava o obrtniškem zakonu in je bil sprejet g. 75. a) o večernih in nedelskih šolah, kakor tudi §§. 76. in 77. o dolžnostih pomočnikov, kakor tudi o plačilu in odpovedavanju dela. g. 78. d.) se je sprejel z dostavkom, da se globe ne steaajo v zalog za uboge, ampak v bla-gajnico za tolnike obrtniškega podjetja, oziroma v blagajn ico za zadružne bolnike. Sprejeti so bili nadalje §§. 80 do 88. Pri §. 89, blagajnica za uboge, bil je sprejet dostavek, naj se vladi naroči, da k malu predloži načrt zakona glede oskrbovanja in zavarovanja delavcev v primeru bolezni. Sprejeti so bili naposled še §g. 90 do 96. — Razprava se je v seji 21. t. m. nadaljevala. Šlo je za to, naj trgovinski minister po dogovoru z ministrom notranjih opravil in trgovinskimi zbornicami določi tiste obrti, pri katerih se delo sme povišati eno uro nad navadno delavsko dobo, ki je določena na U ur na dan.
Na Dunaji je bil 20. t. m. shod volilcev v tistej skupini notranjenega mesta, v katerej je hotel kandidirati dr. Kopp, a začela se je seja tako burno, da je moral načelnik zbor razpustiti, predno je dr. Kopp do besede prišel.
Trgovinski minister baron Pino pojde po sklepu del državnega zbora zopet v zunanje dežele, obišče Švico, luki Genovo in Matsiljo ter se napoti skoz Pariz na Angleško in se vrne skoz Bremen in Hamburg na Dunaj.
črnoviSki mestni zastop je sklenol z vso odločnostjo delati za to. da se mestu Ćrnovicam ne vzame vseučilišče, ker je ono blagodušni dar cesarjev, katerega ime nosi ter je bilo ustanovljeno vsled sloves-
nega obhajan ja stoletnice združenja Bukovine z Avstrijo.
Prestolni govor, s katerim se je20. t. m. ogerski državni zbor sklenol. izreka zboru priznanje za njegovo delovanje, navaja zakone, ki so se sklenol! deželi v blagost, naglaša žrtve, ki so se storile za varnost dežele in ohranitev miru. Cesar izreka za požrtvovalnost z veselim srcem najgor-kejšo zahvalo ter poudarja, da so razmera z vsemi zunanjimi državami prav prijateljske in da je gotovo upanje, da se bodo tudi vprihodnje mogla ljudstva mirnemu delu posvečevati. Govor omenji tudi s pohvalo sklepa zastran zidanja nove par-lamentne palače s zaupanjem, da tudi v novem poslopji na stoletja svoj odmev najdejo čuti zvestobe do kralja iu uda-nosti do ustave.
Ogerski državni thor je po cesarskem lastnoročnem pismu sklican na 23. septembra.
Vnanje dežele.
Srbska skupUina se je 21, t, m. v Nišu odprla. Kraljev prestolni govor omenja prijateljske razmere do vseh vlad ter posebno naglaša odlikovanje, s katerim je kralja nemški cesar v Homburgu počastil, potem obiskanje cesarjeviča Rudolfa, s katerim je bil počeščen kralj in dežela, da smeta biti ponosna, in za kar pred narodnimi zastopniki izreka zahvalo. Piestolni govor omenja, da se je podpisala železniška pogodba, napoveduje predlogo izvenrednih naredeb vsled zadnje vstaje, ter se zahvaluje za zvestobo in udanost v tem teškem čaBU, v katerem je državna misel premogla razdirajoče namere. Prestolni govor napoveduje pre-drugačbo tiskovnega zakona, zakona o združevanji, občinskega zakona, kakor tudi predrugačbo davkovske sisteme. Naposled se obrača na modrost in rodoljubje skupščine.
Ruska carica je odpotovala na Nemško: 21. t, m. je prišla v Berolin, kder jo je nemški cesar na kolodvoru čakal in srčno pozdravil,
V	italijanskej poslanskej zbornici je 21. t. m. O t si ni predlagal, naj vlada predloži zakon, da se v letn 1889 napravj v Rimu svetovna razstava; do te dobe pa naj ne dovoli več nobene narodne razstave.
V	seji italijanskega senata 22. t. m. je nagiašalMancini, da Italija ne potrebuje politifikih, ampak le trgovinskih in gospodarskih naselbin v zunanjih deželah. Italija ne gleda malomarno dogodeb, kj se gode okoli in okoli, ona je vedno pripravljena za take korake, ki pospešujejo civilizacijo občevanja. Glede propagande je rekel Mancini, da ni potrebno i na času, da se sklene zastran nje poseben zakon. Vlada pa preudari, ali je posameznim cerkvenim zadrugam vsled njih narave i njihovega namena potreba večje svobode pri gospodarstu z njihovim premoženjem, in on upa, da v prihodnjem zasedanji predloži dotični načrt zakona. Ker je pa propaganda jako dobrodelni zavod, zato upa, da najde priliko, ter j*j razodene dobrohotnost in varstvo italijanske vlade. — Mi menimo, da italijanska vlada propagandi najbolj ustreže, če jo v miru pusti, dobrohotnost in varstvo italijanske vlade je največja ironija. — Mancini je dalje nagiašal, da se vlada prizadeva prijateljske razmere do zunanjih vlad vedno zboljševati. Dragocene vezi z nekaterimi dvžavami so potrebne za popolno varnost Italije in poroštvo za evropski mir, koristne so vsem državam i nobenej nevarne. Ministerstvo bo pogodbe spoštovalo ter hoče notranji mir krepko čuvati in uduševati vse pojave, ki bi nevarne bile mejnarodnim razmeram. — Mi menimo, da vera v te besede nobenega ne vzveliča, i da ne dela greha kdor je neveren Tomaž.
Francoska poslanska ifiornica je 20. t. m. z veliko pohvalo sprejela vladino poročilo o koristili, katere izvirajo iz pogodbe, sUlenerie s kitajsko vlado ter soglasno sklenola, naj načelnik izreče priznanje vojski v Tonkinu. Vlada je zahtevala za Tonkin 37 in za Madagaskar 5 milijonov kredita.
Spanjski kralj je 20. t. m. osobno odprl drživni zbor z govorom, o katerem
natanko popisuje notranje stanje ter naznanja, da bo ostro postopal zoper one,
ki mir kale, poudarja pa tudi, da je njegova vlada v najboljšem prijateljstvu z vsemi zunanjimi državami, naglaša potrebo, da se razvije notranje blagostanje, pa tudi dežela pripravi za hrambo.
DOPISI.
Iz Kali nare pri Trsin 19.
maja 1884. — Za zdaj podam ta le kratka naznanila, o katerih pa mislim o svojem Času bolj obširno poročati.
Dubovnijani Katinarske župnije so si omislili nove lepe zvonove, katere je zvonar g. Samassa v Ljubljani vlil, in katere 29. t. m. dobomo. Tega dneva vse, mlado in staro, željno pričakuje, posebno pa fantje in dekleta delajo velike priprave za tisti dan. Odločeno je, da pojde na omenjeni dan nekoliko fantov in deklet z vozovi po zvonove v Divačo. Tamkej ovenčajo vozove in zvonove, ter jih slovesno pripeljajo skoz Lokvo in Bazovico na Katinaro. Fantje so najeli tudi mnogobrojno bando, katera jih bode čakala blizo Bazovice in jih dalje spremljala. Vrhu Ključa pa bodo čakali. zvonov duhoveD, šolska mladina in ljudstvo s križi in cerkvenimi prapori okoli tretje ure popoldan, ter jih v sprevodu peljali do cerkve.
Vse nekako kaže, da se prav živahna, cerkveno narodna veselica vravna. In kdo bi zameril ljudstvu, ako bode svoje veselje očitno kazalo, ako premisli, kako revno zvonenje so do zdaj imeli; in pa kake težave so morali premagati, da so v sedanjih slabih časih velike stroSke za primeroma prav težke zvonove, čeprav ne popolnoma, pa vsaj večinoma uže poravnali. S katerim le govoriš, vsak konia svoj govor: Bog mi daj dočakati tisti dan!
5. junija bo pa zopet vesel dan za Katinar8ko duhovnijo, ker tisti dan pride premilo8t g. Škof Jan. Nep. Glavina nove-zvonove na Katinaro blagoslovit. Okoli 9; ure bode sv. maša iu potem blagoslovenje zvonov, in ako Bog da. k opoldanskemu angeljevemu češčenju nas bode uže glas novega blizo 24 ćentov teškega zvona vabil. Po dovršenej slovesnosti poročal bodem kaj več.
Precej v nedeljo za tem pa bode praznik Sv. Trojice, patrone Katinarske župnije, tedaj opaBiio iu zopet v nedeijo kasneje bode pa slovesni obhod Sv. Telesa, teaaj slovesni prazniki se bodo kar vrstili, da se bodo vsi slovesno praznovali, k temu pripomore glas novih zvonov.
Železnico Trst-Hrpelje so tu pa tam pričeli delati. Kopajo tam pa tam nekatere, celo do 12 in več metrov globoke jame iz namena, da notranjost zemlje preiskujejo. Vsaj tako pravijo. Od sv. Marije Magd, zgornje do Rinuanj so jih baje 15 izkopali iu jih še kopajo.
(Jže nekoliko časa je na Šolskem poslopju Katinarskem nabiralna Skrinjica za pisma obešena, kder se morejo otdajatl vse poštne pošiljatve razun rekomandira-nih listov in zavitkov in se morejo kupovati marke in drugo. Vsak dan odpelje in zopet pripelja iz glavne pošte TržaSke poštar Bazoviški. Ljudje, poslužujte se lete dobrote, dobrote pravim, saj znate, kako so pre| pisma od Ponrija do Pilata romala, da ste jih oazadnje le slučajmo v roke dobili.
V Sežani« dne 22. maja 1884. De-nes ob 8 uri zjutraj smo spremili k zadnjemu počitku obče spoštovano gospo Franjo vdovo Gregorinovo, mater gospoda Gustava Gregorina, vrlega rodoljuba in advokaturskega konclpijenta tukaj. Pogreb je bil za Sežano veličanstven ; vencev je bilo vse polno, a kar je še posebno dokazovalo, kako spoštovana je bila rajnka, to je bila vdeležitev in corpore vseh gospi, druŽabnic podružnice rudečega kriza, katero društvo je na rakev tudi položile prekrasen venec. To je bilo prvi pot, da je tuk. podružnica rudečega križa javno in corpore nastopila, kar je jako poviševalo žalostno slavnost in skoraj j^ moralo žal biti onim gospem, ki so se brez vzroka odpovedale temu lepemu društvu, in se tako za take prilike izobčile iz kroga, h kateremu pripadajo, tako sicer, da jim je moral biti ta korporativni nastop gospa prava zadrega.
Občna žalost za rajnko je pa opravičena, kajti inalokatera mati, in še vdova, je tako dobro odgojila svoje otroke, ter z umom iu delainostjo ne le znala obdržati, temuč tudi pomnožila premoženje svoje družine, kakor je to storila rajnka, katera dela naj bi služila v vzgled potomcem.	_
Iz Brega, 19. maja 1884. — Vrli tržaški Sokol je priletel v nedeljo 18. t. m. v Boljunec. BoljunŠka godba z g. nadžu-panom. učiteljem, srenjskimi predstojniki mi čelu in ogromno število ljudstva iz Bo-Ijiinca, Doline in druzih vasi je pričakovalo Sokola par streljajev od Boljunca.
Gosp. nadžupau pozdravi Sokolce, godba zagode in hajd navdušeno v Bo-
ljunec. Ko korakamo mimo slavoloka z napisom: »Dobro došli« t pramićno preoblečeni Boljunec, topiči pokajo, gooba gode in iz sto in sto grl zadoui krepki • živijo I«
Na g. Ventorini-jevem vrtu seje p -čelo po kratkem počitku vrstiti p t:e gg. Sokolcev, godba in petje Dolinskih pevcev. Koji so se izleta in corpore vdeležili. Več navuuševalnih pesmi, kakor »U noj« so gg. Sokolci in Dolinski pevci kaj spretno skupno peli. Navdušenost pa je bila splošna, ko je godba «Hej Slovani« godla. Začeli so se govori in napitnice. Naš pesnik g. C. zahvali se občini za tako prijazen sprejem. Srenjski predstojniki se zahvalijo, da so jih gg. Sokolu počestili. Podpredsednik pozdravi čč. gg. Sokolce v imenu Dolinske Čitalnice ter izrazi željo, da bi vrli gg. Sokolci večkrat v naše kraje prileteli.
VeČ česi. gg. Sokolov je navdušeno napivalo Boljunskej srenji, gg. veteranom; najbolj je uopala napitnica g. brata Hrvata v zajemno delovanje mej Hrvati in Slovenci. (Opomniti mi je, da ti ideja tu v Istri sploh na Primorskem vedno bolj prodira). Veselje in zadovoljnost je bilo v Boljunci splošno.
Proti 9 uri odide Sokol. Godba, pevci in ljudstvo spremlja Sokola. Ganjenim srcem smo se poslovili, a v nadi, da se v kratkem zopet vidimo. Sokol si je pridobil v Boljunci iu spleu v Bregu veliko BOČutje. Mej priprostim ljudstvom zapazu-jemo ljubav do tega društva. In tako društvo more veliko storiti v narodno probujo, osebito tu v tužuej Istri — zatorej: »Slava Tebi, Sokol« da si začel na tem polji tako pridno delati. Sosed.
II Buzetuke občine, 16. maja iSabiniacum-Sovinjak; Sirotič k-Sirotič; nagrobni spomenik in slovenski j stik). Ozrimo se daleč nazaj v stari vek, ko so v Rimu vladali še bajeslovni kralji. Takratni Rimljani, pagani imeli so tudi veueževalce, kojl so mej drugim prorokovali iz Čudnih sibil-skih knjig, imenovanih po nekej prorokovaki Sibili (Sabini?). Ta slavna žena je imela mnogo nastopnic, podobnih našim cepr-nicatn. — Ali so jih imeli Rimljani preveč, ali pa se jim je na Rimljjanskem slabo godilo — preselile so se v Istro v Sabiniaeum, vas v Buzetskej občini I Tako vsaj naši zagrizli lahoni izvajajo ime Sovignacco-So vin jak. Katero ime je pravo, to ni teško uganiti; ni verjetno, da bi bili stari Rimljani ustanovili vas, katera je bila skora, do denašnjega dne popolnoma slovanska, dokler se v njej ni naselil koji karnjel, ki je iz mnogotere slovanske dnine sirote na pravil zaklete iahone.
Original take dušne sirote v Sovinjaku je pač nek Anton Sirotick (Sirotič) — renegat z dušo in telesom. Prvo znači njegov priimek, drugo pa pravopis istega. Renegat Anton Sirotich je sicer dušna sirota, pa imenitna osoba v Sovinjaku on je namreč odbornik Buzetske občine, vaški Župan v Sovinjaku, c, k. poštar itd poročeu se Slovenko, sestro necega slov duhovnika.
Ne miBlite, da smo radi teh česti našega «SirotiČa» daii prostora tem vrsticam v cenjenej »Edinosti«; ne radi česti, ampak necega dejanja.
Kakor je bilo uže naznanjeno, umrl je nedavno i. gosp. Jelene, župnik v Sovi* njaku. Njegov dedič mu je namislil postaviti kameuit spomenik na pokopališči, a iupaii A. Sirotič je to zabranil, ker noče imeti na pokopališči spomenika se slovenskim napisom. Sirotič hoče namreč laški napis, ali pa nlć I
Ali je svet uže kaj tacega slišal? V najimenitnejših mestih v Italiji, na Francoskem i dr. so dovoljeni spomeniki v raznih jezikih — tudi slovanskih, le v So* vinjaku se upa slov. renegat, vaški župan, kaj tacega zabranjevati! Resnično: poturica je hujši od Turka 1
Od oapudnika oa padejo pa tudi druge dobre Človeške lastnosti: on postane grd nekvaleinež, bvojih dobrotnikov pozabi ter jih ne pusti pri miru še po smrti nel Pokojnemu župniku bi se imel mej drugim zahvaliti A. Sirotič, da je dobil polto, a mesto zahvale mu je nasprotoval v žive nji, obrekuje pa še mrtvega. Pregovor veli: «de mortuis nil nisi bene«, in vedeti bi moral Sirotič, da je najmanj junaško delo pokojne nadlegovati, ker se ne morejo braniti. Pa kaj vsega ne stori renegat!
Domače in razne vesti.
Odlikovanje. Predsednik pomorske vlade, vitez Alner, dobi nekda red francoske častne legije.
Javne dražbe. Dne £7. in 38.
t. m. od 9—12 ure dopoludne, bode v mestni hiši, bivši ljudski šoli, v Corsia Stadion, javna dražba raznih pokretnin, zarobljenih radi zaostalih davkov. Prvi dan se bodo oddajale za cenilo ali za čez cenilo, drugi dan pa tudi pod cenilom največ ponudečemu za gotovo plačilo in proti temu, da kupec kupljene stvari precej prenesel.
Dne 3. junija 1.1. bode pri tukajšnjem
mestnem magistratu javna dražba za poduzetje popravil na Sv. Ivanski cerkvi kterih stroški so pre-atuujeni na t. lif»o aust. v«-.
Pisane in pravilno kolekovane ponudbe, obložene s 10*|, varščine (vadija) v znesku f. 138.— se imajo vladati oo dražbinega dne pri mestnem zakladniŠtvu (Tesoreria civica). Pregled dela in natanč-neji gogoji, dražbe se poi zvedo v z^orej omenjenem oddelku IV. nadstiopje.
lev vozni red Južne železnice. Od 20. t. m. počenti odide iz Trsta na Dunaj brzoviak št. 3. ob 7. uri zjutraj, poštni vlak St. 7. ob 10. uri zjutraj, poštni vlak št. 9. ob 6 in pol uri popoludne, mešani vlak št. 101. ob 1\ uri zvečer, kurirski vlak fit. 3. ob » uri 10 minut zvečer. Iz Trsta na Italijansko: Brzoviak Št. 3|2—1002 ob 7. uri 20 minut zjutraj, poštni vlak 711—1004 ob 9. uri 10 minut zjutraj, poštni vlak Št. 9[1—1006 ob 4 uri 50 minut popoludne, mešani vlak 109— 1012 ob 9 uri zvečer.
Tržaške novosti:
Morske kopel ji so uŽe odprte in sicer so skoiaj vsa dotična privatna podjetja znižala cene. — Odprte so tudi ljudske breeplačne kopelji v Greti in pri Sv. Andreju in sicer vsak dan od 4. ure zjutraj do polunoči.
No ili so na brepu Sanita truplo onega Lojzerja, o katerem smo poročali zadnjič, da ga družina pogreša in išče uže 8 dni. Mož je res skočil v morje iz obupa, velika mizeri|a je bila uzrok obupa.
Cepljenje kot se začne 3, junija. — Okoličanom se kraji in dnevi posebe naznanijo v cerkvah. Naj starši ne zamude te dolžnosti.
Vreme. — Uže 3 dni imamo tako hudo burjo, oa na priliko v nedeljo ni mogel noben parnik odpljuti iz Trsta z navadnimi izletalci. Zakasnol se je tudi Lloydov parnik iz Benetk polnih 6 ur.
Policijsko. Ciganka je te dni v nekej krčmi gospodinji pravila srečo, pri tistej priliki pa jej ukradla mošnjo, v ka-terej je bilo 7 gl. in več loterijskih lističev. Prekasno je krčmarica zapazilain naznanila tatvino policiji, katera ni Še prišla na sled zvitej ciganki. — Nek 40 letni berač je beračil po hišah, a nekje mu niso hoteli nič dati, ea kar je skočil na gospodnijo Se železnim batom in bi jo bil gotovo ranil, da ni bil precej pri rokah domači sin, ki je lopova prepodil. — Antona G. fakina. rodoma iz Tol mina, zaprla je policija zarad tatvine.
Nova velika vilenica v »1 vači. Denes je bil gospod župan iz Divače pri nas in nam je pravil, da so našli blizo postaje divaške tikoma prve straži-ce hiše na železnici Divača-Pulj prostorno in dolgo vilenico ali groto, polno najlep-ših Stalaktitov. Ljudje so prodrli uže blizo 1 uro daleč v notranje te grote in še jej ni konca. Stvar je tako zanimiva, da bodo gotovo na mesto hiteli geologi iz Trsta in drugod. — V kratkem poročimo kaj več o tej vilenici.
Gospa Emilija Hočevarjev«, soproga vrlega našega rojaka, dr. Fr. Hočevarja, gimnazijalnega profesorja in docenta na vseučilišči v Inomostu, in hči državnega poslanca g. Obreze, umrla je 15. t. m. v najlepših letih po kratkem in Brečnem zakonu. Gorko sočutje izražamo spoštovanemu rojaku.
Prva istrska posojilnica In hranilnica se uže dobro razvija, v kratkem bode vknjižena in novi udje se še vedno oglašajo, kar kaže, da se narodna zavest v Istri širi in v tem obziru je dobro, da je nekoliko navdušenih in inteligentnih Slovencev in Hrvatov v Kopru. Ta posojilnica bode gotovo dobro poslovala, ker v odboru so vešči, delalni in
Eošteni možje; — predsednik sam, gosp.
Irižanac, je mož poznan po vsej Istri in pozna natančno razmere skoraj vsacega istrskega kmeta in to je dosti pri enakem poslu. — Ko smo v predzadnjem listu objavili imena pregledovalcev računov, spodletela nam je neljuba pomota, izpustili smo tri imena veljavnih mož istrskih, naj to denes popravimo. V preglodovalni odbor posojilnice in hranilnice so bili izvoljeni ti le gospodje: Juraj Jan, kanonik in dekan v Dolini, Eduard Lampe, občinski glavar v Dolini, And. Gregorit, posestnik in sodnijski delegat v Dekani. Jos. Franca, posestnik v OraZiltah in Josip Ounjac, posestnik v Pomjanu.
Slovenci in Hrvatje! začelo se je daniti v Istri, to vas mora vse veseliti; zato pa vsi kder in kakor morete podpirajte rodoljube, ki so začeli tako ozbiljno delati.
IZ Prema nam pišejo dne 21. maja 1884: Danes je bil zelo soparen dan. So-parica je puhtela po zraku, dase je človek moral potiti. Ali nastanki tudi niso izostali; kmalo popoludne privlečejo črni oblaki nebo, pod katerimi je bil skrit bič steklen, in ob *|4 na 4. uro popoludne vsuje se — ne sicer gosta — vendar pa debela toča. Sreča je le, da je kmalo dež premagal in da ni hudo vrftanje trpelo niti pol ure, sicer bi bilo gorje. Letos torej smo zgodni.
Nesreče. P*~ i* «Titania» je 9. t. m. nri*1P „«». v novi York 24 osob, otetih s par-nika »State of Florida«, ki je na planem morji zadel v drugo ladijo in se potopil. Od 167 osob je bilo otetih le 44. — Pri Sidonu se razbila avstrisko-ogersna ladija uGraconja«. Kapitan Tomazič in vsi mornarji! so utonili. Pri Gereji blizu mesta Rovigo sta 10. t. m. ova vlaka skupaj trčila; ranjenih je bilo 19 vojakov in ena druga osoha. Na francoskej severnej železnici, pri postaji Landy, trčila sta 14. t. m. dva železniška vlaka skupaj; maši-nist je ostal na mestu mrtev, 26 popotnikov in 5 železniških služabnikov pa je bilo ranjenih. V dinamitnej tovarnici v mestu Andeer na Škotskem se je predzadnjo sredo užgal dinamit ter bilo usmr-tenih deset deklic, ki ro bile pri delu.
Gospodarsko i trpvtt stvari.
Glavni zbor delničarjev društva austrijski L.loyd je bil v
Kreuo, 21. t. m. zvečer. Iz poročila ravnateljstva je razvidno, da je to društvo lansko leto slabše poslovalo, nego prejšnjega leta. Čistega dobička je imel Llovd v letu 1883. fr. 1,578.61042. Na vsako akcijo se razdeli 21 fr., kar je enako obrestim okolo 4°j0 na akcijo. Ravnateljstvo toži v poročilu, da Še ni doseglo one vladne subvencije, katera je potrebna za pomno-ženje voznih črt; pri vsem tem pa goji nado, da to doseže in predlaga torej, da se za nove ladije dovoli ravnateljstvu, da se zadolži za 1 in pol milijona gld., .kar je občni zbor tudi dovolil.
Ptiči.
Znano je, koliko dobrot imamo od ptičev in kako nam oni v vsakej zadevi koristijo. Na spomlad in po leti nas raz veseljujejo z lepim petjem, a poleg tega pobirajo in povžijejo na miljone škodljivih gosenic in mrčesov.
Ker so tako koristni, zato je pač mo dro učinjeno, da je prepovedano ptičja pnjezda razdirati in ptičke loviti. Otroci, a tudi odrasli ljudje, imajo pa čedalje bolj navado, da uboge ptičke zasledujejo in jim gnjezda razdirajo, pa mladiče lovć. Za to toplo priporočamo našim županom, učiteljem, polj. čuvarjem itd., naj strogo pazijo na to, da se ne bodo ptiči preganjali. Za župane ne zadostuje, da pred cerkvijo dajo oznaniti to prepoved, ampak morajo na sve kriplja takim Činom v okom priti. Ljud. učitelji imajo lepo priliko v Soli uplivatl v te i zadevi na šolsko mladino. Naj jim poved6, da taki otroci, ki ptiče love, gnjezda jim pustošijo, kaž6, da so zelo pokvarjenega srca in ako bodo čedalje tako pot hodili, tudi ne hode nikdar iz njih kaj prida. Takim otrokom se srca tak6 vtrde, postanejo jim tako kamenita, da prej ali slej zajdejo mej tatove in ubijalce. Priča in jasen dokaz nam je v to Hugo Šenk, ki je bil ne davno na Dunaji obešen. On je kot deček imel vesel|e, da je ptičke loveč jim iztikal oči in tako osle-peue izpuSčal. Ali mora imeti človek bolj pokvarjeno srce, nego je bilo ono Sen« kovo? Nam Be studi še dalje o tem govoriti in upamo, da bode vsak pametni človek taka početja zabranjeval. Pa tudi Čestita duhovščina ima lepo priliko o tem spregovoriti kako besedo. Ona ljudstvu lahko pove, da kdor je v mladosti neusmiljen, bode Še bolj v starosti. Vse drugače je s ptico vjedo (ropno), kakor kragulj, jastreb itd. Taki ptiči delajo mej pticami veliko kvar. Oni preganjajo vsaktere ptiče, posebno pevke, pa tudi jerebice, golobe in druge.
Te dni sem čital v nekem dunajskem časopisu, daje nek gozdnar našel v gozdu jastrebovo gnjezdo, ki je bilo napravljeno na starej jelki. Pod jelko je bilo mnogo vsakojakih kosti. Vsled tega je splezel gozdnar na drevo in našel je v gnjezdu polno mrtvih ptičev, jerebic, zajcev itd. Zmetal je vse na tla in potem seštel je 42 kosov, in sicer: 3 zajce, 5 jerebic, 2 dlvia goloba, 1 grivnjača in 31 različnih pticev-pevcev. Od vsega tega plena so bili posamezni Še sveži (frišni) mladičem doprinesem. Ptiči so bili večinoma samice, kar je dokaz, da so bile iz gnjezda na jajčicah sedeče (valeče) ugrabljene. Taki «grabeži» naj se pa le zatirajo. Sedaj je za to najprimernejši čas, kajti sedaj zasledujejo taki roparji mladiče. Tedaj: vi-deant consules!
Tečaj
za praktičen poduk o pripravljanji svllod-nega semena po čelicnem sistemu in o
rabi mikroskopa za ta namen.
Meseca junija tek. leta se bode na češ. kr. poskušališči za svilorejo in vinarstvo v Gorici v dveh tečajih dajal praktičen poduk o vsem tem, Česar treba za izgojo svilodnega semena po čeličnem sistemu. in kako se z mikroskopom preiskujejo metulji ali kako se odbira seme.
Podučevali se bodo v italijanskem in slovenskem jeziku moški posebe in ženske posebe.
Tečaj za moške bo od 16. do 21. junija, za ženske pa od 23. do 28. junija 1.1.
Koncem tečaja se izroče obiskovalcem spričpvala o prejetem poduku.
C. kr. kmetijsko društvo v Gorici bo jodelilo štipendiie obiskovalcem — mož-tim in ženskim — stanujočim na Goriškem, in tudi podpisano vodstvo bo podelilo štipendije svilorejcem — možkim in ženskim — iz Tržaške okolice in iz Istre.
Pogoji, po katerih se bodo podeljevali ti štipendiji, razglašajo se s posebnimi oznanili.
Kdor bi hotel na svoje stroške obiskovati omenjena tečaja, — naj se oglasi vsaj do 15. junija tek. leta pri podpisanem vodstvu in vplača 5 gold. na ime učne davščine.
V	Gorici dne 16. maja 1884. Vodstvo c. k. poskušalifiča za svilorejo in
vinarstvo.
G. Boli.?.
Razglas
o štipendijih, ki se podele obiskovalcem učnih tečajev za pripravljanje svilodnega semena po celičnem sistemu in rabo mikroskopa za dotične preiskave.
Iz viadnih podpor v prospeh sviloreje na Primorskem podeli podpisano vodstvo 6 Štipendijev po 20 gold. svilorejcem iz Tržaške okolice in iz Istre,*) kateri bi želeli obiskati tečaja za praktičen poduk o tem. kako se pripravlja svilodno seme po celičnem sistemu in kako se ravna z mikroskopom, na c. k. poskufiališči za svilorejo in vinarstvo.
Tečaj za moške bo od 16. do 21. junija 1.1., za ženske pa od 23. do 28. istega meseca.
Štipendiji se podele samo takim osebam — možkim ali ženskim — katere dokažejo z županstvenim spričevalom, da ?o avstrijski državljani, aa stanujejo v tržaški okolici ali v Istri, da so prestopili 16. leto in da imajo praktične znanosti o sviloreji.
Prošn je za štipendije, previđene z omenjenim spričevalom, naj se predložijo podpisanemu vodstvu vsaj do 10. junija t. I.
V	Gorici dne 16. maja 1884. Vodstvo c. k. poskušališča za svilorejo in
vinarstvo.
G. Bol le.
*) Štipendiji za GorlSke deželane podeli c. kr. kmetijsko društvo v Gorici.
Za onega nesrečnega uda del. podp. društva (glej oklic v št. 39.) je nadalje daroval g. poslanec Ivan Nabergoj gl. 2-~, dosedaj je torej došlo gld. IO.75. Prpsitno še.
Tržno porodilo.
Kava. — Stanje nespremenjeno. — Prodalo se je blizo 5000 vreč Rio in Santos od gl. 52 do gl. 67.—, 300 vreč Manila po gld. 60.—, Java stane gl. 65 do gl. 69 —, Portoricco gl. 88 do gl. 100. — Cey!on plan t: gl. 89 do gl. 132.
Sladkor — prodalo se je 8000 vreč po gld. 24 '/4 do gl. 28.—, cene j ako trdne.
Sadje — po nespremenjenih cenah pri jako mlahovi kupčiji, — Olje — dobro obrajtano. — Namizno j.1. 70 do gl. 88, jedilno g). 42 do gl. 48.
Petrolje — gl. 9l|, do gl 9tendenca dobra.
Domači pridelki, — Fižol gl. 7 do gl. 12. — po kakovosti. — Maslo gl. 86 do
gl.
Žito. — Pšenica ruska lepa g 1. 9.30.—, koruza j-- '»'tavska gl. 6.75.
Les — še precej iskan po nespremenjenih *»enaii.
— uobro konjsko gl. 1 do gl. 1*25.
Borano porodilo.
Borsa bila je te dni bolj mlahova; pri vsem tem pa so se kurzi državnih papirjev vzdržali in so jako trdni.
Dunajska Borsa
dne 23. maja. Enotni drž. dold v bankovcih 80 gld 40 kr. Enotni drž. dolg v srebru 81 » 20 »
Zlata renta......101 » 8f> •
5°lt avst. renta .... 95 • 75 • Delnice narodne banke . . 853 » — » Kreditne delnice .... 312 » 60 • London 10 lir sterlin . . 122 » 15 »
Napoleon....... 9 » 69 »
C. kr. cekini...... 5 » 73 »
100 državnih ma-U ... 59 » 75 ■
MIRODILNICA (drogerija)
G. B, ANGELI-JA
f/C v Trstu na lesnem trgu, 1
Ocenjena izdelovalnica čopičev;
zaloga oljnatih barv lastne priprave, flrneža angleškega, francoskega, nemškega itd. itd., kakor tudi vrlo izbiro
mineralnih voda,
naravnost od virov naročene, vedno sveže, in jedina zaloga
laka ftrnežn za kopije
iz ocenjene fabrike A. Lefranc-a v Pariz".
Žvepla 1. vrste. 10-
ASSICURAZIONI GENERALI
(OBČNO ZAVAROVALNO DRUŽTVO)
USTANOVLJENO 1831. LETA V TRSTU.
ZAVARUJE:
A. a) na Škodi vsled požara poslopij in drugih predmetov,
b) na Škodi prouzročeni med transportom (prevažanjem) blaga,
c) na škodi prouzročeni po toči.
B. na življenje v raznih slučajih.
Skupna porabijiva reserva znaSa for. 874.159*65 DruStveno poroStvo obsteji v vsem s for. 29,698.824-29
Družtveno stanje za 31. decembra 1883 predloženo občnemu zboru delničarjev 30. aprila 1884:
Premoženje v oddelku A for. 9,480.394-93 Premoženje v oddelku B for. 23,494.047-89 Skupno premoženje for. 32,974.442-82
Zavarovalnine se je uplačalo 1833 1 v oddelek A for. 9,940.889-30 - Zavarovalnine se je uplačalo 1883. 1. v oddelek B for. 2,987 278-61 Skupne odškodnine je plačalo družtvo 1883. 1. f,r. 9,611.024-38; v celi dobi obstanka družtva pa svoto for. 169,785.742-38.
TRST, 30. aprila 1884.	Vrhovni tajnik:
M. vitez ĐE5SSO.
V mirodilnici (drogeriji) 2—5
KARLA GUARRINI-JA
Via S Sebastiano, 514 in na -trgu pred kasarno« 4. Velika zaloga žveplja rimskega in aicllljan-skega I. vrate. — Mirodije, vsakovrstne barve, posebno barve za tlak lastnega izdelovanja, petrolje, firncz, čopki, mineralne vode itd.

SKLADNICA
domačih pridelkov A. JURCEvPtuji.
Podpisani priporoča svojo bogato skhdnico domačih pridelkov.
Dobivajo se pri t jem na debelo po najniži ceni-.
Plenica, rž ajda, koru\a, oves, luk (Čebula), orehi, slive, moka. krompir, srež ali birsa (veltajn), posebno pa izvrsten^žo^ vsake vrste, izvrstno naravno vino in žganje, sploh vsi pridelki sern spadajoči.
Cenilnik in blago na ogled brezplačno in franko.	20—20
A. JURCA veliki trgovec v PTU«II.
(Pettau ajd Sulhahn, Steiermark).
Alojzija Majer-jeva
^trgovina piva v 8TE-:LENIC AH v Ljubljani
'priporoča izverslno ex-portno marčno pivo iz pivovarne bratov Ko-zler-jev v zabojih po 25 in 50 steklenic.
Garantira se šest mesečna obstojnost tega piva.	6—24
G. k. priviligirano društvo
Priporoča se od' naj-prvih zdravnikov strokovnjakov tujih in domaČih, kot najiispešnejo vodo grenčico vplivajočo na čiščenje krvi in na ono želodca. — Zamore se je vsak čas dobiti svefo po vseh trgovinah z mineralnimi vodami. 2—10
L istniki
Bratje Loser
v Trstu.
Najboljši
papir za eigaretke
3-36
je pristni
LE HOUBLON
franc. fabrikat Cawleyer in Henrjrev v Parizu
Svari se pred ponarejanjem.
Pristen je ta papir za eigaretke le, ako nosi vsaki listek znamko ; ; „LE HOUBLOM" in \r dolnjo zavarovalno marko ter al-c'\	gnaturo.
j |i! teoHIHAT/ VflANClišj ' i^trrc. c.Ti',,:; ^ i Mlk^
v
Čudovite kapljice
Sv. Antona Padovanskoga.
To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodejnu pomoč in ni treba mnogih besedi, da se dokaže njihova čudovita moč. Če se le rabijo nekoliko dni, olajšajo in preženejo prav kmalu najtrdovratniše itlodane bolesti. Prav izvrstno vstrezajo zoper hemoroide, proti boleznnim na jetrih in na vranici, proti črevesnim boleznim in proti glistam, pri ženskih mlečnih nadlež-nostih, zoper beli tok, božjast, zoper seropok ter čisti pokvarjeno kri One ne preganjajo samo omenjenih bolezni, ampak nas obvarujejo tudi pred vsako boleznijo	(13)
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnicah na svetu; za naročbo in pošiljatve pa edino v le-karnici Cristofoletti v Goria, v Trstu v lekarni E. Zanetti i G. B. Rnvis, G. B. Faraboschi in M. Ravasini. Ena steklenica stane 30 novcev.
Varovati se je pokvarjenih posnetkov, s katerimi se zavolj želje po dobičku tu pa tam ljudstvo goljufa, dasi nimajo nobene moči in vrednosti.
Velika zaloga
MINERALNIH VOD
najveljavnejih vrelcev
novi lekarni
MARKA RAVASINI
na trgu pred postajo.
Najnovejši lekovi odličnih laboratorijev, narodne in zunanje specijalitete, kemični izdelki in dišuvine itd. itd. _ 3_6
Govori se talijansko, nemško, slovensko in francosko.
Lekarnica Serravallo
v Trstu.
Plrule Brerlne oslobodujejo po malem emorojdnlh zaprek, zapora, trdin ne-tečnosti, trebušnih bolezni, hudega riganja, histeričnega in hipohondričnega tolčenja srca, katero pride od lenosti sokov, glavnih bolezni in olajŠavajo ženskam krvno čiščenje, dajajo trebuhu več snage ter poboljšavajo soke, zaradi Česar so one koristne vsakemu brez izjemka. Siguren je pak lek proti hemoroidam.
Opomba. Da bode lažje gospodi tekarniča-rjem in mirodilničarjem austro-ogerskega cesarstva dobivati prav« pirole Brerine in vse leke, kateri se delajo v mojem laboratoriju, utemeljil sem v Trstu pri svojemu pooblaščencu gospodu J. Seravallo občno skladišče ?.a svoje izdelke * zato naj se odslej vsi obračajo za naročbe in cene na omenjenega gosp. Serravallo. kateri je pooblaščen utemeljiti tudi druge pomočne zaloge za lo trgovino,
Carlo Caatoldl, lastnik Brerine lekarne v Milanu.
Cerotl iz Bre^ije star > in skušano sredstvo proti vsakovrstnim reumati&nim boleznim itd.
Anatorlni»ka voda od F. Cor-tissia osobitost jako iskana, koja uzdržava usta zdrava in zobe bele. Ne da. da se napravi sreš, odjemlje slab duh, daja ustam sve-žost in osnažuje zobno meso.	f8—4)
vmwti
W Brez te varstvene znamke, postavno zavarovane, ima se to zdravilo smatrati kot ponarejeno. "^B
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
ie odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po ttdik, bolečine v kriti ter Hvcik, oteklino, otrpnele vde in kite itd , malo ^asa če se rabi, pa mine po-volnem trganje, kar dokazuje obilno zahval Zahteva naj se samo *cvetu zoper Varat v, znamkaJ trganje po dr Mali&u* s zraven stoječim znametijenem; 1 steklenica 50 kr.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost vratobol> prsne in pljučne bolečine; t stekl. 56 kr Koristnejši, nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in stropi.	20—12
Pomuhljevo (Dorsch) jetrno olje,
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bezgavne otekline 1 stekl. 60 kr.
Anaterinska ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 40 kr.
Kričistilne Krogljice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu
Sogrešati in so se uže tisočkrat sijano osve-oSile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah A 21 kr; jeden zavoj s (i škatljami 1 gld. 5 kr. Razpoiiljava ae le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se takoj v lekarni pri „samorogu"
Jul. pl. Trnk6czy-ja
na mestnem Ircu v Ljubljani.
Posestvo y vasi Mcmai
se proda ali pa v najem da. Obstoji iz hiše v najboljšem stanu s petimi sobami, dvorano, kuhinjo, kletjo, hlevom ; poleg hiše velik vrt z vodnjakom, kterega voda nikdar ne vsahne. Nad to hišo bliiu bo šla nova Železnica Her. pelje-Trst. — Natančneje se poizvć v miro-dilnici (drogeriji) O. I*. A-ngeli-ia, na lesnem trou v Trstu.	2—3
Drogerij a
Girolama Hirsch-a
Vla Ghega nasproti «H,un«>» Zaloga
romanskega žveplja I. vrste.
Lug oFenice* za perice po 20 kr. kilo. Barve, mlete z oljem in vodo. kakor tudi, bnrve auho-flno mleta I vrata.
Zidarski čopiči št. 8 po fr 2 — jeden; firnež za kočije angleške fabrike Harland & sin v Londonu, konjski fluid od dr. Kwizda itd.	2—10
i£5Z5Z5Z52SB5
Gospodu Gabrijelu Piccoli,
lekarju v Ljubljani.
_ ______Velikolet ozdrav-
frC.OU »B^n. Ijani razne bolezni edino le z V šo
»Francoza esenca«ip to z najboljšim vspebom. , Prosim vas še za ' 12 steklenic. Trst, meseca septembra 1883. Dr. Pardo, —	praktičen zdravnik.
Vaša »Fra ne ova esenca• oprostila me je izvrstno in popolnoma hude nad dve leti trajajoče bolezni. Izrekam Vam kakor Iz-umniku tega zdravila svojo najtoplejšo Zahvalo.
Rakovac na Hrvaškem blizo Karlovca.
han Pujii.
Podpisani potrdim, da je »Francova esenca« gosp. Gabrijela Piccoli moje žup-nijane od marsikake bolezni temeljito ozdravila. se je ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo.
Fianona v Istriji meseca oktobra 1882.
Anton Vlassich, župnik-kanonik.
Prosim Vas zopet za 24 steklenic vaše Francove esence», ki je za bolezni v želodcu bolje od vsacepa druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča.
A. Augusthaler, monter v tovarni za stroje g. Korčsi v (?radci
»Francova esenca• je pomagala uže tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in tre buhu, krč, božjast, trebušno in pr^hajalne mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki bo vse nevarne, ako se o pravem Času ne ozdravijo. Sklenica velja 10 kr.
16-15
Lastnik, drufttvo ■ EDINOST«. — Izdatalj ia odgovorni urednite: AVGUST BREMIG
Nova tiskarna V. DOLENC v Trstu