Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka 1 Din.
Leto IV.
Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za inozemstvo 40 Din.
NA MEJAH
Štev. 9.
ček. račun št. 12.866 Telefon Jesenice 625 Uprava in uredništvo; Jesenice, Krekov dom
Jesenice, 1. maja 1939
v maju k prerojenju
»Ja/, sem cvetlica v polju in roža v dolini...«
Klic maja budi v novo življenje. Pomlad praznuje dneve svoje najlepše pesmi, dneve preobilja, dneve neskaljenega veselja. Pomlad je na nočnem nebu, pokopanem z bledimi zvezdami in zalitem s svetlo mesečino, pomlad je v novi lepoti juter, nasičenih s sladko roso, pomlad je v biserni večerni pesmi* mladih slavcev. Našo sladko slovensko deželo obseva sonce, drevje in rastline govorijo v siloviti radosti, odpirajo se vonjav prepolne cvetlice, po gozdovih pa buči ptičje petje; »ker zima je že prešla, prenehal je dež in se umaknil, cvetlice so se prikazale v naši deželi«. Ko nas prevzema to močno, novo kujoče življenje, ko nam je roka božja odstrla lepoto nove narave, se nam zdi, kot da bi slišali psnlmista; »Ti skrbiš, da žito dobro obrodi. Ti obiskuješ zemljo, jo namakaš in bogatiš. Ti napajaš njene brazde in namakaš razore; z dežjem Jo bogatiš in blagoslavljaš njeno rastlinje«.
Nad majnikom je razlit blagoslov božji, nad niajnikom plava molitev slovenskih src, nad majnikom se glasi pesem o Mariji: »Kdo je ti-"tn, ki prihaja kakor vzhajajoča zarja, lepa kakor luna, izbrana kakor sonce?«
Odkar je v Nazaretu pelo iz ust božjega angela, naj bo pozdravljena in da bo nosila Gospoda ^ ter bo blažena med ženami, je Marija svetinja človeških otrok; odkar je pod križem svojega božjega Sina |K>magala pri odrešilnem tlelu božjem, je postala mati trpečega človeštva in mati vsakterega od nas.
Tej božji in svoji materi so katoliški verniki poklonili mesec majnik. Skozi desetletja so cer-
kve polne rož in razširjajo Marijini oltarji vonjavo šmarnic in pomladnega cvetja. Skozi desetletja se milijoni vernih zgrinjajo k oltarju Marijinem hvalo pet in pomoči prosit. Skozi desetletja poslušajo ti verniki raz lec besedo o Mariji in s kora pobožno in vneto pesem njej, ki je pela v zanosu božjega materinstva: »Moja duša poveličuje Gospoda ...«
Slovenci ljubimo Marijo, ker ljubimo svoje matere, ljubimo, ker vemo, da črpajo ljubezen do nas iz Marije, ljubimo, ker se zavedamo, da nas bo Marija po naših materah varovala in ohranjala. V teh težkih dneh, ko nam splošen položaj spleta negotovo bodočnost in je naš jezik v nevarnosti, je bolj kot kadar koli prej potrebno, da se zatečemo k Njej, po kateri so naše matere tako junaško branile naš jezik in našo narodno samobit. Zaupajmo v Marijo, če zaupamo našim materam.
Ko se bo v majniških večerih luč zahajajočega sonca razlivala kakor zlato čez svet, spla-kovala nebo, drla skozi polja, kapljala z dreves, zintila bela čela hišic in bo k šmarnični pobož-nosti pozvanjal zvon, tedaj bodo množice pobožnih polnile cerkve in bodo pele s pesnikom;
»Večerni zvon, o mili zvon!
Ko zarja z modre nam višave zvezda naznanja milijon,
naznanjaš ti Zemljanom: ave,
ave Maria.«
Tako je bilo, naj bo in bo v življenju slovenskega naroda neumrljiva Beseda naš kažipot.
Proračun jeseniške občine
(Dalje)
Ljudsko zdravje.
V 1<> ipoglavje sc viiaišajo stroški za plafi va-"jo iboliiiiiško <№krlbiiih stiwkov rcvnili olhfaiiov, <lanov jesenkško občino, ki jo samostojna z<lrav-stvoiia <>b('iiiia. Ilcvni občani so zdravijo pri oh-'(injjkom zdravniku in dobivajo potroibna zdramila na račun (»bčino brozplačno. V ito 'po^lavjo spadajo ;[>o<l [Mxso'hno i|Mxslavko tu<li stroški za "Sanacijo vasi, od čosar dobo jMKlijmro tisti, ki *1 1И) načrtih, oddbronili od olx'ino, urodo gno-J'«ča, ({nojnično jamo, Iilovo itd. Podporo so iz-l|uič„jojo šel o |K> dovr^onom dolu, tako da so ta • «'Uur ;|K>troši ros v namonjono isvrlio. Za proti-tiihor'kiilozni dispanzor jo votiranili 10.000 din.
|X)slavka so v proračnnn ro<lno ponavlja. Od ota ИЛ?, daljo ima knratorij Protitn'borknloz-dii»panzorja v sln/lbi zaščitno so.sitro. ki vrši s u/ilxi pri dispanzorjn. Polog <loilii, ki да ta za-Nostra vrši pri poslovanju di-spanKorja, oprav ja lu, [nr/iv ol>č. /<lravnika tndi sinzlx) po
41 a vodil ill zdravnika v oikviru zaikonitih predpisov, ki voljajo Zii samostojne zdravstvene občine. Zdravniik spocialiist ordinira en dan v tedmi ■za vse občane, in sicer v Pirotitulborknlozneni dispanzerju v il>olnišniei Bratovske skladnice.
Socialno skrbstvo.
Izdatki za socialno »skrbstvo v oibčini znašajo 1,2?H.950 din. Od toga odpade vse kot prispevek ul>ožnejnu N'kladn oibčino, razen 10.000 din, ki jih proračun pre<lvideva za pod[K>re dolbrodelnim društvom. Polrolba tako velikega zneska za socialno namene jo utemeljena v dejstvu, da se je začelo graditi zavetišče. Občins^ki uWzni .sklad sam nima Zinlostnih lastnih dohodkov, da bi kril vso stroške, ki so združeni z gradnjo novega zavetišča. Lastni dohodki nibožiiega sklada sami no morejo kriti vzdrževanja oslknbnin za jeseniško siroto v odgojnih zav<Klih, hiralnicah, za kritje j)ogrobnih stroškov in drugih rwlnih izdatkov za socialno namene, i'roračun ulxmnega s'kla<la
Z Jesenic
Uprava mestne občine naznanja, da je za plačevanje obč. vodariine po Praviiaiku o oskrbi mesta 1 vodo določen rok od 24. aprila do konca meseca junija. Po tem i-oku se bodo morali zamudnikom zaračunali po določilih odobrenega preračuna 10% izterje-valni stroški.
Prijava psov in plačevanje pasjih taks se vrši pri občini do 15. maja. Pasje takse so ostale nesipremenjene.
Zadruga krojačev in krojačic za radovljiški okraj s sedežem na Jesenicah, je s slavnostnim zborovanjem v Žirovnici praznovala 15letnico svojega ob&tanika. Med zborovanjem so bila predavanja o strokovnem gibanju in obrtnih razmerah, katerim je polno-številno članstvo z zanimanjem sledilo, zavedajoč se težkega stanja, v katerem se obrtnik dane« nahaja, v prvi vrsti zaradi neuravnovešenega oibrtnega gospodarstva in (nelojalne konkurence. Potrelx) po razširjenju strokovnega znanja je predočil zboro-valcem strokovni učitelj iz Ljubljane g. Knafelj, ki je nazorno orisal razvojne činitelje kroja in naglašal nujno potrebo IX) čim pogostejsih in strokovno čim popolnejših tečajih. Do|X)ldaDski program je zaključila leijK) uspela razprava o enotnem ceniku, ki naj nudi zdravo podlago minimalnim mezdam, ki žal še danes ne odgovarjajo delovni moči in (potrebam posameTmiikov.
Jedro )X)iX)ldanskega občnega и1х)га, ki je bil izredno živahen, je bilo vprašanje starostnega zavarovanja. Tozadevni predlog, ki je predvideval plačevalini način nameščen skill i[K)-kojninskih zavarovancev, je bil odklonjen. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen stari od-lx)r s predsednikom g. Gogalom.
Slovesno izročitev odlikovanja reda sv. Save 111. stopnje generalnemu ravnatelju g. Karlu Nootu, je v soboto zvečer, 22. aprila, izvršil s reški načelnik g. dr. Vrečar v prostorih Kazimo. Izročitvi so prisostvovali iiM)leg gg. Pra-protnika, Pfeiferja in inž. Klinarja tudi pro-
2
kuristi, obratni ravnatelji, mojstri in nekaj nradnikov. Ob mnogih natpitnicah na g. odliko-л апса so mu tile naštete premnoge zaslnge in izrečene zahvale za vso pozornost in ljubeznivost kljub težkemu in skrbi polnemu dehi na najbolj odgovornem mestu jeseniških železarn, ki je ix>d njegovim skrbnim vodstvom rezala kruh tisočem pravično. Za iskrene besede se je vsem zastopnikom i.n prijateljem zahvalil g. Noot ter zlasti poudaril, da je vse delo. ki se je skozi dolgo doilx) njegovega ravnateljevanja kopičilo kot težka skrb, zmagovala skupno z njim složna in pridna vrsta tovarišev uradnikov in armada kakor mravlje pridnih delavcev. G. gen. ravnatelju čestitamo!
Ali ni to napačno?
Stalno je slišati pritožbe, da v ordinacijski sobi bolnice Bratovske skladnice ni vse, kakor bi moralo biti. Ce se zdravniški pregledi vršijo točno in pravilno, smo veseli, vsekakor pa ni prav, da tem pregledom stalno prisoistviije neka ženska oseba, ki menda asistira. Že pri pregledih žena in deklet ni to vsikdar vsem prijetno, kamoli moškim. ki so v takih okoliščinah upravičeno nejevoljni. Pričakujemo, da se 1h) ta nedostatek odpravil čim prej.
Pred dnevi je umrla m^proga g.l'ristova, jkkI-predsednika želeaničar-skega kluba JRZ. Ob njegovi težaki izgubi nnu ko't svojemu pridnemu sodelavcu in stanov.ske-mu tovarišu izrekamo globoko sožnlje. — Klub železničarjev JRZ.
Mohorjeve knjige naročite še te dni pri svojih poverj(4iikih (v žup-nih pisarnah), i'overje-ništva morajo namreč zaključiti nai4)čilne i>o-le. Pozneje ne bi mogli za (vbičajno ugodno ceno dobiti zbirke, ki 1и) razi|H)slana vsem naročnikom v jeseni.
Zahvala. Križ na vrhu Kopavniika, ki se je pred kratkim delno ožgal zaradi nercnlnosti neikega ])rižigalca sveč, je spet renoviran. Vsem, ki so plemenito akcijo za |К)-pravilo iiH)dprli s prispe viki, iskrena hvala.
Občni zbor okrožja ZZD. V nedeljo, dne 23. aprila se je vršil občni %1х)г jeseniškega okrožja ZZD v Krc'kovein domu na Jesenicah. Delegate so |H)slale v.se podružnice razen ene, ki je (Klsolnost upravičila. Iz poročila pr(xlsedstva in delegatov je razvidno veliko delo, ki ga je organizacija ZZD v gorenjskem kotu vršila v dobrobit svojega članstva, V zadnjem |x»slov-nem l(?tu je omeniti
kaže, da je občina iz\ edia .širokopotezjio akcijo 7. uresničenjem gradnje lastnega cvbč. zavetišča. Vsi stroški za gradnjo in opremo bodo znašali 1.600.000 din (er bodo kriti delno iz proračuna na preteklo leto, delno pa iz teikočega proračuna. Dela so se ;po večini oddala na javnih licitacijah po določilih zalkona o državnem računovodstvu. Razen zidari^kih del. instalacije centralne kurjave in toplovodnih priprav ter parketarskih
del so bila oddana domačini obrtnikom. Za prva dela domačini niso stavili jx)uudlb.
Dela pri zavetišču so že toliko napredovala, da je stavba pokrita in se bodo \ kratkem začela dela za notranjo ureditev. Zgradba ibo predvidoma jeseni izročena svojemu namenu. Kljul) tako visoko preračunani vsoti za gradnjo zavetišča se bodo vsi strošSki krili in plačali iz dohodkov dveh proračuiis'kih let.
Brazde gorenj
Naše mesto
Štu<lenti smo tako iprepričani o minljivosti svojega stanu, da skoraj nikoli ne znamo gledati stvari s svojega pose'bnega stališča, marveč sami sebe prehitevamo in se presta vil jamo v bodočnost. Ites je, naš stan, če ga moremo tako imemovaiti, ima na sebi toliko prehodnih potez, da ga navadno imenujemo priprava na življenjski poklic, ali vendar .smo tudi kot študenti sami svoji s prav posebnimi odnosi do sveta, kakor jih drugi stanovi nimajo. Napak bi bilo torej v nič devati to življenjs'ko dobo iu ji ne priznavati neke avtonomnosti v sprejemanju in ustvarjanju. Na to sem vas hotel spomniti in vam narisati glavne črte študeuitovskega doživljanja narodi ne skujJiKxsti in vrednot, ki so v zvezi z njo.
Mlad čloivek, zaprt in vezan na šolo, \ kateri in ob kateri se mu razpira svet, veliki dogodki in vprašanja, je ena sama bolečina in trpljenje nastajanja, ko se otroški ;»ogled v svet izguibi. ko se prvotna celotnost v .sjKvznavanju razruši in mesto lepe jasnosti nastopijo vprašanja, negotovost, dvomi, ko se stvari odmikajo in se začne človek odmika ti samemu sel)i in je največje vprašanje samemu sebi, tedaj bi si rad spet izklesal ,|K>doil>o sveta in življenja, določil pravo mejo med njim in selxy, vse znova osvojil, vse sam sptxznal in doživel, <la bi vsako njegovo sipoznanje bilo res njegovo, vanj vraščeno in z njim rastoče, ne pa mrtvo blago iz tuje roke. V tem osvajanju, v tem boju za vrednote, ki jih 1k) veljalo živeti vseskozi, gotovo ni med najmanjšimi vre^lnola nar<>din<xsti, zavest, da pri-pa<lam k živi skupnosti nai-oda. Saj vemo, da se ravno mladi lju<lje, študentje toliko ogj-evajo za narodni napredt^k, rjust države, za slovaiistvo, da se kmalu ostro zavedo slovenstva in se ga oprimejo z vsem navdušenjem. V kopici vprašanj, ki jih študentu s ikruto brezobzirnostjo stavi življenje, jo kmalu me<l prvimi vprašanje: Kaj sem, oziroma kaj naj il>om murixlii!' Ko se marsikomu odpro oči in nasproti svojemu domačemu kraju zagleda veličino tujine, ko za-čnti veliko|x)teznost in kraljevsko geslo v <lelu tujčevem, ko s]x)zna njegovo za ves svei <x I ločilno zgodovino, ki je zgodovina samozavesti in resnične kulturne višine, ga vse to s svojim bleskom prevzame, da i|M)zaibi ali hoč-e |>oizabi(i majhno <lonio\ ino svojih očetov in zaživi v prostoru velilkega sveta. Težko, pretežko se je ustavljali temu miku, ki s študijem in s|x)znavanjem vedno raste. Kako je vendar internacionalizem sam |и> sebi umeven, skoraj nujen za vsakega mladega človeka, ki že, ne da bi prej s4X)znal določno iu vzljubil svoj {lom, o^bčuduje sijaj tujine in hlastno razkriva v njej nove čudeže člov»'š'kega uma, veliki wvet, volika <lejanja, moč! I ako ])ozabi na samega iseibe, vprašanje slovenstva se mu zapre ali pa ga enostavno reši s preži ran jem in malomarno kretnjo. Slovenstvo mu je <xlslej le nadle^žna inujn<*st, ki bi se je bilo treba kmaln znebiti, da ga ne mudi pri veliko|x)lczneni delu. Iz lega zamaknjenja v kraljevski široiki svet se
ikih študentov
nam že \ študeniovskih letih rodi toliko narodno ra\ nodušnih. toliko mednarodno usmerjenih iu toliko izkoreninjeirih inteligentov. Ne rečem, njih zmožnosti jim bodo pripravile i>oložaj. njih delo bo morebiti v kakšnem oziru iplodno, toda za narod so izgubljeni, lier dihajo tuji zrak in ne žive v skupnosti z ljudstvom. Ali t udi med tistimi, ki se zavedajo slovenstva, tolikokrat govore o njem, bi našdl neplodne ljudi. plaAne in zaprte v svojem slepem delu. Saj vemo. da je ravno slovens'ki inteligent. pa naj :lx) še tako narodno navdušen, še vedno zakopan v .knjige in teorijo, v skromno čitalni.ško delo in še ne zna ustvarjati s kraljevskimi gestami svetskega razumnika, še ne zna osebno ustvairjati in ploditi. Kajti pravo razmerje do svojega narcxla je našel le tisti, ki se je z živim osebnim delom vanj \ rastel in tako postal zdrav ud v narodnem telesu. Kako pogosto najdemo mladega človeka, ki se je najedel nc'kaj visokih idej — pobral jih je z najbližje roke — in jih sedaj prodaja okrog, kjer le more. Ne zna jih oživljati, ne zna jih sprejeti \ svojo irast. da bi z vsakim dnem postale za novo doživetje, za iiiovo s|x»zna-nje bogatejše in z vsakim <liiem ibolj viizane na v .so n f:'^v6	. T alcffipn .<!o satno'^pri \ eTivk.
nekaj slučajnega, mrte\ kamen. Koliko je takih. 'ki se .ne znajo ustavljati miiku prvega ugixl-ja in kupijo ideje kjeir si bodi in tako pweni odgovore na vprašanja, kar jim jih življenje stavi, ne da bi se zagnali vase, trgali iz sebe. dajali iz seilx\
/ato. mislim, je tako imenovano štndento\<> politično ali socialno delo med narodom zelo nevarno zanj in za druge, kakor je to na nekem svojem preda vanju prav |x>udaril minister Krek. Šliulentovo mesto je študij, živ. strasten študij, six>znavanje. Z ognjem se mora zagnali v študij narodnih problemov, ki so najbliže ix)-klicu, za katerega se pripravlja, z ljubeznijo mora opazovati in <h*življati in spremljati življenje oikrog sebe. Ne v tistem ix>nižnem suženjskem smislu, kakor smo ga omenili prej. 1 relm je, da smo gos]xxlarji resnice in ne njeni sn/-žnji.4 pravi \ nekem svojem članku znameniii špnn.sk.i pisatelj Unamuno. Čeprav je v tem stavku še toliko paradoiksnosli, veinlar mislim, dobro izraža listo temeljno razmerje med nami in našimi veliki idejami. Ne da jih hranimo in varujemo in malikujemo kakor suženj gos|xxla, marveč da jih živimo, v vs;>.'kdainjosti oslvarja-mo, lo je naša naloga! Ne kopičimo si znanja in s|x>znanj zaradi njih samih, nuirvis' zara<li življenjske vrednosti, Iki je v njih.
Aludento\<> prizadevanje, njegovo znanje je pač vezano na kraj, na čas, ne more živ(4i brez tal in zraka, brez množice prav ]xis(4)nih stvari, ki ga določajo, ne more viseli samo v sebi, v svoja liusini samovolji. Izogiblje se pa tudi druge skrajnosti, na m rt č pre velikega utilitariznia. Student je delavec za nartxl ikol sUwIenI: vsaka, še tako majhna dolžnost, ki jo iz|X)lni. vsako delo iz dobre volje in |xiigumnega najxira, vsak na|x I študij, vsako na no\o pritlobljeno s|x*znanje ix>-
3
sćiiin'ziiilkovo pomeni v delu za narod moreibiti \eliko vet kot še toliko povprečnih in posiljenih ix)litičnih debat ali ^олтотох', ,ki so le sad zadrege in ne notranje nuje. To predxisem sem hotel poudariti. Narod ni meglena skupnost, davni dkras \ naših besedah, lepa runa v naših domoljubnih ])e.smih. marveč čisto določena vsota posameznikov. ki se vsak trenutek v svojem delu zavestno odločajo zanj. Če smo se znali odreči miku vrši nskega in ter nacionalizma, če smo se vzgojili v resne delavce v svojem poklicu, smo s tem povedali narod, ga moralno dvignili in s tem neposredno dvignili svojo okolico. Nikakor ne bomo vsi mladi ljudje politiki ali voditelji ali ne vem kaj, preti vsem bomo zrele osellinosti na svojem mestu. Potrebno je tudi, da se dijaki zanimajo za politično življenje in ga proučujejo. Ni |)olitika zlo, katerega naj se človek ogiba, ain-palk politika je del človdkovega življenja. Dijaki kot bodoči voditelji naroda morajo pozjiati tudi |x)litično življenje, da ne bo iieipoznanje politike Л' J>o(Ioče vzrok propada našega naroda.
\ salkdo izmed Jtas mora prej ali slej začutiti zvezo z narodom, mora prej aJi slej priti do odločilnega trenutka. Za narod se odloči že takrat, ko se odloči za pravi idealizem. Nam je Ze kot katoličanom dan božji idealizem, rečni idealizem Kristusov, ki z brezmejno lučjo osvetljuje in vrtxinoti življenje. Neprestani zagon.
upanje vsaj \ iposlediiji iispeh, živa vera v vez milosti med ljudmi, v vsem iem se razlikujemo od toliko pesimisitiičnih iii toliko ciničnih študentov. Mi hočemo Ibiti večno mladi v svoji veri v uspeh vsalkega dobrega dela. vsake dobre misli, v večnosti smisel vsega majhnega in revnega. Л' večnostni smisel naroda in vse usode. Ni nas 'brez namena Bog postavil prav v ta kraj, prav v ta čas. iie, določil je naše naloge in naprej videl njih veliki delež na skupnosti. Posebno kot katoličani smo dolžni delati za narod, ker nas veže velika ofigovornost pred Bogom.
Če smo v tem kratkem razmišljanji! določili nekaj prav poseibnih potez v študentovem (xinosu do naroda, nismo hoteli (joudariti kakršne koli prednosti študenta pred drugimi stanovi. Nasprotno, hoteli smo poudariti skupnost v delu za narod: vsak stan v svojem, vsak človek na svojem čisto določenem mestu, to je efiotnost, medtem ko je enobarvnost ena sama zmeda. V tem delu nas veže medsebojno razumevanje, zaupanje in zavest, da se kot živa narodna skupnost notranje dvigamo, da iz dneva v dan zorimo in stopamo kot narod na svoje od Boga določeno mesto, da je naša usoda — ne gnitje in propa<l, marveč rast, vesela rast v vsakem izmed nas, v skupnosti. \ tem brezmejnem upanju si podajamo rrike.
^»rHlinn Jože;
v znamenju zelene kravate
(Konec.)
XIV. Za zapore sposoben.
Menda je bilo žo o])oldiie, ko se noskončno fii-Iviiiije vendar pretrga s pozivom v sosednjo soIh). Policijski uradnik g. Vrečar mi prijazno ponudi stol in se vsede k mizi. na kateri je iimcl <letielo ma])o (k 1^4,^ Wi,vzu4u(; v joke prvi papir; »Včeraj y tnli na C(?anSeniikn iz večjo sikiipino z a\ tobnsom.«: Nar gl<4lal sem. »Ali je vse to, kar je v mapi o meni.« sem vpniSai. >Da,« mi je smeje odvrnil. No, le|)a гсч'. Za važnega me pa smatrajo, da 'Se jaz v največji domišljavosti ne l)i sam sebi zdel. In nato ^;\a začela premetavati ne samo Cemšenik, ampak Nse taste nedolžne slovesnosti ob priliki proslav dr. Korošca. Kamnik, Homec, Komenda, Mengeš, lX>m-žiilo, C'emšenik in .še celo zloglasni Aenčur. Prii|X)-\edoval sem, da je g. Vrečarja gotovo roka lx)le^la od dolgega pisanja.
Najino jwnnenkovanie prekine stražnik, ki pride povedat, da naj grem k zdravniku. Torej «0 vendar ustregli moji želji jm) zdravniikn! G. Vrečar mi pa pojasini. da me bo ikar g. dr. Avramovič, ]>olicijski /dra\inik. pregledal. Prav, sejn si mislil, lx) vsaj zastonj. — (I. Avramovič je ordiiiiral v pritličju. Na '4»diiik«i s|H)daj sem opazil g. kaplana, st^lanjega j^iipiiika Vavpotiča, ki se ji; z dežnikom sukal po !">dnikn med policijskimi agenti. Pozdravil s(Mn ga 'II on je odzdravil z na.^meAkom, iki ga nisem razumel. ali je <Klkritosrčen ali samo navidezen, ali znači 'uonla tisto, čemnr pravijo Nemci Galgenhumor. Ker a se potem kmalu vi<lela v za|Kini, sem mnenja, <la 1h> /adnja označba пај1м)1ј odgovarjala. Pri gosj). Avr^wnoviču sem bil sam. Stražnik je čakal zunaj "a IxHlnikii. Velid mi je weisti se in sleči gornji del telesa. Vprašal me je, če sem kaj 1м)1а,п. Razložil ■**eni mu vso revščino mojih pljuč, živcev iu /ekxlca. Mož me je mirno ]>oslušail, nato pa začel trkali po 'jrbtu, prisluškovati iid., kakor je to tako zelo obi-^'ujno pri vseli /xlrav.ni.škili ordinacijah. Nato sem '"oral meriti vročino. Pa sem takoj omenil, da jaz ''"viuliio iiiinani vročine. Ce imam ikoličikaj čez 37, je to pri meni vedno bilo že zelo resiiio znamenje navadno združeno s pojavi krvi iz pljuč. Nato mi J,*' 4tel pulz žile. Končno mi je velel, naj se oblečeni. I^lovil sem se in pred vrati čatkal skupaj « »traž-I'koi,,	Cas <к1рге vrata in izroči stražniku ])olo
J "Pirja. Stražnik prebere in nato kren*;va sipet gor ^ zusliSmiju. Na stopnicah vprašam, kaj je ugotovil Avramovič. Spremljevalec mi izroči izjavo: Kar
^'uni j,, iprt^berite: »... Preiskal «(«n .... vročina nor mul'
t
"finia, pulz normalen, za za|Kire siposobeni.f /a<lnje 11 besede sem glasno in ismeje prebral. Zdaj šele mi If bilo vse jasno ...
ич1 1^' .^.'■"čarjeni sva nato kar jasno govorila. Po-" "" je. da iMijdem v i|M)licij.4ke za|K)re v jiistično
l»ula<N), (la jc tam že vtK- duliovnikuv, da ne lx) tako IiikIo itd. »Prav,« sem odgovoril, »toda |x) cesti vam napravim škandal, če me ženete s i|>olicaji.« — »Ne, ne! Saj gre /, vami agent v civilni <Jl)loki, kot da ne l)i nič bilo.« Rekel sem imi še, da mor^m iti nokaim li kosilu, ker še nisem kosil, ura pa je ibila že tako okrog dveh i>o])olldne.
Z agentom sva nato šla mimo hotela Union, kjer sem še kosil, agent poleg mene sinlel. Naročil sem inn pivo, da ni iprergrtlo izgltnlalo. Nato sva v.sto-j)ila skozi tista močna vrata justične palače na Miklošičevi cesti... Devet dni sem bil skupaj z drugimi šenčiirškimi »zločinci« zaj)rt v Ljubljani, zatem pa skoro dva me.seea v Belgradu v preiskovalnem zaporu. Toda o vseim tem imamo že ijxxlroben on)is diikana g. Matija Skrbca v knjigi »Senčurski do-g<xlki.«
Konec mi^ieca julija sem bil iz zapora izi|)uščen. Velika šenčur.ška obtožba me omenja. t<xla Jia zatožno klop nisem prišel. Le ikot »svoilxxlnjak« sem prisostvoval znamenitemu šenčurškenvu procesu, ki se j(; vršil februarja naslednjega leta pred državnim .s<xliščem v Belgradu in pri katerem je bilo več tovarišev zaradi krivega pričevanja prič |x) nedolžnem obsojenih. Ves čas mwl «noit(4len.siko razpravo pa je ležal na dolgi imizi sedmerih strogih sodnikov zavitek lepih novili zelenih kravat. Tu na tej mizi so zelene kravate zadnjikrat igrale važno vlogo. V slovenski i|x)ilitični zgodovini Ixxlo ve<lno ostale kot znaik veliike slovensike zavi^jnosti našega naroda in velike propalosti nekaterih nartxlnih odpadnikov.
vestnik
Rojstva: 1. aprila: Alojzij Mesarič, sin Ncrže Me-sarič iz lirnšice; Mercina Marija Reicharh, hči cigana, Savsko nabre/i«!. 4. aprila: Avguštin Boris Tancar, sin dr. Avguština, zdravmika na Jesenicah. 3. aprila: Vince.iic Kobentar, sin Franca, tov. delavca, lirušica. n. aprila: Ilermina Potočnik, hči Alojzija, tov. delavca. Pod Mežakljo. 16. aprila: Stanislava Katarina Zivic, hči Stanislava, krojaškega mojstra, lirušica. 20. aprila: I' rideriik Poženel, sin Aintona. tov. uradnika, Shxmi^kova У. 22. aprila: Stanislava Marinšek, hči I' ranča, tov. del., Ukova 8.
Smrti: 4. aprilu: Ah)jzij Mi*arič iz llrušice. star 1 dan. 2. aprila: Krive Terezija, vdova, llrenovca I, stara 75 let. 20. aprila: loma/ l/)nčar. tov. del. v ]xi-koju, Jesenice, star TI let.
zlasti uspešne intervencije lansko leto oib velikih redukcijah pri KID. S hvaležmostjo se je omenjala zlasti naša oblast, iki je delo ZZD v korist delavstva izdatno podpirala. Občni zlx)r je z odobravanjem vzel na znanje poročilo o spremembah v Delavski zbornici v Ljirbljani in upa, da bo nova skupščina in nova uprava uspešnejše zastopala delavske koristi. Pri volitvah je i)il izvoljen nov odlx)r z dosedanjim predsednikom tov. Až-manom Francetom.
Prvi maj, delavski praznik, proslavijo člani ZZD na Jesenicah s skupno sv. mašo na Savi, iki se bo ibrala za rajne člane ZZD, in nato s skupnim izletom na Črni Vrh. (Iz pisarne ZZD na Jesenicah.)
Mestni avtobus iia Jesenicah. Ze večkrat je bilo slišati, da namerava jeseniška občina uvesti avtobusni promet na svojem teritoriju. Meseca aprila je o tem razpravljala in sklenila občinska uprava, da poseben odbor pripravi vse potrebno za novo občinsko podjetje (iz|])i)-slovanje koncesije, sestava voznega reda itd.). Imamo vtis, da lx) občinska uprava z uvedlx) avtobusnih voženj zelo ustregla domačemu in tujsikoprometnemu občinstvu. V sezoni bo avtobus redno vozil tudi k Sv. Križu, sicer pa med lirušico in Savo.
Birmovanje na Jesenicah. Obisk škofa in birmovanje na Jesenicah 1)0 v soboto in nedeljo. dne 20. in 21. maja. škof dr. Grcigorij Rožman pride že v petek, dne 19. maja zvečer. Sprejem bo pred cerkvijo. V solx)to obišče prevzvišeni šole. Birma bo v nedeljo.
Mestno zavetišče na Plavžu lx) kmalu dograjeno. Konec aprila je bih) že pokrito (z bo-brovcem). Stavba dela mogočen vtis. Lahko rečemo, da stoji na najlepšem prostoru na Jesenicah.
Popravek. V zadnji štev. našega lista je tiskarski škrat zagrešil pomoto v naslovu drugega članka na prvi strani: »Dajmo prostora mladini.« Pravilno bi se moralo glasiti: »Dajmo prostora j)omladi«, ikar so že sami razumeli tisti, ki berejo ali prejemajo »Tovarniški vestnik«.
Dovje
Za praznike je prosvetno driištvK) uprizorilo Finžgarjevo !паг<х1по igro Divji lovile. Dvorana je bila nabito |>oIna. kar dokazuje, da se (»o-
4
»le/elsiko ljudstvo še vedno rajši zateka k zdravemu kulturnemu izvoru, iz katerega diha klena narodna miselnost in zdrav duh. Igralci so svoje vloge častno 4)0-dali in tudi režija je bila na dostojni višini 'podeželskega odra. Tako naprej in še več takih jired.stav nam dajte.
Fantje-rekruti so se tudi pri nas ve.selo (poslovili. Med njimi ,sta tudi (Iva dobra igralca in pevca, ki ju l)omo zelo |H)grešali pri društvenem delu. Prirejen jim je bil i[)oslovilen večer, na katerem so prejeli ikopico dobrih nasvetov in l)odril 3. željo, naj se vrnejo nazaj za skušnjo krepke jši, sklesanega in nespremenjenega prepričanja.
TFO
Odsekovne tekme Triglavskega fantovskega okrožja za leto 1939. -se nepreklicno v nedeljo, dne 7. maja na sedežu okrožju na Jesenicah, Krekov dom. Vsi odseki se morajo v celotni i|X)-stuvi javiti na določeni dan najkasneje do 8. ure zjutraj pr«ls(4l'niiku sodniških zl)orov. Odsek, ki ne 1)11 ■tekmoval, se takisto sodi ]X) tekmovalnem Pravilniku za I. 1939. — Od'lwr TFO.
Vse pisarniške in knjigo-veSke potrebščine v trgovini Krekovega doma
Politične vesti
Naš poslanec dr. Albin Šmajd se je v drugi polovici meseca aprila večkrat mudil na Jesenicah in sprejemal stranke. Poslušal je želje in pritožbe svojih volilcev ter ipo možnosti |)omagal. Dvakrat je v spremstvu tukajšnjega javnega življenja in delavstva obiskal v od sit vo tovarne ter se prvič informiral o položaju naših ljudi pri tovarni, drugič ipa interveniral za svoje volilce, ki so bili o<lpuščeni. 0|X)-zoril je vodstvo tovarne na zapostavljanje mnogih naših delavcev ter zahteval ipravično po.stapanje. Iz prvih virov je skušal dobiti pojasnila o vzrokih zadnjih odpustov ter že ob tej priliki i|K)udaril, da ima vtis, da so se redukcije izvršile e.nostransiko in v več primerih kričeče nesocialno. Gospod poslanec zbira setlaj material zlasti pri organizaciji ZZD, da izvede nato kar najmočnejše intervencije.
Občni zbor JRZ za Jesenice se vrši v prvih dneh meseca maja. Vršiiti bi «e moral že konec aprilu, toda ker je bil nuš iposlanec g. dr. Šmajd menadoma poklican v Belgrad na sejo vwlstva kluba iK)slancev JRZ. se je odložil do njegove vrnitve. Na občnem zlx)ru |X)da g. poslanec |M)ročilo o |X)U>žaju nuše notranje politike.
Občni zbor JRZ. Večina organizacij JRZ v našem okraju je imela že svoje občne zbore. Povsod je bila udeležba zelo velika. Poslanec dr. Šmajd je skoro na vseh poročal o i|X)ložaju. Volilci z velikim navdušenjem (xlobruvajo delo naših poslancev in našega narodnega vodstva.
Jeieniška dobrodelnost
K občnemu zboru Vincencijeve konference dne 19. aprila 1919.
V času. ko vlada na svetu zlasti skrito sovraštvo, ko f^vori vse o miru iti iljubeziii, misli ipa iiu vojsko ill krivico, ima človiik še posetbno uteho, če ima priliko ugotoviti, da duh sovraštva vendar ni zajel vsega človeštva, amipak da se |ик1 tem lx)žjim soncem razvija in goji tudi resnična |K)žrtvovaliia ljubezen do bližnjega. Ce je ta ljubezen skrita iu se kaže prav za iprav samo tedaj, ko drugače svojega namena ljubezni doseči ne more. je resnično toliko Imij pristna. ljubezen do bližnjega pa ni saiiio
v sladkih ljubeznivih besedah. Besede o ljubezni brez del ljubezni bi bile ,])o aiix>stolovih besedah brneč bron ali zveneče cimbale. Ljubezen je dobrot-Ijiva, ljubezen ne išče svojega. Tudi vera brez dobrih del ni nič. »Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? Ali ga more vera rešiti? Ako sita brat in sestra brez obleke in ni m a tu vsakdanjega živeža, pa jim kdo izmed vas reče: Pojdita v miru, ipogrejta se in nasitita — ,pu jim ne daste, kar je potreibno za telo, kaj to iKimaga? Tako
(M: sama zase jc mrtva..
)e tudi z vero, če nima d (Jak 2, 14-17.)
Po velikem vzoniiikii prave krščainske ljube/ni sv. Vincencijn Puvelskem izvršujejo dela ikr&čanske ljubezni do revežev člani in članice Vincencijeviti konferenc. Jeseniška konferenca Je v sredo, dne 14. aprila v dvorani Krekovega doma |Х)1ака1а račun I) vidnih delih krščanske ljubezni do jeseniških siromakov. Ce ima kakšen k raj siromake. Jih ima delavski kraj kakor so Jesenice. Na ojjčneni zlx)ru smo videli, da Je Vincencijeva konferenca taiko rekoč skrito ipred očmi javnosti nasitila stotere lačne in premnoge oblekla in obula. Konferenca šteje 22() članov, ki plačujejo mesečno članarino po 2 ali 5 dinarjev. Ne^kateri tudi |X) 10, 20 in 30 din. Najlx)lj vidna dobrota, ki jo nudi Jesenicam Vincencijeva konferenca, je dnevno zavetišče v Krekovem domu. katero obiskuje 40 otrok. 12 revnih jeseniških otrok dobiva dnevno ikosilo. Mnoge družine in jx)saiiiezni-ki iso dobivaili v teku leta [ххЦхзго v živilih in nekaj tudi v denarju. Revne družine z malimi otroci so dobivale zlasti mleko. Na vsaki izmed 15 sej v zadnjem ix>slovnem letu so se delile (določale) i|X)di|)ore v l)lagu in hrani in tudi v denarju. Konferenca Je delila te darove s krščanskim srcem, ki gleda samo siromaštvo, gleda samo človeka in iie vtpraša, kakšne strainike
ali svetovnega nazora Je konferenca obdarila
Je :|x»trej)ni. 75 siromako\, za
Za lx)žič veliikonoč pa 60.
Svoje izdatke je konferenca krila s članaritio in darovi. Med naJvtK-jimi dobrotniki Je predsednik senata kraljevine Jugoslavije dr. Anton Korošec, dalje KID in nekateri jeseniški trgo.vci, mesarji in peki. Nekaj <loh<xlikov je prišlo tu<li <xl priretlitev konference (cvetlični dan, lx)žičnica, materinska proslava, srečo lov).
Poravnaite naročnino za naš listi
Mtaiite- wai CUhoc!
HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH
obrestuje vse stare in nove vloge po 40/0. Nove vezane pa po 5 */«. Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranilnične rezerve, kakor tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stokratna je ta garancija.
Iz uredništva
K-ju. Cliiiick, ki ste gu |X)sluli /, /л-ljo, da l)i sr gii lic |><>j)ruvl.jiil<) in pni v nič črtalo, no moremo priobčiti i/, preprostih razlogov; je prestar, iieraziiiiiiljiv in kolikor hi j:u kdo (IoiiiikH, t<xliiko hi napravil škode. IUdi na Vaše ponovno vprašuinje, kdaj >1«) Jiioju pisarija /,agle<lalu beli dan«, ne morem drugega kot odgovoriti, da ga dobite i)ri 111141 i |M>|M)|iiioina nedotaknjenega, da Vam bo .s[M>miii na prvenca čistejši in vy]|XMM)iidiiejši. !'о/л1 rav.
Važno obvestilo I
Izšla je /aniiiiiva brošura |K>d naslovom 'Pot do bln^oslanja, sreče in neodvisnostih t. /elo pestro in |xiučno vsebino, ki lxi zanimala vsakogar. Ta brošura daje (xigovor na vsa s<Klobna go6|Kxlarska vprašanja. Vsakemu človeku — delavcu, kmetu, uradniku, obrtniku ali trgovcu, prav vsakemu lx) knjižica prav prišla in v«a'k bo dobro storili, alko se 1и) ravnal JX) nasvetih, ki jih lx) našel v njej. Odločili smo se |x>slati to knjižico — do nadaljnega — brezplačno vsakemu, ki nam |x>šlje svoj naslov in znaiiiiko za 1 din za (x>štnino: Pišite še danes na ».Moj Dom«, l.jui)ljana, Dvoi^akova ul. 8.
I	Za elektriko
Ш	vse najcenelSe In ugodnejše pri
I 3ože Markež
=	elektrotehnično podjetje
I	Sesenice, Murova, tel. 605
Pijte in lejte poceni in dobro
Kdor hoče poceni jesti, pride
V Krelcov dom
Kdor hoče dobro jesti, se abonira
v Liudiki kuhinji
Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti
v Katakombe
Belo namizno vino din 10 — liter
Za konzorcij lista >Na mftjahc Jože Goillna, Jeseciee. — Urejuje: Stanko Savinšek, Jesenice.
Za Zadružno tiekaruov Ljubljani: Maks Blejec.
— Za urednika v Ljubljani: Ignacij Železni k