g e o g r a f s k i o b z o r n i k38 39 stojnih pokrajin. Med naravnimi dejav- niki so v knjigi predstavljeni geološka zgradba in kamnine, podnebje, vode (reke, jezera in mokrišča, izviri in pod- zemne vode, morje) ter tla in rastje, tudi kot izjemno pomembni viri in na- ravne vrednote. Druga velika vrednota in vir je pre- bivalstvo naše države. Tu je uvodo- ma predstavljen razvoj prebivalstva Slovenije, zlasti naravno gibanje pre- bivalstva, pri poglavju o značilnostih prebivalstva pa avtorja obravnava- ta starostno in spolno strukturo, ak- tivno prebivalstvo, gospodinjstva in družine ter izobrazbeno, narodnost- no in versko strukturo. Na kratko so predstavljeni tudi Slovenci zunaj meja Slovenije, v poglavju o poselitvi pa po- deželska naselja in mesta. Poglavje o zgodovini je zanimiv spre- hod skozi burno preteklost našega ozemlja, vse od najstarejših časov do vključitve Slovenije v Evropsko unijo. Ta sklop dopolnjuje še poglavje o dr- žavni ureditvi, v katerem so prikaza- ne vse tri veje oblasti ter lokalna sa- mouprava. Pri gospodarstvu so na začetku pred- stavljene njegove osnovne značil- nosti, tudi kot posledica dosedanje- ga zgodovinskega razvoja, sledijo pa prikazi po panogah: kmetijstvo in ri- bištvo, gozdarstvo, rudarstvo, energe- recenzija Slovenija: portret države Ob koncu lanskega leta je pri založbi Natek in ostali, d.o.o.izšla nova knji- ga o Sloveniji. Knjigo, ki ima 200 stra- ni, okoli 280 fotografij, ter 60 tabel in grafikonov, sta napisala Karel Natek in Marjeta Natek, oblikovala pa Darja Gros. Po ceni 32,00 evrov je v pro- daji v večini knjigarn Mladinske knji- ge in DZS. Osnovna ideja knjige je celovita ge- ografska predstavitev Slovenije, njene poglavitne naravne in družbene zna- čilnosti ter procesi, ki krojijo življe- nje v naši državi. Čeprav vseh tem ni možno zaobjeti, ta knjiga zgoščeno in v poljudnem jeziku predstavlja števil- na dejstva in informacije, ki bi jih bilo sicer potrebno iskati v različnih stati- stičnih in drugih publikacijah, na splet- nih straneh raznovrstnih ustanov, ali pa jih poiskati in zaznati v pokrajini. Ta raznovrstna vsebina je predstav- ljena pregledno, v kratkih, zaokrože- nih poglavjih, ki so nanizani v dveh delih knjige: Značilnosti Slovenije in Zanimivosti Slovenije. Vsebino obeh bogatijo številne pregledne tabele, diagrami in fotografije, ki se nanašajo na obravnavano tematiko in dopol- njujejo besedilo. Prvi del knjige (Značilnosti Slovenije) ima sedem poglavij: Lega in geografski položaj, Slovenske pokrajine, Narava, Prebivalstvo in poselitev, Zgodovina, Državna ureditev, Gospodarstvo. V tem delu so na kratko in jedrnato predstavljene slovenske pokrajine, na- ravne in družbene značilnosti države, njena državna ureditev in zgodovina. Pestre naravne danosti so eden glav- nih razlogov za izjemno raznolikost naše države, ki jo predstavlja pisan mozaik razmeroma majhnih, a samo- tika, industrija, trgovina, gostinstvo in turizem ter promet. Kratke opise in informacije dopolnjujejo številni po- datki, ki ponazarjajo pretekle in seda- nje pojave in procese v Sloveniji ter njen položaj v Evropi in svetu. Drugi del knjige (Zanimivosti Slo- venije) smiselno dopolnjuje vsebino prvega. Ponuja dodatne informacije o mestih, gorah, rekah, jezerih, izvirih, slapovih in drugih znamenitostih ali zanimivostih. Izbor seveda ni popoln, je tudi deloma subjektiven; osnovni kriterij za izbor je bila pomembnost, atraktivnost in presežnost - najdalj- še reke, največja jezera, slapovi, naj- močnejši izviri, najvišji vrhovi, najdalj- še in najlepše kraške jame, zdravilišča, večja mesta, romarski kraji. Poleg besedila prikazujejo našo državo tudi številne fotografije, zbrane iz vseh delov Slovenije. Z njimi sta poskušala avtorja še dodatno predstaviti izjem- no raznolikost Slovenije in spodbudi- ti bralca k lastnemu iskanju znanih in manj znanih podob naše domovine. Knjigo zaključuje obsežno imensko in stvarno kazalo, ki omogoča hitro in enostavno iskanje želenih informacij. Knjiga ‘Slovenija: portret države’ je namenjena najširšemu krogu bral- cev, saj bi moral vsakdo poznati vsaj osnovne značilnosti lastne države. Sicer knjiga ni zasnovana kot turi- stični vodnik, saj je njen glavni namen predvsem celovita predstavitev naše države, a bo zelo uporabna tudi za izletnike in turiste kot pomoč pri sa- mostojnem raziskovanju ter odkriva- nju novih zanimivosti Slovenije. S pri- dom bodo knjigo lahko uporabljali v šolah - učitelji, učenci, dijaki in štu- dentje, pa tudi številni javni in kul- turni delavci, ki po službeni dolžnosti spremljajo dogajanje v Sloveniji. Mirsad Skorupan Naravne nesreče se po mnenju mnogih znanstvenikov pojavljajo vse pogosteje. Bodisi zaradi intenzivnej- ših naravnih procesov bodisi zara- di vse večjih posegov človeka v na- ravno okolje. Pojem naravne nesre- če je zelo antropocentrično narav- nan, saj se procesi v naravi odvijajo že od nekdaj. Narava ne pozna ne- sreč. O naravnih nesrečah govorimo, kadar smo zaradi naravnih procesov bodisi direktno bodisi indirektno pri- zadeti ljudje. Slovenijo zaradi njene naravne raz- nolikosti pestijo raznovrstne narav- ne nesreče. Predvsem zaradi po- gostosti in raznolikosti le-teh so Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega cen- tra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje in Slovenska akademija znanosti in umetnosti orga- nizirali prvi trienalni znanstveni posvet o naravnih nesrečah v Sloveniji. Posvet se je odvijal 11. decembra 2008 v prostorih izobraževalnega centra za zaščito in reševanje na Igu ravno v času, ko so zaradi obilnih padavin kra- ške reke poplavljale. Celodnevni posvet je bil sestavljen iz preko tridesetih predavanj v dveh dvoranah. Predavali so strokovnjaki različnih strok, med drugim geogra- fi, geologi, hidrologi, klimatologi, so- ciologi in drugi. Poleg strokovnjakov so bili na posvet povabljeni tudi no- vinarji, študenti ter predstavniki občin in ministrstev. Slednji so se posveta udeležili v zelo majhnem številu. Raznolikost naravnih nesreč oz. ujm Na začetku posveta smo poslušali uvodna predavanja o procesu rizič- nega managementa (celostno uprav- ljanje s tveganji ob nesrečah), o omi- litvi poplavnih škod in zaznavanju ne- varnosti ter odzivih ljudi ob narav- nih nesrečah. Ujme delimo na delo- ma predvidljive in nenadne. Ob po- plavah, katere uvrščamo med delo- ma predvidljive ujme, bi leta 2007 lahko le s četrtino stroškov sanacije učinkovito zaščitili premoženje ljudi. Preventiva je, dolgoročno gledano, veliko cenejša od kurative, a v praksi se veliko več vlaga v slednjo. Med nepredvidljive, nenadne ujme, štejemo predvsem potrese. Močnejši potresi se v Sloveniji statistično gle- dano pojavljajo dvakrat v vsakem ti- sočletju (2/3 verjetnosti je, da se na vsakih 500 let zgodi en hujši potres). Na potresno ogroženih območjih je pomembna uspešnost sanacije, saj so stroški sanacije ob naslednjem potre- su mnogo nižji, kot bi bili sicer (pri- mer Posočja ob potresu leta 2004). Naravne nesreče prizadenejo ljudi direktno ali indirektno (materialno premoženje). Profesor dr. Natek ugo- tavlja, da ljudje ob načrtovanju naših aktivnosti v prostoru naravnim dano- stim ne dajemo prevelikega poudar- ka. Prednost imajo družbeni in eko- nomski interesi, tudi če se ti prostor- sko nahajajo na "nevarnih območjih". Eno izmed nevarnosti predstavlja- jo poplave, ki so seveda stvarnost (predvidljiv naravni proces) in jih ni mogoče preprečiti. Človek se nanje pripravlja z regulacijo rečnih strug in z izgradnjo umetnih zadrževalni- kov. Ob tem pozabljamo, da si je na- rava že zgradila zadrževalnike, ki jih poplavne vode uporabijo za razlitje. Imenujejo se poplavne ravnice, ki se poročilo 1. trienalni znanstveni posvet Naravne nesreče v Sloveniji Žled, ki je prizadel gozdove Notranjske (foto: Matjaž Dovečar). g e o g r a f s k i o b z o r n i k40 41 nahajajo neposredno ob rečnih stru- gah. Težava je v tem, da se je človek v te naravne zadrževalnike naselil in ta prostor uporablja za svoje aktivnosti. Poplave prizadenejo tudi kulturno dediščino. Uničile so velik del par- tizanske bolnišnice Franja in močno poškodovale Sečoveljske soline. Obe kulturni znamenitosti sta bili prizade- ti v zadnjih dveh letih. Med deloma predvidljive narav- ne nesreče štejemo tudi erozijo tal. Proces je odvisen predvsem od in- tenzitete padavin, naklona pobočij, pokrovnosti površja in kamninske se- stave tal. Tako je erozija veliko inten- zivnejša na golih tleh (npr. njivah) kot na travnikih ali v gozdu. V Sloveniji je pomembna tudi vetrna erozija, ki jo pogosto povzroča burja v jugoza- hodni Sloveniji. Ta lahko odnaša tudi več sto kilogramov suhe prsti s hek- tarja površine. Pogosto nas v poletnem času priza- denejo tudi suše. Še zlasti občutljiv je severovzhodni in jugozahodni del Slovenije, kjer je padavin manj kot v drugih območjih države. Padavine teh območij so preko leta neena- komerno porazdeljene, saj je glav- nina v jesenskih mesecih, v poletnih mesecih pa je količina padavin pre- cej manjša. Sušo lahko razdelimo na meteorološko, hidrološko in kmetij- sko. V Sloveniji nas prizadene pred- vsem kmetijska suša, ko je za nor- malen razvoj vegetacije na razpolago premalo talne vode. Prizadet je kme- tijski pridelek. Možne rešitve za ubla- žitev posledic suš so kapljično nama- kanje, dodajanje humusa in menjava kmetijskih kultur (na pomanjkanje vode prilagojene rastline). Ujme na krasu in v gozdovih Slovenija je v samem vrhu evropskih držav po gozdnatosti (približno 2/3 površine Slovenije namreč pokriva- jo gozdovi). Gozdovi opravljajo raz- lične funkcije. Omeniti velja ekosi- stemsko in ekonomsko (ljudje z goz- dovi gospodarimo na različne nači- ne). Redno se opravljajo sečnje, ki jih lahko delimo na dedne (tudi po- mladitvene), sanitarne (sečnja poško- dovanih dreves) in druge (npr. nele- galne). Gozdovi so občutljivi pred- vsem na vetrolome (npr. na Jelovici, Črnivcu), snegolome, žled, zemelj- ske in snežne plazove ter na škodljiv- ce. Znana bolezen je kostanjev rak, ki prizadene pravi kostanj (Castanea Sativa). Prav tako našo deželo zaznamuje kraško površje z značilnim podzem- ljem. Tudi tu prihaja do različnih na- ravnih nesreč, kot so vsakoletne po- plave na kraških poljih (najbolj znano je Cerkniško presihajoče jezero), vsa- koletna burja, žledenje, redkejši pa so potresi (ob katerih se lahko spreme- ni gladina oz. piezometrični nivo talne vode), podori skalnih blokov, udori v jamskih rovih in požari. Prebivalci na krasu so se na nekatere naravne ne- sreče sčasoma dobro prilagodili (npr. pametno načrtovanje poselitve na višjih legah kraških polj, s kamni ob- teženi strešniki), manj pa se na njih prilagajajo novi priseljenci. Ujme na Slovenskem nekoč in danes Profesor dr. Ogrin nas je poučil o ujmah, ki so jih doživljali in o njih pisali že naši predniki v času Janeza Vajkarda Valvasorja. V sredini in drugi polovici 17. stoletja so bile namreč ujme na Slovenskem tako pogoste kot so danes. Morda so bile celo po- gostejše. Ljudem so že takrat veli- ko škode povzročale nevihtna neu- rja s točo, pojavljale so se hude zime, spomladanske pozebe in vroča pole- tja. Niso imeli le težav z vremenskimi situacijami, ampak tudi s spremenlji- vim podnebjem. Ljudje so poroča- li o toplejšem klimatskem obdobju in o škodi invazije kobilic, ki so prišle preko Maroka na Sicilijo in Španijo. 16. in 17. stoletje je zaznamovala tudi mala ledena doba, torej precej hlad- nejše klimatsko obdobje. Tudi danes govorimo o spremen- ljivem podnebju, vendar pa v ve- liki meri sledimo drugim smerni- cam kot naši predniki. Pri načrtova- nju in gradnji poudarjamo udobje in modne smernice (lep primer nevar- ne gradnje je znana ljubljanska vele- blagovnica, s katere so ob zmernem sunku vetra odpadla stekla). Veliko se gradi tudi na geološko neprimernih zemljiščih (npr. na Rudniku v Ljubljani, kjer se ceste zaradi mokrotnih tal stalno udirajo). Kljub temu se tudi danes marsikaj naučimo s preteklo- sti in gradimo svoje objekte skladno z naravnimi danostmi (primer hote- la Kredarica, ki prenese veliko težo snega, prav tako je ne prizadene močan karavanški fen). Matjaž Dovečar Nuša Petrič poročilo Pomurje: Trajnostni regionalni razvoj ob reki Muri Slovenski geografi se vsaka štiri leta zberemo na večjem strokovnem sre- čanju. Zaradi obilice dogodkov v je- senskih mesecih 2008, je bilo tokrat- no srečanje prestavljeno na pomlad. Od zadnjega zborovanja v Velenju je tako teklo že peto leto. Jubilejno, 20. zborovanje je poteka- lo med 26. in 28. marcem 2009 v Pomurju. Da ne bi bila trajnostni raz- voj in skrb za okolje le na papirju, je bil za udeležence organiziran in v ko- tizacijo vključen avtobusni prevoz iz Ljubljane. V pozdravnem govoru je dr. Matej Gabrovec, predsednik soorganiza- torja prireditve, Zveze geografov Slovenije, poudaril, da se je srečanje po dobrega pol stoletja nekako "vr- nilo" v Pomurje. Avgusta leta 1956 je namreč v Murski Soboti potekal tako imenovani terenski seminar, ki ga je organiziral Odsek za geografski pouk takratnega Geografskega dru- štva Slovenije. Organizacija 20. zborovanja je bila zaupana mlademu in energije pol- nemu Društvu geografov Pomurja. Društvo, ki je med pripravami na zborovanje upihnilo šele tretjo sveč- ko, je bilo ustanovljeno z namenom povezati geografe v lokalnem okolju, da bi postali pomemben sogovornik pri sprejemanju okoljskih, razvojnih, izobraževalnih in drugih temeljnih odločitev na lokalni ravni. Mlademu društvu je v dobrih treh letih obstoja uspelo še mnogo več – zbrati in po- vezati celotno slovensko geografsko srenjo! Uspelo jim je odlično, za kar si zaslužijo naše čestitke. Osnovni namen zborovanja je pred- stavitev dosežkov in strokovnih spo- znanj, izmenjava izkušenj in idej pre- teklega obdobja ter seveda druženje med stanovskimi kolegi. Zborovanja po tradiciji potekajo vedno v dru- gem kraju, v drugi pokrajini. Tokrat nas je popeljalo na skrajni severovz- hod, v Pomurje, kjer "pravega", vse- slovenskega zborovanja geografov še ni bilo. Osrednja tema zborova- nja je bila Trajnostni regionalni raz- voj pokrajine ob reki Muri, "reki, ki lo- čuje in hkrati povezuje Prekmurje in Prlekijo," je v uvodnem govoru po- udarila predsednica Društva geogra- fov Pomurja, Tatjana Kikec Da bi organizatorji poudarili med- sebojno povezanost obeh bregov Mure, se je zborovanje začelo v Ljutomeru, po uspešnem zaključku terenskih sekcij, ki so nas vodile po različnih krajih regije, pa smo dan za- ključili preko Mure, v Murski Soboti. V petek, drugi dan zborovanja, so bili na strokovnih predavanjih predstav- ljeni rezultati raziskav, ki so jih izve- dli strokovnjaki geografske stroke in geografiji sorodnih ved, v nadaljeva- nju pa so udeleženci lahko sodelo- vali pri dveh okroglih mizah, kjer so razpravljali o reki Muri in prostor- skem razvoju ter o geografiji na ma- turi. Sobota je bila namenjena teren- skemu spoznavanju skrajnega seve- rovzhodnega delu Slovenije, pokuka- li pa smo tudi onstran državne meje, v Porabje. V ospredju srečanja so bile vse komponente trajnostnega regio- nalnega razvoja sveta ob reki Muri. Razveseljivo veliko predavanj je bilo usmerjenih v raziskovanje konkretnih problemov pokrajine. Ne bo odveč podatek, da so organizatorji prejeli 51 prispevkov, ki jih je spisalo 70 avtorjev. Zborovanja se je udeležilo 160 udeležencev, petkova dopoldan- ska predavanja pa so prišli poslušat tudi študentje geografije s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Lepo število ljudi je prišlo na okrogli mizi, ki sta bili odprti tudi za širšo javnost. Na 20. Zborovanju slovenskih geo- grafov so si organizatorji zadali cilj, da zbrane prispevke, kot je običaj- no, objavijo v zborniku zborovanja, hkrati pa ustvarijo samostojno knji- go, prvo geografsko monografijo o Pomurju. Uspelo jim je pripraviti zanimivo in aktualno delo, po kate- rem bodo poleg geografov posega- li tudi strokovnjaki sorodnih ved ozi- roma vsi, ki jih zanima problematika trajnostnega regionalnega razvoja Pomurja. Zaradi obsežnosti in ome- jenih finančnih zmožnosti je zbor- nik prispevkov izšel v obliki zgoščen- ke, dostopen tudi na spletni strani Društva geografov Pomurja (http:// www.drustvo-geografov-pomurja.si/ projekti/zborovanje/arhiv_zborova- nja.htm), izšel pa bo tudi v tiskani ob- liki. Zbornik odstira številne bogate raziskave slovenskih geografov iz naj- različnejših raziskovalnih, razvojnih, iz- obraževalnih in drugih institucij iz vse Slovenije ter raziskave kolegov, ki se poklicno ukvarjajo z geografiji so- rodnimi vedami. Prispevkom sloven- skih avtorjev sta se pridružili še raz- iskavi kolegov geografov iz sosednje Avstrije. Dokaz več, da geografija, po- krajina, reka in prostor povezujejo! 20. Zborovanje slovenskih geografov se je začelo v četrtek, 26. marca v domu kulture v Ljutomeru. Uvodnim govornikom se je pridružil ravnatelj "domače" Gimnazije Franca Miklošiča, katere dijaki so popestrili dopoldan- ski del srečanja. V okviru plenarnih predavanj so svoj pogled na Pomurje predstavili dr. Marjan M. Klemenčič z Geografsko (ne)enotnostjo Pomurja, Tomaž Cunder s Kmetijstvom v poročilo Profesor dr. Natek med predavanjem (foto: Matjaž Dovečar). 20. Zborovanje slovenskih geografov