rokodelnih narodskih reci Na svitlobo dane od krajnske kmetijske družbe. Odgovorni vrednik Jfrr. Jane z MSleitceis. Tečaj ±z V sredo 2. prosenca (januarja) 1850. List Prav lica od slvarilve svetá. (Poslovenjena po Rusinski narodski pesmi.) zgoditi j? z d i n j e u o in ljudst mo cj u ? to je ? z deležnostj darstva Vstavni ministri so tedaj prevzeli imenitno nalogo. se v adar ni bilo svéta s početka, po posta vah vstave ali konstitucije zve ste ravnati Takrat ni bilo neba ne zemlje Samo íe mórje sinje je bilo, Ino sred mórja javor zeleni, j in kj tudi v nar manjši reci ne od ? 5 ? ? Na javoricku tri golobice. Tri golobice se posvetvale Se posvetvale, svet osnovale: »Dajmo ! spustimo se na dno morja Tù naberemo drobniga péska Pesčik predrobni bomo pos'jale Pa nam postane cerna zemljica. Tù mi dobimo zlato kamenje 5 Zlati mi kamen bomo pos'jali, Pa nam postane nebo prijazno, Nebo prijazno, sončice svitlo, 1 t predpisana nad zvee Ce tim iz stopiti od poti, ki jim je po vst sar so Ijudstvam pravico dali polnjenjem te visoke naloge, in ljudstva, polne hva ležnosti za tak dar, se nikakor nočejo znebiti teh ce sarskih pravíc. ? ? íc. Kakor ministri, kot visji oblastniki morajo ravnati tudi vsi nižji vradniki, od pervigi zadnjiga. > se do Polne pazljivosti in upanja gledajo tedaj ljudstva na ministre, de jim bo od cesarja ljudstvu podeljena vstava t rec ? zoper ktero se kj ne smejo ? Sončice svitlo , meseček čisti Meseček čisti, zarja rumena, Zarj a rumena, drobne zvezdice.« pregrešiti, scer se zacnè zaupanje do vladařstva ma jati ali cio popolnama zgubiti. Kakor pa ljudstvo gleda na vlado , V (Iz Safarikoviga »Narodopisa«.) sproti tudi vlada na ljudst prevzele po vstavi ne le tako gleda na-zakaj tudi ljudstva so pravíce, temuč tudi d o 1 ž n 0 s t i. po postavni potí Misli o novim le lu. Staro léto je slovo vzélo in novo je nastopilo Ljudstvo je po vstavi poklicano vladařstva vdeležiti v deržavnih in deželnih zbo rih. Ljudst gre tedaj tudi, de post natanjko spoštuje, tedaj tudi spostuj tište ? ki imajo za spolnj polno vošil. de bi veselejší bilo od pretekliga! Léto nje postav skerbeti, in to so vradniki (Beamte) R 1848 je veliko obljubilo, léto 1849 je malo tega spol Bog daj! de bi iz težav in kerví pretečeniga casa « 0 novim létu razcvetéla oljka mirú in sprave med tresovati, pa ni cio vsimi narodi avstrijanskiga cesarstva , in de bi kralje vujzdanost je grob vse sreće na svetu, in pelj ravnost h pogubi. na misli Bog Postave dajati ali dane postave pre-vsaka glava pripravna. Marsikdo vé kakó moder de je, in zabavlja cez vse vala živa ljubezin med tronam in Ijudstvam! Le v miru naj bo božje ali posvetno, kar ni po njegovi glavi rodijo vednosti bogat sad; le v miru obdeljuje kme Ako ga pa kdo terdo prime , de naj dokaze ? kar go tovavec veselo svoje polje in pričakuje z lahkim ser- vori ne ve ne naprej ne nazaj Ena taka glava cam gotovih pridelkov; v miru obèrtnost in kupčíja srečno napredujete, in jezéro in jezéro glav in rok pa reci pre V ? skerbí za krivavih vojsk. bogastvo dežele, ki se ji odtegnejo 0 potrebi začne majati zaupanje vladar st zamore vec druzih zmesati, de se v eni ali drugi in takó se ljudstva, in se «■rese zoper v s tavné postave tr> do zna tù in tam popolnama zgubiti Hrepenenje po miru je gotovo želja veciga delà Torej le pošteno in pravično zgorej in spo dej ? avstrijanskih narodov, ki véjo , kar zgodovínske bukve kakor vstava zapové, in odkritc vsih časov spričujejo, de topovi, sablje in puše se nik- odkritosercnosti, in iz nepremaklji dar in nikjer niso stanovitno prinêsli ljudstvu tistih postav na obéh stranéh ser en 0. Iz poštene iga deržanja vstavnih j in spode j, izvira darov , ki jih le mir dodeliti zamore. Tista vikši ću panje, ki je nar terdniši podlaga vsta\ vlade dovita moč 5 ktera ustavi kervavi boj in strašni grom Z au pa nj pelj na avnost k občni sreći j po ak ? Je zaupanje med vlado topov v lastni domovini in 1 j u d st v am. To vzajemno zaupanje vstanoviti, je imenitna naloga, ktero ima vladařstvo kakor ljudstvo v aJ t ali pa raz vujzd naprej siliti, zapelje na t r a n s k pot Preteklo léto skah - ni novim letu. Iz tega vterjeniga zaupanja bo raz- svobodě. Ministri brez derzavniga zb ktera je enako nevarna. strašno v svojih prekucíjah in voj létu 1848 vsajene vstavne or a so mógli moglo dozoriti v cvetéla prava živa ljubezin, in kjer je ljubezin nebésa na zemlji ! so v tacih okoljšinah m postave dajati, za ktere bojo Presvitli césar Ferdinand so osvobodili avstri pa odgovor dali v pervim prihodnjim deržavnim zboru Novo léto bo rodilo d b janské ljudstva nevredniga jarma, pod kterim so popřej pa de žel zdihovale 5 in kar so podělil terdili presvitli césar F Ferdinand, so po- ktere so k or, se popřej ovih srenj, vstavne vlade. Nove politiške vrade zbore, in vstánovitev Jožef v vsim? de se ima v vstavnim duhu iz poprejšnjih kantonskih gospósk ze mamo , od kterih upamo., de îbojo «poznale svojo novo imenitno nalogo, zavolio &tere so ma tèvoje «fteato po- Pésa ljub V. 1 i stavljene. Od 'fceh vradn&ov je >pr i čak o vati, de âo/bro v s ale i «drugi zemlj iff in sfrreže; nar vec si bojo vedno svojima po kl i ca svesti, de ni ljudstvo koliko apnéni hi ne preveč suhi zavolj njih f de so oui ljudstva na svojim se volj tezko ifilovnato ) zemljo , se pa obnaša, ce se ji le pridéla v ne-V krajih, kjer ? ljudstvo pa bo tudi spoznalo, đe vradniki so zraven bôba mestu spolnovavci tistih postav, pri kterih seje tudi ljud- sadež na prahi. V pešéni zemlj kromprr dobro ne obnaša, je pésa nar rodovitniši In nar navadniši t ki posebno rodovitna s t v o vdeležilo j de f kdor vradnikov ne spostuje, sam je pa boljsi, krompír namést pèse saditi, kterimu se taka pa, kjer farom sebe in ljudstva ne spostuje, ki se je v zboru vde- žemlja nar bolj prileže. V mastni ^^«...j* nJCa ** ležilo tistih postav, za kterih spolnovanje imajo mo- pír bolj v zelise (krompirjevec) žene in se le malo zje skerbeti, ki so od vladařstva zato postavljeni. drobniga krom pirja pridela P pr ek Tako ena roka j obnašati štovanja vredni. v vsím spolnuje. drugo umiva tako se imamo vsi d d v dovitnost P vse de eden druziga spoštujemo, dokler smo spo Tega pa je vsak, ki svoje dolznosti pri obilnim Ceravno se le splača, peso v imenovani zemlji in gnoju na debelo za sladkorne fabrike ob delovati Namesti strahú pred poprejšnjimi gospóskami ima le majhin prostor za-njo jo zamoremo vunder vsacimu kmetovavcu, ce , za rejo njegove živine ima stopiti sedaj ljubezin med vradniki in ljud- prav zivo priporociti stvam v vzajemni ljubezni bo med ljudstvam in vladarstvam kraljeval mir, in iz rnirú bo izvirala ob ćinska sreča. Bog daj! de bi vlada in ljudstva (Dalje sledi.) razumele imenitni klíc noviga leta v kterim ima be- XdravUu zoper herzeh in prisa fina s eda vstave v se le mesó postati! / )ponnni dravniku o zimshini času. Mi nismo s tistimi edinih misel, ki pravijo i de Y zganje je vsacimu ćloveku nezdrava pijaca; zganje za bolj stari ga delavniga člověka mémo povžito je dobro krepeálo oslabljene močí. Nez mémo inbrez potrebe vživano je pa zdravju silno škodljivo; posebno nevarno je pozi mi žganja se napiti, v misli de zganje člověka greje, nasproti učí, de člověk, ki se j to ni rés, skusnja ravno zganja napije in v budi zimi na pot podá, nar popřej zmerzne. En maslic vola pozimi člověka bolj greje i kakor pol maslica zga Za z mer z njene ude se je bata (Watte) po poterdila. S kosmato platjó bate naj nja. — mnogih skušnjah se zmerzljina ovije, in na to se en kos bate položí. Ce se je zmerzlína predórla , naj se vsaki dan nova bata na rano položí. — Ni nevarniši řečí pozimi, kakor s žer- j a vic o ali živim ogljem izbe in posebno spavnice gréti. Gotova smèrt tistiga caka ki v taki izbi zaspi §*esa Novice so za svojo dolžnost spoznale, kmetovavce po Slovenskim prihodnjič tacih pridelkov opominovati, kteri se pri nas se vse premalo sejejo ali sadijo, in kteri kmetovavcam drugod neizrečeno veliko dobička veržejo. H takim koristnim , pri nas vse premalo obrajta-nim sadežem se šteje pésa ali róna ( Runkelrube). Pesa je po mnogih deželah v poslednjih létih tako vrednost zadobila , de so se je kmetovavci prav pridno poprijeli. Pesa ni le za živinsko kermo neizrečeno dobra in tečna , temuč je tudi v fabrikah , kjer cuker ali sladkor iz nje delajo, zlo obrajtan in kupovan sadež. Pèse je več plemen, ki se razločijo po barvi in obliki, pa tudi po tem , de imajo več ali menj sladkora v sebi. Mr A n V ftf W WA Béla (jšlezka) pésa sploh za tisto velja, ki ima nar vec sladkora i v sebi; rudeča pésa ima menj slad kora v sebi , se je pa več pridela. Zato rabijo bélo péso sladkorne fabrike, rudeča pésa pa služi za rejo Kakor rudeča je pa tudi bela pésa, ki se burgunska pésa ( Burgunderrube) živine neizrečeno dobra. živine. imenuje, za rejo Pésno séme ni dra in se štacunah , ki s se meni kupčujejo , na prodaj dobi. 5 Gosp. Dr. Struni v Ljublj daj to séme tnske družbe bolj nim brez plačila erta kme Vred. pljuenieo hónj. Popisali smo v poslednjih listih lanjskih Novic na-toro in last no st i kevžeha ( Kehlsucht) pri konjih; povedali smo tudi, de posebno iz prehlajenja izvira, in de ta bolezin obstojí v pri sadu sápnika . po kterim začné žleza iz nosnic teči. Zraven téh znaminj so poglavitniši téle: Konj pokašljuje; malo za sroltanc stisneš ce ga le en , začne hud o kašljati; enmalo težji sôpe ; jed se mu upira, in ako je zraven tega tudi , clo ne more pozirati ne ker-ine ne pijače. Ce prisad ni hud, tudi vročnice (Fie gèr 1 o po prisadu zateklo ber) ni ------r - - ~---- "* v_ in žila k večimu v eni minuti lOkrat hitrejsi vdarja kakor v zdravím stanu ftedaj namést 40krat vdari 50krat v eni minuti). — Bolezin terpí 10 ,~HB 14 20 dni. Pervo zdravilo zoper kevžeh je: de das konja s slamo po celim truplu dobro dèrgniti (ribati), potem ga s kako plahto ali^ s kùcam dobro odeti, de se spotí. To storivši nej ostane konj v gorki, pa vunder ne prevec soparni štali, kjer nej vedno odét pokojno stojí nar manj 7 dni. Piti mu dajaj bolj mlačne, kot mèrzle vode, in v vodo mu pomešaj nekoliko réžene moke ali otrobov. Sená mu nikar ne pokladaj, posebno če ga gèrlo zlo bolí, ker senó bode po or obcu i in prisad pohujsa. Daj mu raji otrobov, stolčenigaovsa, in kar je posebno dobro, zmečkaniga korenja med rezanco ( Hà-kerling , ki naj bo enmalo omočena. Te zdravila so vecidel zadosti, če kevžeh ni prehud. Ce je kevžeh hud in zlo k pij učni m prisadu (jLun genentzundung) nagnjen, kar seizhude sape in vročnice spozná, se mora (berž ko žila 60krat v eni minuti bije) konju pus a ti, in mu iz vratne žile po velikosti in debelosti konja •— S, 10 ali clo 12 fun-tov kerví vzéti, in če pljučnica ne jenja, čez kakih 8 ur to pušanje ponoviti. V škaf mlačne konj ne pije) naj se déne Cpa ne gorke vode ktere 9 3 lote solitarja fSal peter). Solitar je pri pljučnici, zraven pušanja kerví, pervo zdravilo; tode v vodi mora raztopljen biti, in konj ne sme driske imeti, sícer zna iz driske v čevih černi prisad (Brand) postati. V hudi pljučnici naj se 3. ali 4. dan konju na persih trak zavleče (Eiterband) ali usnje postavi (Lederstecken ). Pri taki hudi pljuč- v » nici je pa ze pomoci umniga zdravnika potreba ki ima sto in sto majhnih , pa vunder imenitnih ločiti. v reci raz Ce je pa zraven kevžeha prisad v gérlu, de konj vrociga in ne more lahko požirati, kar se iz posebno rudečiga gobea spozná, mu ni treba pušati, in naj se ž njim takú ravná, kakor smo gori od kevžeha go Gospođa Mat. Groselj posestnika in velk. župana vorili; le m eh ka jed naj se mu daje, in gobec naj se mu 3krat vsaki dan z okisano vodo zmije, ki se napravi, ce v polie vođe přiliješ 1 maslic jesiha, prideneš 2 pesti m oke in kaka 2 lota rnedú. Ta zmes tolaži pri V Dobracevi ? Y> n 3? A n d r. Č a d e ž a, posestnika in župana iz Ledin Pavla Groselj » posestnika v Stari Vasi ? ? L Seljaka, posestnika in župana v Sori sad ? če firobec ž nio omočis kar se da nar lože opra- fca odbornike te poddruznice cudjo bec ? Ce bo vstanovljenje poddruznic takó poredama nain pomočivši jo v to zmes, rahlo potapljaš go- predovalo, bo kmetijska družba po celi deželi kmalo vili, če okoli kratke palčiće privežeš gobo ali kako mehko z njo. Ce ste Dergniti se ne sme. pa nosnici zlo zatekle y in v ce se veliko lepo nadomestvana , in poddruznice boj v bod mostojnosti aamógle kmalo svoj pravila v prid žleze iz nju cedí, ni za konja nič boljsiga, kakor če kmetijstva J kol in po tem tuđi v prid si napraviš poltretjo péd dolg, poldrugo ped pa širok kmetijstva cele domovine začeti žakljiček, in va-nj kake 4 pesti prekuhaniga vročiga in - mokrica ječmena denes , in potem ta žakljiček na 2 trakéh takó konju okoli glave privežeš, de derží obé nosnici v njem , in mu takó skozi pol ure ječmenov vodeni sopár v nosnici puhtí; ta púh omečí in sčisti nos- / d hod so prišli Štovani v svoje sedan je hraje ♦ níci. Žakljiček mora zató precej dolg biti de si konj nosnic ne prismodí z vročim kuhanim ječmenam Ce konja ka š elj zlo nadlegva in mu žleza iz nos Preden se je slovanski zarod po Evropi razpose-1119 in tudi še pred, je prebival v Mali Azii, kakor nje stari zemljopis kaže. in kakor je soditi po imé- Ako nic teče pa brez pljučniga prisada takrat naj se mu da na rezanco ena žlica naslednje stupe, ki se da v lékárnici (apoteki) napraviti: Encjana, janeža ( AniessamenJ, sirovi ga antimona (roher Spiess lanz) in «istiga žépla nih ljudi in druzih stvari, kar nam je znanih, bi nas Slovence kdo pregnal ali končal, bi vender še A _j vedili* de je tod ne k d a j cez tavzent let drugi Slovani slovansko bilo, če bi le iména ? naše 9 iména naših tr » ? 4 lote vsaciga y soli pa 8 lotov ; vse to naj se skupej v stupo stolce y in mést in vaší vedili. Iména, postavim, Krajn, Kra kovo, Ternovo, Šiška, Dobrjova, Brezovica Celje, Gorica, Gradec i.t.d. bi to pravile; ravno y ta štupa. kakor jev gori rečeno bilo na dan daje. y po trikrat takó bito govorile iména : Hřib ar y Ce je treba 9 naj se ta stupa 2krat ali 3krat ponovi Potokar, Oko m Le vie nik i.t.d. Vedilo bi se, de smo bili Slovani bi se ravno tudi ne vedilo. ali smo bili Slovenci v ce •v y ? ? To so posrlavitniši ř-i zdravila zoper imenovane bo lezni. Gospodár naj pa konju dolgočasna postane posebno če bolezin v nosnici večkrat pogleda: ali ste čisti in ali se ne delajo majhni turovi, ker to bi bilo znam- nje, de je konj smèrkav, in bolezin kužna smolika. Tak konj zapade konjeđercu. Ceravno kevžeh, pri kterim žleza z nosatéče, večidel ninalezljiv, je vunder vselej varniši, taciga konja v kot štale postaviti, de se ne dotika đruzih kónj. Horvatje ali Cehi, ali kaki drugi Slovani. Ravno takó, če pogledamo iména stariga zemljopisa in ljudi Male Azije, nam je spoznati, de so bili tamkaj nekdaj naši rojaki Slovani, akoravno ž njimi ne moremo govoriti, de bi jih po besedi spoznavali. De pa malo-aziatske iména svoj pravi slovanski obraz pokažejo, jim je treba le ptujo krabuljo (larfo) strani jim posebno greški rep na koncu os ali us zravnati. To pa ni potegniti, odščipniti ali spaceno zgovorjenje vselej lahko. Ptujci slovansko sploh napak zgovarjajo y Jflazilo za razpohane peci Navadna ilovca ne veljá veliko razpoke zamazati, de se peč ne kadi. Ilovca se kmalo odkruši. Si hočeš in se jim godi kot «•luscam. V Znana je povest y ko je nekdo žensko vprašal: „Zenska! kam ta pot derží ?íř „En inernik réží," — ??Ali si Odgovor : g v luha?" „Pred terdno mazilo za peči napraviti, vzêmi dobriga pepéla in ga přesej skozi tanjko sito, vzemi tudi presejane drobné i lovce, in zmešaj pepél in ilovco z nekoliko solí (Te i je bila rjuha. pred; zdaj pa kar sim sosila, ni rjuha ampak vreča (žakelj)." Ptujci ali od ptujcov popačeni Slovani so od Azije stare obraze dělali, oni so iména zapisevali ; zató so y or po tem zmoci to zmes s vodo takó, de testó postane, in s tem namaži razpoke pecí, kadeř je mèr z la. —v Ta klej (kit) je neizrečeno terden in se ne odkruši. Ce se s takim klejem nove pecí za-xnažejo , se ne razpokajo nikdar. dostikrat takó popačene, de so skoraj vso pervo in pravo podobo zgubile. Kdo, če bere dalmatinske iména : Jadera, Tininium, R h i z i n i u m , Almissa, A r- s a y Gravosa, bi uganil, de je to Zadar, Knin y Risan, Omiš, Raša, Gruz. Kdo bi uganil, de po j narejene in popačene nemške iména Feichting, Zarz Malgern, Foerlach, Lohitsch, Rohitsch so Volilve za otlbor hmetijshih pod- slovensko: Bitnje, Sorica, Mala Gora, Borov- druznie na JH rajn s h im . Po naznanilu dozdanjiga dopisnika kmetijske družbe za Planinski kanton so 18. dan p. m. volili gosp. udje kmetijske družbe za poddružnico Planinsko predsed-nika in 4 odbornike, in so izvolili: ospoda Matija Kořena za predsednika II Ije ? Logatec, Rogatec? Take besede je težko uga JS y lijevati, ki so jih nekteri spremenili ali se spremenjajo, kakor bi bili pri babilonskim turnu zidali, ko je bil Bog pogovor zmedel. S ptujci je poterpljenje imeti, jim pomagati , če se jim naše besede spodtikujejo. De pa nekteri domači še zmiraj ptuje besede štulijo namest n jy Matevža Dolscheina v Logatcu, domaćih y in de ž njimi ravnajo, kakor s-ja z meham, to Jozefa Obreza iz Cerknice Matija Millau z a v Studenim za odbornike y pa vunder ni prav , naj rece kdo , kar koli hoće. (Konec sedí.) te poddružnice. ' Ravno takó so po naznanilu gosp. tehanta Antona Kosa, dosedanjiga dopisnika kmetijske družbe za Idrí j- ski kanton, 20. dan p. m. gospodje udje kmet. družbe po Černomeljski in Metliški okolici. Se nehaj z a stran ,. s hutni ha* \ Beseda ..skutnik" je zlo v navadi v Semiču y za poddruznico Idrijsko predsednika in 4 odbornike izvolili, namreč 55 S kut nik" pravijo takimu dečku (fantu) y ki ga kaki zakonski Qjudje) starši, kteri svojih otrók nimajo, Gospoda fajmostra v Ziréh Janeza Majnika zapřed- za svojiga sína vzamejo, in mu svoje posestvo ali kme sednika 5 tíštvo v last daj o 5 in ga tudi ožénijo, naj bo ze fant njih rodovine (zlahte") ali ne. nik ali skutnek. — To za Takim pravijo skut- lačič Dunaj zapustil in se v Zagreb podal. Nad gotovo vem. J, O. Lepstanski. vojvoda Jane z so se namenili 27. grudna Franko-brod zapustiti, ker je pa njih sin zbolel, so mende JMovicar iz SJubliane. mógli odhod za nekoliko časa odložiti. Od vsih kra jev se slisi od hude zime in veliko ljudi je že zmerz Dosedanji deželni poglavár grof Leop Wel nilo. Na Ogerskim je v nekterih krajih toliko sersheimb, je s prijaznima pismama slovo vzel od predstojnika in odbora mestne srenje, in pa od narodne de je veliko vaeí popolnama zamedenih. snega, V Banata neizreceno denarja manjka; več oralov (johov} njiv je straže. Ljudomili grof ? neki posestnik hotel v najém (stant) dati za 3 gold., si je na Krajnski bil ? n, kjer je dober spo- malo manj ko 2 leti dezelni poglavar min ohranil; in s tem občutkam svojo oblast následníku izročiti, je dan današnji tudi kaj vredno. Prihodnji po- pa ni nobeniga najemnika nasel > scer se je pa 1 oral lahko za 18 gold, v najém dal. Na Ogerskim ponujajo 1 oral zemlje za 20 gold, na prodaj, pa ni glavar kteriga le m kronovíne Krajnske je grof en » las iz Dunaja Chorinsky de je prijazen, pra^ od kupcov. Zima je že navadni ćas za tatvíne in ro kar sedanji cas posebno posebno veliko veljá vstavoljuben moz. Kérbostemi tremi lastnostmi tudi pr nas novo vlado nastopil, nam ni treba popraševati razume jezik krajnski zna. si bo kot vstavili ljudstva i če ga tudi V se ali ne parije; vse novice pripovedujejo od njih; tudi na Krajnskim se tega dosti sliši ; posebna tatinska šega pajeletas semtertje na Gorenskim, de tatovi prešiče kradejo jim glave odrežejo, in jih na oknjo gospodarja postavijo prešiča pa potem sabo pobašejo. > t vo prizadjal tavoljub ei poglavar slovenske dežele £0 se in kmalo naučiti mosto j en mož De je : to je zares Nektere soseske v Galicii so jele prav lepo za napravo novih sol skerbeti. Korošci so si začeli prav zlo prizadevati za napravo nar perva potreba, pa tudi nar ^otovsi porostvo, v —--------- --------- — j------- r-- —^— ako bo z bistrim očešam farovžu kmetijsko solo, v kteri on sam poduk dajè daj de zeleznice skozi Korosko deželo proti Laškim. Faj moster Hansen vLiesdorfuje napravil pri svojim bo dežela ž njim zadovoljna ? sam čul d t poln o vanj t na kmeckim fantam. vsih stranéh , in si prizadeval, potrebe krajnske dežele na tanjko spoznati, in jim pomagati. — Grof Andrej Hohenwarth, kronovinniga poglavarstva izvoljeni sve-tovavec, je prejel od g. ministra notranjih oprav pohvalno pismo za svoje dosedanje koristno in zvesto obnašanje , in de so mu zató Cesar tudi njegovo poprejšnjo teden ni nič V vunajnih deželah se přetečeni posebniga přiměřilo. Rus in T.ikr-k se v se ništa poravnala zavolj Ogrov , ki so na Turčijo bežali in zdaj tam prebivajo. — Na Francoskim so d4avki za vinske pijace (vino, žganje i. t. d.) za leto 1850 spet vpeljani, kakor so v letu 1849 bili. — Profesor Fiister je po dolgi in nesrecni vožnji po morji čast in plačo kot dvorni svetovavec pustiti blagovolili Gosp. minister pristavi koncu tega pohvalniga pisma ne davnej ves bolán v mestu Boston v severni Ameriki na suho stopil. ? » de terdno pričakuje, de bo »"osp to grof pr pravilih krepko novih politiskih vradov nove naprave v duhu d peljevale in de si bo zaupanje, ki se na nje pomagal e vsta de se bojo zvesto iz stavi Dia»') razzaliti , ki jo je gosp. jtvizzi zastran rreserna n Kar gosp. mini- Koseskiga v svojim mesičnim časopisu na dan dal opravičiti, pridno pridno prizadev u JVapcna primera. Gotovo vsaciga Slovenca je mogla tista primera je gosp. Rizzi zastran Prešerna in ki J° ster od gosp nje grofa pričakuj • y pričakuje tudi dezela od To pričakuje pa dežela tudi od h h adnikov ? zaka j to je gotovo ? de drugih ik t er i med novo izvolj boj mógli vso svojo dušno moč napeti de bojo opravičili zaupanje, ki je vlada ravno na nje postavila, ko jim je prednost pred mnogimi marca 1848 je pa zapél druzimi dala, ki so že dalje in tudi dobro poprejšnjo která v 3. versti: Sama ta primera nam kaže, de gosp. Rizzi Pre se r-novih inKoseskovih poezij clo ne pozná; de naj bi bil tedaj raji kritiko opustil, kakor v tako priméro se spustil!! Slavni Dr. Presem je svoje pesmi o vsi drugi dôbi pel, in večidel jeimellez „ljubeznijo" opraviti; cesarsko službo opravljali, mende konec tedna iz Dunaj N v novi po Ljublja pride wm v ,,Novicaha zdravljico Grom z oblakov naj treši" y i. t. d. K ton sk poglavarji so nove města podal se R nj i dan prêt, léta na svoje bei očitno kaže , kako nejevoljno je bilo tudi njegovo serce zavolj sužnosti Slovanov. „višji podobe u Koseskiga krepkejsi duh ljubi in se cio nikdar .,v kvanfah ne gubi.„ vinah , de so presvitli cesar 28 eednika v Terstu, barona Karl grudna v Dunajskih no- Navadni Madžarski izrék „Nem ember tot ■■•Vf 1 '' bivw pred Buffa za předšed % je ze sam po sebi zadostno opravičenje pesmi „Naprej slovenski u ka c. k • y . • deželniga sodnjištv P e t te n e il deželni gosp ViSJl Karl v Celj jug" našiga perviga slovenskiga pesnika. Koseski se bo ? © » za predsednika c. k dnjistva v Ljublj 5 Ž1. gosp Jo že fa gospodu Rizzi tu za njegov svèt : „de naj v pesmih po stopnjah Prešerna hodi" serčno zahvali!. Sch euchenst njistva v N Cesar tudî za predsednika c. k. deželniga sod- u izvolili. Ravno ta dan so cr Dr Mest Karli U11e p i t s ch z a prokuratorja c. k. visjiga roško in Krajnsko kronovino izvolili. deželniga sodnjištva general za Ko Pogovori vrednistra. Gosp. Zagorskimu: Radi bi natisnili Vaš sostavek »Moje misli zastran slovenskih časopisov,« ko bi smeli kakiga dogóda pričakovati. Vsi m nihce ne vstreze, se sam Bog ne. Nej vsak sain poskusi le pol léta, se bo že tega prepričah \7OVÍCat 9 fnnofjih Hnqjev. y _ /a poglavarja Stajarske kronovíne so Cesar Dr. Friderika Burger ja izvolili, ki je bil visoko ob-rajían pravdosrednik (advokat}, in poslednjič prokurátor v Terstu. Svetovavca poglavarstva sta gospoda Fellner in Pichler; kresíjski predse