Št. 617. torek dne 14. novembra 1.911. ■JISiLM • Posamezna številka 6 vinarjev : JUTRO* tokaja vtik daa — tudi ob nedeljah In — «b S. zjutraj, ob ponedeljkih ak M. 4o-- MmMm znaša: v Ljubljani v upravniBtva »K 1*0, s dostavljanjem na dom K 1*50; a poit« ' K BK-v polletno K M-—, četrtletno K 6 —, K I TD. Za ineoemstvo celoletno K 80*—% Telefon Itevllka 303. i MICTI Leto II. NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. : Posamezna številka 6 vinarjev i Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici a Dopisi se-pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta lt> v, osmrtnice, poslana itr zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne* oglašanju popust. Za odgovor je priložiti lamko. : Telefon ktevllka 303. : Po besedah - dejanja! Dunaj, 12. novemba. —c— Kdor hoče popolnoma objektivno soditi in govoriti o zadnjem Sušteršičevem govoru v državnem zboru, ta mora brez ovinka in brez vsakega strankarskega naziranja priznati, da je bil Šušteršičev govor eden najboljših, kar smo jih čuli v sedanji proračunski debati. Raz kranjsko strankarsko stališče bi se dalo seveda govoru mnogo oporekati, so slovenska vprašanja, ki se jih Šušteršič ni dotaknil, ali ako se smatra Šušteršičev govor kot progra-matičen odgovor slovenskih poslancev na programatično izjavo ministrskega predsednika Stilrgkha, moramo reči, da je Šušteršič precizno — dasi v širših obrisih — očrtal stališče Jugoslovanov proti sedanjemu sistemu vlade v Avstriji. Šušteršič je povdarjal popolnoma Pravilno stališče Jugoslovanov v monarhiji, Jugoslovani so v Avstriji oni del prebivalstva, ki omogočuje, da je država velesila, in ako je Šušteršič dejal, da naj se vpraša, kako naj bo patriotično mišljenje teh Jugoslovanov, ko ne čutijo od vlade drugega nego samo udarce, povedal je isto, kar smo trdili že mi, a nas je zato psoval »Slovenec* z veleizdajci, srbskimi iredentisti in revolucijonarji, javno — v državnem zboru je Šušteršič ponovil — potrdil naša izvajanja in Krek mu je navdušeno ploskal 1 V svojem govoru se Šušteršič ni dotaknil Specialno vseh slovenskih zahtev in vprašanj, govoril ni detalji-rano, a povedal je vse z izjavo, da Slovenci ne moremo ničesar pričakovati in tudi ničesar ne pričakujemo od vlade, ki vodi danes avstrijsko politiko. S tem je Šušteršič povedal vse, izrazil je, da je konec vseh tradicij, ki so vodile doslej klerikalno slovensko frakcijo v njenem političnem delovanju. Slovenski hrvatski klub še ni zavzel svojega konečnega stališča o klubski taktiki, a izdal jo je Šušter-§ic, ko je rekel: Brez nas tudi ne gre! . Teh besed smo Slovenci že dolgo pričakovali, ako jih Šušteršič uresniči, potem bodo vlada, Nemci in vsi oni, ki nam vedno mečejo pod noge polena res uvideli, da brez nas v resnici ne gre. Šušteršič je rekel v svojem pomembnem govoru, da si ne pusti gledati v karte, prav, nikdo izmed Slovencev ne zahteva tega, hoče pa vsakdo, da bodo Šušteršičeve karte prave, da bo vrgel v prvem udarcu pravega aduta, ki bodi za Slovence rdeč, a ne • črn! Nočem se spuščati v reminiscence, zato sem podal vtis Šušteršičeve-ga govora tako, kakor se splošno pre-s°ja- Slovenska politika v dunajskem parlamentu se ne sme plašiti tudi na3skrajnejše opozicije, ker zgodovina fVstrijskega parlamenta dokazuje, da inia merodajna Avstrija rešpekt le Pred onimi, ki brez pogojev in kom- promisov izjavijo: Brez nas ne gre ! Šušteršičeva programatična izjava naj bi bila prvi korak odločnega boja. Čuli smo besede, sedaj čakamo dejanj ! Kamorkoli Slovenci pogledamo, povsod vidimo nad seboj ono sovražno pest avstrijskega režima, ki je njega bistvo protislovanska tendenca. Šušteršič je povdarjal, da smo Jugoslovani edini narod, ki odločujemo o usodi stare habsburške monarhije, in ona vlada, ki danes stori le to, kar mora žaliti naš narodni ponos, bo kriva in odgovorna, ako ti zatirani Jugoslovani vračajo zob za zob! Obrambni minister Georgi je nervozno poslušal ta Šušteršičeva izvajanja, a je gotovo razumel in priznaval popolno resnico teh besed. Ni nobena skrivnost več, da ravno najvišji vojaški krogi vedno in vedno povdarjajo, da je vladna Jugoslovanom sovražna politika v Avstriji popolnoma zgrešena, da je treba Jugoslovane z največjimi koncesijami pridobiti za sodelovanje v avstrijski politiki. Po generalu Georgiju so sedaj lahko zvedeli vojaški in merodajni politični krogi, da smo Jugoslovani prenehali biti politikujoči kapucini, da hočemo in zahtevamo svojih pravic, uresničenje svojih zahtev! Avstrijska vlada je čula jasne in odločne besede, kdor jih je hotel razumeti, ta jih .je razumel. Da, ali nel ^ Šušteršič je govoril, napovedal je boj, ostre so bile njegove besede, mi želimo, da bi ne ostale besede le besede, temveč, da bi se spremenile v dejanja, v boj za pravice in zahteve slovenskega naroda! Mi čakamo, da pokaže Šušteršič svoje karte, da zaigra odkrito igro in vrže prvega aduta 1 Vlada naj potem premisli, kaj stori ona, ker Jugoslovani smo oni, ki odločujemo o usodi habsburške monarhije. To je rekel Šušteršič, to potrjuje ves slovenski narod! Današnje stališče slovenskih pevskih društev na deželi. Po dolgemu zasledovanju delovanja slovenskih pevskih društev po deželi sem se odločil, da zapišem par vrstic, nekaj nasvetov, kako bi se dalo le-tem pomagati do stalnega dela in napredka. Slovenci smo narod, ki zelo rad živi v petju. V zadnjih 30 letih se goji tudi umetno petje z resnim ciljem z več ali manj dobrim uspehom. Kako naše ljudstvo rado prepeva, so' najboljši dokaz slov. narodne pesmi, na katere smo lahko ponosni. Resen cilj gojiti umetne pesme zasledujejo pa le po večini pevska društva, ki so v narodno naprednih rokah. Le-tem pa je zadnja leta, odkar je prišla na krmilo S. L. S. recte klerikalci, zadan hud udarec. Prej so bili vodje teh zborov po večini učitelji-naprednjaki. Nakrat pa je nastal zoper te v krajnem, nato okrajnem in slednjič v deželnem šolskem svetu pogon: »Hočeš nočeš, moraš se ukloniti uboga učiteljska para." Ostalo mu je na izbero: ostati ter pustiti napredni pevski zbor, njega veselje in narodno delo, ali pa iti v drug — morda še dvakrat slabejši — kraj. To vse se je zgodilo le zato, da so ugodili kaplafiu, župniku itd. ter zadali marsikateremu pevskemu društvu ki jim je bil trn v peti če ne smrten vsaj zelo občuten udarec. Temu odpomoči naj bi bila naloga naše Zveze slovenskih pevskih društev v Ljubljani. Ako se ne motim ima ta tudi odstavek za svoj delokrog v katerem pravi da bode oskrbovala j pevska društva z dobrimi pevovodji. Na kakšen način bi bilo to mogoče? Po mojem mnenju bi se dala stvar urediti približno takole. Za nastavljenega pevovodjo se najde v Ljubljani sami lahka služba, v kateri naj bi imel to prostost da pride — glede na vlake katere mora vpo-rabljati — lahko nekaj kasneje odnosno odide popreje. Zveza naj bi mu dala gotovo plačo in prosto vožnjo k skušnjam v dotičen kraj. Društva nasprotno pa bi Zvezi prispevala raz-merno z njenimi stroški gotove zneske. Tako bi pevska društva imela siguren obstoj iu ne samo to, tudi nova bi se ustanovila kar pa sedaj s posebnim ozirom na šikane učiteljstva ni mogoče, drugih pevovodstva zmožnih oseb nam pa primanjkuje. Zasluga pevskih društev na deželi — isto tako seveda tudi v mestih — za narodno stvar so nedogledne. Kmetsko, preprosto ljudstvo se shaja, spoznava in bodri medsebojno, kar je pa največ, postaja navdušeno za lepo stvar narodno in umetno petje. V kolikih krajih so bili do nedavnega časa na nedeljskem dnevnem redu pretepi, poboji, popivanja itd. danes pa so — v zahvalo in čast raznim pevskim in sokolskim društvom — nedelje posvečene prepevanju, telovadbi in či-tanju. Merodajni krogi naj bi te resne nasvete vpoštevali, in ako le mogoče pomagali naprednim pevskim društvom do resnega dela, kar jim je po večih krajih sedaj onemogočeno! Prav rad pa bi videl, da se strokovnjaki v to zadevo nekoliko zamislijo in povedo svoja mnenja. Več ljudi, več ve, pravi pregovor. Gorenja slika nam kaže novo karakteristično sliko iz tripolitanske vojne. Ujete žene in otroke peljejo laški vojaki iz oaze, kamor so bili pobegnili, nazaj v mesto. Tu gredo mimo kraja, kjer so bili italijanski vojaki dan poprej usmrtili mnogo Arabcev, katerih trupla še niso pokopana. Iz slovenskih krajev. Iz Vevč. Štirinajst dni še manjka do občinskih volitev v D. M. Polju in takrat se bomo pošteno udarili. Naša občina je bila dosedaj vedno v rokah klerikalcev. Zato je že skrajni čas, da pomedemo ž njimi enkrat za vselej in pošljemo v občinski svet može, ki bodo v resnici delali za kmeta in delavca ne pa samo za župnika. Boj bo tako hud, kakor morda v nobeni občini. Na dan stopa z jas- nim in poštenim namenom neodvisen kmet, pred katerim se tresejo klerikalni magnati kakor šiba na vodi. Ni čuda, da so klerikalci napeli vse strune, da prodro. Ves njih aparat, od župnika in bivšega župana do občinskega tajnika, vse je na delu. Pripravljena pa je tudi napredna armada. V petkovi številki Vašega cenjenega lista ste prinesli neko kandidatno listo, ki naj bi predstavljala napredno listo za občinske volitve. Izjavljam, da Vas je neznan lopov grdo mistificiral. Naprednjaki dosedaj še niso sestavili oficijalne liste in se to zgodi šele ta teden. O tem vas bom že še natančneje informiral. Namen dotičnega Vašega poročevalca je prozoren. Zmislil si je sam imenovane može, ki so vsi zavedni naprednjaki, kot kandidate, da je tako dal lažje župniku orožje v roko proti njim. Svoj namen je dosegel. V nedeljo je župnik grmel raz prižnico o samih antikristih, anarhistih, brezvercih itd. Toda v enem smo si mi na jasnem. Vedeli smo sicer, da se bodo klerikalci z župnikom na Čelu v volilnem boju posluževali najpod-lejših sredstev proti naprednjakom, toda kaj takega pa nismo pričakovali. Prišel pa bo zato tudi dan plačila in takrat bomo obračunali s klerikalno bando, da bo prav. Ko bo sestavljena oficijelna napredna kandidatska lista, bomo šli v boj za njo z zavestjo, da bo zmagala pravica in resnica proti hinavščini in zahrbnosti. Možje volilci in žene volilkel proč s strahopetnostjo, ne dajte se terorizirati, ne dajte se varati, pojdite pogumno v boj za zmago. Pokažite dosedanjemu županu in njegovemu tajniku za vedno vrata. Iz Šmartna pri Litiji. Gospod nadučitelj litijski B. Andolšek poživlja pisce članka s podpisom »več Šmarčanov*, naj povejo svoja imena. Temu bi se pač lahko ugodilo, a čemu sovraštva, ko na to ni bilo mišljeno. Notica je pisana v dobrem namenu brez zahrbtnosti in je docela resnična. Da bi bilo kaj zlaganega, to je druga reč. Sicer p8, kaj samo psujete, ko bi vaš stvarni odgovor storil veliko boljše delo. Oprostitve tako ni! Kar se tiče pa naše izobrazbe povem vam na uho, da je pri vas ne bomo iskali in smo vsaj toliko galantni, da tudi nam znanih nismo psovali, med tem ko vi nam sicer poznate, psujete, a vendar ne veste pravih oseb. — To je eden, ako treba pa več. Eden za več Šmarčanov. Iz Novega mesta. Novomeške občinske volitve so se bližale. Nič ni bilo opažati zanimanja zanje. Le dr. Slane je bil začel sukati pero in pisal članke v »Slov. Narodu* kot stari agitator. Odgovarjal mu je zaupnik narodne napredne stranke in sicer v Dolenjskih novicah. Naposled je še dr. Slane vrgel pero v koš, ko ga je vodstvo napredne stranke v Ljubljani pustilo na cedilu v gaudijum dopisnika Dolenjskih novic. Zadnji teden pred volitvami skliče »narodni meščanski odbor* volilni shod. Kdo in kakšen je bil ta odbor? Narodni hočejo biti vendar tudi klerikalci, ki so pa tudi meščani. Na shodu se postavijo kan-didatje kanonik Žlogar, navzoči jih vzame na znanje ali ne jamči, da jih bo njegova stranka v celoti sprejela. Tri dni pred volitvijo izide kot prva lista klerikalnih nandidatov. Na njej se je bliščalo šest kandidatov postavljenih na shodu »narodnega meščanskega odbora*. Novdmeški patriciji pol miša pol tiča. Dva dni pred volitvijo zagleda luč lista kandidatov narodne napredne stranke. Zdaj šele je pala beseda »napredna*. In začelo je deževati listin samih naprednih strank in izvrševalnih odborov. Zapel je bič mlajših, češ nobenega kompromisa s klerikalci, čiste naj bodo volitve. Od obeh strank postavljeni kandidatje naj odklonijo klerikalne glasove. Nova lista izide in sicer od klerikalne struje. Strah se je polastil starih patricijev. Ajdimo na delo, če ne bo vse vrag MICHEL ZEVACO: LISTEK. Ljubimca beneška. Generalni kapitan se je umaknil do vrat; iztegnil pest in zarohnel: — Prokleta bodil In je zbežal. Leonora se je spustila v naslonjač. — Ne, je zamrmrala, ni se me upal ubiti ... Ne preostane mi torej drugega, kakor da se ubijem sama ... Te obupne besede nam razodevajo skrito misel, ki je vodila nesrečno ženo, da je poizkusila razdražiti Altierija do skrajnosti. Ali njeno zaničevanje je bilo zaman, zaman vsa krutost njenih besed. Živela je, še zdaj! . . . Živela je, ko se je nadejala, da jo bo Altieri rešil strašne naloge samomora. Pomiloščenje pa, o katerem je govorila, je bilo odkritosrčno. Leonora se je odrekla prvotnemu sklepu, da umori Altierija. Kako to? Zakaj? Ali je storila to, da bi se ravnala po misli Rolanda Kandi-ana, kakor je rekla Altieri ju? Ali je nemara vstala v njenem srcu zarja usmiljenja do tega človeka, ki je postal podel in zločinski zgolj iz ljubezni do nje? Verjetno je, da sta jo vodili obedve čuvstvi hkrati, dasi se jih je zavedala le mračno in nerazločno. Najbolj gotovo izmed vsega, in tisto, kar je vladalo zdaj vso njeno misel, je bila brezmejna trudnost. Dovolj ji je bilo življenja, in ne glede na instinktivno grozo, ki jo je navdajala pred samomorom, je šla z resničnim, globokim olajšanjem svojo pot proti smrti. Poslednji ukrepi so se porodili v njenem duhu: Ob določeni uri in naznačenem dnevu bo spremila še očeta k večnemu počitku. Ko pa zavzame Dandolo svoje zadnje, neizpremenljivo mesto v rodbinski grobnici, se umori tudi ona . . . ■** Za to strašno dejanje je imela pripravljen sledeči načrt.: Grobnica rodbine Dandolo se je nahajala na Olivolskem otoku, za cerkvijo Sv. Marije Formoze. Od tod do stare Dandolove hiše je bilo komaj par korakov. In tja je hotela iti, dasi je bila hiša dandanašnji dan last Rolanda Kandiana. — On mi lahko izkaže to gostoljubje, je dejala sama pri sebi. . In v hiši se je hotela zapreti v sobico, kjer je prebivala kot mlado dekle, ter se obleči zopet v dekliško obleko, ki jo je nosila na predvečer svoje zaroke. Obleka devic se je tiste čase v resnici precej razlikovala od obleke poročenih žena. In Leonora ni igrala prazne komedije s tem, da je hotela zopet postati devica po obleki, kakor je bila že devica po duši in po telesu. Njenemu resnemu, pozitivnemu in logičnemu duhu se je zdelo krivično, da bi ljudje mislili to in ono, zakaj je šla umret drugam, zakaj se ni usmrtila v hiši svojega moža. Kakor drugod, je tudi v tem ni zapustila njena vedna skrb za čast in dostojanstvo. Hotela je, da bi beneška družba vedela, da je imela pravico, umreti zunaj hiše svojega moža. Morda je mislila tudi na to, da bo Roland potem razumel, česar se mu ni upala povedati, ker je bila preponosna Da ni bila nikdar žena Altierijeva. Preoblečena, se je hotela zastrupiti. Strup je bil takrat nekaj navadnejšega nego v naših dneh, Imeli so ga v vsaki hiši; ta ga je rabil v majhnih dozah za gotova zdravila, drugi se je hotel obvarovati zlobnega za-strupljenja s tem, da se je pomalem sam navadil strupa. Vse te razne podrobnosti je Leonora hladnokrvno pretehtala sama s seboj ter jih sprejela drugo za drugo, ko je sama v mrliški sobi bedela pri očetovem truplu, nedremična, s sklonjeno glavo in rokami ležečimi na kolenih. In včasih se ji je zazdelo, kakor da straži sama svoj lastni mrtvaški oder . . . Drugo jutro zjutraj so položili Dandola v krsto, oblečenega v bogato ceremonialno obleko, kakor je zahteval običaj. Po običaju se krsta ni smela zapreti; kajti odlične mrliče so nesli odkrite na kraj pogreba. Ker pa truplo ni bilo balzamirano, so krsto zaprli in jo postavili na nekako estrado, pregrnjeno s črnim suknom; sivi spokorniki in menihi so se zbrali okrog nje in se vrstili v prepevanju mrtvaških molitev po obredu katoliške cerkve, ki ji je pripadal pokojnik. Dan je minil mrklo in počasi. Leonora se je bila umaknila v svojo sobo. Narava je tir-jala svojo pravico; težko svinčeno spanje ji je zaprlo oči. Prebudila se je še pred jutrom in oblekla žalno obleko, ki jo je imela nositi pri pogrebu. Bila je navidezno popolnoma mirna. Ljudje, ki so jo videli tisto noč, so pravili, da se je zdelo, kakor da si je ona edina ohranila hladnokrvnost sredi nenavadne razburjenosti, ki se je pojavljala v palači Altieri. In ta razburjenost gotovo ni bila posledica trenutka, ki se je bližal. V velikem pritličnem salonu je stal Altieri bled in odločen sredi svojih oficirjev v bojni opravi in dajal poslednje ukaze ... • Vstala je mrzla in jasna zarja. Zarja 1, februarja . . . Ob Osmih zjutraj, ko so prišli pogrebci, pobožne bratovščine in duhovniki, da dvignejo mrliča, ni bilo v palači nikogar več razen Leonore in par oddaljenih sorodnikov, ki so prišli spremit Dandola k večnemu počitkn. Altieri in njegovi oficirji so ^>ili izginili Palača generalnega kapitana, drugače tako oživljena, je bila zdaj molčeča, zapuščena in mrkla ... (Dalje.) vzel. In šli so na delo. Uspeh je bil velikanski. Udeležbe take še ni videlo Novo mesto. Klerikalci so sramotno podlegli. Lista mlajših, radikalnih je dobila le 24 glasov. Kaj zato! Tem mlajšim se je šlo zato, da so zbudili pozornost na volitve, da je prešinil duh zaspane Novomeščane. Naj ne križajo stari rok na prsa in vzdiha-joči obračajo oči proti nebu, češ, kaj takega nismo pričakovali, take udeležbe in takega uspeha. Kakšen uspeh bi šele bil, če bi malkontenti ne bili rušili discipline 1 Ubog! paradešlmeljnl. Iz Trsta. (Resnica iz Trsta). »Edinost* od sobote se je vrgla na dr. Šušteršičev govor in rekla, da dr. Šušteršiču ni do dejanja. Ta kritika pa je le navidezna, pesek v oči, radi sedanjih tržaških razmer. Gospoda se boji in hoče še nekoliko kriti znano uskoštvo dr. RybaFa. V resnici je pa naša prvaška gospoda vsa drugačna, kot se dela na papirju. Dr. Rybaf in dr. Gregorin sta se pripeljala z Dunaja in je dr. Rybaf v zasebni družbi v »Balkanu" na vso moč hvalil dr. Šušteršiča in njegov govor. Rekel je celo, da je bil ob dr. Šusteršičevem govoru ginjeni Zakaj ni pričel točiti znanih edinjaških solz? Dr. Gregorin e pa v hvalisanju še prekašal dr. tybafa, drugi gospodje so jima pa rimali kot dvema prorokama. Tako je v resnici! Dr. RybaF in dr. Gregorin se ne pripravljata več, ampak sta v resnici že prava podrepnika dr. Šušteršiča in čakata samo še ugodnega trenutka, da to tudi javno priznata. Ali takrat bo v Trstu završalo, ker v Trstu ni ugodnih tal za take eksperimente, tržaški Slovenci niso tako neumni, da bi se dali žejni prepeljati čez vodo. DNEVNE VESTI. O osamelosti Slovencev v drž. zboru je govoril dr. Šušteršič in priznamo odkrito, da nam je ta del njegovega govora ugajal. Čas je že, da vprašamo naše severne brate, kaj pravzaprav z nami nameravajo, ali jih bomo mi vedno morali podpirati, pri pogajanjih se pa ne bo na nas nihče Oziral, temveč se bo vedno govorilo samo o narodnem sporazumu na Češkem in Moravskem? Ako se za naše zahteve nihče ne zmeni in naših stremljenj nihče ne podpira, moramo Slovenci, oziroma Južni Slovani sploh nastopiti samostojno in se ne smemo čisto nič ozirati na kake kompromise med Nemci, Čehi in Poljaki, ki nas pri sklepanju kompromisov Čisto nič ne vpoštevajo in se na naše zahteve čisto nič ne ozirajo. Ali naši klerikalci, med katerimi je tudi dobrih elementov, so pa preveč' pod komando, delajo prav radi take kompromise, od katerih imajo sicer oni straukarske koristi, slovenski narod kot tak Da nobenih. Zato niti na ta del dr. Šuster-šičevega govora ne polagamo nobene posebne važnosti; ker je bil pač — samo govor. Preneumno je, kar piše včerajšnji »Slovenec* o dr. Šušteršiču, ki ga povzdiguje radi enega govora bolj kot bi drugje povzdigovali moža, ki bi veliko storil. Tako le piše »Slovenec* : »To ostane, vsi morajo zopet Eiznati, da je dr, Šušteršič mož, na terega smo Slovenci lahko opravi-no ponosni. On je dvignil s svojim velikim umom naš ugled in vse jugoslovansko ljusdtvo mu bo za to vsik-J*1| I dvojnata Najboljše odgovori „ Slovencu vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika! ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v „Jutru", prodaja uprav-ništvo „ Jutra “ mesto po prvotni ceni (1 K) po 60 vin. izvod. Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko. šl J..—“ E s *roJ|,at,nl P1-0*1 °{fnJu varnim * “** »I J *— zatvorom. 1 l ■ 1 (C. kr. avst. pat št. 26.175 od I 1. junija 1906) *»3TJSm~r‘—Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti v novih ali v poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili ii» fMtdi splošno pri poznali tem dimniškim vratom prednost pred vsemi drugimi. .iiiigisiiu nski priporoča ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907; deželni glavar kranjski pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. — Pojasnila daje L. Stricel, dimnikarski mojster. BCS"* Dobivajo se pri Lud. Slriclu kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar. *Ha§ Ponarejanje patentnih vrat sc kaznuje oo patent, zakonu. Za jesen in zimo: Bluze, soodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke in čepice kakor tudi za otroke. Mt* V^g športne predmete, V oddelku za gospode: Klobuki, cilindri, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežniki, palice, pleteni telovniki, kakor tudi vedno najnovejše potrebščine za gospode. Modna in športna trgovina PL Magdič, Ljubljana nasproti glavne pošte. Dobil sem pod polovično ceno veliko partijo dolgih krasnih raglanov za dame, katere tudi pod isto ceno oddam. Komad od K 40 stane samo K 20. O. BERNATOVIČ Ljubljana, Mestni trg 5 Ogromna zaloga izgotovljenih oblek, raglanov, površnikov ter zimskih sukenj za gosp. in dečke. Trgovec ali obrtnik mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik, ki noče biti skrit samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele, bo inseriral v,Jutru4 ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem. Zavaruje poslopja to jtcmičnlRe pMS požarnim škodam p* lujnižjib Zavaruj«1 proti !»*Wni, razbitja ogle**! in okuiklli ptott. Škode cenjuje tuba} In naJkaUataug*. Uživa aajboljil flttovu, kod« pMl«** Dovoljuj« te dobKka tsfatro podporo v aMMfttt ta obinok®rt**ro MIMM. v za slabokrvne In prebolele ITI tilezdravniško priporočeno črno 1 1 % /dalmatinsko vino Kut najboljše ■redstvo. 5 kg franko K 4*50 Novakovič. 14 ubljana- Sprejenu uvarovaaja čiovatkcgn življenja f naJrasnavrstneJMs kombinacija* pod tak* egodnini pogeji, ko MkeM tfraga lavaravaieis*. 1, ■ .■■■, vzajemno zavarovalna banka v Pragi, hl/jt:.. '.'a Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,866.880*5*^ Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše driave z vseskozi slovansko - naroda« iprave. Vaa pojasnila d^je: 1 ■ ......... Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici M. 12. , ■■■■— Pisarne so v lastni bunčiii UUH. 1 1 ■ 1 1 ■■ Ves Cit tl dloMtak a« rudatjui« ssvau«-vencem; dMedaj w gt Jt tepMU« K VafrTlB-—. regžs5*r*va»a zadruga z omejcnic? jamstvo* =-■■■-. -^jssssssz 1= priporoči feiogafe aaŽGgo aajnovejSh tiskovin za šole, krajne šolske svete, županstva ki druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v r* jfrp.Onft ta fttogsafete* steato spadajoča dela ter jSh tevi&uje točno, okusno iti po soHdnih cenah. — Tiskanje Šolskih feajig in časopisom Xrf8Mart3QuO 2EssQož2CiJLžrt7Tro- ■KiTi-»atr«LHjft XAtoexa£L5a- Pulte od 65 K naprej. Zastopstvo in zaloga Del. glavnica K 8,000.000. Ljubljana, Šelenburgova ul. 7, Ceniki zastonj in franko, Jadranska banka fllijalka v Ljubljani f-jfmlMiulpiii i|fn~« ttUca &t*rrr. 7 (rvnjapas^tl poAtt). Kupeje ta prodaja: Vlege na knjižice Eskomptuje