Št. 617.
torek dne 14. novembra 1.911.
■JISiLM
•	Posamezna številka 6 vinarjev :
JUTRO* tokaja vtik daa — tudi ob nedeljah In — «b S. zjutraj, ob ponedeljkih ak M. 4o-- MmMm znaša: v Ljubljani v upravniBtva »K 1*0, s dostavljanjem na dom K 1*50; a poit« ' K BK-v polletno K M-—, četrtletno K 6 —, K I TD. Za ineoemstvo celoletno K 80*—%
Telefon Itevllka 303.	i
MICTI
Leto II.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
: Posamezna številka 6 vinarjev i
Uredništvo in upravništvo Je v Frančiškanski ulici a Dopisi se-pošiljajo uredništvu, naročnina upravništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta lt> v, osmrtnice, poslana itr zahvale vrsta 30 v. Pri večkratne* oglašanju popust. Za odgovor je priložiti lamko. :	Telefon	ktevllka	303.	:
Po besedah - dejanja!
Dunaj, 12. novemba.
—c— Kdor hoče popolnoma objektivno soditi in govoriti o zadnjem Sušteršičevem govoru v državnem zboru, ta mora brez ovinka in brez vsakega strankarskega naziranja priznati, da je bil Šušteršičev govor eden najboljših, kar smo jih čuli v sedanji proračunski debati.
Raz kranjsko strankarsko stališče bi se dalo seveda govoru mnogo oporekati, so slovenska vprašanja, ki se jih Šušteršič ni dotaknil, ali ako se smatra Šušteršičev govor kot progra-matičen odgovor slovenskih poslancev na programatično izjavo ministrskega predsednika Stilrgkha, moramo reči, da je Šušteršič precizno — dasi v širših obrisih — očrtal stališče Jugoslovanov proti sedanjemu sistemu vlade v Avstriji.
Šušteršič je povdarjal popolnoma Pravilno stališče Jugoslovanov v monarhiji, Jugoslovani so v Avstriji oni del prebivalstva, ki omogočuje, da je država velesila, in ako je Šušteršič dejal, da naj se vpraša, kako naj bo patriotično mišljenje teh Jugoslovanov, ko ne čutijo od vlade drugega nego samo udarce, povedal je isto, kar smo trdili že mi, a nas je zato psoval »Slovenec* z veleizdajci, srbskimi iredentisti in revolucijonarji, javno — v državnem zboru je Šušteršič ponovil — potrdil naša izvajanja in Krek mu je navdušeno ploskal 1
V	svojem govoru se Šušteršič ni dotaknil Specialno vseh slovenskih zahtev in vprašanj, govoril ni detalji-rano, a povedal je vse z izjavo, da Slovenci ne moremo ničesar pričakovati in tudi ničesar ne pričakujemo od vlade, ki vodi danes avstrijsko politiko. S tem je Šušteršič povedal vse, izrazil je, da je konec vseh tradicij, ki so vodile doslej klerikalno slovensko frakcijo v njenem političnem delovanju. Slovenski hrvatski klub še ni zavzel svojega konečnega stališča o klubski taktiki, a izdal jo je Šušter-§ic, ko je rekel: Brez nas tudi ne gre!
. Teh besed smo Slovenci že dolgo pričakovali, ako jih Šušteršič uresniči, potem bodo vlada, Nemci in vsi oni, ki nam vedno mečejo pod noge polena res uvideli, da brez nas v resnici ne gre.
Šušteršič je rekel v svojem pomembnem govoru, da si ne pusti gledati v karte, prav, nikdo izmed Slovencev ne zahteva tega, hoče pa vsakdo, da bodo Šušteršičeve karte prave, da bo vrgel v prvem udarcu pravega aduta, ki bodi za Slovence rdeč, a ne • črn!
Nočem se spuščati v reminiscence, zato sem podal vtis Šušteršičeve-ga govora tako, kakor se splošno pre-s°ja- Slovenska politika v dunajskem parlamentu se ne sme plašiti tudi na3skrajnejše opozicije, ker zgodovina fVstrijskega parlamenta dokazuje, da inia merodajna Avstrija rešpekt le Pred onimi, ki brez pogojev in kom-
promisov izjavijo: Brez nas ne gre !
Šušteršičeva programatična izjava naj bi bila prvi korak odločnega boja. Čuli smo besede, sedaj čakamo dejanj ! Kamorkoli Slovenci pogledamo, povsod vidimo nad seboj ono sovražno pest avstrijskega režima, ki je njega bistvo protislovanska tendenca.
Šušteršič je povdarjal, da smo Jugoslovani edini narod, ki odločujemo o usodi stare habsburške monarhije, in ona vlada, ki danes stori le to, kar mora žaliti naš narodni ponos, bo kriva in odgovorna, ako ti zatirani Jugoslovani vračajo zob za zob!
Obrambni minister Georgi je nervozno poslušal ta Šušteršičeva izvajanja, a je gotovo razumel in priznaval popolno resnico teh besed. Ni nobena skrivnost več, da ravno najvišji vojaški krogi vedno in vedno povdarjajo, da je vladna Jugoslovanom sovražna politika v Avstriji popolnoma zgrešena, da je treba Jugoslovane z največjimi koncesijami pridobiti za sodelovanje v avstrijski politiki. Po generalu Georgiju so sedaj lahko zvedeli vojaški in merodajni politični krogi, da smo Jugoslovani prenehali biti politikujoči kapucini, da hočemo in zahtevamo svojih pravic, uresničenje svojih zahtev!
Avstrijska vlada je čula jasne in odločne besede, kdor jih je hotel razumeti, ta jih .je razumel.
Da, ali nel	^
Šušteršič je govoril, napovedal je boj, ostre so bile njegove besede, mi želimo, da bi ne ostale besede le besede, temveč, da bi se spremenile v dejanja, v boj za pravice in zahteve slovenskega naroda! Mi čakamo, da pokaže Šušteršič svoje karte, da zaigra odkrito igro in vrže prvega aduta 1 Vlada naj potem premisli, kaj stori ona, ker Jugoslovani smo oni, ki odločujemo o usodi habsburške monarhije.
To je rekel Šušteršič, to potrjuje ves slovenski narod!
Današnje stališče slovenskih pevskih društev na deželi.
Po dolgemu zasledovanju delovanja slovenskih pevskih društev po deželi sem se odločil, da zapišem par vrstic, nekaj nasvetov, kako bi se dalo le-tem pomagati do stalnega dela in napredka.
Slovenci smo narod, ki zelo rad živi v petju. V zadnjih 30 letih se goji tudi umetno petje z resnim ciljem z več ali manj dobrim uspehom. Kako naše ljudstvo rado prepeva, so' najboljši dokaz slov. narodne pesmi, na katere smo lahko ponosni. Resen cilj gojiti umetne pesme zasledujejo pa le po večini pevska društva, ki so v narodno naprednih rokah. Le-tem pa je zadnja leta, odkar je prišla na krmilo S. L. S. recte klerikalci, zadan hud udarec. Prej so bili vodje teh zborov po
večini učitelji-naprednjaki. Nakrat pa je nastal zoper te v krajnem, nato okrajnem in slednjič v deželnem šolskem svetu pogon: »Hočeš nočeš, moraš se ukloniti uboga učiteljska para." Ostalo mu je na izbero: ostati ter pustiti napredni pevski zbor, njega veselje in narodno delo, ali pa iti v drug — morda še dvakrat slabejši — kraj. To vse se je zgodilo le zato, da so ugodili kaplafiu, župniku itd. ter zadali marsikateremu pevskemu društvu ki jim je bil trn v peti če ne smrten vsaj zelo občuten udarec.
Temu odpomoči naj bi bila naloga naše Zveze slovenskih pevskih društev v Ljubljani. Ako se ne motim ima ta tudi odstavek za svoj delokrog v katerem pravi da bode oskrbovala j pevska društva z dobrimi pevovodji. Na kakšen način bi bilo to mogoče?
Po mojem mnenju bi se dala stvar urediti približno takole.
Za nastavljenega pevovodjo se najde v Ljubljani sami lahka služba, v kateri naj bi imel to prostost da pride
— glede na vlake katere mora vpo-rabljati — lahko nekaj kasneje odnosno odide popreje. Zveza naj bi mu dala gotovo plačo in prosto vožnjo k skušnjam v dotičen kraj. Društva nasprotno pa bi Zvezi prispevala raz-merno z njenimi stroški gotove zneske. Tako bi pevska društva imela siguren obstoj iu ne samo to, tudi nova bi se ustanovila kar pa sedaj s posebnim ozirom na šikane učiteljstva ni mogoče, drugih pevovodstva zmožnih oseb nam pa primanjkuje.
Zasluga pevskih društev na deželi
— isto tako seveda tudi v mestih — za narodno stvar so nedogledne. Kmetsko, preprosto ljudstvo se shaja, spoznava in bodri medsebojno, kar je pa največ, postaja navdušeno za lepo stvar narodno in umetno petje. V kolikih krajih so bili do nedavnega časa na nedeljskem dnevnem redu pretepi, poboji, popivanja itd. danes pa so — v zahvalo in čast raznim pevskim in sokolskim društvom — nedelje posvečene prepevanju, telovadbi in či-tanju. Merodajni krogi naj bi te resne nasvete vpoštevali, in ako le mogoče pomagali naprednim pevskim društvom do resnega dela, kar jim je po večih krajih sedaj onemogočeno!
Prav rad pa bi videl, da se strokovnjaki v to zadevo nekoliko zamislijo in povedo svoja mnenja. Več ljudi, več ve, pravi pregovor.
Gorenja slika nam kaže novo karakteristično sliko iz tripolitanske vojne. Ujete žene in otroke peljejo laški vojaki iz oaze, kamor so bili pobegnili, nazaj v mesto. Tu gredo mimo kraja, kjer so bili italijanski vojaki dan poprej usmrtili mnogo Arabcev, katerih trupla še niso pokopana.
Iz slovenskih krajev.
Iz Vevč. Štirinajst dni še manjka do občinskih volitev v D. M. Polju in takrat se bomo pošteno udarili. Naša občina je bila dosedaj vedno v rokah klerikalcev. Zato je že skrajni čas, da pomedemo ž njimi enkrat za vselej in pošljemo v občinski svet može, ki bodo v resnici delali za kmeta in delavca ne pa samo za župnika. Boj bo tako hud, kakor morda v nobeni občini. Na dan stopa z jas-
nim in poštenim namenom neodvisen kmet, pred katerim se tresejo klerikalni magnati kakor šiba na vodi. Ni čuda, da so klerikalci napeli vse strune, da prodro. Ves njih aparat, od župnika in bivšega župana do občinskega tajnika, vse je na delu. Pripravljena pa je tudi napredna armada. V petkovi številki Vašega cenjenega lista ste prinesli neko kandidatno listo, ki naj bi predstavljala napredno listo za občinske volitve. Izjavljam, da Vas je neznan lopov grdo mistificiral. Naprednjaki dosedaj še niso sestavili oficijalne liste in se to zgodi šele ta teden. O tem vas bom že še natančneje informiral. Namen dotičnega Vašega poročevalca je prozoren. Zmislil si je sam imenovane može, ki so vsi zavedni naprednjaki, kot kandidate, da je tako dal lažje župniku orožje v roko proti njim. Svoj namen je dosegel. V nedeljo je župnik grmel raz prižnico o samih antikristih, anarhistih, brezvercih itd. Toda v enem smo si mi na jasnem. Vedeli smo sicer, da se bodo klerikalci z župnikom na Čelu v volilnem boju posluževali najpod-lejših sredstev proti naprednjakom, toda kaj takega pa nismo pričakovali. Prišel pa bo zato tudi dan plačila in takrat bomo obračunali s klerikalno bando, da bo prav. Ko bo sestavljena oficijelna napredna kandidatska lista, bomo šli v boj za njo z zavestjo, da bo zmagala pravica in resnica proti hinavščini in zahrbnosti. Možje volilci in žene volilkel proč s strahopetnostjo, ne dajte se terorizirati, ne dajte se varati, pojdite pogumno v boj za zmago. Pokažite dosedanjemu županu in njegovemu tajniku za vedno vrata.
Iz Šmartna pri Litiji. Gospod nadučitelj litijski B. Andolšek poživlja pisce članka s podpisom »več Šmarčanov*, naj povejo svoja imena. Temu bi se pač lahko ugodilo, a čemu sovraštva, ko na to ni bilo mišljeno. Notica je pisana v dobrem namenu brez zahrbtnosti in je docela resnična.
Da bi bilo kaj zlaganega, to je druga reč. Sicer p8, kaj samo psujete, ko bi vaš stvarni odgovor storil veliko boljše delo. Oprostitve tako ni! Kar se tiče pa naše izobrazbe povem vam na uho, da je pri vas ne bomo iskali in smo vsaj toliko galantni, da tudi nam znanih nismo psovali, med tem ko vi nam sicer poznate, psujete, a vendar ne veste pravih oseb. — To je eden, ako treba pa več.
Eden za več Šmarčanov.
Iz Novega mesta. Novomeške občinske volitve so se bližale. Nič ni bilo opažati zanimanja zanje. Le dr. Slane je bil začel sukati pero in pisal članke v »Slov. Narodu* kot stari agitator. Odgovarjal mu je zaupnik narodne napredne stranke in sicer v Dolenjskih novicah. Naposled je še dr. Slane vrgel pero v koš, ko ga je vodstvo napredne stranke v Ljubljani pustilo na cedilu v gaudijum dopisnika Dolenjskih novic. Zadnji teden pred volitvami skliče »narodni meščanski odbor* volilni shod. Kdo in kakšen je bil ta odbor? Narodni hočejo biti vendar tudi klerikalci, ki so pa tudi meščani. Na shodu se postavijo kan-didatje kanonik Žlogar, navzoči jih vzame na znanje ali ne jamči, da jih bo njegova stranka v celoti sprejela. Tri dni pred volitvijo izide kot prva lista klerikalnih nandidatov. Na njej se je bliščalo šest kandidatov postavljenih na shodu »narodnega meščanskega odbora*. Novdmeški patriciji pol miša pol tiča. Dva dni pred volitvijo zagleda luč lista kandidatov narodne napredne stranke. Zdaj šele je pala beseda »napredna*. In začelo je deževati listin samih naprednih strank in izvrševalnih odborov. Zapel je bič mlajših, češ nobenega kompromisa s klerikalci, čiste naj bodo volitve. Od obeh strank postavljeni kandidatje naj odklonijo klerikalne glasove. Nova lista izide in sicer od klerikalne struje. Strah se je polastil starih patricijev. Ajdimo na delo, če ne bo vse vrag
MICHEL ZEVACO:
LISTEK.
Ljubimca beneška.
Generalni kapitan se je umaknil do vrat; iztegnil pest in zarohnel:
— Prokleta bodil
In je zbežal.
Leonora se je spustila v naslonjač.
— Ne, je zamrmrala, ni se me upal ubiti ... Ne preostane mi torej drugega, kakor da se ubijem sama ...
Te obupne besede nam razodevajo skrito misel, ki je vodila nesrečno ženo, da je poizkusila razdražiti Altierija do skrajnosti.
Ali njeno zaničevanje je bilo zaman, zaman vsa krutost njenih besed.
Živela je, še zdaj! . . . Živela je, ko se je nadejala, da jo bo Altieri rešil strašne naloge samomora.
Pomiloščenje pa, o katerem je govorila, je bilo odkritosrčno.
Leonora se je odrekla prvotnemu sklepu, da umori Altierija.
Kako to? Zakaj?
Ali je storila to, da bi se ravnala po misli Rolanda Kandi-ana, kakor je rekla Altieri ju?
Ali je nemara vstala v njenem srcu zarja usmiljenja do tega človeka, ki je postal podel in zločinski zgolj iz ljubezni do nje?
Verjetno je, da sta jo vodili obedve čuvstvi hkrati, dasi se jih je zavedala le mračno in nerazločno.
Najbolj gotovo izmed vsega, in tisto, kar je vladalo zdaj vso njeno misel, je bila brezmejna trudnost. Dovolj ji je bilo življenja, in ne glede na instinktivno grozo, ki jo je navdajala pred samomorom, je šla z resničnim, globokim olajšanjem svojo pot proti smrti.
Poslednji ukrepi so se porodili v njenem duhu:
Ob določeni uri in naznačenem dnevu bo spremila še očeta k večnemu počitku.
Ko pa zavzame Dandolo svoje zadnje, neizpremenljivo mesto v rodbinski grobnici, se umori tudi ona . . .
■** Za to strašno dejanje je imela pripravljen sledeči načrt.:
Grobnica rodbine Dandolo se je nahajala na Olivolskem otoku, za cerkvijo Sv. Marije Formoze.
Od tod do stare Dandolove hiše je bilo komaj par korakov.
In tja je hotela iti, dasi je bila hiša dandanašnji dan last Rolanda Kandiana.
—	On mi lahko izkaže to gostoljubje, je dejala sama pri	sebi.	.
In v hiši	se	je	hotela zapreti v	sobico, kjer	je prebivala
kot	mlado dekle,	ter	se	obleči zopet	v dekliško obleko, ki jo	je
nosila na predvečer svoje zaroke.
Obleka devic se je tiste čase v resnici precej razlikovala od obleke poročenih žena.
In Leonora ni igrala prazne komedije s tem, da je hotela zopet postati devica po obleki, kakor je bila že devica po duši in po telesu.
Njenemu	resnemu,	pozitivnemu	in logičnemu	duhu se	je
zdelo krivično, da bi ljudje mislili to in ono, zakaj je šla umret drugam, zakaj se ni usmrtila v hiši svojega moža.
Kakor drugod, je tudi v tem ni zapustila njena vedna skrb za čast in dostojanstvo.
Hotela je, da bi beneška družba vedela, da je imela pravico, umreti zunaj hiše svojega moža.
Morda je mislila tudi na to, da bo Roland potem razumel, česar se mu ni upala povedati, ker je bila preponosna
Da ni bila nikdar žena Altierijeva.
Preoblečena, se je hotela zastrupiti.
Strup je bil takrat nekaj navadnejšega nego v naših dneh,
Imeli so ga v vsaki hiši; ta ga je rabil v majhnih dozah za gotova zdravila, drugi se je hotel obvarovati zlobnega za-strupljenja s tem, da se je pomalem sam navadil strupa.
Vse te razne podrobnosti je Leonora hladnokrvno pretehtala sama s seboj ter jih sprejela drugo za drugo, ko je sama v mrliški sobi bedela pri očetovem truplu, nedremična, s sklonjeno
glavo in rokami ležečimi na kolenih.
In včasih se ji je zazdelo, kakor da straži sama svoj lastni mrtvaški oder . . .
Drugo jutro zjutraj so položili Dandola v krsto, oblečenega v bogato ceremonialno obleko, kakor je zahteval običaj.
Po običaju se krsta ni smela zapreti; kajti odlične mrliče so nesli odkrite na kraj pogreba.
Ker pa truplo ni bilo balzamirano, so krsto zaprli in jo postavili na nekako estrado, pregrnjeno s črnim suknom; sivi spokorniki in menihi so se zbrali okrog nje in se vrstili v prepevanju mrtvaških molitev po obredu katoliške cerkve, ki ji je pripadal pokojnik.
Dan je minil mrklo in počasi.
Leonora se je bila umaknila v svojo sobo. Narava je tir-jala svojo pravico; težko svinčeno spanje ji je zaprlo oči.
Prebudila se je še pred jutrom in oblekla žalno obleko, ki jo je imela nositi pri pogrebu.
Bila je navidezno popolnoma mirna.
Ljudje, ki so jo videli tisto noč, so pravili, da se je zdelo, kakor da si je ona edina ohranila hladnokrvnost sredi nenavadne razburjenosti, ki se je pojavljala v palači Altieri.
In ta razburjenost gotovo ni bila posledica trenutka, ki se je bližal.
V	velikem pritličnem	salonu	je stal	Altieri bled	in odločen
sredi svojih oficirjev v	bojni	opravi	in dajal	poslednje
ukaze ...	•
Vstala je mrzla in jasna zarja.
Zarja 1, februarja . .	.
Ob Osmih zjutraj, ko	so prišli pogrebci, pobožne	bratovščine
in duhovniki, da dvignejo mrliča, ni bilo v palači nikogar več razen Leonore in par oddaljenih sorodnikov, ki so prišli spremit Dandola k večnemu počitkn.
Altieri in njegovi oficirji so ^>ili izginili
Palača generalnega kapitana, drugače tako oživljena, je bila zdaj molčeča, zapuščena in mrkla ...
(Dalje.)
vzel. In šli so na delo. Uspeh je bil velikanski. Udeležbe take še ni videlo Novo mesto. Klerikalci so sramotno podlegli. Lista mlajših, radikalnih je dobila le 24 glasov. Kaj zato! Tem mlajšim se je šlo zato, da so zbudili pozornost na volitve, da je prešinil duh zaspane Novomeščane. Naj ne križajo stari rok na prsa in vzdiha-joči obračajo oči proti nebu, češ, kaj takega nismo pričakovali, take udeležbe in takega uspeha. Kakšen uspeh bi šele bil, če bi malkontenti ne bili rušili discipline 1
Ubog! paradešlmeljnl.
Iz Trsta. (Resnica iz Trsta). »Edinost* od sobote se je vrgla na dr. Šušteršičev govor in rekla, da dr. Šušteršiču ni do dejanja. Ta kritika pa je le navidezna, pesek v oči, radi sedanjih tržaških razmer. Gospoda se boji in hoče še nekoliko kriti znano uskoštvo dr. RybaFa. V resnici je pa naša prvaška gospoda vsa drugačna, kot se dela na papirju. Dr. Rybaf in dr. Gregorin sta se pripeljala z Dunaja in je dr. Rybaf v zasebni družbi v »Balkanu" na vso moč hvalil dr. Šušteršiča in njegov govor. Rekel je celo, da je bil ob dr. Šusteršičevem govoru ginjeni Zakaj ni pričel točiti znanih edinjaških solz? Dr. Gregorin e pa v hvalisanju še prekašal dr. tybafa, drugi gospodje so jima pa rimali kot dvema prorokama. Tako je v resnici! Dr. RybaF in dr. Gregorin se ne pripravljata več, ampak sta v resnici že prava podrepnika dr. Šušteršiča in čakata samo še ugodnega trenutka, da to tudi javno priznata. Ali takrat bo v Trstu završalo, ker v Trstu ni ugodnih tal za take eksperimente, tržaški Slovenci niso tako neumni, da bi se dali žejni prepeljati čez vodo.
DNEVNE VESTI.
O	osamelosti Slovencev v drž. zboru je govoril dr. Šušteršič in priznamo odkrito, da nam je ta del njegovega govora ugajal. Čas je že, da vprašamo naše severne brate, kaj pravzaprav z nami nameravajo, ali jih bomo mi vedno morali podpirati, pri pogajanjih se pa ne bo na nas nihče Oziral, temveč se bo vedno govorilo samo o narodnem sporazumu na Češkem in Moravskem? Ako se za naše zahteve nihče ne zmeni in naših stremljenj nihče ne podpira, moramo Slovenci, oziroma Južni Slovani sploh nastopiti samostojno in se ne smemo čisto nič ozirati na kake kompromise med Nemci, Čehi in Poljaki, ki nas pri sklepanju kompromisov Čisto nič ne vpoštevajo in se na naše zahteve čisto nič ne ozirajo. Ali naši klerikalci, med katerimi je tudi dobrih elementov, so pa preveč' pod komando, delajo prav radi take kompromise, od katerih imajo sicer oni straukarske koristi, slovenski narod kot tak Da nobenih. Zato niti na ta del dr. Šuster-šičevega govora ne polagamo nobene posebne važnosti; ker je bil pač — samo govor.
Preneumno je, kar piše včerajšnji »Slovenec* o dr. Šušteršiču, ki ga povzdiguje radi enega govora bolj kot bi drugje povzdigovali moža, ki bi veliko storil. Tako le piše »Slovenec* : »To ostane, vsi morajo zopet
Eiznati, da je dr, Šušteršič mož, na terega smo Slovenci lahko opravi-no ponosni. On je dvignil s svojim velikim umom naš ugled in vse jugoslovansko ljusdtvo mu bo za to vsik-<lar hvaležno!* To je pa že res preveč! Radi enega govora v državnem zboru naj bi bilo dr. Šušteršiču vse jugoslovansko ljudstvo vsikdar hvaležno! Čudimo se res, da dovoljuje dr. Šušteršič pisati v »Slovencu* o sebi take neslanosti.
Tomašičeva stranka v razsulu.
Sadovi absolutizma hrvaškega bana Tomašiča se že pojavljajo. Zapuščajo ga celo njegovi dosedanji najboljši pristaši, kakor dr. Šišič, dr. Avaku-movič in dr. Schwarzmayer. Že danes lahko rečemo, da je ban Tomašič za vedno odigral na Hrvaškem. Poskusiti hoče svojo srečo edino še pri novih saborskih volitvah, na katere jako veliko zida. A mož bo doživel isti poraz, kakor ga je doživel njegov prednik Pavel baron Rauch. Niti različne Khuen-Hedervaryjeve medicine mu ne bodo pomagale. Opozicijonalne stranke so si danes kljub temu, da si drugače jako nasprotujejo, edine v tem, da je treba pokazati Tomašiču, da Hrvaška ni Ogrska, vsled česar zanj na Hrvaškem ni prostora.
Ali bo kaj ali ne bo nič? Že par dni je minilo, odkar smo poročali, kako je detektiv Grošelj po noči pijan po ljubljanskih kavarnah pobiral mleko za preizkušnjo in s tem zlorabljal svojo uradno oblast na prav nečuven način. Vsak drug človek bi bil zaradi tega klican na odgovor, tu pa se zdi, da hočeta Grošljeva visoka pokrovitelja Jančigaj in Lauter celo zadevo kar lepo potlačiti, Zato se čutimo dolžne, da na ves glas vprašamo sedanjega vrhovnega šefa na ljubljanskem rotovžu, gospoda pl. Laschana: »Ali bo kaj ali ne bo nič s preiskavo proti Grošlju zaradi zlorabe uradne oblasti, ki jo je ta mož [zagrešil zadnjič pijan po ljubljanskih kavarnah?*
V znamenju absolutizma. Pod tem naslovom smo včeraj pisali o konfiskacijski praksi na Hrvatskem in smo omenili zadnjo številko »Hrv. Pokreta*. ki je bila skoraj vsa zaplenjena. Enaka usoda je doletela tudi »Srbobran* in kakor se zdi, bo zagrebški državni pravdnik, ki je skoraj gotovo dober prijatelj našega ljubega Luschana, ta dva res narodna lista dosledno črtal z rdečim svinčnikom. Te konfiskacije so take, da so zagrebški vseučiliščni dijaki začeli že demonstrirati radi njih in se zbirajo vsak dan v velikem številu pred upravništ-vom »Srbobrana* in »Hrv. Pokreta*, kjer pokupijo vse številke še predno sta lista zaplenjena. Na Hrvatskem je zavladala pod Tomašičem prava strahovlada kot na Kranjskem pod Šchwar-zom.
AH smo pred Bogom vsi enaki? Poroča se nam: Ne samo pred postavami, pa še celo pred Bogom nismo vsi enaki. Za istinitost mojih besed vam navajam sledeče: Slučajno mi je prišel v roke nemški list »Marijin otrok*, ki izhaja kot nekaka priloga k nekemu klerikalnemu lističu in tam čitam: Pri usmiljenih sestrah v Ebenzweierju na Zgornjem Avstrijskem se vrše dne 22. avgusta, 24. oktobra in 21. novembra duhovne vaje za — device, dne 18. julija za — device boljših stanov. Res imenitno!
Klerikalni osrečevale! ljudstva.
V	mestu Stanislav v Galiciji so prišli v katoliški banki »Samopomoč* na sled velikanskim poneverjenjem. Razni klerikalni bančni uradniki so poneverili nad 100.000 K prihrankov ubogih kmetov. Aretiranih je bilo že več oseb. Klerikalci so res pravi »osreče-valci* ljudstva. Poznajo pač samo boga »Pobasaj*.
Bela vrana. Novoimenovani splitski škof je izdal na duhovnike posebno pastirsko pismo, kjer se odločno izraža proti politiškemu delovanju duhovščine in svetuje duhovnikom, naj zapuste politično polje in se zopet vrnejo v cerkev: Res prava bela vrana. Dobro bi bilo, da bi si ga vzel ljubljanski škof za zgled. Podobno pastirsko pismo bi bilo najbolj potrebno ravno za našo duhovščino, ki je že napol podivjana in ne uganja v cerkvi drugega, kakor samo politiko.
MALI LISTEK.
- Biblija, znanost in cerkve.
Spisal Jaroslav Palllardi.
(Iz 24. zvezka knjižnice Češke »Svobodne Misli*).
(Dalje.)
Krvosramstvo so vedno smatrali za greh proti naravi. V bibliji pa je dogodba o Lotu in njegovih hčerah kot popolnoma nedolžna in spomina vredna stvar zapisana brez vsakega obsojanja. (I. Mojz. 19. poglavje 29 do 39.)
Ko je bog pogubil mesti Sodomo in Gomoro, ko sta ti dve mesti na popolnoma naraven način padli kot žrtvi vulkanskega izbruha, se je naselil Lot s svojima dvema hčerama v neki jami na gori pri mestu Segor.
In rekla je prvorojena mlajši: »Naš oče je že star, in ni nobenega moža na zemlji, ki bi šel k nama, kakor je navada na celem svetu. Pojdi, dajva piti svojemu očeta vina in pojdiva spat z njim, da ohraniva z našim očetom seme*. In dali sta piti svojemu
očetu vina tisto noč, in prvorojena je šla in spala s svojim očetom, ta pa ni čutil niti ko je legla niti ko je vstala. In zgodilo se je zjutraj, da je rekla prvorojena mlajši: »Glej spala sem včerajšnjo noč s svojim očetom, dajva mu piti vina še to noč; potem pojdi in spi z njim in ohraniva seme z našim očetom.* In dali sta piti še tisto noč svojemu očetu vina, in vstala je mlajša in je spala z njim; on pa ni čutil niti ko je legla, niti ko je vstala. In tako sta obe Lotovi hčeri spočeli od svojega očeta.
To poglavje naj končamo s pripovedovanjem iz življenja patrijarha Jakoba po I. Mojzesovi knjigi, pogl. 25. in 26.
Ko je bil Izak šestdeset let star, mu je rodila njegova žena Rebeka dvojčka. Prvi je bil po celem telesu kosmat in so mu dali ime Ezav, drugega pa so imenovali Jakob. Ezav je postal lovec, Jakob pa pastir. — Ko je nekega dne prišel Ezav domu ves truden, je prosil brata Jakoba, naj mu da jesti, da bi ne umrl lakote. Jakob je izrabil bratov položaj, izvabil je iz njega pravico prvorojenstva in mu je dal jesti šele, ko je prisegel, da mu prodaja prvorojenstvo. Manjkalo je pa še očetovega blagoslova. Tudi tega je dobil Jakob z zvijačo, in pri tem mu
Klerikalci In nova brambovska vojašnica. Na Poljanski cesti je dal zgraditi pred štirimi leti deželni odbor novo brambovsko vojašnico. Dokler je imelo mesto dvojezične ulične table, so klerikalci vpili na občinski svet, zakaj ne oskrbi občinski svet sa-moslovenskih. Dežela je gospodar te vojašnice, pa klerikalci ji še zdaj niso oskrbeli slovenskega napisa, med tem ko ima mestna topničarska vojašnica ob Dunajski cesti napis v obeh jezikih, pa slovenskega na prvem mestu! Možakarji pri sl. deželnem odboru, pokažite malo korajže!
Klerikalni gerent v Spodnji Šiški ima 10 K na dan, ampak ceste in razsvetljava so v takem zanikrnem stanu, kot bi bila Spodnja Šiška kaka hribovska vas, ne pa prva'slovenska občina s 5000 prebivalci pred nosom Ljubljane. Gosp. Zajc, ali menite, da ste samo za svoj — podpis plačani?
Kje je razsvetljava? V nekaterih novih ulicah ni ob cesti in hišah še nobene razsvetljave in hišnih tablic, dasi so hiše že obljudene. Kako naj ljudje te nove ulice in hiše najdejo, če ni tabel z napisi in številkami? Prav zanikrna je razsvetljava po Opekarski cesti in Linhartovi ulici.
Delavske hiše. Ob Dunajski cesti gradi g. Scagnetti dve hiši za nižje sloje, ki se bosta brezdvomno obrestovali. Na take hiše naj bi tudi mestna občina začela enkrat resno misliti.
Uboj v Kamniku. V nedeljo zvečer je neznan kmečki fant v Kamniku s tako silo udaril črkostavca Ivana Lužarja po levem sencu, da je nezavesten obležal v cestnem jarku. Ko je pozneje Lužar prišel domov, je tožil, da ga močno boli glava in čez par ur nato umrl. Kakor se zatrjuje, je ubijalec neki navdušeni pristaš dekana Lavrenčiča.
Priporočljiva dekla. Marija Hrovatič iz Štajerskega je vstopila pretečeni mesec k stavbnemu mojstru Josipu Fusso v Kranju v službo kot dekla. Toda takoj po poteku štirih dni je že ukradla svojemu delodajalcu popolnoma nove čevlje, tri pare nogavic in nato izginila. Imenovana dekla je tudi na sumu, da je ukradla svojemu prejšnjemu delodajalcu, nekemu uradniku državne železnice 100 kron vrednega psa.
Ob policijski uri. V soboto zvečer je neki stražnik napovedal v neki gostilni Pred igriščem policijsko uro. To pa nikakor ni bilo po volji nekemu že precej pijanemu hlapcu, ki je zato vrgel za policajem kozarec vina. Ko so gostje zapustili gostilno, so pričeli na cesti silno razgrajati. Napadli so tudi nekega dijaka, ki je pa potegnil iz žepa samokres in se tako sitnežev obranil.
V	Gruberjevem prekopu delajo zdaj poleg brambovske vojašnice na zidanih in betonastih stebrih z železnimi traverzami jez, ki bo ob suši zadrževal vodo, da je ne bo Barjanom primanjkovalo. To je vse lepo; toda gospoda pri deželnem odboru in vladi pa niso nič mislili na to, kje bodo imeli zdaj prebivalci iz Hradeckega in Štepanje vasi dohod k vodi za pranje in druge namene, kjer vodovoda in vodnjakov nil Ljudje občudujejo to klerikalno »gospodarstvo* in vladno bistroumnost, obenem pa zahtevajo od dežele kakor tudi mestne občine pomoči, ker so kot davkoplačevalci — v to upravičeni!
Vlom v gozdno kočo. Te dni so neznani tatovi vlomili v Leskovi dolini v loškem okraju v tamošnjo gozdno kočo, kjer so pokradli več različnega stavbnega orodja.
Tatinska dekla. Pred kratkim je zginil posestniku Ivanu Terjuncu v Smolevem pri Selcah stokronski
bankovec, njegovi sosedi pa 7 K. Tatvine je osumljena posestnikova dekla, pri kateri so tudi že našli precej denarja.
Za bolnega delavca na Poljan* ski cesti štev. 8, je izročila našemu upravništvu gospa Trebše v Sp. Šiški
1	K, na Tržaški cesti št. 1 je pa nabral in nam izročil hišnik g. Cimperman 9 K. Denar (skupaj 10 K) smo izročili dotičnemu revežu, ki leži težko bolan brez vsakega zaslužka, ima pa šest otrok, ki jih ne more preživljati. Zahvaljujemo se v imenu ubogega delavca plemenitim darovalcem, posebno g. Cimpermanu, ki se je potrudil in nabral 9 K iu apeliramo vnovič na usmiljena srca, da pomagajo ubogemu trpinu in njegovim otrokom v bedi.
»Martinov večer* pevskega društva »Slavec* v nedeljo zvečer je pač moral zadovoljiti vsakogar, kdor ga je obiskal. Med pevskimi točkami so zlasti ugajale slovenske narodne pesmi s spremljevanjem orkestra. Uspehi, ki jih je doseglo društvo s tem večerom in g. pevovodja Pahor pri proizvajanju pevskega dela, so dokaj zadovoljivi in naj so le v izpodbudo društvu in njega članom. Škoda, da je motila slaba akustika dvorane »Narodnega doma". Po programu se je razvila prav živahna in neprisiljena zabava, katero je le še povečala licitacija lepe »Martinove" goske in pa ples, na katerega je — kakor povsodi — najbolj čakala in si ga zaželela mnogoštevilno zbrana mladina.
Dober dovtip. Ko je bil Hussa-rek, ki ima na dunajski univerzi katedro za cerkveno pravo, postal na-učni minister, je naznanil v veži uni-
verze svojim poslušalcem na listku sledeče: »Ker sem bil imenovan za naučnega ministra, ne morem žalibog ta tečaj imeti svojih nadaljnih predavanj. Zato svoje poslušalce srčno pozdravljam. — Hussarek.* Poredna roka je na listek pripisala: »Na skorajšnje svidenje! — Poslušalci.*
Hlgijenlčna mlekarna se otvori danes v hiši meščanske imovine v Lingarjevi ulici. Dobivalo se bo tam garantirano pristno mleko. Več v in-seratu.
Za družbo sv. Cirila in Metoda
je na svatbi g. Stegnarja z gdč. Viči-čevo gospa Podkrajškova nabrala 12 K. Denar je prejelo naše upravništvo in ga bo oddalo Družbi. Živela rodo*-ljnbna nabiralka, in živela vrla novo-poročenca!
V	občeznan! narodni restavra-ciji »Pri Lipi* se je v nedeljo zvečer predstavil češki iluzionist g. Josip Kratelj s svojimi res izbornimi in zelo posrečenimi komadi čarovniške umetnosti. G. Kratelj je iluzionist prve vrste, in nam je zelo žal, da se poslovi od Ljubljane, priporočamo g. Kratelja Novomeščanom, kamor je sedaj odšel gostovat.
Ideal. Spored za danes, jutri in četrtek: »Veličastvo planin*, prekrasen naravni posnetek; »Ubogi prijatelj*, jako komično ; »Dobrosrčni Gualnaro*, zanimiva drama; »Slikar brez rok“, varietetna slika v barvah; »Sosed in soseda*, velekomična privlačnost z Maksom Linderjem. — Dne 17. t. ni* specijalni večer z lepimi slikami. — Dne 18 t. m. »Princesa Cartouche*, prve vrste učinkovita detektivska zgodba, vredna vrstnica Zigomarja.
Italifansko-turška vojna,
	
Težave, ki jih imajo Italijani že zdaj v Tripolitaniji, gotovo niso majhne, bodo pa še mnogo večje, ko bodo začeli spomladi prodirati v notranjost dežele. Tripolitanija je pač po svoji veliki večini peščena puščava, po kateri je vojakom silno težavno prodirati, pa tudi spravljati naprej municijo in pro-vijant. Majhen pojem o teh težavah nam daje naša današnja slika, ki kaže municijski voz na poti skozi pesek pri Tripolisu.
Se že oglašajo
nasprotniki italijanske vojne akcije v Egejskem morju, kakor so se svoje-časno takoj oglasili tudi nasprotniki akcije italijanskega brodovja ob albanski obali. Poroča se namreč, da namerava avstro-ogrski zunanji urad intervenirati v Rimu v tem smislu, da bi Italija opustila vsako akcijo v Egejskem morju in čisto mogoče je, da se pridruži Avstro-Ogrski tudi še katera-sibodi druga velika sila, ali pa celo vse velike sile, ker ako bi italijansko vojno brodovje blokiralo Solun ali drugo kako večje pristanišče na obalah Egejskega morja, bi bili s tem močno oškodovani trgovski interesi vseh evropskih velikih sil in zato nastane iz akcije italijanskega vojnega bro-
dovja v Egejskem morju lahko še marsikaj.
Seveda Italija lahko odgovori n.a vsako eventualno intervencijo, da nikogar nič ne briga kje in kako se bo ona bojevala s Turčijo, ker ona se ne nahaja v vojni s Tripolisom, ampak s Turčijo kot tako in samo ako bi Turčija sklenila z njo mir in ji odstopila sporno ozemlje, bi pustila Turčijo na miru in se bojevala sam? z Arabci, v Tripolitaniji in Cirenajki, ako se ti ne bi hoteli pokoriti in položiti orožja. In ona bi imela v tem slučaju prav, ali velike sile se morda ne bi ozirale na to, ako ima ona' prav ali ne, kakor se niti Italija ni ozirala na to, da je Turčija imela prav, ko ji ni hotela kratkomalo odstopiti spornega ozemlja, ampak je rekla, da ima
je pomagala mati Rebeka. Izak, ki je na stara leta oslepel, je poslal starejšega sina Ezava na lov. Ko je Ezav odšel, se je domenila Rebeka z Jakobom. Ta je zaklal dva kozliča, in Rebeka je iz njih napravila okusno jed, kakor jo je Izak rad jedel, oblekla je Jakoba v Ezavovo obleko, ovila mu je roke in vrat s kozličjimi kožami, da bi ga slepi Izak smatral za starejšega sina, če bi se morda s tipanjem hotel prepričati, ali je res pri njem kosmati Ezav. Tako preoblečen je nesel Jakob očetu jed in rekel: »Jaz sem Ezav, tvoj prvorojenec. Storil sem, kakor si mi ukazal. Vstani, prosim, sedi in jej od mojega lova, da me blagoslovi tvoja duša!* Goljufija se je posrečila, in Jakob je na ta način, ki je vse prej ko pošten,dobil blagoslov slepega očeta, katega je grdo prevaral.
Ko se je Ezav vrnil z lova in je bila goljufija odkrita, je zbežal Jakob pred Ezavom v vzhodno deželo in je stopil v službo pri svojem ujcu La-banu. Laban pa je imel dve hčeri: starejša Lia je imela grd obraz, Rahel pa je bila lepa po obrazu in po postavi. Jakob se je zaljubil v Rahel in se je dogovoril z Labanom, da mu bo za lepo Rahel služil sedem let. Ko je sedem let odslužil, je zahteval od La-bana hčere. Laban je napravil svatbo,
zvečer pa je k Jakobu peljal Lio, in Jakob je šele drugo jutro spoznal, kako ga je Laban opeharil. Šel je torej k njemu, da bi stvar uravnal, Laban pa mu je rekel: »Ni navada v našem kraju, da bi se mlajša možila prej nego prvorojena. Bodi z njo ta teden, dam ti potem tudi to (namreč Rahel) za službo, katero boš služil pri meni še sedem nadaljnih let.* In Jakob je storil tako in je bil z njo en teden. Potem mu je dal Laban za ženo Rahel, katero je Jakob ljubil bolj, nego Lio. Ko pa je videl gospod, da Lia nima Jakobove ljubezni, je odprl njen život; Rahal pa je napravil neplodno. Lia je rodila sina za sinom, ali ljubezni Jakobove^ni dosegla.
Ko je Rahel videla, da Jakobu ne rodi, je bila nevoščljiva sestri je rekla Jakobu: »Glej, tu je moja dekla Bilha, pojdi k nji, da rodi v moje naročje in bom tudi jaz imela sinove iz nje.“ In dala mu je Bilho za ženo; in Jakob je šel k nji in je imel z njo dva sinova. Ko pa je videla Lia, da je prenehala roditi, je dala spet Silpo, svojo deklo, Jakobu za ženo. Jakob je bil tudi s tem zadovoljen in je imel tudi s Silpo dva sinova.
Enkrat je šel Ruben, Liin sin, na polje in je našel tam lepa jabolka, ki jih je prinesel svoji materi Lii. In
rekla je Rahel Lii: »Daj mi, prosim te, teh jabolk švojega sina!* Lia pa je rekla: »Ali ti je morda premalo, dasi mi vzela mojega moža, ali hočeš vzeti tudi jabolko mojega sina?* In rekla je Rahel: »Naj torej spi s teboj to noč za jabolko tvojega sina.* Ko se je vračal Jakob tega večera s polja domu, mu je prišla nasproti Lia in je rekla: »K meni pojdeš; kajti kupila sem te za jabolka svojega sina.* In spal je z njo to noč. Potem je imel Jakob z Lio še dva sinova in hčer, potem pa se je bog spomnil tudi Rahel, odprl je njen život, in porodila je Jakobu sina, ki mu je dala ime Jožef-
Potem se je odločil Jakob, da se s svojimi ženami in otroki povrne v domovino in se je dogovarjal za mezdo. Zmenila sta se, da si Jakob vzame iz staj vse marogaste ovce in koze, one, ki so ene barve, pa ostanejo La-banu in njegovim sinovom.
Jakob pa je znal napraviti dobiček. S pretkano manipulacijo pri živinoreji, ki si je pri nji kot pastir tudi nekoliko začaral, je dosegel, da je v kratkem bila velika večina Labanove živine marogasta in tako je temeljito opeharil Labana. Pri slovesu je ukradla Rahel svojemu očetu še njegove malike in jih je skrila pod sedlo velblo-da, na katerem je sedela. Potem
v Tripolitaniji in Cirenajki svoje interese.
Papež in turška vlada.
Vatikan ima tudi v Carigradu, kot pri drugih dvorih, svojega poslanika, ker hoče veljati papež še danes tudi za posvetnega vladarja, četudi že dolgo nima svoje države. Ta vatikanski poslanik je občeval z Vatikanom — kot drugi poslaniki — potom šifriranih brzojavk, kar mu je pa sedaj turška vlada zabranila, ker je papežev poslanik na sumu, da je podpiral italijanske akcije. Seveda, papež se je postavil dosti očitno na stran Italije, italijanski škofi in duhovniki očitno odobravajo vojno s Turčijo — česar jim razumen človek ne more zameriti, ker so tudi oni sinovi italijanskega naroda — in zato je umljivo, da je turška vlada zabranila pošiljati papeževemu poslaniku v Rim šifrirane brzojavke.
V Egejskem morju
pride lahko kmalu do resnih konfliktov, kar se vidi iz naslednjih poročil:
Pariz, 13. nov. Danes krožijo tu vesti, da je italijansko brodovje že začelo z vojnimi akcijami v Egejskem morju in ob azijski obali.
Classo, 13 nov. Flotila vojvode abruškega je dospela pred Kreto, flotila admirala Aubryja operira pri otoku Lemnosu, III. italijanska divizija je tudi že na poti proti Lemnosu. Itali janske vojne ladje bodo operirale pri £tokih Mitilene, Chios in Rhodos ter bodo Italijani te otoke zasedli. V Ne--apolj dospeli parnik „Leonida“ je vedel poročati, da stoji turška vojna mornarica pred Dardanelami pripravljena in da hoče turška mornarica zaplesti italijansko brodovje v boj, kar je pa malo vetjetno, ker je jasno, da bi bilo turško brodovje v pomorski bitki poraženo, ker se z italijanskim brodovjem v nobenem oziru niti od ■daleč ne more meriti.
Carigrad, 13. nov. ^Politična ko respondenca* poroča, da se muslimani na otokih Arhipela trumoma izseljujejo. Večinoma se obračajo v Smirno.
Carigrad, 13. nov. Turška vlada je dala razdeliti med rezerviste na otoku Lemnosu orožje in municijo, iz ^esar je razvidno, da se hoče Turčija braniti z vso odločnostjo tudi v Egejskem morju, kjer bo imela Italija tudi precej težko staličče.
Z afriškega bojišča
so došla v teku včerajšnjega popoldneva naslednja poročila:
Carigrad, 13. nov. Poslanec mesta Bengazija Jusuf bej se je sedaj vrnil v Bengazi in nesel s seboj ve-»•ke vsote za turške čete. Dvanajst turških generalštabnih častnikov se je podalo v Tripolitanijo. Tu se širijo vesti, da bo vojni minister Mahmud Sefket paša demisijoniral in prevzel vrhovno poveljništvo nad turškimi četami v Tripolitaniji. To je nov dokaz, <la o kaki kapitulaciji Turčije vsaj za sedaj še niti govora ne more biti, ker Sefket-paša je izboren voskovodja, ki je vodil leta 1908 mladoturške čete iz Soluna v Carigrad in ga tudi zavzel, na kar so mladoturki tedanjega sultana odstavili in ga internirali v vili Alatini v Solunu. Zelo važno je tudi dejstvo, da je odpotovalo v Tripolitanijo dvanajst turških generalštabnih «stnikov.
.. Pariz, 13. nov. Iz Tripolisa jav-Majo: 300 arabskih jezdecev in tisoč !*ož je poskusilo naskočiti italijansko Južno fronto, vendar se je Italijanom posrečilo v krvavem boju odvrniti ta
zapustili Labana.
Katoliška cerkev uči, in trdijo vsi katoliški cerkveni očetje, profesorji katoliškega bogoslovja, papeži, škofje itd., da je cela biblija spisana pod navdahnjenjem sv. duha, da obsega samo čisto božjo besedo, in da je v navdahnjenju bog na tak način vplivi na pisatelje biblije, da so pisali samo to, kar si je on želel in nič drugega. Če si je bog želel, da so pisali fake štorije iz življenja svetih patri-jarhov Abrahama, Lota in Jakoba, kakor smo jih navedli, naj presodi bra lec sam!
Najvažnejše delo starega zakona je petero Mojzesovih knjig, znanih pod imenom .Pentateuch". Po cerkvenem nauku je baje spisal te knjige Mojzes, ki je bil pri pisanju od boga navdahnjen. Ta trditev pa ne odgovarja resnici, kajti' znanstvena kritika je dokazala, da Mojzesove knjige niso enotno ^elo, ampak so nastale iz več manjših sPisov, ki so jih v raznih časih spisal: razni ljudje. To dokazuje cela vrsta neumestnih ponavljanj, mesta, ki si nasprotujejo in pa taka, ki že po svoji vsebini kažejo svoj pozni nastanek.
napad, kakor tudi mnoge druge slične napade, ki se ponavljajo eden za drugim.
Carigrad, 13. nov. Turška vlada je kupila na Francoskem dva letalna stroja za afriško bojišče.
*
* #
Iz vsega tega se vidi, da vojna ni samo dobila na svojem obsegu, to je, da se razširja na nova ozemlja, ampak se stalno tudi poostruje.
Opozarjamo na naša najnovejša brzojavna poročila.
Književnost in umetnost.
Razstava najmlajših.
Razstavilo je pet umetnikov: Dolinar, Gustinčič, Rašica, Sever in Štefic.
Dolinar in Gustinčič brezdvomno nadkriljujeta ostale tri. — Dela prvega kažejo mehko lirično dušo. Prav mogočen vtis je napravila na nas skupina št 6 »Obljuba". Merkantnost in mehkoba se spajata tu in vplivata na gledalca prav izborno. Odlikujejo se tudi portretna dela. Z nadaljnjim temeljitim študiranjem — in pravi umetnik mora neprenehoma študirati - se bo Dolinar prav gotovo krepko razvil! — Gustinčič je vihrav, pa brez dvoma velik talent. Njegov temperament nam odseva iz vseh njegovih del. Ugajala sta nam posebno „Kras“ in .Jutranje solnce“. Dobre so tudi slike .Znamenje na Krasu", .Napajališče* ter .Vaška ulica", dasi se še opažajo tehniške nepopolnosti.
Rašica našemu občinstvu ni več neznan.Od to pot razstavljenega omenja mo samo nekatere male sličice kot najboljše, na pr.: .Temne skale iz Lokruma", ki bi v zračni perspektivi bila lahko boljša; sicer pa po tem, kar smo od Rašice videli prej, ne moremo reči, kar se tiče drugih olj natih slik, da bi bil izpolnil naše na-de. Pokazal je tudi nekaj temnih pastelov, ki kažejo, da se peča tudi s to vrsto izražanja svojih umetniških misli.
Sever	je	razstavil	bronaste plakete; najboljša je bila	pač	srednja,
ki v mehkih ploskvah kaže glavo slepca. Posebno čelo je izborno modelirano in kaže globok občutek avtorja. Glava starke je karakteristično izraženo in preštudirano delo.
Štefic	je	razstavil	prav	mnogo,
pač zato,	da	odkrito in	brez	bojazni
pokaže vse svoje stremljenje za umetniškimi cilji, kakor bi hotel reči: Glejte, tu sem, tak sem in nič drugačen, to mi je uspelo dobro, to manj — kakor je pač vedno in povsod v življenju — in vi me pa presodite! Ima par prav dobrih stvari, na pr. krasnega .Kristusa", „Sedečega starca" in .Studenec". Štefic je pokazal tako-rekoč vse, kar je doslej storil, in to, kar je storil, nas navdaja z lepimi na-dami, ki upamo, da jih ne bo prevaral,
Našim najmlajšim: krepko naprej brez ozirov na nezasluženo preziranje in krivično omalovaževanje naše umetniške čukarije, ki se ravno zdaj tako bohotno ščeperi po naši šentflorjanski dolini, naši javnosti pa, ki ji je kaj mar resničnega napredka resnične slovenske umetnosti: povzpni se iz pomilovanja vrednega miljeja, v katerem tavaš in pripomori v zvezi z našimi umetniki, da bo ostala naša umetniška čukarija to, kar mora ostati: mrtvorojeno dete in žalostni delež naših umetniških čukov! —1—
* *
*
Iz pisarne slovenskega gledališča. Danes, v torek se igra na našem odru Ludovika Thome duhovita in vesela komedija .Morala* (za ne-par-abonente). Ludovik Thoma-.Peter Schlemihl* — je znan tudi v Nenemcih po svojih pesmih klasične satiričnosti v monakovskem .Simpli-cissimu". Njegove izborne ironične in humorne novelete, kmetiške povesti, humoreske in komedije spadajo k najboljšim produktom nemške moderne literature. Njegove knjige .Grobhei-ten“, .Neue Grobheiten", .Lausbuben-geschichten*, .Assesor Karlchen" ter njegove komedije .Medalja", .Lokalna železnica.Prvi razred* in »Morala* so znane v vseh literarnih evropskih krogih kot biseri nemškega satirnega humora. .Morala* je satira na nemškobavarske filistre in policaje, na bavarske politike in nemške male dvore. Glavne vloge igrajo pri nas g. Verovšek, g. Skrbinšek, g. Nučič, ga. Setfilova in g. Danilo. Komedija .Morala* nam nudi duhovito zabaven literaren užitek, poln smeha in ironije.
Najnovejša telefonska in	brzojavna	poročila.
Brd! definitivno odklonil poljedeljski portfelj.
Dunaj, 13. novembra. Iz Prage se poroča, da je profesor Bržf definitivno odklonil poljedeljski portfelj, vsled česar se vedno bolj povdarja kandidatura Praška. Med Poljaki vlada radi tega	velika nejevolja,	ker bi Čehi
imeli	na ta način v novem kabinetu
dva	resorta, Poljaki	pa nobenega.
Poljaki nameravajo baje že jutri tozadevno Sttlrgkha interpelirati.
Poslanska zbornica.
Dunaj, 13. novembra. Jutršnja seja poslanske zbornice bo zelo zanimiva. Predsednik bo takoj začetkom seje podal izjavo glede zadnjih škandalov v zbornici. Nato se razvije o tej izjavi debata. Kot prvi govornik se je oglasil k besedi poslanec Malik, vsled česar nastanejo lahko zopet novi škandali. Nato bodo Čehi vložili interpelacijo radi dogodkov povodom shoda nemških nacijonalcev na Dunaju, ki so imeli popolnoma antidina-stične tendence.
Izstop Vsepoljakov Iz poljskega kluba.
Lvov, 13. novembra. V vodilnih krogih se zatrjuje, da nameravajo vsepoljski poslanci izstopiti iz poljskega parlamentarnega kroga ker je klub votiral zaupnico gališkemu cesarskemu namestniku Bobrzynskemu. Vsepoljaki tudi odločno protestirajo proti tčmu, da nimajo v novem kabinetu niti enega resortnega ministra.
Italijansko-turška vojna.
Boji pred Tripolisom.
Pariz, 13. novembra. Iz Tripolisa se poroča, da so bile včeraj turške čete pri bumelijanskih studencih poražene.
Rim, 13. novembra. Včeraj sta turška infanterija in arabska kavaleri-ja naskočili bumelijanske studence. Italijanska artilerija je napad sijajno odbila. Ob 2. uri popoldne so Turki •in Arabci napad ponovili, a zopet brez uspeha.
Italijanska akcija v Egejskem morju.
Carigrad, 13. novembra. Zadnja semkaj došla poročila zatrjujejo, da je italijansko brodovje že 'pričelo z bombardiranjem otoka Mitilene. Turške oblasti so razdelile med domačine nebroj orožja. Kje se nahaja turško brodovje ni znano.
Carigrad, 13. novembra. V tukajšnjih vojaških krogih se zatrjuje, da bo italijansko brodovje takoj po zavzetju otokov Mitilene in Lemnos naskočilo Dardanele. Turki se okupi-ranju teh dveh otokov ne bodo branili, pač pa tembolj zavarovali Dardanele. Veliki vezir je odločno odklonil posredovanje avstrijskega poslanika Pallavicinija in izjavil, da se bo Turčija branila do skrajnosti, dokler bo le en vojak v tripoliški provinci.
Revolucija na Kitajskem.
Petrograd, 13. novembra. Ruski zunanji minister je dobil od ruskega poslanika v Pekingu brzojavno obvestilo, da vlada v Pekingu že par dni velikanska panika. Prebivalci trumoma zapuščajo mesto. Kje se nahaja cesarski dvor, je popolnoma neznano.
London, 13. novembra. Iz Pekinga prihaja poročilo, da je Juanšikaj poslal voditelju revolucionarjev posredovalno pismo. Toda ta je izjavil, da bo na pismo odgovoril šele takrat, ko bo s svojo armado zavzel Peking.
Beg Sičlnskega.
Lvov, 13. novembra. Oblasti so že popolnoma obupale, da bi izsledile ubeglega Sičinskega.
Lastnik, glavni in odgovorni urednik Milan Plat.
Tiska ..Učiteljska tiskarna11 v Ljubljani.
Največja zaloga or, zlatnine in srebrnine. Lastna tovarna ur v Švici. Tovarniška znamka w IfiO
H. SUTTNER, Ljubljana
Mestni trg. - FMJALKA: Sv. Petra ceste. — Teleioa št 273.
Dobivanje zob
Dojenčki, ki prve mesece življenja dovoljno uspevajo, so med časom dobivanja zob večkrat ne-všečni in ne napredujejo telesno.
Da se takim otroku in materi neprijetnim okolnostim izognemo „—- — in majim zagotovimo uspešen ?0a™K°r* razvitek, je priporočati, da jim bičem), zna-
redno dajemo
kom Scottove procedure.
Scottove emulzije
In sicer najbolje še predno prično dobivati zobe. Starši bodo nato kmalu spoznali, kako lahko je njih najmiaiši prestal sicer tako neprijetni čas dobivanja zob in kmalu se mu bo v ustih zasvetila vrsta lepih belih zobčkov.
Pri nakupu zahtevajte izrecno Scottovo emulzijo. Znamka .Scott*, vpeljana že nad 35 let, jamči za dobroto in uspeh.	7
Cena originalni steklenici 2 K 50 v. Dobi se v vseh lekarnah.
Mladeni?, prost vojaščine s 4 gimnazijskimi razredi ter 3 pripravnicami želi primerne službe. Ponudbe pod ^Rezervist* na .Prvo
anončno pisarno*. _________________________693 3—2
Meblovauu soba z eno ali dvema poste-ljema se takoj odda. Kje, pove .Prva anončna
pisarna*._______________ »____________________699/3—1
Meblovana soba z lepim razgledom v I. nadstropju se takoj odda. Naslov pove .Prva
anončna pisarna*._________________________________695
Goupodlina išče stanovanje s hrano za takoj. Ponudbe pod .Stanovalka* na .Prvo
anončno pisarno*,__________________________________696
Mlada deklica poštenih staršev se sprejme kot pomožna moč. Kje, pove .Prva anončna
pisarna*.___________\_____________________________697
$lTllja za perilo In gornje obleke se pri-poroča. Gre tudi na dom. Cojzova cesta št. 9 I. nadstropje, vrati 8.	698
Lepo meblovana
zračna in velika V
s posebnim vhodom, v I. nadstropju, v neposredni bližini II. drž. gimnazije se odda takoj ali s 1. decembrom. Naslov pove upravništvo „Jutra“.
Laška in dunajska
KUHINJA
nasproti glavne pošte
Od danes naprej polenovke. Okusne morske ribe se oddajo tudi ven po nizki ceni. Dobra kuhinja pod dobro znanim kuharjem Sonatto. Postrežba točna in solidna. Za obilen obiSK se priporoča	Marija Petrlgoj.
Fotografske aparate
in veliko zalogo vseh v to stroko spadajočih potrebščin priporoča fotomanufaktura in drogerija
===== „Adrija“ ——
v Ljubljani, Šelenburgova ulica 5.
Mesečna soba
lepo meblovana, s krasnim razgledom In posebnim vhodom, se odda takoj event s 15 nov. ali 1. decembrom.
Vpraša se v Čopovi uiici št. 19 (nasproti Iv. Bonačeve tovarne), pri hišnici
Najprimernejša igra za manjše odre je, enodejanka
K
Češko spisal V. Štech, prevel V. M. Zalar. (Repertoarna igra češkega »Nar. divadla* v Pragi.)
Pet moških, dve ženski vlogi. Cena 60 vinarjev.
Dobiva se v knjigarnah in pri založniku V. M. Zalarju v Ljubljani.
Mali oglasi.
Tajenca za krojaško obrt sprejme tvrdka A. Kunc, Ljubljana.	______678/10—6
Akviziter se sprejme takoj v stalno slu-žbo. Stalna plača in provizija po dogovoru. — Ponudbe na .Prvo anončno pisarno* v Ljubljani.
Prodajalka, ki je zmožna voditi trgovino z mešanim blagom (filijalko na Bledu) in ima kavcijo se sprejme pri O. Homan v Radovljici.
Pri nakupu
sukna in manufakturnega blaga
priporcčancio trgovino
LENASI& GERKMAN
Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 4.
Danes v torek se otvori
Prva ljubljanska higijenična
mlekarna
v Lingarjevi ulici štev. 1
(palača mestne imovine.)
-n   ti Zajamčeno polno mleko in mlečni izdelki.
Boraan
99
ii
Ljubimca beneška
bo kmalu končan in potem pričnemo takoj priobčevati nov, ravnotako zanimiv roman, na kar že sedaj opozarjamo vse cenjene čitatelje „Jutra“.
klavirjev in harmonijev
dvornih tvrdk: Bosendorfer, Czapka, Heitzmann, Stelzhammer, Stingl in Horiigl
nudim slavnemu občinstvu na vpogled in izbiro. Ker sem izkjjučne edini zastopnik na Kranjskem zgoraj omenjenih dvomih tvrdk, svarim vsakogar pred nakupom event. falzifikatov. Vsakdo kupi pri meni za najmanjše obroke (K 18—) najboljši instrument.
Najcenejša izposojevalnica. — Točna postrežba. — Violine od 5 K naprej. — Vse glasbeno orodje In muzikalije v velikanski zalogi. — Uglaševanja in popravila vseh glasbil.
ALFONZ BREZNIK
Ljubljana, Kongresni trg štev. 15.
Naročajte in kupujte „Jutro“ izvod samo 6 v.
Preostale izvode romana Važno za inženti^e, Stavbne podjetnike, Hišne posestnike in hišne upravitelje.
V'	r----	■	|	i	 g	Proti sajam in prahu popolnoma
Z ,1 "'l Y 1&	*	*	_	F	.....“J.]\	varno zaprldimnik, kjer jc vsaka
I	4&	C	•	»	»M	[	;	^ -	B|[}	|	«	nevarnost po ognju izključeni ' I T&J 4LJm	A/„v	1	V	|	p!	|	na, omogočujejo samo patentna
ILrfl lit	-on	&\	>J*1|	I	dvojnata
Najboljše odgovori „ Slovencu vsak naš prijatelj, ako se naroči na „Jutro“, ali pa najde novega naročnika!
ki je vzbujal toliko zanimanja, ko je izhajal v „Jutru", prodaja uprav-ništvo „ Jutra “ mesto po prvotni ceni (1 K)
po 60 vin. izvod.
Zunanji naročniki naj pošljejo znesek v naprej in pridenejo 10 v za znamko.
šl J..—“	E	s	*roJ|,at,nl	P1-0*1 °{fnJu varnim
* “**	»I	J	*—	zatvorom.
1	l	■	1	(C.	kr.	avst.	pat	št.	26.175	od
I	1.	junija 1906)
*»3TJSm~r‘—Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti v novih ali
v	poslopjih,	so	strokovnjaki	že	večkrat	preizkusili	ii»
fMtdi	splošno pri poznali tem dimniškim vratom prednost pred vsemi drugimi.
.iiiigisiiu	nski	priporoča	ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907; deželni glavar
kranjski pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. — Pojasnila daje
L. Stricel, dimnikarski mojster.
BCS"* Dobivajo se pri Lud. Slriclu kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar. *Ha§
Ponarejanje patentnih vrat sc kaznuje oo patent, zakonu.
Za jesen in zimo:
Bluze, soodnja krila, hišne halje, pletene jopice, zimsko perilo, rokavice, kožuhovine, dežnike, moderce in vse moderne nakitne predmete. Damske klobuke in čepice kakor tudi za otroke. Mt* V^g športne predmete,
V oddelku za gospode:
Klobuki, cilindri, čepice, kravate, zimsko perilo, rokavice, dežniki, palice, pleteni telovniki, kakor tudi vedno najnovejše potrebščine za gospode.
Modna in športna trgovina PL Magdič, Ljubljana
nasproti glavne pošte.
Dobil sem pod polovično ceno veliko partijo dolgih krasnih raglanov za dame, katere tudi pod isto ceno oddam.
Komad od K 40 stane samo K 20.
O. BERNATOVIČ
Ljubljana, Mestni trg 5
Ogromna zaloga izgotovljenih oblek, raglanov, površnikov ter zimskih sukenj za gosp. in dečke.
Trgovec ali obrtnik
mora, ako hoče napredovati, opozarjati občinstvo na svojo trgovino. Reklama je duša vsakega podjetja in vsak trgovec ali obrtnik,
ki noče biti skrit
samo v svoji ulici, ampak hoče dobiti odjemalce iz vseh delov mesta in tudi z dežele,
bo inseriral v,Jutru4
ki se čita in je priljubljeno povsod po Slovenskem.
Zavaruje poslopja to jtcmičnlRe pMS požarnim škodam p* lujnižjib Zavaruj«1 proti !»*Wni, razbitja ogle**!
in okuiklli ptott.
Škode cenjuje tuba} In naJkaUataug*. Uživa aajboljil flttovu, kod« pMl«**
Dovoljuj« te	dobKka	tsfatro
podporo v aMMfttt ta obinok®rt**ro MIMM.
v za slabokrvne In prebolele
ITI tilezdravniško priporočeno črno 1 1 % /dalmatinsko vino Kut najboljše ■redstvo. 5 kg franko K 4*50
Novakovič. 14 ubljana-
Sprejenu uvarovaaja čiovatkcgn življenja f naJrasnavrstneJMs kombinacija* pod tak* egodnini pogeji, ko MkeM tfraga lavaravaieis*.
1, ■ .■■■, vzajemno zavarovalna banka v Pragi, hl/jt:.. '.'a
Reserve in fondi K 54,000.000. Izplačane odškodnine in kapitalije K 109,866.880*5*^ Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše driave z vseskozi slovansko - naroda« iprave.
Vaa pojasnila d^je:	1	■	.........
Generalno zastopstvo v Ljubljani v Gosposki ulici M. 12.
,	■■■■—	Pisarne	so	v	lastni	bunčiii	UUH.	1	1	■	1	1	■■
Ves Cit tl dloMtak a« rudatjui« ssvau«-vencem; dMedaj w gt Jt tepMU« K VafrTlB-—.
regžs5*r*va»a zadruga z omejcnic? jamstvo* =-■■■-. -^jssssssz	1=
priporoči	feiogafe	aaŽGgo	aajnovejSh	tiskovin	za	šole,	krajne	šolske	svete,	županstva ki druge urade. — Tiskarna sprejema vsa v r*
jfrp.Onft ta fttogsafete* steato spadajoča dela ter jSh tevi&uje točno, okusno iti po soHdnih cenah. — Tiskanje Šolskih feajig in časopisom
Xrf8Mart3QuO 2EssQož2CiJLžrt7Tro-
■KiTi-»atr«LHjft	XAtoexa£L5a-
Pulte od 65 K naprej. Zastopstvo in zaloga
Del. glavnica K 8,000.000.
Ljubljana, Šelenburgova ul. 7,
Ceniki zastonj in franko,
Jadranska banka fllijalka v Ljubljani
f-jfmlMiulpiii i|fn~« ttUca &t*rrr. 7 (rvnjapas^tl	poAtt).
Kupeje ta prodaja:	Vlege	na	knjižice	Eskomptuje