Ameriška Domovina
/Ir IVtt E1 i€Pk Ul—MO iWl F
AMERICAN IN SPIRIT .FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
NO. 106
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, MAY 29, 1962
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER
STEV. LX — VOL. LX
Nova razprava proli vodniku OAS Salanu!
Izredno vojaško sodišče, ki je obsodilo bivšega g'en. R. Salana na dosmrtno ječo, je bilo razpuščeno. — Alžirija se pripravlja na ljudsko glasovanje, francoski kolonisti se v množicah selijo “domov.”
PARIZ, Fr. — Ko je bila končana razprava proti Salanu in je bila objavljena sodba, je imela francoska vlada pod predsedstvom De Gaulla ravno sejo. Obsodba Salana na dosmrtno ječo, med tem ko so vsi pričakovali smrtno obsodbo, je predsednika De Gaulla tako razjezila, da je to na seji vlade kar javno pokazal. Bilo je očitno; da bo mila sodba politično levico v deželi raziburila, desnica pa jo bo proglasila za svojo zmago.
Pod vplivom mile obsodbe Salana so zagovorniki na smrt obsojenega bivšega generala Jou-bauda, pomočnika R. Salana v vodstvu Tajne armadne organizacije, vložili priziv, ki ga je sodišče vzelo v presojo. Iz vladnih krogov se je razširila vest, da bo Jouhaud pomiloščen, če bo Tajna armadna organizacija prenehala z nasilji v Alžiriji. Včeraj je bila objavljena vest, da je bilo posebno vojaško sodišče, ki je sodilo oba omenjena generala, razpuščeno. Izjavlja-joj da ni izključeno, da bodo sedaj R. Salana postavili znova pred sodišče za “novo odkrite” zločine.
Alžirija se pripravlja na glasovanje
De Gaulle posveča med tem Večjo pozornost razmeram v Alžiriji, kjer se približuje čas ljudskega glasovanja o bodočnosti dežele. Da bi olajšal potek ljudskega glasovanje, ki je določeno ^ za 1. julij letos, je De Gaulle naročil francoski vladi, Paj da Alžiriji več političnih pravic in možnost političnega dela.
V francoskih vladnih krogih uPajo, da bo glasovanje poteklo v miru in vzelo Tajni armadni °rganizaciji ter njenim podpor-Uikom poslednje upanje na mož-Uost dosege postavljenih ciljev. Dober del francoskih naseljencev v Alžiriji je izgubil upanje Ua možnost obstanka v Alžiriji In se odločil za povratek “domov.” Tisoči in tisoči se vsak dan gnetejo in prerivajo na le-laliscih, da bi dobili čim prej mesto v letalu za odhod.
Višje plače v Franciji
PARIZ, Fr. — Vlada je dovo-hla povišanje zaslužkov in plač 2.45 odstotkov za delavstvo v industriji in poljedelstvu. Namen ukrepa je pomiriti delav-slvo in zavarovati notranjo trdnost dežele, ko se Francija pripravlja poseči odločnejše v mednarodno politiko.
Slepi pešci imajo prednost Pred motornimi vozili v promet, mh predpisih 16 držav v Uniji)
[CUMUMfr
Oblačno in malo toplejše. Soparno in možnost neviht. Naj-višja temperatura 80.
Novi grobovi
John M. Teras
V nedeljo je umrl zadet od srčne kapi v Marymount bolnišnici 42 let stari John M. Teras z 4299 Diana Dr., Broadview Hts., rojen v Clevelandu. Bil je v drugi svetovni vojni ranjen in je dobil Purple Heart Medal. Zaposlen je bil pri Cowles Chemical Co. Zapustil je ženo Eleanor, sestre Angelo Bonacci, Mary Valentino, Roso, Jean Gre-ther in Uršulo 'Chuch, brate An-thonya, Josepha in Walterja. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb. zavoda na E. 62 St. v soboto zj. ob 8:30 v cerkev Brezmadežnega Spočetja na Superior Ave. in E. 41 St. ob 9:30, nato na Kalvarijo. Na mrtvaški oder bo položen jutri ob sedmih zvečer.
Združene države terjajo zapadle dolgove v tujini
WASHINGTON, D. C. — Naša administracija je zopet začela izterjavati zapadle dolgove v tujini. Povsod za ta korak je dal pregled plačilnih bilanc posameznih držav. Tako je prišlo na dan, da imajo nekatere naše dolžnice aktivne plačilne bilance, svojih dolgov nam pa ne plačujejo. Med temi je tudi Italija. Na zapadlih vsotah nam dolguje $200,000,000, sedaj jo bo naš finančni tajnik poprosil, naj ta znesek plača) ker stoji trenutno. na boljših finančnih nogah kot naša dežela.
Finančni tajnik Dillon ima še druge skrbi. Kot je znano, so naše borze že precej tednov zelo slabo razpoložene. Tečaji za delnice padajo kar naprej, bor-zijancev se je polastila straho-. petnost. Razprodajajo svoje delnice, da ne bi dočakali še večjih izgub. Med njimi je tudi dosti tujih špekulantov.
Ti bodo s prodajami delnic prišli do dolarjev, ki jih bodo hoteli odnesti v tujino v obliki zlata, kar lahko napravijo preko svojih narodnih bank. Odliv zlata je že sam po sebi zelo močan, sedaj pa grozi nevarnost, da bo postal še močnejši radi padca tečajev borznih vrednosti.
Komunisti organizirajo nov boj profi Francu
Sedanji delavski štrajki in politična d e j a v nost nasprotnikov Franca jim budijo upanj® na možnost uspeha.
VARSAVA; Polj. — Komunisti so že pred nekaj časa zavohali, da je Španija zrela za politične nemire, štrajke, protestna zborovanja itd. Zato so naj-preje organizirali v Rimu posebno organizacijo proti Francovi diktaturi, ki je pozvala Ves svobodni svet, naj pomaga španskemu ljudstvo, da strmoglavi Francovo diktaturo). Takoj nato so komunisti osnovali v Moskvi in satelitskih prestolicah posebne odbore za boj proti Francu, obenem so pa vse komunistične radijo-postaje začele z gonjo proti španski diktaturi.
Denarja za vse akcije proti Francu je bilo naenkrat dosti. Odkod je prišel, vedo vsi še predobro. V spopadu s Francovo diktaturo bodo igrali po komunistični zamisli posebno vlog nekdanji “španski borci,” ki so se odlikovali tudi v jugoslovanski državljanski vojni s posebnim divjaštvom.
Francova vlada skuša z raznimi reformami izboljšati položaj delavstva in doseči njegovo pomiritev, predno bi ta dosegla revolucionaren obseg. Franco sam je preteklo nedeljo zatrjeval, da je kljub letom še trden in sposoben voditi deželo. Vodniki Cerkve, ki so podpirali pravične zahteve delavstva po boljših plačah in zaslužkih, so te že pretekli teden pozvali, naj se sporazumejo s podjetniki, ker so štrajki dobili izrazito politični značaj borbe proti Francovi vladi.
Spominski dan
Begunci se srečujejo na maroško-alžirski meji
TLEMCEN, Alžir. — Alžirska tragedija prinaša vsak dan nova presenečenja. Sedaj je malo alžirsko mesto Tlemcen postalno znano po čudni izmenjavi beguncev. V Maroku se namreč nahaja okoli 70,000 alžirskih beguncev, ki so svoj čas bežali pred preganjanjem francoske uprave, ker so bili na strani upornikov. Ti begunci so se začeli sedaj vračati.
Na meji jih pregledujejo posebne zdravniške komisije, da ugotovijo, kako je z njihovim zdravjem. Ob tej priliki jih tudi cepijo. V zdravniških komisijah se nahajajo kanadski, francoski, švedski, poljski in švicarski zdravniki.
Vseh 70,000 beguncev bi se rado vrnilo domov še pred 1. julijem, da se bodo lahko udeležili referenduma. Prav na istih obmejnih točkah se je pa pojavil val beguncev, ki teče ravno v nasprotni smeri. So to begunci, ki se bojijo preganjanja od strani znane zločinske organizacije OAS in bežijo pred njo v Maroko. So to večinoma francoski priseljenci, ki se nočejo ali ne morejo umakniti v Francijo in iščejo začasno rešitev svoje usode v Maroku.
Zah. Nemčija se pogaja z Vzhodno o novi obsežni trgovinski pogodbi
BONN, Nem. — Zahodno-nemške politika sicer zelo roh-tni, kadar je govor o komunistični Vzhodni Nemčiji( toda obmolkne, ko beseda nanese na gospodarske stike med obema Nemčijama. Tako se na primer ravno sedaj pripravlja na gospodarska pogajanja z Ulbrich-tom, ki naj bi vsebovala dobavo 3,000,000 ton premoga in koksa, 'dalje strojev za $125,000,000, zdravil in kemikalij.
I S čim bo Ulbricht plačal te do-bave; še ni jasno.
Trgovska pogodba naj bi bila sklenjena kar za 10 let. Kot se vidi tudi Nemci ne računajo na skorajšnje zedinjenje. Odprto je tudi vprašanje, ali bodo vz-hodno-nemški komunisti morali dali tudi politične koncesije za tako velik posel, saj jim bo jamčil dolgoletne dobave blaga, ki ga nujno potrebujejo in ki ga jim Rusija s sateliti vred ne more dajati.
Predsednik Kennedy gre
30. julija v Brazilijo
WASHINGTON, D. C. — Bela hiša je sporočila) da je predsednik Kennedy sprejel povabilo brazilskega predsednika Gou. larta, da ga obišče 30. julija vsaj za tri dni, ako ne za dalj časa. Predsednika bo spremljala njegova žena. Obiskala bosta brazilsko prestolico in še par drugih mest.
Načrt za potovanje so sestavili tako, da bo zelo malo družabnih prireditev in javnih nastopov, da bosta imela oba predsednika več časa za razgovore. Na običajne slavnosti bosta pa poslala kar svoje žene.
Ko misli vsakedn na svoje, koga, koga pa srce moje spominja se ta čcis?
Vas, zabljeni grobovi, kjer križ ne kamen ne stoji, ki niste v.enčani s cvetovi, kjer luč nobena ne brli...
(Simon Gregorčič)
flfacedonsko vprašanje moti odnose Beograda z Atenami
BEOGRAD, FLRJ. — Grški zunanji minister Averoff je v govoru v parlamentu obdolžil jugoslovansko vladoj da podpira macedonsko gibanje med ma-cedonsko narodno manjšino v Grčiji. V Atenah uradno ne priznavajo nobene macedonske narodne manjšine, za nje so ma-cedonski prebivalci Grčije Grki, zato za nje macedonsko manjšinjsko vprašanje sploh ne obstoja.
Macedonci sami s:; drugačnega mnenja. Pod vodstvom macedonske emigracije, ki ima edina možnost svobodnega delovanja, streme Macedonci, katerih domovina je razdeljena med Jugoslavijo, Bolgarijo in Grčijo, pa lastni neodvisni državi. Jugoslavija podpira oni del mace-donskega gibanja, ki želi združiti Macedonce v okviru LR Ma-cedonije v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji.
Predstavnik zunanjega ministrstva D. Kunc je na tiskovni konferenc^ ko so ga vprašali o izjavi grškega zunanjega ministra, odklonil vsak jasnejši odgovor. Poudaril je le, da je ohranitev prijateljskih odnosov med Jugoslavijo in Grčijo v korist obeh držav in da hoče Beograd delati na ohranitvi dobrega sosedstva z Grčijo.
PADEC DELNIC NA BORZAH NAJVECJI OD OKT. 1929
Delnice in drugi vrednostni papirji so včeraj padli na New York Stock Exchange v obsegu, kot ga ne pomnijo od znanega “črnega petka” v oktobru 1929. Izgubo cenijo na okoli 19.5 bilijona dolarjev. Poznavalci borze in njenih kupčij poudarjajo, da včerajšnji padec ni mogoče primerjati s polomom leta 1929, ker je danes gospodarski položaj v bistvu zdrav in za padec delnic ni nobenega stvarnega razloga.
NEW YORK, N. Y. — Kupčevalci na borzah in gospodarski poročevalci so označili včerajšnji dan za “črni ponedeljek,” ki je vzel lastnikom delnic okoli 19.5 bilijonov dolarjev. Preko 9,350,000 delnic je menjalo svoje lastnike, več kot kdajkoli od 21. julija 1933. Dow Jones kaže padec 34.95 na 576.93 točk, med tem ko je znašal 28. okto-' bra 1929 38.3. Od konca lanskega leta so delnice, ki z njimi trgujejo na New York Stock Exchange izgubile od cenjene vrednosti 388 bilijonov dolarjev 76.5 bilijona.
Predsednikov
AFL-CI0 bo organizirala akcijo za 35-urni teden
ATLANTIC CITY, N. J. — Predsednik AFL-CIO je napovedal na zborovanje tekstilne unije, da bo na seji izvršilnega odbora AFL-CIO, ki se bo vršila v Chicagu meseca avgusta, uradno predlagal, naj vzamejo vse unije boj za 35-urni teden v svoje akcijske programe in naj se ne ozirajo na to, da so proti temu tako Kennedyeva administracija kot vse podjetniške organizacije.
Po tej poti bo to vprašanje dobilo tudi politično barvo, kajti par tednov pozneje bodo morali kandidatje za jesenske volitve v Kongres povedati, kakšne programe imajo in zastopajo. Morali se bodo izjasniti tudi o 35-urnem delovnem tednu in, če bodo izvoljen^ tudi braniti svoje stališče na Kapitolu.
------o-----
Nesreča pri gradnji mostu v Črni gori
BEOGRAD, FLRJ. — Ko se je podrl del novega mostu, ki ga grade čez Moračo v Črni gori, je bilo 21 delavcev mrtvih, 17 pa ranjenih.
glavni gospodarski svetovalec dr. W. Heller je sinoči dejal, da pomeni padec na borzi, da je javnost prepričana o koncu inflacije kot nekaj stalnega v našem gospodarskem življenju. Prišla naj bi do prepričanja, da nalaganje v delnice ni več nujno potrebno za zaščito stvarne vrednosti premoženja. V neodvisnih in vladi nenaklonjenih finančnih krogih izjav-ljajo) da je padec cen na borzi posledica predsednikove gospodarske politike, posebno njegov nastop proti zvišanju cen jekla.
Gospodarski strokovnjaki vlade kot tudi njej nenaklonjenega kroga trdijo, da za takšen padec kot ga je borza doživela včeraj ni nobenega stvarnega vzroka. Lastnikov se je nenadno lotila nervoznost in so vrgli svoje delnice na trg v obsegu, kot ga borza ni doživela od predvojnih let.
-----1>-----
Državni tajnik Rusk gre v juniju v Bonn
WASHINGTON, D. C. — Tiskovni urad državnega tajništva je razglasil, da bo šel državni tajnik Rusk v drugi polovici junija v Bonn na obisk k Adenauerju. Program za obisk še ni bil objavljen, da se pa naslutiti. Adenauer gre namreč 1. julija za pet dni na uraden obisk v Pariz, kjer se bosta z De Gaul-lom pogovarjala in morda tudi kaj domenila o bodočnosti NATO, Evropske gospodarske skupnosti itd.
To so vsa zelo važna politična vprašanja, ki sta na njih izredno močno zainteresirani Anglija in Amerika. Treba se bo namreč odločiti, pod kakimi pogoji naj pride Anglija v Evropsko gospodarsko skupnost. Načelni pogoji so bili sicer že stavljeni,
Momarira kriva kasne relilve (arpenierja!
Letalu letalskih sil je bilo naročeno, naj prepusti rešitev Carpenterja iz morja mornariškemu helikopterju.
CAPE CANAVERAL Fla. —
1
Tu krožijo vsesplošno vesti, da bi bili Scotta Carpenterja lahko skoro eno uro preje rešili iz morja, če bi bila vojna mornarica dovolila reševalnemu letalu letalskih sil, ki je prišlo na mesto eno uro pred mornariškim helikopterjem, dvigniti astronavta iz morja.
Floridska zvezna senatorja Smathere in Holland sta bila zaprošena, naj poskrbita, da uradna komisija preišče ozadje vesti in ugotovi dejanski stan. Nanju se je obrnil s tako prošnjo gen. T. J. Dubose, ki živi v Floridi v pokoju, ki pa je preje poveljeval Letalski reševalni službi.
Amfibijsko letalo Letalske reševalne službe naj bi bilo na mestu okoli poldrugo uro pred samo rešitvijo. Sporočilo je poveljstvu reševalne skupine na letalonosilki Intrepid, da okoliščine dovoljujejo pristanek na morju in rešitev astronavta. Odgovor je sporočal, da je na poti mornariški helikopter ki bo nalogo lažje opravil.
-------o------
Oblasti preiskujejo možnosti podtaknjene bombe v nesreči letala
CENTERVILLE,' I o w a. — Zvezne oblasti proučujejo natančno možnosti namerne bomb-so pa kaikor kavčuk, se dajo raz- eksplozije v letalu 707 Con-lično tolmačiti.	(tinental Airlines, ki je padlo
Ker v Washingtonu in Lon- Prete,kli torek na tla v bližini donu dobro vedo, da je De Gaul- UnionviRe, pri čemer je bilo 45 le nepopustljiv v svoji politični ose^ mr^v^
Iz Clevelanda
in okolice :
• !
Prve večje skupine na obisk
v Slovenijo—
Preteklo sredo in soboto sta odpotovali na obisk v Slovenijo izletniški skupini Ameriške bratske zveze, prvo s 44 člani je vodil gl. tajnik ABZ Frank Tomšič iz Ely, Minn., drugo z 29 člani pa Janko Rogelj iz Clevelanda.
Ga. A. Tanko, gl. predsednica SŽZ, je odpeljala na obisk Slovenije v petek skupino s 33 osebami.
Včeraj sta odletela v Italijo, kjer se bosta jutri udeležila skupne avdience pri sv. očetu, novoporočenca g. Ivan in ga. Zdenka Zakrajšek.
Z manjšo skupino rojakov in rojakinj je odletel v nedeljo v Slovenijo znani pevec Glasbene Matice g. Frank Bradach.
Vsem tem skupinam in posameznikom je uredila vse potrebno za pot pot. pis. A. Kol-lander, 6419 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. — Srečno pot in zdrav povratek!
Rojstni dan—
Ga. Mary Zupančič s 392 E. 160 St. bo obhajala v četrtek svoj 73. rojstni dan. Čestitamo in ji želimo še mnogo let zdravja!
Iz bolnišnice-—
Joseph Gramc, Atkins Rd., Geneva, se je vrnil iz 3t. Vincent Charity bolnišnice in se zahvaljuje za obiske in pozdrave. Obiski na domu so dobrodošli! Seja—
Odbor Štajerskega kluba vabi štajerske in prekmurske rojake jutri, 30. maja, ob 7:30 zvečer v Baragov dom na sejo.
Zadušnica—
Jutri ob sedmih zj. bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Marijo Vilar ob 6. obletnici smrti.
Pevska vaja—
Mešani zbor Korotana ima v petek zvečer ob 7:30 vajo v Baragovem domu.
smeri, skušajo sedaj od vseh strani vplivati na Adenauerja, naj se odmakne od De Gaulla in ostane nevtralen, kot je bil če pred par meseci, v prepirih med Parizom na eni strani in Londonom in Washingtonom na drugi. -------------o----
Tudi nov ruski salelil
WASHINGTON, D. C. — Koncem tedna so poslale letalske
Nekatekri izmed potnikov so bili zavarovani do $230,000 in celo več. To je vzlbudilo sum. Sedanja preiskava kaže, da je morala bomba eksplodirati v umivalnici v zadnjem delu letala, pri čemer je bil zadnji del trupa odtrgan od ostalega letala.
kontrolirajo Sovjetijo in ostali komunistični svet, kot so to delala preje letala U-2. Trenutno sile novo umetno luno, verjetno krožijo okoli Zemlje vsaj tri.
vrste SAMOS na pot okoli Zenv Ije. Včeraj so objavili Rusi, da so poslali tudi oni novo umetno luno na pot okoli Zemlje — “Kozmos V.”
Ameriške umetne lune “Samos” krožijo okoli Zemlje v
Izgleda, da vrše podobno nalogo tudi ruske umetne lune vrste Kozmos, čeprav trdijo Rusi, da opravljajo le “znanstvene” naloge.
Vsekakor je zanimivo, da nobena stran zaradi “vohunskih”
smeri dbeh tečajev in stalno umetnih lun ne protestira.
Zadnje vesti
NEW YORK, N.Y. — V8e napeto čaka, kam se bo borza obrnila danes, ali bodo tečaji padli še dalje ali se bedo začeli zopet cvigati. .. WASHINGTON, D.C. — Obrambno tajni štvo in Atomska komisija sta objavila, da bodo Združene države v bližnjih dneh za-č e 1 e preskušati jedrsko orožje v višinah do 400 milj in še čez.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Kennedy bo danes sprejel jugoslovenskega zunanjega ministra Kočo Popoviča, ki se je na poti domov iz Latinske Amerike ustavil tu na povabilo Državnega tajništva. To bi rado izvedelo od njega podrobnosti o izboljšanju odnosov med Beogradom i n Moskvo v zadnjih tednih, Titov zastopnik pa bo skušal dobiti od Amerike novo gospodarsko pomoč, ker bo ta utrpela zaradi Skupnega trga novo škodo v trgovini z Italijo in Zah. Nemčijo.
JERUZALEM, Izr. — Izraelsko vrhovno sodišče je zavrnilo priziv Adolfa Eich-manna in potrdilo njegovo smrtno obsodbo. Edina pot k njegovi rešitvi je prošnja za pomilostitev od strani predsednika Izraela.
Ameriška Domovina
/l'fl/11	'Vr-MOrviF
6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA I
2a Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za S mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za S mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATESi
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
cerkev v zgodnji zgodovini našega naroda. Opat vetrinjske cerkve ali pa njegov namestnik
morejo več kalkulirati samo zgub v moštvu, moraju računati le zgube v prebivalstvu. Nagasaki in Hirošima sta nam pokazali, kakšna je taka računica. Voditelji svobodnih demokratičnih držav se tega zavedajo, zato iščejo s tako fanatičn upornostjo pot do pravega miru. Žal nismo !je-bil priča pri zaprisegi našega prepričani, da tako mislijo tudi diktatorji. Morda mislijo j vojvoda na Krnskem gradu; sedaj, ko nimajo nadmoči v orožju. Ako bi jo imeli, kdo prav tako je bil zraven, ko je ta ve, kam bi jih zapeljala njihova partijska strast? To je tisto, kar še posebej kali naše že itak žalostne spomine na grobove naših junakov.
vloge, ki jo je igrala vetrinjska jgato poplača gospoda vetrinj-
i •
BESEDA LZ NARODA
Pojasnilo o prijavi odškodnin isapram Jugoslaviji
Second Class postage paid at Cleveland, Oblo
No. 106 Tues., May 29) 1962
Spoštovanje do življenja
Spomini nam uhajajo te dni na grobove tistih, ki so žrtvovali svoje življenje, da bi mi lahko uživali nemoteno sadove svobode in neodvisnosti. Spomini niso samo prepleteni s hvaležnostjo do naših junakov, vanje se vtika kar samo ob sebi tudi spoštovanje do življenja.
Med mnogimi razlikami med svobodno demokracijo in diktaturo ni gotovo na zadnjem mestu odnos, ki ga ima diktatura do človeškega življenja in odnos, ki ga ima svobodna demokracija.
Svobodna demokracija uvršča človeško življenje med najvažnejše človekove dobrine. Človek ima do njega pri-rodno pravico, ki mu je ne more vzeti svojevoljno nobena človeška oblast. Tega načela svobodna demokracija ne samo ne omalovažuje, ga tudi brani v najnevarnejših trenutkih njenega obstoja. Pomislimo samo na zadnjo svetovno vojno. S kako zagrizenostjo je vsak poveljnik zavezniških čet varoval življenja svojih vojakov! Ne morem na primer pozabiti dogodka, ki se je odigral poleti 1. 1944 severno od Rima. Takrat so zavezniške armade prodirale od Rima proti severu. Fronta je šla za par dni tudi čez Lago di Bracciano. Zavezniki so jezero že obkolili in se pomikali proti severu. Poveljnik polka je poslal par izvidnic, da ugotovi, kje so še Nemci, neglede na to, da so domačini zagotavljali, da Nemcev tam ni že 24 ur. Neka izvidnica, ki je obstojala iz dveh mož, jo je ubrala sredi popoldneva po hribčkih. Vročina je bila huda, žeja še hujša. Izvidnica ni našla voda, prosila je kmetiča z znamenji, da prosi za vodo. Kmetič je v svojem navdušenju prinesel najboljše vino. Skušnjava je bila prevelika, vina je hitro zmanjkalo, pa tudi obeh vojakov, ki sta zasmrčala v senci za hišo. Seveda nista prišla pravočasno nazaj. Kaj je storil poveljnik? Zadržal je napredovanje fronte za 3 ure v širjavi dveh milj, dokler niso našli obeh zaspancev. Bal se je za njuno življenje.
Ali drugi primer iz mirnega življenja! Vprašanje smrtne kazni je sporno v vsaki državi, ki ima svobodno demokracijo. Tudi takrat, kadar je kazen v veljavi, je tako-rekoč samo tolerirana do dne, ko ne bo več potrebna.
Čisto drugačen je odnos diktatorjev do človeškega življenja. Jim ni več sveto, uničevanje človeškega življenja jim postane sredstvo za njihovo politiko. Prednjačil je v tem Stalin pred zadnjo svetovno vojno, Hitler pa tudi med njo. Na milijone nedolžnih ruskih kmetov in nemških Judov je zgubilo življenje, da zadosti političnim ciljem obeh podivjanih diktatorjev. Sovjetska zveza je samo radi nesposobnosti, zaletelosti in strahu pred odgovornostjo svojih generalov in komisarjev po nepotrebnem žrtvovala nič koliko divizij, zavezniki so se pa bali za svoje patrole!
Pomanjkanje spoštovanja do življenja se včasih tudi politično strašno maščuje. Za dokaz nam je treba iti samo v Jugoslavijo. Nikjer v Evropi ni bilo med vojno tako velikega divjanja kot ravno v Jugoslaviji. Komunisti in njihove organizacije so vpeljali obračunavanje z revolverjem in strojno puško, dokler niso padli tako globoko, da so ranjence, mučenike, na pol mrtve ljudi metali v kraške jame, za njimi pa še streljali v globino. Vse to se je godilo niti 100 milj daleč od Trsta, Reke in Celovca in svet je za to ve-; del. In potem se še dobijo Slovenci, ki se čudijo, zakaj Jugoslavija ni dobila teh mest. Vzamejo naj samo Trumanove spomine! Tam bodo našli opombo, zakaj Trst ne sme priti pod Jugoslavijo. Kdor meče svoje nasprotnike žive v kraške jame, temu ne moreš izročiti na milost in nemilost takih mest, kot je Trst.
Priznati pa miramo z žalostjo v srcu, da divjaki, ki jim ni mar človeško življenje, ne živijo samo na Balkanu. Jih je žal še dosti po vsem svetu. Še celo pripadniki tako visoko kulturnega naroda, kot so Francozi, sq v Alžiriji podivjali in organizacija OAS mori na desno in levo, pri čemur se nič ne ozira, kdo je kriv in odgovoren in kdo ne. Kar se je godilo še pred nekaj leti v Iraku, presega celo arabsko domišljijo. Državljanska vojna v Južnem Vietnamu ne zaostaja po svojem divjanju prav nič za drugimi sodobnimi državljanskimi vojnami. Kar so kitajski komunisti delali v Tibetu, še tudi ni pozabljeno.
Spomini nam pa vkljub vsemu temu uhajajo nazaj na grobove tistih, ki so v vojnah padli za našo domovino. Morda so grobovi na pokopališčih, morda so razmetani po puščavah, gozdovih, gorskih grebenih, včasih pa sploh ne vemo zanje. Koliko takih junakov počiva na primer v morjih in jezerih! Vsi ti grobovi so nam živa priča o svetosti človeškega življenja. Nad življenskimi interesi te ali one vrste mora biti pravica vsakega posameznika do življenja. Malo bi bilo v zgodovini vojn, ako bi se odgovorni državni voditelji zavedali te resnice.
Spoštovanje do življenja mora priti v bodočnosti še bolj do veljave kot do sedaj. Moderno atomsko orožje uničuje množice, ne posameznikov, je zabrisalo razliko med civilnim prebivalstvom in vojnimi silami. Vojni računi ne
Cleveland, O. — Dne 15. maja je Ameriška Domovina objavila obvestilo državnega tajništva, da se pripravljajo pogajanja med Zedinjenimi državami in Jugoslavijo glede odškodnin, ki jih naj Jugoslavija izplača tistim ameriškim državljanom, ki jim je konfi-scirala ali drugače odvzela premoženje. Ker smoi dobili več vprašanj, kako je treba obvestilo razumeti in kaj storiti, da ustrežemo tistim našim čitateljem, ki so prizadeti, objavljamo ,še pojasnilo, kolikor smo ga doslej mogli dobiti.
Namen razpisa državnega tajništva je v tem, da vsak prijavi svojo terjatev. Državno tajništvo hoče zbrati kolikor mogoče točno vse podatke o teh odškodninskih zahtevkih naših državljanov. Doslej so nekateri posamezniki ob x-az-nih prilikah in po raznih potih prijavljali svoje zahtevke in skušali uveljavljati odškodninske pravice, vendar splošnega zbiranja teh podatkov ni bilo. Pred, vsem pa mora naše državno tajništvo vedeti, koliko je teh zahtevkov in kakšni so, da sploh more začeti pogajanja z jugoslovansko vlado.
Razpis posebej omenja odškodninske zahtevke, ki so nastali radi zakona o nacijona-lizaciji z dne 26. dec. 1958 in radi drugih okolnosti, ki so se pojavile po 19. juliju 1948.
Praktičen nasvet je ta, da vsak ameriški državljan, ki misli, da ima kakršnokoli odškodninsko pravico n a p r a m Jugoslaviji, piše na Department of State U.S.A. (George W. Spangler), Washington 25, D.C., popiše, kako- je njegova odškodninska terjatev nastala, zakaj misli, da je utemeljena in jo prijavi, ali vsaj
po sebi umevno je, da dokler ne bodo prijave v glavnem vse vložene, Se sploh 'pogajanja za odškodnino ne četi.
Dalje (pravi pojasnilo, oziroma navodilo:
Prijavitelji naj: vse podatke, ki jih formular zahteva, natipkajo; navedejo naj vse podatke, ki jih formular zahteva kar moč točno in popolno ali pa naj razlože, zakaj kakega podatka ne morejo navesti; prilože naj vse dokumente, vsak dokument v originalu in eni kopiji, ter angleški prevod vsakega jugoslovanskega sodnega odlcka ali druge jugoslovanske listine, ki dokazuje odvzetje imo-vine.
Prijavitelji ne bodo dobili nikakega potrdila, da je prijava bila sprejeta v Državnem tajništvu, razen, če bo to zahtevalo nadaljne, dodatne informacije.
če bo prišlo do sporazuma z Jugoslavijo, bodo vsi prijavitelji obveščeni o postopku, kako, kdaj in. kam bo treba vložiti formalno zahtevo- po odškodnirp in kakšna dokazila bo tedaj moral še vsak predložiti.
Zato svetujemo vsem, ki mislijo, da imajo kak odškodninski zahtevek, naj takoj pišejo na gornji naslov približno tole:
In order to be able to register my claim against the Government of Yugoslavia, I kindly request a set of “Yugoslav Claims Questionaire” to be mailed to my address. Sincerely yours (lastnoročni podpis) in natipkano ime in priimek ter naslov.
Ko bo vsak dobil “Questionaire”, naj ga v svojem interesu izpolni čim točneje in
delil svoboščine na vojvodskem prestolu na Gosposvetskem polju. In drugače: pomen Vetrinja, njegovih menihov in njihovega opata je bil stoletja dolgo odločilnega pomena za življenje našega naroda na severni strani Karavank.
Pa mi spomin kar takoj spet uide na leto 1945. Na leto, ki je gotdvo za stoletja pomenljiva prelomnica v najnovejši zgodovini našega naroda. Danes si še
morejo za-ine ra01-61110 Prav predstaviti velikih stvari, ki bodo nekoč zapisane v zvezi s tem prelomom. Za naš rod je še preveč, da bi mogel že objeti ogromnost svojega časa. Sredi vsega pa je spet Vetrinj s svojo grozno, toda nikar več grozno, marveč rajši veličastno našo slovensko trage-dijo-posvečevalko.
skega župnika!
* * #
Prihodnjo soboto in nedeljo oodo še prav posebno vse naše misli in molitve posvečene Vetrinj u. Pojdimo vase! Poglejmo in premislimo, Icaj nam je Vetrinj in se nato pobožno udeležimo komemoracije v soboto zvečer v veliki šolski dvorani pri Sv. Vidu, v nedeljo dopoldne pa (ob vsakem vremenu) zahvalne sv. daritve pri božje-potni IMiariji na Chardon cesti. Tako nam veleva Vetrinj!
Janez Sever
prosi za informacije ali naj odpošlje na gornji naslov čim jo prijavi ali ne. Ta prijava hitreje. Lahko seveda tudi
itak ni nič drugega in ne pomeni nič več kot le to, da State Department zve, da se je temu in temu državljanu napravila taka in taka škoda, da torej obstoji tak in tak odškodninski zahtevek. Prijava ne daje nikake pravice do od-škodnine. Prijava tudi ni formalna prošnja za odškodnino. Na podlagi te prijave se ne bo niti začelo postopanje za uveljavljanje te pravice. Vendar je prijaviti nujno treba, ker neprijavljene terjatve ne bodo mogle biti vključene v splošno skupno zahtevo, ki jo bo stavilo državno tajništvo in ki bo osnova in predmet pogajanj z Jugoslavijo. Pojasnilo k razpisu, ki smo ga objavili, pravi:
Vsak, ki misli, da more zahtevati odškodnino in je postal državljan po 19. juliju 1948, je naprošen, da izpolni dva formularja, ki se skupno imenujeta “Yugoslav Claims Questionaire” in jih pošlje na naslov:	Assistant Legal Ad-
viser for International Claims, Department of State, Washington 25, D.C., ali krajše: Department of State U. S. A. (George W. Spangler), Washington 25, D.C.
To naj vsak v svojem inte-resu stori takoj. Mi dodajamo; Ni sicer še določen rok za vlaganje teh prijav, toda
prosi za pojasnila isti naslov in šele potem odloči ali in kako bo vložil prijavo.
Svetujemo, da vsak obdrži notarsko overovljeni prepis in prestavo originalnih dokumentov, ki jih bo priložil in pa kopijo izpolnjenega “Ques-tionaire-a”, da bo kasneje točno vedel, kaj je prijavil.
A. D.
MB
CLEVELAND, O. — Čudovita zakladnica je Vetrinj! Vsak dan sem v njej. Kar naprej zajemam iz nje, pa je kar naprej polna. Ni je moči izprazniti. Duhovno bogastvo Vetrinja raste. Mar ne čutimo tega vsi? Kje je njegov konec? Ali ga sploh ima in imeti more? Pregloboka in previsoka je veličina Vetrinja, da bi jo mogli kdaj vso zajeti! Kri, prelita za najvišje življenjske ideale, za svoje versko in narodno prepričanje, rodi kar naprej nove, večje in lepše sadove. Zares, nekaj čudežnega je v tem! — Da, bolj ko se nam odmika leto 1945, bolj nam po-
TITOVA DVOJNA IGRA
IZ NAŠIH VRST
JT—T-.T-.T»T_T—.T—T- 1
Pred mano je vrsta pisem vetrinjskega župnika. Vsa so napisana v nemščini, le eno med njimi v domači slovenščini. Razumljivo, gospodu je lažje eksaktno se izražati v nemščini kakor pa v knjižni slovenščini. Vetrinj je bil še ne tako dolgo nazaj čisto slovenska župnija. Vedno bolj pa je rasel v njem nemški vpliv sosednjega Celovca. Danes je dejansko že del Velikega Celovca.
Slovensko pismo je opremljeno z nemškim župnijskim žigom. Natipkano je. Črke v njem so začele že bledeti (napisano je bilo 10. sept. 1956), še bolj žig. Vedno bolj bledi v žigu tudi podoba “Maria vom Siege” (Marija Zinagovalka). O, kakšen je to obraz žene Zmagovalke! Sedem zvezd obkroža njeno glavo. Vse bolj ko bledijo črke in žig, tem bolj bi rad zajel v svoje srce še ne čisto obledeli obraz večne Zmagovalke, naše vetrinjske Gospe Marije!
Vsa vetrinjska pisma, ki so ta trenutek pred mano, nemška in slovensko, so bila napisana v zvezi z našo ameriško slovensko nabirko v letu 1952-53 za vetrinjsko cerkev. Z njo je gospod župnik v glavnem rešil propada glavni oltar v vetrinjski cerkvi, delo neprecenljive umetniške vrednosti. (Mnogokaj o tem bi mogel povedati tudi p. Odilo, danes misijonar-pevec-med avstralskim Slovenci). V zvezi z uspehom te naše nabirke je bila leta 1953 vzidana v cerkveni notranjosti spominska plošča, za katero je sestavil besedilo naš naj večji teh časov, veliki slovenski vladika Gregorij, zadnji ljubljanski škof, ker njegov naslednik Anton je že med tem postal nadškof. Ta naša plošča v vetrinjski cerkvi je posvečena velikemu in večnemu spominu naših najdražjih, mož in fantov, vetrinjskih mučencev, brez sodbe izročenih v roke rabljem. Pa stoji v pismu, da se gospod župnik vsako jutro, ko gre maševat, za hip ustavi pri tem našem znamenju s pobožno mislijo za njihni večni mir pri Bogu. Še in še hvala Vam, dobri vetrinjski služabnik Gospodov! Pa še tole je pristavljeno v njem: “Z vsega sveta prihajajo ljudje, da si ogledajo ta naš lepi hram Gospe Zmagovalke. In vsakemu posebej pokažem tudi to ploščo ..
In nazadnje, tudi mimo tega ne smem, kar stoji še v tem gospodovem pismu: “O, da, pridite Vi in pridejo naj še vsi drugi iz Združenih držav ameriških in od vsepovsod, ki so bili v svoji najhujši stiski deležni
staja dragocena vetrinjska dediščina, naša duhovna zakladnica. I resnične tolažbe in pomoči na-*	*	*	j še vetrinjske božje Matere Ma-j
Kot največkrat! sem se tudi rije Zmagovalke! Pridite pogle-danes spet ustavil pri vetrinjski dat to našo in tudi — Vašo cer-cerkvi Matere božje Zmagoval- kev!” Tudi za to lepo povabilo kc. Živo sem se ob tem spomnil in zagotovilo naj dobri Bog bo-
Cleveland, Ohio. — Mrs. Antonija Bratovich se je nedavno vrnila iz Miami, Florida, na svoj dom na 225 E. 264 Sit., Euclid, Ohio. Floridsko podnebje ji zelo ugaja in se bo verjetno spet podala tja. Najlepše pozdravlja vse svoje znance in prijatelje v Floridi in jim kliče na veselo' snidenje!
*
South Valley, N.Y. — Spoštovano uredništvo. Prejel sem Vaše obvestilo za poravnat naročnino. Tukaj Vam pošiljam ček, kritje za eno leto. Jaz živim na deželi. Poleti imam bolj malo časa brati, pozimi pa preberem, kar me zanima. Lepo pozdravljam Vas in čitatelje lista, naročnik
Anton Starin
*
Aurora, Minn. — Cenjeni! Priloženo Vam pošiljam za enoletno naročnino. Z listom sem popolnoma zadovoljen. Bratski pozdrav!
John Debeljak
*
Kirkland Lake, Ont. — Spoštovani! Ker mi ta mesec poteče naročnina, Vam priloženo pošiljam poštno nakaznico za celo leto.
Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljen, ker prinaša različne novice in povesti ter tako ustreže vsem naročnikom, nekaterim z enim, drugim z drugim.
Prav lepo pozdravljam vse sodelavce in dopisnike. Najbolj všeč sta mi bili povesti Dr. Zober in Puntar Matjaž." Lepe pozdrave pošiljam tudi vsem tistim, ki list berejo in ki so raztreseni po vseh krajih sveta. S spoštovanjem!
Ivan Horvat
❖
Gary, Indiana. — Hvala za obvestilo o poteku moje naročnine za A.D. Priloženo Vam potšiljam denarno nakaznico za celoletno naročnino.
Z listom smo zelo zadovoljni, posebno če upoštevamo razmere in vse težkoče, ki so v zvezi z izdajanjem in tiskanjem slovenskega katoliškega dnevnika v Ameriki, če bi vsak čitatelj to premislil, bi moral biti zadovoljen in vesel, da tak dnevnik sploh imamo! Seveda bi bila Ameriška Domovina lahko bolj popolna, če bi več zmožnih poročevalcev sodelovalo. Prisrčen pozdrav vsem!	Stanley Mrak
------o------
Na pokopališču
V zaton počasi sonce se pomika, obzorje v rdeči zarji se svetlika; še božjo njivo njen je svit pozlatil —
za hip, da ne bi mrtvim spanja kratil.
Ob grobu tu stojim in tiho plakam.
Kaj boš povedal, dragi, tiho čakam.
Joj, kaj že let molči beseda tvoja,,,
Joj, kaj že let te kličem brez pokoja...
Tu vsak trenutek misel te poišče, tu moje bolno te srce obišče, ko v dolgem čakanju trepečeš zanj.
Cipres poslušam tiho šepetanje in mislim na prelepe dni nekdanje —
na srečo najinih mladostnih sanj ...
(Ljubka Šorli)
V Ameriki najema posojila, potem pa jih daje sam komunistični blok podpirajoči Gani v Afriki.
Cleveland, O. — Pod tem naslovom je objavil nedavno The New York Mirror tole: Maršal Tito je jezen na svoj narod, ker je njegovi državi zmanjkalo! jugoslovanskih dirarjev in ameriških do-arjev. Toda ta komunistični vodja bi lahko imel več našega denarja v svojih kovčkih, če bi ga ne trošil za podpiranje protiameriških dežel, takih, ki so v sovjetsko-kitaj-skem taboru.
Med tem, ko si milijone iz' posoja od Zedinjenih držav, obljublja težke kredite vladi Gane, ki je ostro protiameri-ška. Združeni narodi so dobili sporočilo, da je v zadnjih tednih aprila jugoslovanska delegacija napravila lepe in širokogrudne dogovore s predsednikom Gane Kwameom Nkrumahom.
Jugoslovani so obljubili kredite in tehnično osobje za zgradbo luke in pomorske baze v Sekondi na zapadni obali Gane. To je bilo 26. aprila-Isti dan si je Jugoslavija izposodila $4,300,000 od Ex' port-import banke.
Titovi gospodje zastopniki so se tudi obvezali, da bo Beograd dobavil Gani cement, P°' Ijedelske stroje, industrijsko opremo, motorna vozila, bicik-Ijc, orodje, cevi in drugo železno in jekleno robo, vsega v milijonskih vrednostih.
Isteg'a dne, 26. aprila, ko je Tito, ki nam dolguje bilijone, dal Gani milijonska posojila, nas je uradni radio Gane napadal. Napad je bil v obliki odgovora na govor in izjavo predsednika AFL-CIO George Meanya dne 23. aprila. Mea-ny je v kratkem, krepkem, Pa mirnem govoru pred kakimi 150 delegati Združenih narodov in njihovimi prijatelji rekel, da nejevolja nad koloni-jalizmom v Afriki in Aziji ne sme biti manjša kot jeza na(i dejstvom, da je sto-milijonom ljudi v Evropi odvzeta pravica samoodločbe.
Tega ne marajo slišati v Dani tisti, ki sprejemajo dena1 od Jugoslovanov, ki sprejemajo denar od nas. V Gani s° označili Meanya za obsedenega proti kitajsko-sovje
na sovjetska vlada: vse je prav, pobijanje borcev za
tski
ideologiji in gospodarskem11
sistemu. Meany je govoril ° priliki uradnega začetka dele' vanja “Urada prijateljstvi ’ ki ga je ustanovila ameriški delavska federacija AFL-tJ pri Združenih narodih. V sV°j jem govoru je Meany ožig°s;1 tudi brutalno nastopanje 1 ravnanje sovjetske vojske (’ pi-iliki znanega upora na žarskem leta 1956. Tudi ni bilo všeč Gancem. Njik°v uradni govornik na radiju J® zavzel prav isto stališče, ga zagovarja v tej stvari urn
bilo
svo-
bodo, kot pobijanje 12-letm otrok in žensk.
Istega dne je bilo v časop1^ ju in radijskih oddajah ki so vse pod policijskim m1 zorštvom in vodstvom vln( ' še več drugih napadov na m19.
Taka je torej vlada dežele, ki dobiva tako obsežne kre 1 te in tolike množine blaga ° Jugoslavije, ki dobiva milfU. ne in milijone od nas. Ali P nas tega nihče ne vidi in 1 sliši?
■------o--------
Niti cela desetina ni
obdelana	c
Po podatkih ZN ni od erfot^ kopne površine zemlje obde a več kot devet odstotkov. večji del obdelane zemlje Je ^ Evropi, Združenih državah Ameriki in na Kitajskem.
Ameriška Domovi ima

AMERICAN IN SPIRIT POMIGN IN LANGUAG6 ON1Y
SLOVAN LAN
HORNING NfiWSPAPSR
Iz slovenskega Toronta
SLOVENSKA DRUŠTVENA DELAVNOST
Večkrat se sprašujemo, koli- svojo lastno korist. Zanimiv bi ko Slovencev živi na ozemlju bil tudi pregled zasebnih slov.
torontske metropole. Vsi dosegljivi podatki kažejo, da jih je sedem do osem tisoč. Bila bi zanimiva študija, ki bi pokazala, kakšnemu vplivu so ti ljudje podvrženi v verskem in narod-no-kulturnem oziru. Gotovo je vsem skupen vpliv okolja, v katerem živimo in se gibljemo. Temu vplivu smo podvrženi pri poklicnem deluj v šolah in cerkvah, ko poslušamo radio in gledamo TV. Poleg tega vsakda-
podjetij, kar pa pod gornji naslov ne spada.
Poleg navedenih pa deluje med Slovenci v Torontu še najmanj 15 društev, ki so vsa na NARODNOSTNI PODLAGI a imajo različne cilje in namene: narodno ideološke, kulturno-prosvetne, športnej narodno-po-litične, druižabno-podporne in podobno. Po svojem značaju so to svetne organizacije in kot take neodvisne od župnijskih
njega vplivanja okolice, pa ima- središč. Med seboj nimajo no-mo Slovenci svoje ustanove inlbene dejanske povezave, nobe-društva; dejavnost teh je po ne skupne strehe in ne skupne-
najrazličnejših ciljih in namenih usmerjena ravno v to, da
ga usmerjevalca. Ker so mnogi člani v več različnih društvih,
skuša zajeti čim več ljudi in da- zato je težko reči, kako širok je ti čim več vpliva. Pri vsej za- njihov vpliv. Dejstvo je da od-gnanosti v delo je prav, da od borniki v teh organizacijah časa do časa pogledamo okoli se-jopravijo na leto ogromno dela in be, premerimo sile in tehtamo Jda žrtvujejo veliko svojega pro-uspehe. Naj nekaj podatkov stega časa. Pri tem pa nastane služi temu namenu.	vprašanje ali ni mnogo, preveč,
I. Glavna, vendar ne edina, sil potrošenih brez uspeha ravno društvena delavnost v Torontu zaradi pomanjkanja povezave in
se je začela po drugi svetovni vojni. Začetek in jedro je bilo VERSKO SREDIŠČE, okrog katerega je potem rastlo vse drugo, kar danes imamo. Za verske potrebe skrbita danes dve župniji:	Marija Pomagaj in
Brezmadežna s čudodelno sveti-
načrtnega dela.	P. M.
(Dalje prihodnjič.)
Apostolski delegat na obisku v Torontu
V nedeljo, 20. maja) je začel svoj tedenski obisk v Torontu apostolski delegat za Kanado njo. Ti dve verski središči iz- prevzvišeni nadškof Sebastiano žarevata svoj vpliv vsaj na po-jBaggio. Prvi in sicer liturgični lovico Slovencev velikega To- sprejem je doživel ob 12. v ka-ronla. S tem pa ni rečeno, da|tedrali sv. Mihaela, ki so jo naje druga polovica za vero brez- polnili verniki iz vseh župnij brižna ali ji sovražna. Mnogo ^ velikega Toronta. Sprejemu je Slovencev je rednih članov v sledila slovesna maša, med ka-teritorijalnih župnijah, tako da tero je spregovoril pomožni nad-je 60 do 70 odstotkov vseh Slo- škof, prevzvišeni P. F. Pocock. vencev več ali manj v zvezi s V svojem govoru je izrazil apo-Cerkvijo. Odstotek) zapušče- [stolskemu delegatu, kot osebne-nih” je torej še vedno velik. imu predstavniku sv. očeta po-V tesni zvezi z verskima sre-[zdrave, vdanost in ljubezen. Na diščema, pod jurisdikeijo obeh pozdrav je odgovoril apostolski župnij, deluje najmanj sedem'delegat: “Prihajam, poslan od organizacij. Pet med njimi jih tistega, ki ga je sv. Duh izbral, je versko-ideološkega značaja da vodi Cerkev božjo, da vidim in skrbijo za boljšo versko in^-ašo gorečnost in zvestobo ter jasnejšo ideološko izobrazbo svo- .vaša dela pri razširjanju skriv-jih članov. V teh petih orga-mostnega telesa Kristusovega. . . nizacijah je včlanjenih kakih Kot papežev poslanec nimam 320 ljudi s 40 odborniki. Ker so 'nobenih skrivnih namenov; ho-to člani družin se vpliv teh or-'čem biti samo papeževo oko in ganizacij raztegne na najmanj Jnjegovo srce in pričati o njego-600 ljudi. Šesto društvo je do-|Vi ljubezni do Kanade . . .” Po brodelno, s 6 člani, ki pa letno svojem nagovoru je apostolski obišče najmanj 150 bolnikov in delegat prisostvoval slovesni razdeli do $2,000.00 podpore. Sed- maši do konca, ma organizacija pa je apostol- V tednu svojega bivanja v ska z najmanj 300 podpornimi |Torontu bo obiskal šolei samo-člani. Njeni aktivni člani žrtvu- stane, semenišča in druge vzgoj-jejo leto vsaj 3368 ur prostega ne ustanove. Hoče biti pač “oko
kot taki neko poslanstvo, ki ga moramo opravljati. Do enotnega mišljenja v debati ni prišlo.
Por.
Spominska proslava
Te dni nam zopet uhajajo misli na tiste krvave mesece maj in junij v letu 1945: Konec druge svetovne vojne, beg iz Slove-nije; umik slovenske narodne vojske . . . množični grobovi po Sloveniji, da so reke in potoki krvavi tekli.
Ti, ki bereš te vrstice, uživaš svobodo in obilje dobrot ali nimaš mogoče v tistih grobovih svojega brata, morda sestro, celo očeta ali mater, prav gotovo pa prijatelja in soborca! Saj jih nisi še pozabil, kot jih pozabiti želijo njihovi krvniki, današnji gospodarji v stari domovini. Prižgi lučko ob 17. obletnici njihove mučeniške smrti, pomoli za pokoj njihovih duš. Pa priporoči se jim, da bi ti v izobilju dobrot vztrajal tako zvest) kot so bili oni nagi in tepeni in lačni, a zvesti do mučeniške smrti.
Skupaj se bomo spomnili vseh slovenskih protikomunističnih žrtev v nedeljo, 3. junija 1962, na SPOMINSKI PROSLAVI ob pol petih popoldne v cerkveni dvorani na Manning Ave. Proslavo prireja Zveza slov. protikomunističnih borcev.
Vabimo vse Slovence, ki odklanjajo komunizem kot zlo, da se udeležijo te spominske proslave
Odbor Zveze slov. •'^"protikom. borcev.
Newtorontske novice
Silna vročina, ki nas je zaje--letno vstopnico za $10.00 in ima-la sredi maja, je za nami. Ve-'je potem celo leto katerikoli dan
časa, kar znese 182 celih dni. Pri tem delu napravijo 300 do 400 obiskov aistim, ki so od verskega in narodnega vpliva najbolj oddaljeni.
Pod okriljem obeh župnij delujeta tudi dve slovenski šoli z 184 učenci in s 13 učnimi močmi. Vpliv teh dveh šol na narodnostno zavest in na slovensko jezikovo znanje je, ali bi vsaj moral biti) velikega pomena. Ta vpliv je odvisen od sodelovanja staršev in šole.
V župnijsko področje spada tudi “Mladinski klub,” zbirališče fantov in deklet, med katerimi imajo večino taki, ki jih druge organizacije ne pritegnejo. Njih število včasih doseže 200.
EKONOMSKA ORGANIZACIJA. — Ta je naravnost cvetoča, ker uspešno delujeta dve kreditni zvezi z vsaj 1500 člani. Obe razpolagata s približno $1,-000,000.00 kapitala ter nudita gospodarsko varnost in trdnost
in srce sv. očeta.”
Sestanek SKAS za Toronto
“Fizikalni in kemični vplivi na dednost” je bil naslov predavanja, ki ga je imel na aprilskem sestanku :SKAS-a ing. Stane Bah iz Londona, Ont.
V mesecu maju pa so starešine obravnavali “Pregled in obseg slovenske društvene dejavnosti v Torontu.” Referat je imel g. Peter Markeš. Po referatu se je razvila živahna debata, ki je referat deloma dopolnila, deloma je pa skušala dati odgovor” ali ima smisel vzdrževati Slovenijo v malem na tujem?
“Izkristalizirali sta se dve mnenji. Prvo mnenje: Smisel vsega narodnega društvenega delovanja naj bi bil samo ta, da se pomaga prvemu in drugemu rodu naseljencev, da se vključijo v kanadsko družbo. Vse delo
etničnih skupin naj bi bilo torej tako posameznikom kot skup- samo prehodnega in pomožnega nosti. S slovenskimi prihranki |značaja. Drugo mnenje: Smo gospodarijo slovenski ljudje v politična emigracija in imamo |nuc^ ljudem dobre programe.
Dom Slovencev v Torontu
TORONTO, Ont. — Pred nekaj dnevi mi je prijatelj ponudil časopiis “Slovenska misel.” V njem sem naletel na članek z naslovom “Dom Slovencev v Torontu” in ob tem članku bi se rad malo ustavil.
Predno bi resno začeli z gradnjo doma v Torontu, se moramo Slovenci pogovoriti več stvari.
Ali nam res tako manjka prostora, da je novi dom nujno potreben? Bo dvorana v novem domu vedno polna? Si odbor, ki bi organiziral gradnjo doma, ne bo nakopal na glavo le veliko breme — dolg?
Vsi dobro vemo da imamo to-
f
rontski Slovenci dve slovenski cerkvi z lepima dvoranama in tudi slovensko letovišče. Vsi tudi dobro vemo, da je na obeh slovenskih cerkvah še dolg, prav tako na letovišču. Pri cerkvi Marije Pomagaj je nujno potrebna hiša za slovensko šolo, in te v bližini cerkve.
Dolžnost nas vseh je, da podpiramo vse to, kar že imamo in da stremimo za tem, da to izboljšujemo. Zato bi bilo naj boljše, da bi društva, ki imajo kaj več denarja, posodila župniji Marije Pomagaj ali župniji Brezmadežne s čudodelno svetinjo, da bi tako župniji lažje krili svoje dolgove. Kadar pa bosta župniji v manjših finan čnih težavah) takrat pa, dragi bratje in sestre, na delo za nov dom. Dokler pa je položaj tak kot je vsedaj, naj vsak posameznik ali društva pomaga župniji in se udeležuje prireditev v župnijski dvorani ne glede na to katero društvo Dvorani sta veliki, prostora dovolj za vsakega, samo pridi v naše župnijsko okolje, čakamo te. Vsakdo, mlad ali star se lahko med nami prav dobro po-čuti) še tako izobražen Slovenec dobi prostor v naših dvoranah, če. ga le hoče.
Nikar ne mislimo, da bo vse rožnato, ko bomo imeli novi dom. Treba se bo zelo žrtvovati in
ter je hitro shladil ozračje; na-ivi pa so prinesli suhi zemlji blagodejnega dežja. Vendar nas je nenadna vročina, ki je nastopila predčasno, opozorila, naj čimprej odipremo poletna letovišča. Zato smo tudi na Sloven, skem letovišču z urejanjem bazenov in drugih prostorov pohiteli. Predsednik odbora g. Ivan Kavčič se s svojimi pomočniki trudi, da bi Slovensko letovišče čim lepše uredil. Travo ha., zravnani zemlji smo že posejali in ob zadnjem deževju je zače-poganjati iz zemlje. Tudi shramba za čistilnike (filtri) vode v obeh bazenih je že dograjena in čistilne naprave za čiščenje vode v velikem in malem (otroškem) bazenu so že teku. Prav tako bomo izkopali od 80 do 1000 čevljev v globino studenec, iz katerega bomo zajemali pitno vodo; obenem bo pa ta studenec služil tudi za na-iolnjevanje vode v obeh bazenih, ako bosta kdaj ob veliki su-več vode potrebovala. Strokovnjaki so ugotovili, da je na Slovenskem letovišču podtalne vode dovolj in da se ni treba nikdar bati, da bi je zmanjkalo. Čistilci (filtri) bodo pa skrbeli, bo voda stalno čista, saj bo zamenjana in prečiščena vsakih ur. Poleg otroškega bazena bomo cementirali tudi veliki bazen ob straneh in tam, kjer je plitva voda. Tako bodo zadnji pomisleki glede vsestransko odgovarjajočega — letovišča, ki naj bi služila Slovencem za kopanje, taborjanje in za poletno razvedrilo sploh, odpadli.
brobit slovenske šole. Kolikor ur žrtvujejo učitelji in učiteljice za slovensko mladino, da bi jo naučile kaj koristnega. Pa sem cb šolski prireditvi, kot je bila ta, pogrešal celo starše in njihove otroke, ki hodijo v slovensko šolo. Toliko samozavesti bi pač morali imeti starši, da bi vsaj na prireditve slovenske šole prišli s svojimi otroka, ki
obiskujejo slovensko šolo.
•
Zadnje mesece se je naša župnija okrepila tudi po številku. V seznam župljanov, smo vpisali na novo g. Ignaca Hozjana z ženo Elizabeto, roj. Vuk. Kupil je novo hišo nedaleč od slovenske cerkve, ki sta jo sezidala naša župljana gg. Franc in Jože Je-reb. Prav tako se je preselil v našo župnijo g. Stanko Kranjc s svojo ženo Elzo, roj. Penko,
prost dostop na letovišče. Tudi za posamezne odrasle osebe je letna vstopnica $10.00. Kdor pa te ne mara kupiti, bo pa v poletni sezoni od junija do septem. bra plačal ob nedeljah za vsak obisk sproti po $1.00; ob delavnih pa 50c. Le tako bomo mogli in otročičema Anito in Edwar-
Tudi pogoji, da se lahko katerikoli Slovenec v katerikoli času poslužuje Slovenskega letovišča, so zelo lahki in malo stanejo. Družine z majhnimi otroki kupijo vsako leto sproti
kriti vse stroške, ki jih imamo, s Slovenskim letoviščem. Skozi vso poletno dobo bo na Slovenskem letovišču stalen oskrbnik,, ki bo tudi spal tam in skrbel, da bo na letovišču vse v redu im da bodo letoviščniki čimbolj e postreženi. Zaenkrat je prevzel službo oskrbnika naš župljan g. Jakob Kranjc, ki se je predkrat-kim za stalno vrnil v Kanado.
*
Težišče našega družabnega življenja in udejstvovanja se bo sedaj v poletnem času preneslo iz župnijskih dvoran na Slovensko letovišče. Poletno sezono na letovišču bomo malo bolj slovesno odprli na binkoštno nedeljo, 10. junija. Otročiči bodo prvič v tem letu napolnili novi lepo prebarvani bazen. Raznih dobrot za lačne in žejne želodce ne bo manjkalo; dasi se bo moralo nekaj mladih prašičkov žrtvovati na ražnju za dobrobit slovenskega ljudstva.
*
Druga velika slovesnost na Slovenskem letovišču bo pa v nedeljo Sv. Rešnjega Telesa, 24. junija. Na ta dan bomo imeli poleg svete maše tudi procesijo Najsvetejšim ob 4 oltarjih. To pot jih bo zelo lepo izdelal v obliki majhnih kapelic naš župljan g. Frank Ostronič. Kapelice bodo zložljive in uporabne tudi za kako drugo priliko. Novost bo tudi nebo, kot smo ga imeli včasih doma ob procesijah in so ga nosili 4 najbolj zaslužni župljani. Blago za nebo z bogatimi okraski smo naročili v Montrealu, drogove bo pa naredil g. • Frank Ostronič. Nebo bo sicer last župnije Brezmadežne, bo pa stalno služilo tudi za procesijo s Sv. Rešnjim Telesom na Slovenskem letovišču. *
Vse to so bolj vseslovenske novice za Slovence v Torontu in njega okolici. A ker je več Slovencev iz ,New Toronta zaposlenih pri obnovi Slovenske-
Angleška 'vlada ustanovila zapadno-indijsko federacijo
LONDON, Vel. Brit. — Angleški vladi se je končno posrečilo, da je združila osem svojih malih kolonij na otokih, ki ležijo severno od Venezuele v zapadno-indijsko federacijo. V federacijo bi morala priti tudi otoka Trinidad in Jamaika, ki sta pa rajše ostala zunaj nje.
Nova federacija je premajhna, da bi mogla imeti samostojne gospodarstvo, zato bo še dolgo navezana na angleško pomoč. Neodvisnost federacije bodo proglasili šele 1. 1964.
CLEVELAND, O.
Ne mislimo, da bodo Slovenci kar leteli v nov dom, gledat prazne stene. Plese imamo pa že itak vsak teden. Kar se iger tiče, niso več tako priljubljene, kot izgloda. Kar vprašajmo sebe, ali ne pada med nami čut za kulturne prireditve? Mar ne postajamo vedno bolj sužnji televizije?
Naj omenim samo dve predstavi pretekle sezone. V dvora-'ga letovišča in pri pripravljal
dom. Oba sta prišla iz župnije Marije Pomagaj v Torontu. Gdč. Štefka Pugelj si je pa izbrala ženina iz Toronta in sta se po-ročila v naši cerkvi v soboto, 19. maja. Ker je Štefka odlična cerkvena pevka, so ji pri poročni maši naši pevci tudi lepo zapeli. ženinu in nevesti naše iskrene čestitke z željo, da bi se ženin dobro počutil v naši župniji in ne bi preveč žaloval za župnijo Marije Pomagaj. — Tudi v krstno knjigo smo zadnje mesece vpisali kar lepo število otrok in sicer: Štefana Wiljema Wonto, sinčka Antona in Lilias, roj. Morrison; Štefana Mihaela Smrekarja, sinčka Staneta in Anice, roj. Marn; Ireno Milko Fric, hčerkico Ivana in Milke, roj. Gorenc; Staneta Ulčarja, sinčka Staneta in Frančiške, roj. Zlate; Diano Tekavčič, hčerkico Tineta in Metke, roj. Medved, Marka Jereba, sinčka Lojzeta in Marije, roj. Mrak, Adelo Kastelic, hčerkico Franca in Minke roj. Rebolj; Katarino Muršič, hčerkico Otona in Elizabete, roj. Agnew. Več novorojenčkov pa še čaka na krst. Tako žup nija Brezmadežne stalno po malem napreduje in se bo v nekaj letih videlo, da nismo zgradili prav nič preveliko dvorano in cerkev, preje premajhno. Kajti rast župn^jV: Brezmadežne !se( šele začenja.
*
Na kanadski praznik Victoria day, 21. maja, je slovenska šola naredila majniški izlet k slapovom Websterfalls blizu Hamiltona. Bil je zelo lep dan in otroci so se na izletu zelo dobro počutili.
Ženske dobijo delo
Iščem strežnico
Iščem priletno strežnico, da bi stregla moji bolni mami, malo kuhala in opravljala lažja sobna dela. V Euclidu. Naslov dobite v uradu Ameriške Domovine.	(108)
Moški dobijo delo
Oskrbnik
Oskrbnik dobi delo za poln čas v apartment poslopju. Prosto stanovanje. Kličite 944-6225 vsak čas.	(108)
MALI OGLASI
V fari sv. Vida
Naprodaj je 2-stanovanjska hiša, z novimi plinskimi pečmi za ogrev, dvema garažama in nizkimi davki — za $14,900.
BARAGA REALTY IV 1-9998	530 E. 200 St.
(113)
Na Lake Shore Blvd.
Naprodaj je luksuzna stanovanjska hiša s 6 stanovanji in letnim dohodkom $8,700. Samo resni kupci. Kličite HI 2-3020. __________________________(108)
Plinski grelec
Plinski grelec vrste “Coleman” za gretje 4 do 5 sob naprodaj za $35. Kličite 431-5390.	—(106)
Kupim avto
Oglasite se dopoldne pri A. Colarič, 3908 iSit. Clair Ave., ali kličite dopoldne 431-5606.	(106)
ni Marije Pomagaj je Prosvetno društvo Baraga podalo igro “Roža sveta.” Človek bi pričakoval polno dvorano, zasedena je bila le do polovice. V dvorani Brezmadežne pa je Slovensko gledališče podalo dramo “Marijino oznanjenje.” Globoka. lepa stvar in vendar je bilo tako žalostno pogledati, ko je bila polovica dvorane prazna.
Iz tega je razvidno, da nov dom ni potreben, dokler nismo torontski Slovenci toliko zaved- 'prav dobro izvežbala, zlasti če ni, da bi ob igrah in drugih pri- pomislimo, da mnogi od njih reditvah napolnili župnijske pred 3 leti, ko smo začeli s slo-dvorane. Upan, da se dosti Slo- vensko šolo, niti govoriti niso vencev s tem strinja.	znali slovensko, kaj šele brati
Zalo bi bilo najboljše, da se'in pisati. Pevske vložke je oprimemo navade, ki so jo imeli spremljal pri klavirju naš orga-naši pradedje za časa turških nist Ignac Križman. Marsikak nastop prireja, napadov, ko so se zbirali okoli otrok je pokazal, da ima igral-cerkva, po gričkih naše domovi-'ski talent. Igranje otrok je žene Slovenije in se branili predjlo pohvalil tudi znani igralec in sovražnikom. Torontski Slo-j režiser, g. Stane Brunšek. Tudi venci, tudi naše geslo naj bo: ^scenerija in razsvetljava je bila Naše versko in kulturno sredi- dobra, kar je mnogo pripomo-šče v Torontu sta naši slovenski glo k uspehu igre.	*
župniji. Kdor se zaveda nauka Obisk je bil pa bolj skromen; svoje matere ve) da je njegova deloma zaradi vročine deloma pa župnija in dvorana njemu na zato, ker se nekateri ne zaveda-razpolago in njegova dolžnost je, da se vanjo vključi in z njo sodeluje.	M. M.
Tudi Neodvisna stranka zapustila vlado De Gaulla
PARIZ, Fr. — De Gaullova stranka je v francoskem parlamentu tako močna, da obvlada vsak političen položtj, toda De Gaulle je polagal važnost, da stopi v koalicijo s čim večjim številom starih političnih strank. V začetku DeGaullovega režima so nekatere stranke res šle v koalicijo, pozneje so pa začele odpadati. Zadnje čase sta bili v koaliciji le še dve pomemlbnejši stranki: krščansko-demokratska ljudska stranka in stranka neodvisnih.
Pred kratkim je šla iz vlade ljudska stranka, sedaj je pa dala tudi neodvisna stranka nalog svojim 4 ministrom, naj gredo iz vlade. Ali bodo ministri ubogali stranko, še ne vedo, kajti stranka ni ravno preveč strnjeno organizirana. Vsekako pomeni poziv hud udarec vsaj za De Gaullovo stranko, ako že n« De Gaulla samega.
Neodvisna stranka je porabila za svoj korak isti nagib kot ljudska stranka: ni zadovoljna z DeGaullovo evropsko politiko. Politični opazovalci trdijo, da si hoče neodvisna stranka ohraniti svobodne roke kot vse druge stranke. Politipni svet v Parizu namreč pričakuje, da bo De Gaulle sedaj moral priti na dan z barvo, kako si zamišlja bodočo francosko politiko. Do jo dovolj pomena slovenske §ole sedaj tega ni povedal, ker se je in slovenskih prireditev, ko na-Skliceval, da mora preje rešiti stopajo slovenski otroci v do- alžirsko vprašanje.
nih delih za te slovesnosti na letovišču, sem jih priključil kar Newtoronfcskim novicam.
V nedeljo, 20. maja, je sloven, ska šola župnije Brezmadežne priredila prav ljubko materinsko proslavo. Po deklamaciji in govoru materam je sledila otroška spevoigra v 4 slikah: Pavel-čkova piščalka izpod peresa P. Krizostoma. Igro je režirala gdč. Anica Dolenc in je otroke
Soba se odda
Soba se odda poštenemu moškemu ali ženski v Eastlake, O. Vprašajte na 498 Reeves Rd. __________________________(106)
V	najem
6-sobna hiša, ograjen vrt, zraven slovenske cerkve in šole v Collinwoodu. Sprejme se tudi otroke. Kličite 851-4901.	(106)
V	najem
se odda pet čistih sob in kopalnica zgoraj, nasproti cerkve sv. Vida na 6018 Glass Ave.
(25, 29 maj)
Sobe se odda
Oddajo se 3 čiste sobe, spredaj, za 1 ali 2 odrasla. $36.00. — Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj.	(WFX)
NAPRODAJ
po zelo ugodnih cenah pohištvo v odličnem stanju: ledenica, štedilnik, kuhinjska garnitura, postelje, omara, čistilec prahu, itd. Pridite pogledat na 19001 Abby Ave., blizu East 185. ceste.
(108)
Naprodaj
Dvodružinska hiša, 5-5, plinski sežigalnik, blizu cerkve sv. Jožefa in trgovin. Kličite 541-4803.	(29 maj, 1 jun)
ZULICH
INSURANCE AGENCY
18115 Neff Rd. IV 1-4221 j Cleveland 19, Ohio
4	?
RENE BAZIN:
IZ VSE SVOJE DUŠE
ROMAN
“Kaj sem jim storil?” je razmišljal. “Zakaj sega njih sovražnost še do mene, ki nisem njih gospodar in nimam opravka z delavci svojega očeta? Ko mi je bilo težko, da nisem smel sam poseči v delo v tvornici, sem se tolažil z mislijo, da se s tem ognem njihovemu nezaupanju. Ps le vidijo v meni rojenega sovražnika. Kako odvraten je ta boj, ki nas tako proti naši volji deli na dva tabora! Kako hudo so morali grešiti posedujoči, da je prišlo do tega! In kako trpko je, da te tako mrzijo tukaj, drugod, povsod — radi obleke, ki jo nosiš, radi konja, ki ga vodiš!
Še vedno so hodili. Vendar so se vrste redčile. Na starih ženicah počasne hoje je bilo spoznati, da prihajajo zadnji. Konci visokih vej, opeke hišnih slemen, svetli dimniki so se dvigali iz sence, ki se je vanjo pogrezalo vse drugo. Zakaj doli za Chante-nayem nekje je sonce umiralo in potapljalo svojo bledordečo ublo v zelenje trav. Jadra jadrnic, napeta od naraščajočega vetra, bela samo pri košu na jamboru, so bržčas prihajala po Loi-ri tam prav blizu onkraj hiš. Ono malo mesta, kar ga je bilo videti iz ulice med strehami tvornic, se je odevalo v meglo, ki je bila prišla od reke in je bila v njej še prosojnost modrih valov. Steklo se je bliskalo v daljavi. Victor je tudi zapazil, da se
CHICAGO. ILL
REAL ESTATE FOR SALE
NORTH ERBROOK ^VEST — OWNER TRANSFD.
5 room bungalow. S & S. 1 % baths, water softener, 2 car garage. Lot 80x125. Nr. everything. Low taxes plus ’52 Buick. $19,000. CR 2-3023.
(108)
PARK POREST — BY OWNER Retiring. 4i bdrms., family rm., fireplace, gas ht., large Indscpd. lot. attchd. gaiage, stone exterior, air cond. plus many extras. $16.450. 9 Apache. PI 8-8385.	(106)
2	FLAT BRICK — 6’s. 3 bedrooms each. 2 car brick garage. Overhead doors. H. W. oil heat. Full bsm't. Enel, porches. Alum. S & S. Tile kit. & bath on. 1st fir. 1 blk. Irving-Lincoln Spopg. Cntr. WE 5-5366.
(107)
CARPENTERSVILLE, ILL. — BY OWNER
3	BEDRM. ranch, tile bath-kit. with utility. Nr. Church, schools, shopping. Many extras. Imm. Poss. See to apprec. $13,300. HA 6-1535.
(107)
RIVER GROVE — By owner. Large Georgian. 3 bdrms., 9 closets, tiled bath and powder rm. Birch cab. kitch. Natural frplc. Finished basement. 15x30 screened attached patio. Concrete swimming pool with filter system, double fenced yard, attached garage. New awnings. Lot 50 x 190. Carpeting, drapes, refrig-stove. — Call GL 3-9453 weekdays after 6 p. m. Sunday all day.	(107)
BY OWNER — LEAVING STATE OAK LAWN — 5 yr. old. 6% rm. Split-level, 3 bdrms., tile kitchen & dinette, Fin. rec. rm. 2 car gar. S. drive. Crptg. S&S. cyclone fence. Nr. Schls. $23,500. GA 5-0614. (109)
BY OWNER — CORNER BRICK BLDG.
6 Stores, 5 yrs. old. Parking space, 7’ cyclone fence. Close to everything. Phone BE 7-0637.
(108)
BLUE ISL. Ideal loc. 1 blk. from pk. 1 or 2 fam. home, 5 & 4 rms. 2 bths, gas hot w. ht. oak firs. Nat. firepl. insulated. 220 wire. Alum. S. S. 2 car gar. high lot 50x125’ dry bsmt. 17 cu. ft. freezer, upstairs kit. furn. il desired. Priced for immed. sale. FU 5 4648.	(107)
ne kadi več iz tovarniških dimnikov in da so se mali dimniki okrog njega jeli obdajati s skromnim sivkastim dimom, ki je valoval, se vlekel in se izgubljal v zraku: znamenje, da so se ljudje vrnili domov, da se je družina spet sešla, da je imela mati za eno kratko, a tako sladko uro bdenja spet vse svoje otroke o-krog sebe. Dan je bil pri kraju. In ko je Victor začutil to ubranost, ki je bila spet zavladala, in se je zavedel, da bo trajala tako malo časa, ter je pomislil, da je marsikje ni, da je razbita, uničena morda za vedno, čeprav bi je bilo tako treba, je začutil bridkost, pomešano s srdom do tistih, ki so živeli pred njim. Začutil je, da spada h pokolenju, ki trpi od mržnje, ki so si jo drugi nakopali. Čutil pa je v sebi vep usmiljenja kakor poguma. In to ga je le še prav tlačilo in poniževalo.
Ne da bi se bil Victor zavedal, pa se je sprehajal nekaj korakov v stran star duhovnik, župnik fare sv. Ane, skrit za grmovjem in za cedro, ki so tvorili njegov vrt, gledal isto nebo in mislil iste misli. Izven tega okraja je bil malone tako neznan kakor ti preprosti ljudje, ki jih je podpiral. Vsak večer, kadar se je armada iz fabrike vlila po klancu, je kot star prijatelj neutrudljivo in ne da bi človeškega plačila pričakoval, — hodil po vrtu, stopil na velo rušo pod cedro, ki je bilo skozi njene veje videti vse mesto. Pa je poslušal, kako štopa onkraj zidu ta beda, ki jo je poznal. Skozi dvanajst let se je pri tem vedno enako raznežil, da je govoril to molitev, ki jo je bilo sestavilo njegovo vse preprosto srce:
“Gospod, blagoslovi zemljo, ki se v mrak zagrinja, blagoslovi mesto in predmestja, bogataše tam doli, da bi bili usmiljeni, reveže tukaj, da bi se ljubili med sabo: reveže prav posebno, moj Bog! In pošlji očetu, ki se vrača domov, deco nasproti z angelom, ki jim nasmešek na usteča pričara. Odstrani prepire med zakonci; pošlji svoj mir med brate; stori, da bo srečna ta edina ura, ko se zbero spet okrog
CHICAGO, ILL.
INSTRUCTION
UNIVERZITETNI PROFESOR BI INŠTRUIRAL ANGLEŠČINO V GOVORU IN PISAVI. KLIČITE CE 6-5412 PO 11. URI DOPOLDNE.
(106)
MOBILE HOME FOR SALE
NOMAD ’59. 50 x 10 ft., beaut, set up. Many extras. For adults only. In Oak Lawn. Nr. schls., shopg. & transp. Asking $5,950. For sale by owner. GA 2-0058.	(106)
FOR RENT
FOR RENT APARTMENT 3 Rooms furnished, very desirable for one or two persons.
2044 West Schiller Street.
(108)
BOATS FOR SALE
21 FT. CAB. CRUISER, Sips, two head, sink. 65 H. P. Universal gray, trier. $1,200. Phone: TAylor 9-6159.
(106)
ognjišča vsi, mali in veliki, da te nihče izmed njih ne bo preklinjal; naj Te raje ljubijo, o (Gospod! Molim Te za vse one, ki Te nocoj ne bodo molili, ljubim Te za vse tiste, ki Te še ne ljubijo, dajem Ti svoje življenje, da bi bilo njihovo boljše in manj trdo. Vzemi ga, če Ti je po volji tako. Amen.”
Bog ga ni vzel. Vedel je, da je koristno.
II.
Cesta se je bila zmračila in postala je skoraj da zapuščena. Victor Lemarie je pograbil za vajeti in pognal konja v korak navzdol. Zavil je v predmestne ulice, kmalu dospel na avenue de Launay in presekal pot, da je kar najhitreje prišel na boulevard Delorme, kjer je stanoval. Plinske svetilke so že zagorele v somrak. Ker je bila ura večerje, so bili pešci po ulici red-d. Victor Lemarie je vozil v diru. V trenotku, ko je privozil do vogala ulice Voltaire, je mladenka, ki je hotela prekoračiti ulico, malce prestrašena odskočila in stopila nazaj na pločnik. Dvignila je glavo in ker jo je pozdravil, se je nalahno naklonila. V pozdravu mladega moža je bila ona naglica, ki se moški z njo odkrije mladi in prikupni ženski, pa tudi neko začudenje, d je skoraj da govorilo:
“Ali je mogoče, da je to čarobno dekle sestra delavca, ki sem z njim govoril tam gori?”
V naglem, komaj nakazanem pozdravu Henriette Madiotjeve, pa ni nič izražalo koketerije, iz-nenadenja ali celo kake žive pozornosti.
Bila je ena izmed onih nežnih, gibkih delavk, ki se jim vedno mudi in jih srečuješ zjutraj od osmih dalje po dvoje ali po troje skupaj, ko hitijo proti delavnici šivilje ali modistke. Nič je ni skoraj, njih obleke, ker so mlade — kaj naj bi stare med njimi? — in baš to malo je divno skrojeno, ker imajo umetniške prste, svojski okus in dvajset modelov, ki jih lahko uporabijo. Ulica izgubi svojo posebno dra-žest, kadar so mimo. So take med njimi, ki kašljajo in se smejo. Da so vzrasle iz ljudstva, kažejo včasih kretnje, vedno pa od igle zbodeni prsti, vročični žar in pogum, ki ga kažejo v življenju. Niso take te iz svojega poklica, ne iz sveta, ki ga spoznavajo, ne iz sanj, ki se jim porajajo iz njega. Revna dekleta so, ki jim moda vzgaja okus in bega domišljijo, ki morajo ljubiti razkošje, da so spretnejše pri delu, in se zato razkošju tem preje udajo. Zalezujejo jih, ko odhajajo iz delavnic. Zlahka dosegljiv plen vidijo v njih radi njih elegantne revščine in razumljive nevezanosti. One razumejo vse, vidijo bedo siromakov in spoznavajo težave boljših ljudi. Ko se na večer vrnejo domov, jih zajame tesnoba lastnega življenja. In vedno primerjajo hote ali nehote svet, ki ga oblačijo, s tistim, ki iz njega izhajajo. Trda je zanje preizkušnja, skoraj pretrda, — zakaj mlade so, nežne, voljne in bolj ko druge občutijo sladkost besede. One, ki vzdrže, si brž nadenejo neko svojstveno dostojanstvo in kakor obramba hoče biti njih samozavestni pogled in njih nagli korak po ulici. Henrietta je bila med temi. Prejela je že precej poklonov, a zaupala jim ni.
Njen pozdrav je bil torej nagel. Mudilo se ji je. Delale so nocoj čez uro pri gospe demenci. Lahkotna je prekoročila ulico. Pogled se ji je izgubljal nac glavami mimoidočih.
Victor Lemarie je našel že nekaj oseb v domačem salonu. Zbrani so bili njegova mati, dalje dva stara trgovca, gospoc Tomaire in gospod Mourieux, ter gospodična v tridesetih letih, Estella Pirmil, ki je bila dobila svoje dni drugo nagrado na konservatoriju in je sedaj poučevala, poznala vse mesto in veljala za čudaško.
Ko se je oproščal, da se je zakasnil, ga je mati poljubila.
“Saj smo vendar sami domači! Mourieux in Tomaire sta nam vendar takorekoč bratranca, mar ne, Mourieux?”
“Preveč ljubeznivo!” je odvrnil zastavni mož in se priklonil.
“Mene pozabljate?” je rekla gospodična Pirmilova.
“Vas ne štejem, draga moja, saj ste tu doma.”
K sreči gospoda Lemarieja še ni bilo. On je biT glede točnosti prav natančen.
Trenutek nato je vstopil. Bil je majhne postave, suh, docela
belih das, ki so mu stali ko ščet. Pod kratkimi brkami mu je bila bradica. S pogledom, vajenim, da prešteje ljudi v prostoru, je preletel goste, se prepričal, da nihče ne manjka, pomolel roko in stopil naprej. Gospod Lemarie se ni nikdar izpozabil in je izbiral besede. Videti je bilo v njem duševno in telesno odpornost človeka, ki se je mnogo boril, da si je opomogel, in se še bori, da se vzdrži. Ko je sinu Victor ju stisnil roko, ga je vprašal polglasno:
“Lepa vožnja danes? Dober zrak?”
Making your city a better place to live, work and raise a family—
the result of a GROWING Savings and Loan businesa
liftoff
813 East IBSlti sr.
25000 Euclid Avc.
6235 St. Clair Av*.
Cleveland, Ohio
Sedeminšestdeset let
nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč uvojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smiti
KRANJSKO
KATOLIŠKA

SLOVENSKA
JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki
Premoženje: $13,500,000.00 Število certifikatov: 48,000
Ce hočeS dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji —
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTl
Wer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni 'n onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške In ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu In do 16. leta.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od £500.00 do $15,000.00.
( K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00.
Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot iutrll
STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ!
%a pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih dru£t«v KSKJ ali pa pišite na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.	Joliet, 111.
^IHCE JU NE ,BO PREHITEL t— V New IVorku grade nov hotel in v njem veliko plesišče. To je \dohilo šele betonska tla) ko ga je mladi par že [prišel preskusit. Delavci, ki imajo pdmor za malico, plesalca tz zanimanjem ‘opazujejo.
“Srednje.”
“Škoda. Jaz sem imel vroč dan.”
Večerjali so. Ker je bil lep večer, so se podali po večerji na vrt. Bil je to velik, vlažen četverokotnik, obdan od visokega zidu. Nihče ga ni prav negoval, tako da je bil pravo nasprotje
udobno opremljeni hiši. Mah je preraščal drevored, ki je obrobljal trato. Drevesa, zasajena pri kraju na treh straneh, so v neredu z vejami rastla nad skupine geranij.
(Dalje prihodnjič.) ------o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
ZRACEVALNI SISTEM
365 Kast IStith Street
Mulully Funeral Home
POGREBI OD $200.00 NAPREJ
AMBULANTNA POSLUGA
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St. ... 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči IIEndcrson 1-2088	KEnmore 1-6300
Moderno podjetje — Zmerne cene
Special Holiday Sale
m2 St. Clair Ave.
SAM'S DISCOUNT STORE
FLORIDA MUMS, white yellow, pink 15 blooms in each .... at $2«29
a pot
One 50-star American flag free with each purchase.
GERANIUMS (Irene) at S3.59
a basket; of 8 pots. OPEN WEDNESDAY
EN 1-1635
PRITIKASTROVSKO ZBOROVANJE >— Nasprotniki vlade iFidela Castro na Kubi so se nedavno \zbrali v Mexico City, kjer so nosili napise ‘Rešiti Kubo se pravi rešiti Ameriko.” Na sliki vidimo skupino pred spomenikom narodnega junaka Jose Marti-a.
VSAK PO SVOJE! — Steve Grim, 14 let stari dečko, preskuša svoje sposobnosti na velikanski 'pračnici letalskega gumijastega kolesa rv Indianapolisu, Ind.