P/v^nma
Z množica» udeležbo na volitvah smo dokazali predanost Osvobodilni fronti

Leto III. — Štev. 14.
Ajdovščina, 5. marca 1947
Cena 4 jugolire — 8 metrolir.
VOLITVE V ODBORE OF
Napravili bomo vse, da bo naia domovina bogata dežela srečnih delovnih ljudi
fe obveze Stanov OF v Novi Sušici, poslane maršalu Tito
0 čem govore veličastni rezultati ob volitvah v krajevne odbore OF
Volitve o odbore Osvobodilne fronte polno izvedbo elektrifikacije in industrializacije je ljudstvo pripravljeno marsikaj žrtvovati. Te žrtve pa, kot vidimo jasno iz govora maršala Tita, niso združene s tako imenovanim »pomilovanjem«, o katerem govorijo tuji in domači reakcionarni tipi, temveč z delovnimi napori, katere vlaga Ijiidslvo povsod: delavci v tovarnah in gradiliščih, kmetje pri obdelavi zemlje in inteligenca na področju znanosti in proizvodnje.
Prav s to zavestjo so člani OF po naših vaseh, že preden so odhajali na volišča, sprejemali svoje delovne obveze, v katerih je jasno povedano, koliko bodo poedine vasi prodale državi žita, krompirja, vina in ostalih pridelkov, ker vedo,, da če bodo vsi kmetje v državi storili svojo dolžnost, bo imela država dovolj živeža in tudi precej industrijskih rastlin.
Prav ta. velika zavest, s katero so šli člani OF na volitve, je odločen odgovor — odločen poraz za reakcijo, ki je hotela nekaj po svoje tolmačiti našo petletko.^ Poraz za reakcijo je ob tej priliki tudi v tem, da so njene oojnohujkaške tendence, s katerimi je hotela ustvariti videz, kot da plana »ne bo časa izvesti«, doživele popoln polom. Naši veliki voditelji so naši državi že davno priborili v svetu velik ugled prav V tem, ker se Jugoslavija na strani velike Sovjetske zveze tako dosledno bori za mir. Ekspoee^ maršala Tila, ki ga je imel v Ljridski skupščini dne 31. marca 1947, nam jasno pokaže veliko priljubljenost Jugoslavije v svetu, tudi v samih zahodnih deželah med milijonskimi množicami delovnega ljudstva, kar vse skupaj onemogoča, da bi mednarodna reakcija uspela s kako vojno pustolovščino.
Tretja stvar, ki je pomembna v zvezi z volitvami v OF, pa je vprašanje zdrave in konstruktivne kritike. Glavni odbor OF v svojih sklepih opozarja na pomen zdrave kritike, ki je prav tako eden izmed važnih pogojev za uresničitev plana. Votivna kampanja pri nas lo po-
so v vsej Sloveniji v zmagovitem raz-otahu. To nam dokazuje temeljila pred-volivna kampanja, predvsem pa nam lo dokazujejo volivni rezultati v okrajih, kjer so se volitve že izvedle. Vsi člani OF ob tej priliki vedo, da so volitve v odbore OF lesno povezane z veliko ustvarjalno Titovo petletko na čelu. Zato so, lahko rečemo, v celoti izvoljeni v odbore OF ljudje, ki so svojemu ljudstvu najbolj predani in tudi sposobni vodstva.
Cimi OF v Slovenskem Primorju volitve v odbore OF prav tako razumejo, kot povsod drugje v Jugoslaviji. Dosedanji rezultati predvolivne kampanje, kakor ludi sam izid volitev nam to v celoti potrjuje.
Volitve, ki so se vršile dne 30. marca c okrajih Ilirska Bistrica, Postojna, Bečana in Tolmin, so nam prinesle zma-Hovit povprečen odstotek votivne udeležbe — volilo je 99 odstotkov vsega članstva OF. Če pa upoštevamo še dejstvo, da je v teh okrajih prav tako 99 odstotkov vsega prebivalstva včlanjenega v OF, lahko rečemo, da so v nedeljo volili vsi ljudje. Spričo tako veličastne zmage OF je nujno ugotoviti nekaj najosnovnejših značilnosti, ki jih same volitve dajejo.
Doseženi sijajni rezultati pri volitvah niso samo velika manifestacija OF, temneč dejansko delovna mobiljfarija vsega našega ljudstva za izvedbo petletnega načrta. Ni vasi, v kateri bi se izvedle volitve prej, preden ni bilo vsem članom OF vsaj v glavnem pojasnjeno to, kakšno vlogo ima sedaj OF, ko stopamo v uresničenje petletnega goospodarskega načrta ter pojasnjeno tudi to, kaj narodom Jugoslavije petletni načrt v stvari Prinaša. Z glasovanjem za kandidate OF ca je 99 odstotkov našega prebivalstva odločno opredelilo ne samo za to, da so :a gospodarski načrt, ampak zato, da bodo sami s svojimi rokami soustvarjali pri tem velikem delu. Nič čudnega torej at, da so po vsem tem naši kmetje na Predvolivnih sestankih sprejemali obve-ze, v katerih so jasno povedali, koliko 'emlje bo njihova vas obdelala, kakšne kulture bodo na tej zemlji pridelovali In koliko bodo s svojim marljivim delom Pridelali in odprodali državi. Naši delavci so svoje obveze postavili že prej na svoj način in jih ob tej priliki potrdili. Obvezali so se, da bodo nenehno dvigali storilnost v naših tovarnah in rudnikih Ud. Najvažnejše pa je pri lem, da imajo delavci in kmetje zavest, za kaj Pri lem gre, imajo namreč zavest, da soustvarjajo v našem gospodarskem planu, katerega izvedba bo dokončno utrdita gospodarsko in politično neodvisnost naše dežele in prinesla blagostanje.
VolUve so torej pokazale, da člani OF razumejo Titovo novoletno poslanico — tudi naše vasi se vključujejo v naš plan.
Volitve v OF so na drugi strani velikanski poraz za reakcijo, ki skuša na različne načine sabotirali napore ljudstva, ki obrekuje našo oblast Ud. Posebno hud udarec pa je to za liste redke reakcionarje v Slovenskem Primorju, ki so prav v zadnjem času sprožili več nesramnih laži in obrekovanj proti Jugoslaviji. Posebno v coni A so prišepeta-
cali ljudem, češ da je »življenje na za-	__^	____ ,
kodu« drugačno kot v Jugoslaviji, hvalijo volitve. Udeležba na voliščih, pravijo tako imenovano zahodno — to je papir- : ljudje, naj bo izraz naše predanosjti nato demokracijo in obrekujejo našo Ol\ naše zvestobe domovini in naše oblast, zadruge, govorijo o preganjanju j ljubezni do ustvarjalnega dela, s kamere itd. Ti ljudje verjetno ne premi- terim bomo sebi ustvarjali blagostanje, slijo, da so slovenskemu ljudstvu v Pri- naši državi pa popolno neodvisnost.
nje ventil kritike brij — m pa še v dovoljni meri odprt. Saj vemo, da se v marsičem, posebno pa še pri stvareh, ki so za nas nove, napake zelo rade pojavljajo.
Da ne bi na dolgo in široko govorili o pomenu kritike, je vredno omenili samo en primer nekritičnega gledanja na delo, ki ga vrši odbor OF, pa bomo videli, kako veliko škodo mm naredi pomanjkanje res zdrave ustvarjalne kritike. V neki vasi je odbor OF ob priliki setvene kampanje ugotovil, da primernega semenskega krompirja ni, opozoril je na to KLO, od katerega je dobil odgovor, da se krompirja sploh nič ne da dobiti. Namesto, da bi la vaški odbor OF raziskal, zakaj je dobil negativen odgovor in skušal rešiti ta sicer ne posebno lahek problem, je sklical sestanek čla-nov OF, na katerem je »opravičeval« \ težave, češ da ni krompirja zato, ker i moramo zaradi načrtnega gospodarstva j malo potrpeti, da je bila suša ild. Res- j niča pa je bila ta, da je bil krompir v stvari od strani okraja preskrbljen, sicer , samo za polovično kritje potreb zaradi resničnega pomanjkanja krompirja zaradi suše itd., toda bil je. Izkazalo se je tudi, da KLO te stvari sploh ni urejeval in da so člani OF, ki so v tem odboru, napačno informirali odbor OF, torej namesto, da bi bili le pomanjkljivosti krivi ljudje iz KLO, je bit tega »kriv« naš plan. Im še so takšni primeri, iz katerih so prav v sedanji kampanji člani OF spoznali, da je prav zato, da Se zajamči izvedbo plana, potrebna kritika, ki mora tolči po pojavih zaostalosti, sabotaže, pro-tekcionašlva in lokalpatriotiema. Jasna stvar pa je, da se ne more smatrati za kritiko nergaštvo, kritiko, ki ni kritika zato, da utrjuje, marveč da razdira.
Kritika je na mestu tedaj, ko udarja po pojavih, ki so v nasprotju z našo
Na volišče smo prišli svečano razpoloženi, ker je bil ta dan za nas največji praznik
ODDALI BOMO DESET STOTOV KROMPIRJA
Obvezujemo se, pišejo lOOF iz vasi Velike Loče, da bomo v letošnjem letu posadili nad 5000 sadik, da bomo oddali 10 stotov krompirja, da bomo očistili sadno drevje in da ne bomo pu-
stili niti pedi zemlje neobdelane. Popravili bomo pot iz vasi Markuščina in pripravili potreben material s prostovoljnim delom.
USTANOVILI BOMO SADJARSKO ZADRUGO
Člani OF iz Slivja obljubljamo IOOF,
osnovno nalogo - s elektrifikacijo in 1 da bomo v prvem letu naše petletke na-industrializacijo države, ko udarja po po- .pravili naslednje: ustanovili bomo sad-javih zapostavljanja te velike naloge M.	Zl
Volitve v odbore OF, ki se vršijo v Slovenskem Primorju na tak način prav sedaj ob priključilvi k Jugoslaviji, pomenijo za tukajšnje ljudstvo uvod v veličastno delo utrjevanja jugoslovanske skupnosti, pri katerem jih ne bodo —
kovih sadik. Obvezujemo se, da bomo posejali in posadili sleherni košček orne zemlje, da bomo tako pridelali tudi zn oddajo v odkup. Dopolnili bomo elektrifikacijo v naši vasi.
ZNOVA SMO POKAZALI, KAKO LJUBA IN DRAGA NAM JE OF
aiorju dobro znani že izza same narodno-°svobodilne borbe, ko so odkrito ali prikrilo siali ob strani okupatorja in bili s sokrivi vseh okupatorjevih zločinov. Nič ne pomaga lem bednim reakcionarjem, da širijo »novice«, češ, kaj vse v Jugoslaviji manjka, o »skupnem kotlu« ‘Id., kajti v veliki večini so se naši člani OF aktivno udeležili narodnoosvobodilne borbe, ki pa jih je tudi naučila, da ima ljudstvo to, kar si samo s svojimi lastni-Uti rokami ustvari., ljudska oblast je rezultat ostre borbe z okupatorji in domačimi izdajalci, blagostanje ljudstva pa mora biti prav tako rezultat nesebičnega 'n požrtvovalnega dela delavcev in krnelo» in delovne inteligence na polju gospodarstva sedaj v okviru naše prve 1'itove petletke. 2e v lem kratkem pogojnem času je delovno ljudstvo pod nod-stvom OF in maršala Tito doseglo take “spehe, da o njih goomri ves svet. Naj 'rakcionarji uganjajo, kar hočejo, za po-
trebno stvar še posebej potrjuje. Lahko | vsaj za večino od njih — motile nikake rečemo, da se je v razdobju te kampa- meje.
»Volili smo stoodstotno, sai drugače ni moglo biti"
Iz poročila delavcev na žagi Beljsko ob zaključku volitev
Kako je razumelo naše ljudstvo svojo velikansko nalogo izvedbe petletnega gospodarskega načrta, govore sto in stoiine resolucij, ki so jih pisali ljudje s trdo delovno roko, toda z zvestim srcem in nasmejanim obrazom. V teh resolucijah ni lepih besed. F njih so obljube delovnih ljudi. Poštenjaki vemo, kaj se pravi dati obljhbo.
Te niso skovane za zelenimi mizami, pisane so na hrapavih kmečkih mizah, pisane so za stroji. V njih zato ni lepotičenja, pribita je vsaka beseda. Toda številke niso mrzle, obljube niso tuje, vse to je toplo, polno življenja, obljube so življenje samo. Samozavest, da obljubljajo domovini, za kolero so prelili kri, za katero so pustili požigati svoje domove, je mogla dati tem obljubam pravo lice. Stvarnost pa bodo obljube postale jutri, ker gre z njimi naš človek na delo, na polje, v fabrike.
VASI SO TEKMOVALE MED SEBOJ
Ljudje gredo z velikim veseljem na Št. Viški Gori in to do desete ure.
......	Ljudstvo v vaseh Slap, Idrija pri Baci,
Bača pri Modreju, Modrej, Temljine, Kneža, Zatolmin, Huda Južina, Nemški j Rut, Grand, Logaršče se je obvezalo, da bo tam izvedlo volitve stoodstotno do devete ure dopoldne.
Tekmovanja so si tudi napovedale
V naši vasi, pišejo iz Ostrožnega Brda, smo zaključili volitve ob 9,30 uri dopoldne. Volili smo prav vsi in zno-
va pokazali, kako ljuba in droga nam je OF.
DOKAZATI HOČEMO, DA SMO VREDNI BITI SINOVI TITOVE JUGOSLAVIJE
Zato so člani ÓF v Sv. Luciji napovedali tekmovanje Tolminu in sicer, kdo bo izvedel volitve stoodstotno do desete ure dopoldne. Sv. Luciji je napovedni tekmovanje Modrej, Modreju Bača. Zatolmin je napovedal tekmovanje za polno udeležbo do devete ure Tolminu in Poljubinu. Istotako so vasi št. Viške Planote, t. j. Pečine in Pra-pretno polje, napovedale tekmovanje
K*i člani OF vasi Studeno se zavedamo, da imamo res ljudsko oblast in da je od našega dela odvisna uspešna izvedba petletnega plana, zato se v času naše predvolilne kampanje obvezujemo Izvršnemu odboru OF, da bomo v prvem letu našega plana pravočasno oddali 10.000 kg krompirja in 20.000 kg sena v odkup. S prostovoljnim delom bomo ob-
novili eno hišo, v kateri bomo namestili KLO in pisarne naših množičnih organizacij. Iz svoje srede bomo izvolili res pravi OF odbor, ki nam bo jamstvo, da bomo šli preko vseh ovir in častno izpolnili svoje naloge ter s lem dokazali, da smo vredni biti sinovi Titove Jugoslavije.
HOČEMO DELATI KOT ZVESTI PRISTAŠI 0F
Dobro se zavedamo, pišejo med drugim člani OF iz vasi Nemški Rut, velike važnosti načrtnega gospodarstva, v katero nas vodi naša OF. Hočemo tudi mi sodelovati kot zvesti pristaši OF in predani državljani Titove Jugoslavije pri uresničevanju petletnega gospodarskega načrta. Obvezujemo se, da bomo v teku letošnjega leta izvršili dokončno elektrifikacijo vasi, obnovili osnovno šolo, zgradili skupen mlin na električni pogon, izvozili bo-
mo 10 q semenskega krompirja ter cepili 20 sadnih drevesc. Enkrat tedensko bomo čitali članke iz »Kmečkega glasa«, da se seznanimo z važnimi strokovno gospodarskimi vprašanji, obnovili bomo dve stanovanjski hiši in 3 gospodarskih poslopij. Obvezujemo se, da bomo oddali 2Ì00 kg sira. Nadalje se obvezujemo, da bomo vse zgoraj navedene obveze izvršili kot zvesti člani OF, to se pravi, da jih bomo prekoračili.
Z VSEMI SILAMI BOMO DELALI PRI IZBOLJŠANJU NAŠEGA GOSPODARSTVA
Obljubljamo, so sporočili člani OF iz Porezna, da bomo z vsemi silami delali pri izboljšanju našega gospodarstva in
____________ _	se obvezujemo v času, ko se pripravlja-
druge vasi. Studeno je napovedalo Bu- ■ mo na volitve v odbore OF, da bomo kovju. Bukovje Predjami, Jurišče | letos napravili sledeče: obdelali bomo Palčju, Dolenja Košana Gorenji Košani. Ljudstvo v Hruševju je napovedalo tekmovanje Senožečam in Dolenji vasi. Vas Ubeljsko se je obvezala, da bodo stoodstotno volili do devete ure dopoldne.
VOLITVE SO BILE ZAKLJUČENE OB 8.15 ZJUTRAJ
V vasi Kovčice so ljudje volili z velikim navdušenjem. Prvi je bil na volišču 81 letni mož. Ves čas volitev so pred
Iz Kovčic sporočajo IOOF: Obvezujemo so, da bomo v tem letu elektrificirati vso vas, zgradili novo cesto v dolžini 1900 m, posejali bomo vso orno zemljo, ustanovili bomo živinorejsko zadrugo, zboljšali živinorejo za 10 odstotkov, sešiti bomo ti oblek za delovne brigade in prispevali 2000 lir v denarju, nadalje pa si bomo ustanovili večerne študijske 1 krožke.	I
5 ha zemlje več kakor lani, posadili bomo 100 q krompirju več kakor lani, zasadili bomo 200 mladik sadnega drevja, zredili 20% več govedi, oddali 10 g masla in 24 telet, očistili bomo 8 ha zaraščenega sveta in v tri hiše, ki do sedaj še niso imele električne razsvetljave, bo-
nu) napeljali elektriko, nadalje zgrudili 3 mostove, ~> gospodarskih poslopij, eno stanovanjsko hišo in popravili žago.
Na volitve bomo prišli stoodstotno ih napovedujemo tekmovanje vasi Podbrdo v vseh stvareh, ki se tičejo volitev. 8 tem hočemo dokazati, da smo vredni bili člani OF, da smo /tripravljeni izvršili petletni plan in pristopamo na delo s klicem: 'Živela OF, voditeljica delavnega ljudstva Jugoslavije, v naporih za izvedbo petletnega gospodarskega plana.
voliščem prepevali ljudje partizanske \ bomo še naprej delali, ker se zaveda-pesmi in godec je igrat na harmoniko, j mo, da je OF, ki nas danes vodi v go-Volitve so bile zaključene ob 8.15 uri., spodarsko bitko, naša najboljša vodi-0 lem sporočajo iz Kovčic naslednje: teljica. Pri nas v Dolenji Košani bomo »99 nas je volilnih upravičencev v naši izmed najboljših izbrali najboljše v mali vasici in 99 nas je volilo. Volili odbor, ki bo sposoben nas voditi preko smo torej stoodstotno.«	' težav, na katere bomo pri delu, ko bo-
Z VESELJEM IN PONOSOM DELAMO
Z veseljem in ponosom delamo in mo uresničevali naše obveze, zadevali.
Izvršnemu odboru OF obljubljamo, da bomo v tem letu popravili 4 km poti, popravili 1300 m vodovoda, obnovili eno gospodarsko poslopje in preskrbeli drva za šolo in KLO. Obvezujemo se, da bo naša vas prispevala t00q krompirja, če bo le dobra letina.
Naša država koraka vztrajno naprej v svojem izgrajevanju
in dosega občudovanja vredne uspehe
Maršal Tito
LJUDSKA SKUPČSINA FLRJ JE SPREJELA DRŽAVNI PRORAČUN ZA LETO 1947
26. marca se je pričelo v Beogradu tretje redno zasedanje ljudske skupščine ILRJ, na katerem je bil sprejet zvezni proračun za leto 194? in vrsta drugih zakonskih predlogov. -
Minister za finance zvezne vlade, tov. Sreten Zujovič, je |>ojasnil predlog zveznega proračuna za leto 194?, iz katerega navajamo nekaj najvažnejših delov.
Predlog občedržavnega proračuna za leto 194? izkazuje 85.854,000.000 din izdatkov in dohodkov. Ta proračun vsebuje zvezni proračun z 59.560,000.000 dinarjev izdatkov in dohodkov in skupne zneske državnih proračunov ljudskih republik, ki znašajo skupno 20.294 milijonov dinarjev izdatkov, 25.16? milijonov 419.000 dinarjev dohodkov in s presežkom izdatkov v znesku 1128 milijonov 581.000 dinarjev.
Ljudskim republikam se prepuste gotovi zneski zveznih dohodkov, ki bodo plačani na njihovih ozemljih. LR Slovenija bo prejela od plačanega davka na promet proizvodov 5% in od plačanih taks 50%. Ljudske republike bodo za zvezni proračun odvajale 5% davka na dohodke, plačanega na njihovem ozemlju. Presežek izdatkov nad dohodki v državnih proračunih ljudskih republik Bosne in Hercegovine, Makedonije in Črne gore pa se bo kril z odmerjenim deležem iz zveznega proračunu.
Državni proračun za leto 194? je ivopolnoma drugačen kot dosedanji proračunI. Medtem ko so bili'proračuni bivše kapitalistične Jugoslavije administrativni in je bilo gospodarstvo ločeno od državnega proračuna v rokah privatnih kapitalistov in se je država zdrževala po večini z izžemanjem davkov otl delovnega ljudstva, je naš sedanji proračun gospodarski’ proračun in se v njem odražajo gospodarski procesi naše države. Jugoslavija stoji trdno na svojih nogah, vodilni položaji v gospodarstvu so v rokah države in prevladujoči državni sektor gospodarstva ima družbeni značaj. Osnovna in bistvena značilnost državnega proračuna je ta, da je gospodarski proračun, da ustreza naši današnji stvarnosti in da izhaja iz nje. Delo pri nas je dobilo svoj temelj v že izdelanem petletnem planu, katerega uresničitev zagotavlja nadaljnji gospodarski razvoj, krepitev varnosti naše države in izboljšanje življenjskih pogojev delovnih množic.
Državni proračun za leto 194? ni samo proračun našega novega gospodarstva. ampak tudi realen dokaz naših gospodarskih zmožnosti, ustvarjalne volje in moči delovnih množic in izraz razvojnega tempa naših življenjskih pogojev, ki smo jih doslej ustvarjali.
K.o je minister prikazal dosežene gospodarske uspehe v preteklem letu, je prešel ua današnje najvažnejše gospodarsko vprašanje, to je vprašanje akumulacije. Poudaril je, da je vloga privatnega finančnega kap.talu izključena in da vse, kar se proizvaja in akumulira v našem gospodarstvu, ostane v njem in služi za razširjenje tega gospodarstva. Organizacija proizvodnje spada v politiko vlade in gospodarskega plana. Zveza in odnos med denarjem, cenami in mezdami izvira iz značaja gospodarstva in vladne politike. Vprašanje cen je bilo posebno važno m se neposredno tiče delavskega razreda. Krepitev in napredek našega gospodarstva je stvar samega delavskega razreda- Toda vprašanje cen je poprišče, na katerem še vedno lahko delujejo razni sovražniki, ali pa tisti (lei špekulativnega privatnega kapitala, ki je nasproten ljudskim koristim, če ni jesne kontrole in trnja zoper te elemente. V obtoku denarja ni bilo velikih sprememb, čeprav je podvržen začasnemu nihanju, fo bo trajalo še tako dolgo, dokler ne bodo organizacijske oblike in metode upravljanja gospodarstva po planu popolnoma izvedene in utrjene. Podrobneje je minister prikazal tudi reformo kreditnega sistema.
V	nadalnjem izvajanju je tov. Žuje-vič podrobneje razložil državni proračun za leto 194?. V primeru z letom 1946, ko je proračun znašal 25 milijard, je vsdta skoraj 86 milijard dejansko skok, ki pa temelji na realnih dejstvih in je v bistvu preobrat iz postopnega organiziranja popolnoma neobvladanega gospodarstva v organizirano gospodarstvo. Še se bodo našli ljudje, ki ne morejo doumeti' noše stvarnosti in se jim bo zdela ta impozantna vsota proračuna za leto 194? velikanska in neverjetna. Za tiste, ki delajo, ki uvidijo novo, pa je plan naših del za leto 194? del petletnega plana. Plan in proračun naše države sta prav 'tiste določene naloge, ki nam jih je tov. lito naložil in ki’ jih bomo izvedli.
V	nadaljevanju je minister podrobno razložil strukturo dohodkov in izdatkov v letošnjem letu. Razložil jo indi predloge državnih proračunov ljudskih republik. Novi proračun je finančni plan države in vsebuje denar-no-gospodarski plan države. Torej se bo delo vsakega podjetja, vseh gospodarskih organov, delo vsakega posameznika pokazalo kot uspeh ali ne-
uspeh v samem proračunu. Od uresničenja vseh v tem proračunskem predlogu predvidenih državnih dohodkov zavisi izpolnitev naših nalog. Naša ad-ministrativno-operativna vodstva podjetij, ljudski odbori, finančni organi in končno vsi državljani morajo redno in pravočasno izpolnjevati svoje finančne obveznosti do države, s čimer bodo zagotovili dvig našega narodnega gospodarstva in materialne življenjske ravni delovnih množic samih. Z novo finančno zakonodajo je dana široka svoboda vsem izvrševalcem proračunskih izdatkov za uporabo finančnih sredstev, to pa nalaga tem organom tudi veliko odgovornost. Poostriti' je treba borbo za uvedbo boljšega reda v finančnem gospodarjenju na vseh delovnih sektorjih, to je okrepiti kontrolo in revizijo. Pravilno je treba postaviti' tudi računovodstveno odgovornost. Naš občedržavni' proračun postaja ogromen razdeljevalni fond, v katerega se bo stekala osnovna masa denarnih sredstev in nato razdeljevala za izvršitev občedržavnih nalog, v prvi vrsti za izvedbo narodnega gospodarskega plana. Osnovna proračunska sredstva gredo v gospodarstvo in glavni vir proračunskih sredstev je gospodarska proizvodnja. Proračun zagotavlja tudi samostojnost gospodarskih podjetij. Državni aparat pa. je postal voditelj gospodarstva.
Občedržavni proračun pa ne predstavlja nikakršne zapreke samostojnemu finančnemu poslovanju, iniciativnemu gospodarskemu poslovanju republik in ljudskih odborov, kajti zakon o proračunu predvideva, da ima vsak organ državne oblasti svoj proračun, pri čemer je zagotovljena široka iniciativa. V tem je demokratičnost našega proračunskega sistema. Med drugim je razdelitev dohodkov močna vzpodbuda za pravilen odnos do skupnosti. Tak proračunski sistem nam nudi' tudi široko perspektivo glede likvidacije gospodarske in kulturne zaostalosti posameznih republik, kar bo prišlo do izraza zlasti v obilni pomoči gospodarsko zaostalim republikam. Z nadaljnjim utrjevanjem občedržavnega sektorja bo šlo skozi proračun vedno več narodnega dohodka. Občedržavni proračun postaja vedno bolj tudi denarna bilanca dela našega gospodarstva in našega državnega aparata. Tak značaj našega proračuna nalaga velike dolžnosti tudi ljudskim množicam. Proračunska disciplina, strogi varčevalni režim, široka udeležba pr.' določanju posameznih gospodarskih načrtov, aktivna borba za uresničenje teh predvidenih dohodkov, vse te naloge jasno kažejo osnovno dejstvo, da je proračun denarni plan za izvedbo industrializacije naše države, močno orožje v rokah ljudske oblasti za njeno nadaljnjo utrditev, za gospodarsko izgraditev države, za okrepitev naših narodov, kar bomo dosegli z izvedbo prvega velikega Titovega plana.
Maršal Tito je podat poročilo o zunanji politiki FLRJ
Na skupni seji obeh svetov Ljudske skupščine FLRJ je podal predsednik vlade FLRJ, maršal Tito, pojasnilo o zunanji politiki FLRJ. Med drugim je dejal:
Vlada FLRJ zastopa v svoji zunanji politiki neomajno načelo doslednega boja za ohranitev miru na svetu ter ekonomskega in kulturnega sodelovanja. Na mednarodni mirovni konferenci' je naša delegacija, ki je svojo dolžnost izvrševala z največjo vztrajnostjo in dostojanstvenostjo in zahtevala, da bi zadovoljili upravičene zahteve Jugoslavije, naletela na popolno podporo delegacije SZ in na podporo ostalih delegacij bratskih slovanskih dežel Poljske in Češkoslovaške. Nekateri naši' zavezniki iz vojne — zlasti Anglija in Amerika — pa nam na vse mogoče načine odrekajo pravice in zavzemajo stališče, o katerem bi včasih le težko rekli, da je stališče prijateljskih dežel. Spomnimo se samo našega boja za Istro, Trst in Slovensko Primorje na mirovni konferenci. Po mirovni pogodbi z Italijo je ostal velik del naših bratov še nadalje izven mej naše dežele, čeprav so dali med vojno zaveznikom dragocen prispevek v krvi za skupno zmago in za svojo svobodo, katere pa po krivdi teh zaveznikov niso dosegih
Vlada, dosledna v boju za uresničenje in utrditev miru je podpisala mirovno pogodbo z Italijo, ki pomeni veliko krivico za našo deželo, popolnoma prepričana, da tega dejanja ne odobravajo le vsi narodi Jugoslavije, ampak tudi' ljudstvo, ki je ostalo izven mej naše dežele in katerega ne bomo nikdar pozabili. Podobno, ako še ne slabše, pa je vprašanje Koroške. Naša vlada je poslala konferenci velikih štirih poslanico, ki neizpodbito dokumentira naše zahteve po priključitvi dela Koroške, ki je naseljen po večini s Slovenci in ki: pripada nam iz etniških in zgodovinskih razlogov. Poleg tega pa naši bratje v Koroški sami vztrajno zahtevajo priključitev k svoji matični deželi. Predstavniki' zahodnih dežel, predvsem Amerike in Anglije, vztrajno nasprotujejo zadovoljitvi' naših upravičenih zahtev. Vprašanje Koroške pa za nas ne bo likvidirano in odpravljeno z dnevnega reda vse dotlej, dokler ne bo nekega dne za nas pravično rešeno. Tudi' glede vprašanja reparacij, ki jih mora dobiti Jugoslavija tako od Italije kakor tudi od Nemčije in Avstrije, zastopajo zahodne velesile stališče, iti ni' niti malo v korist Jugoslaviji.
Razume se, da je tako stališče naših zapadnlh zaveznikov nasproti Jugoslaviji posledica njihovega splošnega političnega stališča nasproti novi Jugoslaviji, ki ga ne moremo imenovati kot prijateljskega. Jugoslavija jim kot taka ni simpatična, ker je šla po poti popolne politične in ekonomske neodvisnosti in resnično ljudske demokracije, ne pa po poti psevdodemokra-cije, ki so nam jo stalno in imperativ-
Peščici protiliudskih gospodov proračun ni všeč, zato ker jim ni všeč svoboda delovnih množic
Poročilu ministra za finance hLRJ o proračunu je sledila obširna diskusija. Tov. Boris Kidrič, minister za industrijo, je prikazal v svojem referatu, kako predstavlja vprašanje izpolnitve naših finančnih načrtov in našega proračuna predvsem vprašanje izpolnitve našega letnega produkcijskega plana. Naša industrija^prevzema s tem proračunom najresnejše obveznosti, ne le, da bo produkcijski plan Izpolnila, ampak, da ga bo tudi prekoračila. V tem pogledu čakajo velike naloge delavski razred in njegovo organizacijo ter tehnične in druge voditelje naše industrije.
Minister za notranje zadeve, tov. Aleksander Rankovič je v svojem eks-pozeju prikazal, kakšne naloge čakajo ljudske množice in organe ljudske oblasti v izvedbi novega plana. Dejal je, da moramo v perspektivi popolne zmage pri nadaljnji graditvi predvsem izboljšati delo osnovnih organov ske oblasti. Podrobneje pa je razložil naloge in položaj organov notranjega ministrstva in se dotaknil tudi vprašanja izročanja vojnih zločincev iti stanja v kazensko-poboljševalnih zavodih.
Tov. minister Milovan Djilas je poudaril velik kulturno-prosvetni napredek v novi Jugoslaviji. Tako n. pr._je v stari Jugoslaviji' proračun lela '959-1940 za šole in znanost znašal 966 milijonov 858.638 din, nova Jugoslavija pa je za šolsko leto 1946 dala 2.051 milijonov 4?2.861 din. Poudaril je, da se bo z občegospodarskim poletom in obče-gospodarskim utrjevanjem naše države nujno vršilo tudi' njeno prosvetno in kulturno dviganje, za kur je jiotreb-no naporno, vsakdanje delo z nadaljnjimi perspektivami pred očmi, zato jo potrebno mnogo
Za njim so govorili še dr. Vaša Ču-brilovič, «nipister za kmetijstvo in gozdarstvo zvezne vlade, Frane 1'rol, minister za pravosodje zvezne vlade, Zoran Polič, finančni minister LR Slovenije in več drugih poslancev.
Nato je dobil besedo dr. Dragoljub Jovanovič, ki je napadel predloženi proračun. Neugodno se je izrazil o obrambni sili malih narodov in pri tem izrazil dvome o naš'i obrambi, napadajoč Jugoslovansko armado, kar je povzročilo odločne proteste ljudskih poslancev.
Minister Boris Kidrič je ožigosal Jovanovičevo delovanje. Dejal je, da so Jovanovič In nekateri drugi proračun napadli zato, ker je ta proračun nadaljevanje tistega, kar se je začelo v narodno osvobodilni borbi, kar je prišlo z osvoboditvijo naše dežele in kar sedaj pod Titovim vodstvom do-vršujemo. Napad na proračun je napad na naš plan industrializacije in elektrifikacije, na izgraditev naše dežele, na popolno ekonomsko neodvisnost naše dežele. Po svojih starih metodah je Jovanovič pokazal željo, du bi razdvojil zvezo delavcev in kmetov. A kot se je naše delovno ljudstvo pod Titovim vodstvom kljub oviram znalo osvoboditi, tako bo naše ljudstvo znalo izvojevati izgraditev svoje dežele, pa naj bo to našim notranjim in zunanjim sovražnikom prav ali' ne.
Odgovor tov. Kidriča so poslanci sprejeli z. navdušenim in dolgotrajnim ploskanjem. Ljudska skupščina je z vzklikom sprejela osnutek občedržavnega proračuna za leto 1947 in finančni zakon>
no priporočali. Nai narodi so si izbrali novo pot splošne izgradnje naše dežele ter ustvarjanja srečnejše bodočnosti' za najširše delovne množice. Z neverjetno vztrajnostjo kleveta zapad-na reakcija SZ, češ da bi rad spravila pod svoj vpliv male dežele v vzhodni Evropi, med njimi tudi Jugoslavijo. Jugoslavijo pa tudi klevetajo, da je navaden satelit. A Jugoslavija in druge dežele na vzhodu gredo skupno s SZ, ker se edino ona vztrajno bori , za utrditev miru in ima razumevanje za naše žrtve v osvobodilni vojni. Anglija, Amerika in nekatere druge dežele pa so se angažirale, da bi zadušile svoboščine ljudstva in demokratične pravice nekaterih narodov. Mi se strinjamo z vsemi naprednimi demokratičnimi silami na zahodu. Zboljšanje odnosov za Ameriko pa ni odvisno od nas.
V nekaterih zahodnih državah se vodi zoprna kampanja zlonamerno in zelo tendenciozno proti Jugoslaviji. Za-padni tisk govori, da je v Jugoslaviji strašua lakota, da pa Jugoslavija izvaža hrano v inozemstvo. Na eni strani so odklonili pomoč naši državi, na drugi strani pa tarnajo, kako ji grozi katastrofa. S tem bi želeli podkopati naš ugled v inozemstvu in pokazati, da Jugoslavija ni konsolidirana in solidna država. Z eno besedo, da jih rabimo in če mi pristanemo, da bodo naši varuhi, da nam bodo dali 200.000 ton žita. Toda mi nočemo varuhov. Govorice, da izvažamo mi v inozemstvo živila, so navadno obrekovanje. Vse to so klevete, ki imajo jasno tendenco. Nikoli ne bomo zahtevali od nikogar milosti, ampak samo tisto pomoč, do katere imamo po našem mnenju pravico. V vprašanju odnosov z Grčijo je preiskava v Grčiji dokazala, da so obtožbe grške vlade pred Varnostnim svetom navadni falzifikati in klevetanje Jugoslavije, Bolgarije in Albanije. Odkrilo se je brezvladje in kruti teror nad demokratičnimi množicami Grčije in nad Makedonci' v Egejski Makedoniji. Grčija je postala ena izmed baz imperialističnih sil, ki lahko ogroža mir na Balkanu in na svetu. Od tod naenkrat taka skrb ameriških uradnih krogov za Grčijo in Turčijo in tako sovraštvo teh krogov nasproti grškim demokratičnim silam.
Da bi torej odstranili našo tehnično zaostalost, moramo najprej storiti velikanske napore, ki bodo v prvih letih petletke najtežji, nato pa postopoma vedno lažji v procesu industrializacije in elektrifikacije naše države ter dviganja kmetijstva na višjo stopnjo-Naša država koraka vztrajno naprej po poti, ki dosega občudovanja vredne uspehe zaradi globoke vere naših narodov v to, da smo na pravi poti in zaradi požrtvovalnega dela širokih delovnih množic. Premagali bomo vse težave, ki' nas še čakajo.
Po ekspozeju maršala Tita o zunanji politiki FLRJ se je razvila diskusija- Med drugim je govoril poslanec, pomočnik zunanjega ministra, dr. Aleš Bebler, ki je poudaril, da je Jugoslavija v mednarodnih odnošajih zvesta načelom mednarodnega sodelovanja in miru v svetu. Za njim je poslanec Vladimir Ribnikar, predsednik Komiteja za kulturo in umetnost, govoril o vprašanju mirovne pogodbe z Nemčijo, nato pa je dobil besedo Boris Kidrič, minister za industrijo in predsednik Gospodarskega sveta, ki je poudaril, da ima Jugoslavija polno p ra v, co zahtevati, naj se preneha s krivično re-paracijsko politiko napram nam. Ljudski poslanec Nikola Petrovič, minister za zunanjo trgovino zvezne vlade, je govoril o trgovinskih in ekonomskih zvezah s tujino in je poudaril, da bodo narodi Jugoslavije odgovorili z globokim prezirom na gtožnje, da nas bodo Izstradali. Tovariš Zoran Polič, minister za finance LR Slovenije, pa je dejal, da pomeni izpolnitev proračuna prvo veliko zmago v našem petletnem planu.
LJUDSKA SKUPŠČINA JE SPREJELA TUDI VEČ NOVIH ZAKONOV
Oba doma Ljudske skupščine FLRJ sta imela v ponedeljek popoldne seji, na katerih se -je nadaljevala razprava o zakonskih predlogih, ki so bili sprejeti na dnevni red tega zasedanja. Seji Zveznega doma je predsedoval Franjo Gazi, seji Doma narodov pa Josip Vidmar.
Oba doma Ljudske skupščine FLRJ sta sprejela predloge zakona o državnem zaključnem računu za dobo od L
Reakcionarji na zahodu navadno govore o dveh blokih: o zahodnem in vzhodnem. To govore tisti, ki si žele vojne. Danes si moramo z vsemi silami prizadevati, da se te želje reakcionarnih vojnih hujskačev ne bodo uresničile. Danes sta na svetu dve fronti: nevarna, čeprav maloštevilna fronta imperialističnih vojnih hujskačev in velikanska fronta narodov v vséh drža- novembra 1944 do 31. decembra 1945: vab, ki si žele m.ru.	Tej fronti pripada	j	osnovnega zakona o varuštvu; zakona	o
nepremagljiva SZ,	nova Jugoslavija,	I	izpremelnbah ^ dopolnitvah zakona	o
ronska. Češkoslovaška, nomum'ja, doI- , v	« -tu
garija, Albanija, demokratične sile združenjih, zborovanjih in drugih jav Grčije, Madžarska,	tej fronti pripada	zborih; zakona o dopolnitvi zakona	o
velikanska večina	narodov Amerike,	poštno - telegrafsko - telefonskih taksah:
Anglije, Francije, Italije in vseh osta- zakona 0 sprejemu zakona 0 izdajanj« lili držav, ne samo v t, v ropi, temveč .	....	,	,	, ...	.•
tudi na vsem svetu. Neprestana bud- in ■'•«manju mladinske književnost. » nost in razkrinkavanje vseh izivačev, tiska.
vojnih hujskačev in raznih imperiali- I ,. ,	j,	,
stičnih manevrov je najboljša in naj- , Med opravo o predlogu zakona o učinkovitejša oblika boja za utrditev | izdajanju m razširjanju mladinske knji-miru na svetu. Jugoslavija bo ostala ževnosti in tiska sta govorila Dragoljub
tudi' še nadalje zvesta dosedanji liniji v svojem boju za utrditev miru in tesnega sodelovanja z vsemi državami, ki so pripravljene sprejeti to sodelovanje.
V popolnem skladu s prizadevanjem za vsestransko sodelovanje je bilo delo vlade FLRJ v preteklem razdobju, prav to pa velja tudi' za prihodnje razdobje. Hočemo poleg političnih in kulturnih odnošajev navezati tudi najboljše in kar mogoče tudi najtesnejše gospodarske odnošaje z vsemi državami, ki sl to žele in ki so prijateljsko razpoložene do nove Jugoslavije. To velja v prvi vrsti o odnošajih s sosednjimi državami. Vlada je dosegla v tem že lepe uspehe. Sklenjena je bila vrsta pogodb o prijateljstvu in razne ekonomske pogodbe, n. pr. s SZ, Poljsko, Češkoslovaško, Albanijo, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo, Francijo,
Belgijo, Švico, Holandsko itd. Vlada je sedaj v pogajanjih z nekaterimi drugimi državami za sklenitev trgovinskih sporazumov. Prizadeva sl, da bo obnovila •normalne trgovinske odnošaje tudi z vsemi drugimi državami. Zastonj so vse zlobne želje nekaterih reakcionarjev, da bi Jugoslavijo ne samo jmlitič-no, ampak tudi ekonomsko Izolirali in onemogočili njeno izgraditev.
Vlada je v zvezi s petletnim planom naročila v nekaterih državah razne stroje za elektrifikacijo in industrializacijo države, in sicer za mnogo milijard dinarjev. To pomeni, da moramo napeti skrajne sile, da se moramo marsičemu odreči', da bomo imeli dovolj surovin in proizvodov za izvoz, oziroma za plačevanje strojev, ki jih rabimo. To [Kimeni, da bomo morali zelo varčevati. Naš uvoz in izvoz stalno in hitro naraščata, zlasti pa bo to naraščanje še močnejše v procesu izvaja- janski vrednosti razlaščenega premože' nja petletnega plana. V naši zunanji I nja. Tudi ta zakonski predlog je bil s°' trgovini so šc nekatere slabe strani, ki I glasno sprejet v obeh svetih Ljuii*ke jih moramo odpraviti.	1 skupščine FLRJ.
Jovanovič, ki je nastopal proti zakonskemu predlogu, in Moša Pijade, ki ie pobil neutemeljene trditve Dragoljuba Jovanoviča.
*
V torek popoldne je imela Ljudska skupščina FLRJ zadnjo sejo tretjega rednega zasedanja.
Seji Zveznega sveta je predsedoval Franjo Gaži, v Svetu narodov pa Josip Vidmar. Najprej so bila podana poročil* anketnega in imunitetnega odbora, prošnje in pritožbe pa so bile poslane odboru za prošnje in pritožbe. Oba sveta sta nato začela obravnavati posamezne točke dnevnega reda.
Kot prva točka je bilo v obeh svetih obravnavanje predloga splošnega zakon* o zaščiti gozdov pred požarom. Ta zakonski predlog ima splošne in po»*bne ukrepe, ki bodo onemogočili vse objev livne pogoje za požare v gozdovih.
Razen splošnih ukrepov, ki preprečujejo zažiganje ognjev na odprtih prostorih v gozdovih, so določeni tudi p°' sebni ukrepi iz previdnosti v dobi suše. Oba sveta sta predlog soglasno sprejela.
Naslednja točka dnevnega reda je bil predlog osnovnega zakona o razlastitvi. Predlog predvideva primere razlastitve za izvajanje del pri obnovi in izgrajevanju in za kulturno dviganje in razvoj ljudstva, hkrati pa zavaruje zajamčeno pravico lastnikov razlaščenega premoženja. V zakonu je razlastitev omejen* samo na nepremično premoženje, na pr*' vice do tega premoženja, imovinske pr*' vice in stvari posebne kulturne, txa?1”' ške in zgodovinske vrednosti. Lastni11 dobi vedno odškodnino, ki je enaka dc-
Štev. 14.
Obvezujemo se, da bomo preorati in posejali vsak
košček naše zemie
Iz resolucije članov OF iz Pregari]
Stoodstotno so najprej glasovali v Javorjah in to že do 8.15 ure zjutrai
Najstarejša žena
P nedeljo, 30. marca, so se vršile 0 postonjshem, bistriškem, sežanskem in tolminskem okraju oolitoe n krajevne odbore OF. Vsi člani OF, ki predstavljajo 99% vseh no-lionih upravičencev, so se na volitve pripravljali na številnih predvoliv-nih zborovanjih po vaseh in podjetjih. Na teh zborovanjih so se člani OF spoznavali z novimi nalogami. si postavljali delovne obveze, izbrali svoje kandidate za nove odbore in dali duška svojemu navdušenju, da je končno prišel čas, ko se je uresničila borba ljudstva o Slovenskem Primorju, s tem, da je »etika večina Slovenskega Primorja priključena k FLRJ.
S predvolivnih zborovanj so poslali člani OF maršalu Titu in Izvršnemu odboru svoje delovne obveze:
Ljubljeni maršal Tito, pišejo v pismu člani OF vasi Nova Sušica, sledili vam bomo zavestno v vseh naporih pri izgradnji močne in neodvisne Jugoslavije. Napravili bo-nio vse, pišejo nadalje tov. maršalu, da bo naša domovina bogata dežela srečnih delovnih ljudi. V letošnjem letu bo naša vas prispevala 150 stotov krompirja, 15 stotov fižola, 50.000 litrov mleka, zredili bomo 150 mladih prašičev in 40 telet in oddali 600 stotov jabolk. Obljubljamo, sporočajo iz vasi Orehek, da bomo v tem letu prispevali za izboljšanje našega gospo-darstva, kar bomo največ mogli. Obvezujemo se, da bomo oddali previšek pridelka 150 stotov krompirja, 500 stotov sena in predpisane količine mleka. Zagotavljamo, spo-vočajo iz Landola, da bo naša vas v prvem letu gospodarskega načrta oddala 25.000 kg krompirja, 1000 kg fižola, 20.000 kg sadja in 100.000 kg sena, živino pa bomo Pomnožili za 5 odstotkov. Obdelali bomo. so se obvezali v Poreznu,
’ ha zemlje več kakor lani, posadili bomo 100 q krompirja več kakor lani, zasadili bomo 200 mladik sadnega drevja, zredili 20 odstotkov več govedi, oddali 10 stotov 'našla in 24 telet.
Na stotine je takih obvez. Iz vseh Je mogoče razbrati veliko ljubezen delovnega ljudstva do domovine in predanost OF. Obveze pa «o nadalje tudi dokaz visoke zavesti našega ljudstva in njegove pripravljenosti na novo premagovanje težav pri izgradnji države. V vseh obvezah pa so ljudje napisali obljubo, da bodo v odbore OF izbrali "ajboljše ljudi. In to obljubo so takoj uresničili. V Hudi Južini na Tolminskem je med drugimi kandidat tov. Obid Stanko, prvi organizator OF v tem kraju in kasneje borce JA. Po osvoboditvi, ko se je vrnil domov, je šel delat na progo in obenem vršil posle krajevnega tajnika OF. V Nemškem Rutu so
partizana, poročnika JA. ki je bil-odlikovan z redom za hrabrost. V Podbrdu so najprej predlagali tov. Bizjaka Stanka in Armana Ivana, oba partizana in požrtvovalna delavca pri obnovi. V Št. Petru na Krasu so med kandidati tovariš Vatovec Jože, udarnik iz tovarne Scila, Mlakar Venceslav, rezervni oficir JA, odlikovan z redom za zasluge za narod, nadalje Makarovič Nada, rezervni kapetan JA, Korošec Marija, Posega Alojz in drugi.
Ljudje so se pripravljali z velikim veseljem na volitve. Okraji so si med seboj napovedali tekmovanja, vasi pa so še posebej med seboj tekmovale.
Ljudstvo je okrasilo svoje vasi. Na predvečer so po vseh gričih goreli kresovi. Samo vasica Otrovi-ca v Sežanskem okraju jih je zakurila štiri. Ogromno kresov so prižgali tudi v Kubedu in drugod. Po vseh večjih krajih so se na predvečer vršile slavnostne akademije in baklade. Nepozabna je bila baklada v Postojni. V Tolminu je bil na predvečer volitev umetniško uspel koncert mladinskega pevskega zbora »Seški škrjanček«, ki. šteje preko 200 mladih grl.
Na dan volitev so vse vasi okrašene in povsod vihrajo zastave. Pred okusno okrašenimi volišči stoje ljudje že več ur pred napovedanim pričetkom volitev. Kljub deževnemu vremenu prihajajo v sprevodih z zastavami in transparenti. Pred volišči je nad vse živahno. V Postojni prepeva pevski zbor, v Kubedu igra godba, v Sežani plešejo kolo. Dan volitev v odbore OF je praznik za naše ljudi. V bistriškem okraju so sklenili, da obveze pošljejo z volišč, zato so velike gruče ljudi pred volišči, da skupno odpošljejo obveze, o katerih so govorili že na predvolivnih zborovanjih. Na Pregarjah je silno navdušenje. Od tam so poslali sledeče pismo: »Obvezujemo se, da bomo preorali in posejali vsak košček naše zemlje, da bomo s skupnimi napori obnovili 85 poslopij in dogradili cesto javorje— Pregarje.
Posebno so ponosni na volitve starejši ljudje. Z vso ljubeznijo sprejemajo in oddajajo volilne listke. Tako je v Šmihelu na Krasu starejša žena Smrdelj Marija, držeč volilni listek v rokah, dejala: »Preberite mi prosim, imena kandidatov, ker ne znam več dobro brati, izbrala pa bom sama. ker hočem najboljšega.« Tudi v Golcu je prišla s skupino na volišče 84 let stara Juriševič Marija, ki je dejala: »Volila bom tiste, ki so bili v času narodno-osvobodilne borbe najboljši.«
Po vseh vaseh so organizirali štafete in kurirje, ki so prinašali poročila o poteku volitev na okraj-
102 volilnih edinic bila od 72 do- udeležbe naslednji: Postojna 99.2%,
sežena 100% udeležba. V 70 volil- Stara vas 96.2%, Veliki Otok 99.5%,
nih edinicah okraja Ilir. Bistrica Studeno 98.4%, Hrenovice 99.4%,
je bila	100% udeležba na voliščih	Šmihel pod	Nanosom 99.5%, Hru-
v 42 vaseh. Odstotek udeležbe	ševje	99%,	Slavine	99%, Zagorje
pri volitvah v okraju Tolmin je 98.6%, Drskovče 98%, Orehek 99.5,
99, 54%	in lahko rečemo, da je red-	odst.	Ležeče	99.1%,	Kal 96%, Št.
ka tista	vas. kjer niso 100% volili.	Peter	99.6%.	Hrastje	99.5%.
To so rezultati prvih tajnih vo-	.	.	,
1-,	,	•	5,	i •	v oezanskem okraju so izmed
litev v krajevne odbore Of. ki so	i i -,
i ■	,	.. v , ,	102 vasi dosegli 100% udeležbo v
odraz visoke zavesti našega delov- i i - i -<-> i * i •-	*
, C1 .	, naslednjih (2 vaseh: Artvize, Av-
nega ljudstva, bkorai povsod so ,	u	• d - d • d
i- j. ; ,	ber, Beznica, Bac, Brezovica, Bogo.
ljudje tako ponosno zaključili vo- ■>	,	■ ir i z, i’r»
i * »	ii ii.f i	i	Krestovicn, Orni	Ornoki J3diic
litve, kakor v (Vialem Otoku v po- • o ~	• i'* n
i • i i • i, ,	. pri bezam, Dane, Gradisica, ram-
stojnskem okraju, odkoder so ya- T.	^	j	^ l.
vili:	Zaključujemo volitve. Vsi LJC’ G“mCeA G.rad.ec’ Gabrovica,
člani OF smo oddali svoje glasove. TG°re“je’ .Hr“11°.Vje’
Pošiljamo borbene pozdrave. Vse	y /"' K£S ’
za domovino, za Tita«. Podobno so CIC.e’ K',bed: Kalnl£ .KomCn’ ko’ izjavili ob koncu volitev tudi de-	K1r.anja vaS’ KrJz.Pn T°ma'
lavci na žagi Beljsko: »Volili smo J«- K«zlje Lnkavc Libica, Mar-100%, drugače biti ni moglo. S tem k.ovs«“«; Matenja Perce, Ostro-smo potrdili naše delo«. Iz vasi V1Ca’D°f’ °.C,Z,a’ Pe)tr,nJe- Pres™-Kneže v Bušk, grapi so sporočili ob	Pos?’, Pr»PJovc?>
zaključku volitev, ki so jih izvedli P°ledl“’l P?a,kv£ Pre,OZ?’
100%: »Storili smo za danes svojo ca’ Podb[ezJe. Kozice, Skadansc.-
dolžnost s tem, da smo 100% volili. "a\ S™okv,ea’ ^crba’ StI°.nlaIz' Ta naša zmaga nam je porok, da Sveto, Skopo, Skoplje S.ree, Lijak, bomo tudi naše jutrišnje naloge in	Čepulje, Tublje, Trebeze,
naše obveze dosledno izpolnili.« Tom^zevica Utovlje, Vrhpolje Sel iz Petrovega Brda pa je s spo-	Varje, Matulje, Vrabce Vole,grad.
ročilom o 100% udeležbi na volit-	Znbn|vlJe’ Ž,vlIJe ini^°}: V ostal,lh
vah prinesel pismo: Vemo. da ne	yafh l’a'»e bl:la ,Kle(lcfba na voli-
,r	.	0	bomo edini, ki volimo 100%. to bo-	scih ° odstotklh naslednja:
__^nnn^pnr ^ans’i vasi \ be-	c|0 s(c>r;]c skoraj vse vasi v Sloven-	Beha 99%, Divača 99%, Dobravlje
skem Primorju, toda mi, ki smo	98.8%, Dutovlje 98.5%, Gabrovica
najbolj oddaljeni hočemo, da zve-	98.5%, Gornje Vreme 99%, Herpe-
do tudi drugi, da v Petrovem Br-	Ije-Kozina 99.9%, Klanec 99.16%,
udu utripajo zvesta srca delovnih	i Kobilja glava 99%, Kobdilj 99.5%,
čila, da je končala volitve s stoodstotno udeležbo, so bile Tolminske Ravne, kjer so člani OF do zadnjega glasovali do 8.50 ure. Prvi pa so volili stoodstotno v Javorjah v okraju Slov. Bistrica, in sicer do 8.15 zjutraj.
Od prvih jutranjih ur so prihajala poročila. Tudi v Breznici v sežanskem okraju so volili do 8.50 ure, v Pavličih pa do 8.45 ure že vsi. Ob poldevetih so glasovali tudi stoodstotno v vaseh Zadlaz—Cader, Petrovo Brdo, malo kasneje pa v Selah pri Podmeleu. Žabčah itd. V sežanskem okraju je prišla na volišče tudi 92 letna Maršič Jožefa in ob 8. uri zjutraj oddala svoj glas. Pri tej priliki je izjavila: »Prišla sem na volišče, da volim kot žena, ki ima pravit^ odločati o bodočnosti svojega naroda«. Vsi člani sindikalne podružnice železničarjev so bili v Kozini že ob 7.50 ure pred voliščem. Kljub temu, da je močno deževalo, so prihajali ljudje v sprevodih, nasmejani in so peli partizanske pesmi.
lah pri Podmeleu so ljudje vsi volili do 8.45 in kmalu po enajsti uri je prinesel njihov kurir v dve in pol uri oddaljeni Tolmin peš poročilo, kljub dežju in slabemu vremenu. V vasi Grahovo je prišel na volišče z zastavo tudi župnik' Kalin Anton in oddal glas za novi odbor OF. Arel Marija, doma iz Kala v postojnskem okraju je na volišču izjavila: »Od mladih dni sem vedno govorila, da se bomo delovni ljudje združili, da bomo Slovani svobodni, sedaj sem to doživela«. V Gradišču je Ivana Jarca, 70 letna starka, po volitvah dejala: »Volila sem najboljše«. V Podgradu pa je tovariš Kastelic dejal: »Nisem še imel tako lepega dne, kot je današnji, ko volimo naš odbor OF. V Kubedu so imeli budnico ob 6. uri zjutraj in so potem vži ljudje skupno odšli na volišče. V Poljanah je prvi oddal svoj glas 79 letni Mršnik, ki je dejal: »Važne so te volitve; odbori OF imajo danes velike naloge, če nas hočejo pravilno voditi v izpolnjevanje petletnega načrta.« V Št. Petru na Krasu so prišli na volišče v povorki; na čelu so bili udarniki: Plesničar Anton, Krosila Pavel in Penko Josip.
Tako je bilo v prvih jutranjih urah na dan volitev. Velika večina krajev je zaključila volitve že med deveto in deseto uro dopoldne in od povsod so veselo sporočali, da so volitve zaključili s stoodstotno udeležbo. Tako so n. pr. v tričetr-tini vse vasi bistriškega, postoj-skega, sežanskega in tolminskega okraja zaključili volitve že pred deseto uro
Končni izidi o volitvah so veličastni. Z nad 98% udeležbo na volitvah je naše ljudstvo dokazalo svojo visoko politično zrelost. V postojnskem okraju je od petdesetih volilnih edinic bila volilna udeležba na 55 stoodstotna. Na nobenem izmed ostalih volišč pa ni odstotek udeležbe bil nižji od 96%. Na področju sežanskega okraja je izmed
Votivna komisija v Trnov era je imela mnogo dela
ljudi«. Iz Gaberšč so sporočili na kratko: »Ura je pol desetih. Vsi člani OF smo volili. Naj živi OF'. organizator vseh političnih in gospodarskih zmag našega naroda. Iz Sv. Lucije so pisali: »Volili smo 100% s prepričanjem, da bomo tudi v bodoče izvršili vse naloge prav tako 100%.
Iz zaključnih poročil iz okraja Postojna je razvidno, da je bila udeležba po posameznih vaseh na volitvah v odbore OF naslednja: 100% so volili člani OF v sledečih 55 vaseh postojnskega okraja: Mali Otok, Zagon, Hrašče, Zalog, Bukovje, Gorenje, Predjama, Strmca, Landol, Goriče, Studenec, Sajevec—Rakulk, Strane, Razdrto, Veliko in Malo Ubeljsko, Parje, Prestranek. Koče. Slavina, Žeje, Matenja vas, Grobišče, Rakitnik, Dol. in Gor. Košana. Čepno, Volče, Verke, Nova in Stara Sušica, Buje, Beljsko, Jurišče in Petelinje. V ostalih krajih pa je bil odstotek
si izbrali Burgar Stanka, starega | ue odbore. Prva vas, ki je sporo- Kljub močnemu nalivu so v skupinah z zastavami prihajali na volišče v Tolminu
Loka 99%, Preslica 99%, Matajur 99%, Novograd 99.9%, Barka 99.4%, Nabirk 99.55%, Povžana 98%, Po-petre 99%, Paulica 99.1%, Pleskoviča 99.5%, Povirje 99.5%, Rodik 99%, Sežana 95.5%, Štanjel 99%. Tomaj 95%, Vremski Britof 99.9 odst., Veliki Dol 92%, Vrhovlje 99.8%, in Rižana 99%.
V okraju Ilirska Bistrica je izmeri 70 volilnih edinic bil dosežen v 42 volivnih edinicah rezultat s 100% udeležbo volilnih upravičencev iu to v naslednjih vaseh: Šem-bilje .Knežak, Koritnice, Prem. Celje, Ostrožno Brdo, Suhorje, Kozjane, Gaberk, Erjavče, Brezovo Brdo. Kovčice, Orehek, Mrše, Velike Loče, Ritomeče, Poljane, Javorje, Male Loče, Podgrad, Starod, Pregarje, Podbeže, Tominje, Brce, Dobro polje. Mala Bukovica, Koze-ce, Jelšane, Šapjane. Pas jak, Male in Velike Brce, Rupa, Novokračine, Sušak, Zabičje, Podgraje, Trebča-ne, Notična, Nereče, Podstcnšek in Huje.
Odstotek splošne udeležbe je 98.55 odstotkov.
Iz Tolmina poročajo o končnih rezultatih po vaseh, da je odstotek splošne udeležbe v tolminskem okraju 99.54%. Kolikor je razvidno iz posameznih poročil so bile redke tiste vasi, ki niso dosegle 100% udeležbe pri volitvah. V prvih dopoldanskih urah pa so 100% volili v naslednjih vaseh:	Tolminske
Ravne, Zatolmin. Zadlaz—Cader, Sveta Lucija, Petrovo Brdo, Zadlaz —Žabče, Kneža, Kovk, Koritnica, Grahovo. Idrija pri Bači, Pečine, Koritnica, Selo pri Podmeleu, Kuk nad Podbedom, Poljubin, Gru-denica, Slap, Bača nad Podbrdom. Pečine.
To so zaključni odstotki o udeležbi članov OF pri volitvah v krajevne odbore OF. Povprečen odstotek udeležbe je med 98% in 99%.
V MESECU TEHNIKE SEZNANJAJMO LJUDSTVO Z NJENIM STROKOVNIM OBVLADANJEM
Agenti mednarodnega imperializma pred ljudskim sodiščem
Resnica o pobegih
V petletnem planu industrializacije in elektrifikacije bodo stalno nara-ččale gospodarske sile naše države. Ta razvoj pa postavlja pred nas nujne ■•loge — široke ljudske množice morajo obvladati tehniko, iz osnovnih množic moramo dvigati nove strokovnjake, tehnike, inženirje, mojstre tvojega orodja in stroja. Tehnična znanost mora postati last množic.
Da bomo to dosegli, se vrši sedaj mesec tehnike, v katerem bomo prirejali razna predavanja, obiskovali tovarne in gradilišča in na ta način vzbudili polet zanimanja množic za strokovna znanja. Učiti se in učiti druge, naj bo geslo vseh naših iznajditeljev, udarnikov, sposobnih delovodij, strokovnih delavcev in vseh izobražencev!
En dan v vajeniški šoli
Vse do danes je bil vajenec najbolj izkoriščano orodje v rokah kapitalizma. Ves čas, ki bi ga moral posvetiti strokovnemu znanju, je moral porabiti v korist svojega gospodarja, ki ga je znal izmozgati do poslednjih moči. Tako je bilo pred minulo vojno. Toda z narodno-osvo-bodilno borbo se je položaj pri nas bistveno spremenil. Poglejmo, kako danes razpolaga z vajenci nova Jugoslavija!
Pazljivo sledijo vajenci pouku
Naša ljudska oblast daje vsem delovnim ljudem na razpolago ravnovrstne strokovne šole, kjer si lahko vsak človek izbere poklic, ki ga najbolj veseli. In prav zato je danes za vajenca možnost razvoja povsem drugačna kot v prejšnji družbi. Včasih so bili vajenci ljudje, ki niso še pisati znali, da ne govorimo o matematiki in tehniki. Inženirji so lahko postali po večini samo bogati ljudje, ki so razpolagali z denarjem in so tako imeli možnost študirati. Jasno je, da niso bili to najboljši strokovnjaki, ker so dobro živeli in jih ljudska beda ni brigala. Danes bo lahko postal inženir vsak talentiran, deloven človek. Titova Jugoslavija ve, da se skrivajo ravno v delavskih vrstah najbolj nadarjeni ljudje, zato tudi posveča tem vso pažnjo in jim nudi vso možnost do napredka.
Oglejmo si, kako je kaj z vajenci v naših krajih! Kakor znano, se je osnovala v Idriji s 3. oktobrom 1946 Osrednja splošno obrtna šola za vajence vseh obrtniških in industrijskih strok, ki ne obiskujejo kake strokovne, obrtne ali industrijske šole. Namen te šole je, dati obrtnim in industrijskim vajencem potrebno splošno in teoretično strokovno izobrazbo, ki jim je poleg praktičnega pouka pri mojstrih in v obratih za dobro in pravilno izvrševanje njihove stroke potrebna.
Pouk traja nepretrgoma najmanj po tri mesece na leto toliko let, kolikor let traja učna doba za posamezne stroke. Ostali čas dela vajenec pri svojem mojstru ali v obratu. Ob zaključku vsakoletnega šolanja dobi učenec spričevalo o učnem uspehu v šoli. Slab uspeh more učenec popraviti na popravnem izpitu pred vstopom v višji letnik, vendar ga sme delati samo enkrat. Učenec, ki je uspešno končal vsa leta šolanja je oproščen teoretičnega strokovnega izpita pred komisijo. V času vsakoletnega trimesečnega šolanja na osrednji splošno-obrtni šoli učenci stanujejo v Dijaškem domu, kjer .jih vzdržujejo naše oblasti.
Komaj se dan zazori že oživi ves Dijaški dom. Dežurni kliče vstajanje, napol zaspani obrazi se naglo dvigajo, drugi bi še radi poležali. Naglo se oblačijo, pospravljajo ostali pa se hodijo umivat. Med tekanjem in delom nastane živahen živ žav. Vmes se sliši celo žvižganje in petje, nekateri uganjajo burke, ostali se brezskrbno smejejo. V spalnico se naglo vračajo sveži, umiti obrazi. Lasje so še mokri, ušesa močno rdeča. Dežurni se prikaže na vratih, zelo modro se drži in odločno ukazuje, naj pohite, ker se bliža čas fizkulture. »Fizkultura,« kriče vsevprek. Nekaj porednežev se že sklanja in telovadi tik pred nosom dežurnega. Radi bi ga malo podražili, toda ne uspe jim. Dežurni postane takoj dobre volje in se kar topi v zadovoljnem sme-
hu. Pozna njihove šale in jim prav nič ne zameri. »Le počakajte fantje!« jim pravi. »Še pet minut, potem bomo pa šli na sveži zrak!« Čas hitro mine in spalnica je v hipu pospravljena. Najmanjšega nereda ni opaziti, vse je čisto in okusno. Velik naval nasmejanih, zdravih obrazov se spušča po stopnicah na prosto.
Pred domom se postroje, v dvojno vrsto, dežurni jih prešteje, nato stopi na čelo vodja fizkulture in da povelje: »Na desno, levo krilo naprej stopaj!« Smelo korakajo mladeniči v telovadni prostor, vsi ljubijo fizkulture, ker vedo, da jih telesno vežbanje napravi močne in utrjene ljudi. Najraje pa tekajo, pljuča se jim uporno dvigajo in sopejo kot vlak. Nekateri so že utrujeni, toda nočejo pokazati, da so slabiči, s podvojenimi močmi se spuste za tovariši, ki utrujenosti ne poznajo. Naenkrat pa se kolona ustavi na povelje fizkulturnega vodje in začnejo se proste vase.
Kot prerojeni se vračajo v jedilnice na zajtrk. Prej še nagajivi in razigrani dečki se zdaj menijo samo o resnih stvareh, njihov spomin prebira šolske predmete, zlasti one, kateri se bodo obdelavah v prvih urah. Kava je še prevroča, nekateri so se opekli, čas je pa tako dragocen, zato hajd, ponovimo zadnjo lekcijo zemljepisja. Nekateri znajo tako dobro, da jim ni treba kar nič pomišljati, vsi ostali poslušajo in skušajo še sami ponoviti. Naglo popijejo in pojedo, učenci hite v učilnico, še nekaj minut in šolski pouk se prične. Učenci naglo listajo po zvezkih slovenščine, na hodniku zazvoni in v razred prihiti predavatelj slovenskega jezika. Pod roko nosi kopico knjig, položi jih na kateder in začne razlagati slovnico. Govori preprosto, trudi se, da bi ga učenci čim bolje razumeli, lekcijo večkrat ponovi, nato pa ponavlja še razred. Sem in tja se čuje pritajeno šepetanje: »Slovenščina, naš jezik, pa ga tako slabo poznamo!« »Nič čudnega,« jim pravi predavatelj, »ko ste pa vsi zrasli v italijanskih šolah.« Tovariš France Vidmar je sprašan: »V katerem sklonu je ,našo hišo'?« France sedi v prvi klopi na desni strani, vstane in pravilno odgovarja na vprašanja. Vidi se, da je zelo marljiv učenec, brihtne glave in vse takoj dojema. Ves razred ga ima rad.
Le z vztrajnim učenjem bomo postali mojstri orodja
Kaj bi ne, saj vsem tako rad pomaga pri učenju v prostih urah, več ko zna, laže in popolneje razloži še ostalim. S pomočjo mladinske organizacije je organiziral študijske krožke, v vsak krožek je porazdelil nekaj dobrih učencev, tako da poteka študij čim bolj kolektivno in ima zelo velike uspehe. »Tako se študira z veseljem,« pripovedujejo vsrvprek. »Nekateri smo se že bali, kako bomo študirali, če ne bomo predmetov sproti obvladali, zdaj pa smo se rešili tudi te skrbi, z druženimi močmi se vse doseže!«
Vidmar ni več sprašan, mirno sedi in pazljivo posluša razlago. Ves razred je uprt v predavatelja, z velikim zanimanjem sledijo pouku, njihova volja do znanja je zelo velika, zato jim ni treba govoriti o disciplini.	•
Šolske ure hitro minevajo, predmeti se naglo menjajo, v razred prihajajo novi predavatelji in učenci komaj utegnejo
Ob marljivem prizadevanju predavateljev so se vajenci že mnogo naučili
27. marca se je v Postojni vršila razprava, ki naj bi pokazala organizatorje pobegov v cono A. Pobegi so političnega značaja. Svetovna reakcija se trudi, da bi čim bolj škodovala Jugoslaviji na ugledu, zato je svoje rovarjenje oprla na nekaj plačanih agentov, ki so nagovarjali ljudi za odhod v tujino. Ti begunci bi naj postali »obtežilni material« za kampanjo proti Jugoslaviji, naši nasprotniki bi poskušali prikazati ljudsko oblast kot protiljudsko, češ, poglejte ljudstvo, ki v strahu pred Jugoslavijo zapušča svoje domove in odhaja iz domovine. Seveda agenti imperializma naslanjajo svojo propagando na »nebesa«, ki se bodo odprla .vsem beguncem, obljubljajo denar, veliko denarja in selitev v Ameriko, kjer po njihovih obljubah tečeta »mleko in med«. Tako obljubljajo po 100 lir na dan poleg hrane in stanovanja, drugi zopet 5000 lir, da se vzdržuješ iz Trsta do taborišča v Vidmu. V coni A so to gonjo legalno vršili anglo-ameriški vojaški funkcionarji, guvernerji, iz Jugoslavije pobegli belogardisti, domobranci v raznih oblekah in raznih ustanov, pri nas pa so jo oprli na nekaj izkoriščevalcev in tihotapcev. Vsi, ki so s to umazanijo prišli v stik, so čutili, da delajo proti ljudstvu in da izdajajo domovino delovnega človeka.
Proces v Postojni je odkril marsikaj. Iz vasi Drskovče v Postojnskem okraju je v mesecu februarju pobegnilo 11 domačinov, iz bližnjih Pari? pa trije. Razprava sama in tudi izpovedbe prič so dokazale, da se je z organizacijo in propagando za pobege bavil Tomšič Anton iz Drskovč št. 22, po poklicu šofer, sedaj na begu. Tomšičeva hiša je bila točka, kjer so se večkrat zglasili neznanci, ki so prihajali s kamioni in motorji in tudi peš. Vaščani teh ljudi niso poznali in tudi niso vedeli, zakaj prihajajo. Obtoženi Tomšič je bil vseskozi nasproten ljudski oblasti in jo je podcenjeval. Kot takemu zavedni vaščani niso dovolili izdaje izkaznice OF. Kjer je le mogel, je kritiziral tukajšnje razmere in hvalil razmere na drugi strani črte, kjer Anglo-američani dopuščajo »svobodno trgovino«. Zanimivo pa je dejstvo, da Tomšič ni nikoli nič delal, ampak samo postopal in potoval. Njegova dosedanja revščina je prenehala. Popravljal je doma poslopje, zidal vodnjak, kupil dve kolesi, tovorni avtomobil, oblačil se je kar najbolj izbrano. Ljudstvu se je čudno zdelo, odkod ima toliko denarja in odkod lahko tako razsipa. Vendar niso zahtevali pojasnila, medtem ko jim je sedaj jasno, odkod denar in vse ostalo. Kot agent je dobival denar; dokazano je tudi, da je sam pripeljal po skrivnih poteh neko osebo z Reke, seveda proti nagradi, v cono A. Ko je v domači vasi pripravil ljudi do bega, je za njimi pobegnil še
odpreti okna in zadihati sveži zrak. Tako s£ konča dopoldanski pouk. Učenci se neradi odtrgajo od učilnic, nato pa se spuste v prejšnjo živahno razpoloženje in hite na kosilo. Zopet smeh, krik in vik po vsem domu. Toda zdaj jim nihče ne zameri; vsak ve, da mladina potre-. buje sproščenosti in svežega zraka. Skupina mladeničev še spotoma modruje in se pogovarja, kako naj bi se še zboljšal učni načrt, da bi študij potekal čim bolj razgibano in bi čim več napredovali. »Noben vajenec ne sme na delo s ponavljalnim izpitom, za to je odgovorna mladinska organizacija.« »Pokazati morajpo vsem, da smo se mnogo naučili, kljub temu, da je učna doba tako kratka!« In še pravijo, da bodo vedno delali na to, da bo vsak vajenec prišel v njihovo šolo in si tam izpopolnil strokovno znanje. Vsi morajo postati najboljši strokovnjaki, tehniki, inženirji! »To bo veselje,« pripovedujejo« iz njihovih pogovorov odseva vsa moč skupnega dela in učenja. V tekmovalnem razpoloženju se vračajo še pred časom v učilnico. Po krožkih se razvije živahna debata, nekateri pišejo članke za stenčas, najboljši risarji pa rišejo stroje in drugo tehnično orodje, pod katerim si zapisujejo borbene gospodarske parole, ki nam jih narekuje naša prva petletka. Zlasti stenčas tehničnega odseka je zelo okusno opremljen in ima izmed vseh najboljše članke in risbe.
Vsako soboto se vrši poseben študijski sestanek, kateremu posvečajo vso pažnjo, vsak stremi za tem, da se bo poleg strokovnega znanja čim bolje ideološko oborožil. Prebirajo časopise, diskutirajo, nato pa čMajo Iljinove knjige in se na podlagi teh seznanjajo z načrtnim delom sovjetske mladine, ki je morala izbojevati prav tako težko kot pri gradnji socializma, kakršija čaka danes mladino Jugoslavije. Iljin se je zelo priljubil vajeniški mladini, njegove knjige ji dajejo najboljše perspektive za načrtno delo. Vsak, kdor prečita le eno od teh knjig, že vidi pred sabo jasno sliko, kaj bo postal po dovršenih študijah. Učenci sami pa so po večini že vsi izkušeni ljudje, nekateri so bili v partizanih, drugi pa so gradili na progi Brčko—Banoviči, zato znajo še bolj ceniti nove knjige.
Vajenci iz šole v Idriji se dobro zavedajo, da so oni nosilec bodočega ustvarjanja. Njihove roke bodo že v prvi petletki gradile nove, veličastne stavbe, poveljevali bodo »trojem v industriji, krotili vode in zbirali električno energijo. Že danes vlagajo vse svoje sile v učenje, ker vedo, da brez znanja je nemogoče nekaj ustvariti.
Težko je še, ker še nimajo na razpolago strokovnih knjig raznih panog v našem jeziku, toda to zanje ni ovira, vsa predavanja si marljivo zapisujejo v svoje zvezke tako, da lahko vsak ponovi stvari, ki so bolj nerazumljive in težke. V bodoče bo pa gotovo mnogo laže, saj pravijo: »Obvladati hočemo tako dobro ruski jezik, da se bomo posluževali vseh najboljših knjig, ki jih je sestavila ruska delavska znanost!«
sam, ker so mu bila tla prevroča. To naj bi bilo maščevanje, ker mu ljudska oblast ni dovolila tihotapstva, prekupčevanja, špekulacije in dobičkarstva na račun delovnih ljudi, ki danes s prepričanjem gradijo in žrtvujejo za dvig domovine. Še bolj nam bo razumljiva pojava agenta Tomšiča in njegovo umazano, z judeževimi groši plačano protiljudsko delo, če povemo, da ta človek ni niti s prstom mignil za osvoboditev našega naroda. Ždel je v angleškem ujetništvu, vrnil se je v osvobojeno domovino in ni pokazal po vrnitvi niti najmanjše hvaležnosti in se tudi ni trudil, da bi se oddolžil ljudstvu z delom za vse trpljenje in napore našega ljudstva, ki je vse to doprinašalo z neizčrpnim junaštvom v času domovinske vojne. Pač pa je Tomšič zavzel ljudstvu sovražno stališče.
Danes je Tomšič plačanec kričaške reakcije v Trstu, kamor je izvabil omenjene domačine, med njimi tudi svojo sestro, ki je študirala v Postojni. Posluževal se je tudi svoje sestre Frančiške, katera mu je pomagala pri delu in je soobtožena. V Trstu je Tomšič danes voditelj zapeljanih beguncev in jim preprečuje vrnitev domov s tem, da jih straši pred ljudsko sodbo in jih uvaja na žalostno pot »beguncev«, kjer se jim obljubljajo »nebesa«. Taka je resnica o organizatorjih in agentih angloamerikan-skega imperializma, katerih zvesti hlapec je Tomšič.
Proces je pokazal nadalje še zapeljance, ki so lažni propagandi nasedli in odšli v Trst na reakcionarni urad CLN-a »pro istriani«, kjer so jim ponudili možnost prevoza v Argentino. Majanc Anton in Udovič Cvetko sta se osebno prepričala, kaj in koliko je resnice o »raju« izven domovine. Izpričala sta, kako se v Trstu živi, kako životarijo zapeljanci in kakšni so njihovi občutki. Ona dva sta se vrnila in obžalujeta nepremišljeno dejanje, da sta sploh stopila v urad, ki bruha klevete na FLRJ, ki govori o »trpeči« Istri in Primorju in to ozemlje proglaša za »sveto italijansko«. Toda naši preprosti ljudje dobro razumejo, kam vede »ljubeča skrb« zapadnih imperialistov, ki so se proslavili v času dveletne okupacije cone A s tako visokimi »kulturnimi in civilizacijskimi dejanji«. Nihče izmed poštenih ljudi ne bo pozabil, kdo je v roke civilne policije potisnil orožje in čemu je to orožje služilo, kdo je zatiral razvoj slovenskega šolstva, odvzemal ljudstvu prosvetne dvorane in jih spreminjal v bare in javne hiše, kdo je povzročal krvave pretepe in streljal v množico. Prav ti ljudje, ki so povzročili toliko gorja našim ljudem, bi radi za zaključek zaigrali umazano igro z »begunci«. Prej so ljudi ubijali in trpinčili — sedaj pa jih vabijo v svojo Ameriko. Tam
v Ameriki je namreč lepo: delavci ** bore za plače, milijoni so brez posla, po ličijo in vojaštvo pošiljajo v spopad* neoboroženim delavsfvomt črnci še ve no predstavljajo pravcate sužnje. To imenujejo demokracijo. Ni čuda, da umwiana kupčija z begunci ni uspela in tudi m čudo, če ljudje primerjajo vojake imperija s fašisti in nacisti, njihovo okupaci)o pa z okupacijo Nemcev. Pošteno delovno ljudstvo ostro sodi in obsodi.
Pot, ki jo imperialistični zaplotniki in plačanci pripravljajo beguncem, je osy®*" lila Hrenovic Antonija iz Zabič v Ilm-sko-bistriškem okraju. Pot skozi tržaške prekupčevalnice, med katere so organizirali Rdeči križ, bazo v ulici Genova št 23 in slične pisarne, kot jo vodi šist Del Ton, je znana. Omenjena **re' novic je bila poslana iz Trsta v Videm-Najprej so jo napotili v taborišče, kjer so zbrani četniki, ustaši in domobranci. Takoj naslednji dan so - jo premestili _v drugo taborišče med Italijane, ker našo pokrajino smatrajo za italijansko ozemlje, prebivalce pa za Italijane. V taborišču vlada pravcata beda. Ljudje so zaskrbljeni in marsikdo joče. Taborišče j® v nekdanji kasarni, kjer ljudje čakajo ob slabi hrani in poležavajoč na pogradih na nadaljnjo pot. Omenjeno so hoteli napotiti v Novaro, toda izsilila je pot v Mantovo, kjer ima sorodnike. V Novari se zgodba poriavlja. Spet taborišče, zju' traj črna brozga namesto kave, opoldne in zvečer »mineštra« — kos kruha. Sicer pa večno čakanje in obljubljanje. Nekateri teh nesrečnežev so že mesece P° taboriščih. Prvi in zadnji je‘ denar, ki ga v Trstu agenti tako širokogrudno delijo, onih 3000 lir! Potem pa konec. Tudi v mantovskem taborišču mislijo na dom-Mnogi bi se radi vrnili. Hrenovic Antonija se je vrnila in je kot priča govoru* o poti beguncev.
Razprava v Postojni je pokazala T resnici vse. Pokazala je, kdo lahko p0' stane tak agent protiljudskega imperializma, skrivač, tihotapec, lenuh in brezdelnež, kot je Tomšič Anton. Dalje j® razprava pokazala ljudi, ki so sicer nasedli lažni agitaciji, toda so se skesali in obenem je razprava pokazala pot, k* jo morajo hoditi prostovoljni »begunci«! ki jih imperialisti hočejo uporabiti za P0" litično izzivanje nove ljudske Jugoslavije.
Organizator in protiljudski element Tomšič Anton iz Drskovč je bil obsojen na pet let odvzema svobode, izgubo državljanskih pravic in zaplembo premože; nja. Proti prenizki kazni je vložil javni tožilec priziv.
Zavest našega človeka je močna k1 zato vse, kar je gnilega, delovno ljudstvo samo izpljune.
Vajenec Strebec Stojan že dobro obvlada tehnično risan»»
DELOVODSKI TEČAJ V VIPAVI
Imamo pred seboj cilj. Petletka! Gradili bomo tovarne, ceste, mostove, električne vode, ustvarjali bomo iz ruševin moderno industrijsko državo. Za izvedbo vsega tega pa nam je potreben denar.
Gradbeno podjetje »Primorje« je za to že pripravilo teren. Priredilo je dvomesečni delovodski tečaj, v katerem so se učili najboljši sinovi delovnega ljudstva. Prišli so od povsod mladi fantje in možje z namenom, pridobiti čim več teoretičnega znanja, ki jim je nujno potrebno pri njihovem delu.
Začeli so pri najosnovnejših računskih operacijah pa vse do gradbenih konstrukcij. Spoznali so se z obratoslovjem, knjigovodstvom, opisno geometrijo in sploh vsem, kar jim je nujno potrebno za uspešno izvrševanje dela. Mnogo volje in neprespanih noči je zahtevalo njihovo učenje. Vedri in kljubovalni pri delu so 30. marca začeli izpite. Polagali so račune o pridobljenem znanju. Uspeh
seveda ni izostal. Poslušali smo jih, k° so odgovarjali. Eden prepričan v svoje znanje, drugi malo neroden pri izražanju, zopet tretji boječ, toda vendar vsi pripravljeni in oboroženi z znanjem, ki ga bodo potrebovali. Največje preglavice so jim delali ulomki, ki so seveda zahtevali precej časa za obvladanje. Tudi ta bunker je bil zavzet, znanje utrjeno.
Nasmejanih obrazov so pri skupnem kosilu ob zaključku tečaja govorili se o tem in onem, se zahvaljevali za ki so ga imeli z njimi tov. predavatel|i. kateri so poleg svojeg*- dela učili s® njih v prostih urah.
Po besedah direktorja gradbenega podjetja tov. Plestenjaka, ki jim je n*" kazal pomen in uspeh tečaja za U“®;P? žence in vso našo državo, so vsi tečajniki spoznali, da se ne učijo za sebe, temve da bodo v prihodnosti z znanjem kfr‘j stili skupnosti, novi moderni industrijski Titovi Jugoslaviji.
UČIMO SE V DVIGU STROKOVNEGA ZNANJA IN OBVLADANJA TEHNIKE. DA BOMO POSTALI MOJSTRI SVOJEGA DELA, KI JIH BO NAŠ PETLETNI PLAN POTREBOVAL!


Ob drugi obletnici podpisa sovjetsko-jugoslovanske pogodbe
S Sovgetsko zvezo smo složni
tudi po vojni, ker ima ona razumevanje za naše žrtve in se bori za pravični mir
.Skozi več kot dvajset let protiljud-skih režimov stare Jugoslavije so jugoslovanski narodi izražali svojo ljubezen do bratske Sovjetske zveze. Več kot dvajset let so bili najboljši sinovi Jugoslavije preganjani, mučeni in zati-rani, ker so našim narodom govorili pesnico o veliki socialistični državi. — 'j n?arca ko je ljudstvo pretrgalo izdajalsko pogodbo protiljudskih vodi-‘aljev s fašistično osjo, je videlo edino fesitev v borbi proti fašizmu, da je edi-n“ pravilna pot naslonitev na Sovjetsko zvezo. Vera v zmago sovjetskih narodov nad fašizmom je krepila našo borim, ki je za vedno povezala naro-
. Jugoslavije in Sovjetske zveze. To Prijateljstvo in tesno sodelovanje med SZ in. Jugoslavijo je dobilo v pogodbi 0 Prijateljstvu, medsebojni pomoči in Povojnem sodelovanju, ki je bila skle-njena 11. aprila 1945 v Moskvi, svoj lovi izraz. S pogodim, ki sta jo podpisala maršal Tito in Molotov, je bil storjen nadaljnji korak k skorajšnje-Hu razbitju Hitlerjevske Nemčije, k ustvaritvi trdnega miru in k nadaljnji krepitvi gospodarskih in kulturnih vezi [ned SZ in FLRJ. Za nas je ta pogodba, ui je rezultat skupne junaške borbe Rdeče armade in Jugoslovanske arma-ue, obenem jamstvo za zagotgvitev mir-uega razvoja nove Jugoslavije.
Sedaj, ko sta pretekli že dve leti po Podpisu mirovne pogodbe, še bolj globoko razumemo ves njen veliki po-
men. V sodelovanju pri mednarodnih Sovjetske zveze!
akcijah za mir in varnost, pri sklepanju mirovnih pogodb, se je pokazalo, da je edino Sovjetska zveza tista velika država, ki je naša iskrena in nesebična zaveznica. Tovariš Tito je nedavno dejal: »Jugoslavija in druge dežele na vzhodu gredo skupno s Sovjetsko zvezo prav zato, ker vedo, da Sovjetska zveza ne ograža njihove neodvisnosti. S sovjetsko zvezo smo složni tudi po vojni prav zaradi tega, ker smo se globoko prepričali, da ima od velikih zaveznikov samo Sovjetska zveza razumevanje za naše trpljenje in žrtve v veliki osvobodilni vojni. Mi in ostale male dežele na vzhodu Evrope smo složni s Sovjetsko zvezo zato, ker smo se prepričali, da se od vseh velikih in malih zaveznikov na zahodu samo Sovjetska zveza iskreno in vztrajno bori za utrditev miru na svetu, ki je narodom tako potreben. Mi smo složni s Sovjetsko zvezo zaradi tega, ker prihajajo iz Sovjetske zveze glasovi o miru, kar ustreza tudi našim težnjam.«
Jugoslavija, iskreno povezana s Sovjetsko zvezo, okrepljena z njeno ljubeznijo in pomočjo, v prijateljskem sodelovanju združena z vsemi slovanskimi narodi danes predstavlja čvrst branik miru in demokracije v tem delu Evrope in z izvajanjem petletnega Titovega plana ustvarja srečnejšo bodočnost.
Naj večno živi neomajno bratstvo in prijateljstvo narodov Jugoslavije in
Na moskovski konferenci se je pokazalo, da zahodni imperialisti sabotirajo reparacije Nemčije in Avstrije
Na zasedanju Sveta zunanjih ministrov v Moskvi so v zadnjem tednu med drugim razpravljali tudi o vprašanju reparacij Nemčije in Avstrije zavezniškim oarodom. Sovjetska delegacija je poudarila, da se sklepi berlinske konference o rcparacijskih pošiljkah iz zahodnih con Nemčije ne izvršujejo. Po podatkih predstavnika medzavezniške agencije za reparacije bi morali iz zahodnih okupacijskih con Nemčije izročiti na račun reparacij 1546 tovarn. Toda do sedaj so v teh conah določili za razdelitev le 145 tovarn, dejansko pa so jih razdelili samo 59. Se danes ni zbranih točnih poročil o količini zlata, zaplenjenega v Nemčiji, in zlata, ki so ga hitlerjanci skrili v bankah Nevtralnih dežel.
Predstavniki ZDA in Anglije so skušali opravičiti neizvršitev reparacij, sklicujoč se, da še ni zagotovljena gospodarska enotnost Nemčije. Dejansko pa so Anglija in ZDA vzele na račun reparacij že nad 10 milijard. Ta neovržna dejstva skušajo predstavniki Anglije in ZDA zamikati, češ da to niso reparacije, ampak memški izvoz. Dejansko pa angleške oblasti, ki prejemajo za premog iz Porurja dolarje, plačujejo lastnikom rudnikov v ■Parkah, ki na svetovnem trgu nimajo nikakršne vrednosti. To je pravo obličje ‘izvoznih operacij«, ki v bistvu niso nič drugega kot prikrite reparacije.
Tudi vprašanje nemške imovine v Avstriji je del vprašanja nemških reparacij. Na berlinski konferenci so določili, da je nemška imovina v Avstriji eden virov, iz katerih bo mogoče zadovoljiti repara-cijske zahteve SZ, ZDA, Anglije in Francije. Sovjetski predstavnik Molotov je poudaril, da uporabljajo na zahodu take argumente, po katerih spada pod pojem nemške imovine, na katero ne morejo reflektirati zavezniki, tista nemška imovina, za katero so lastniki že prejeli odškodnino. Na tak način bi imeli prejšnji lastniki dvojno korist iz nastalega položaja. Takšna postavitev vprašanja v korist Avstrije prinaša škodo tistim državam, ki so nosile breme boja proti hitlerjevski Nemčiji.
•
Namestniki zunanjih ministrov ZDA in Anglije hočejo rešiti vprašanje avstrijskih reparacij tudi brez Jugoslavije, toda zahteve Jugoslavije so upravičene. Izgovor, da Nemčija ne more plačati reparacij, ne drži. V resnici se kažejo v tem težnje zahodnih finančnih mogotcev, ki bi radi neomejeno izkoriščali bogastva Nemčije in gospodarsko čim bolj oškodovali SZ, Jugoslavijo in druge napredne države, da bi potem lahko oni postavljali svoje zahteve. Skrajni čas je, da »e zadosti pravičnim zahtevam zavezniških držav glede reparacij.
Zahtevamo pravično mirovno pogodbo z Avstrijo
Na predlog jugoslovanske vlade je Svet zunanjih ministrov v Moskvi skle-uil, da se povabi jugoslovanske predstavnike, ki bodo pojasnili naše stališče 0 načrtu mirovne pogodbe z Avstrijo in o finančnem položaju Svobodnega ozemlja Trsta. Jugoslovanska delegacija s to-varišem Edvardom Kardeljem, podpredsednikom zvezne vlade na čelu, je že odpotovala v Moskvo.
Kot osnovo za mirovno pogodbo z Avstrijo so zunanji ministri vzeli načrt, ki so ga izdelali njihovi namestniki. Dosedanje delo namestnikov je pokazalo, da je nujno potrebno zaslišati Jugosla-vijo o vseh osnovnih vprašanjih pogodbe * Avstrijo, zlasti o vprašanjih meja, reparacij, vojaških klavzul, kakor tudi pri obravnavanju vprašanja vrnitve zavezniškega imetja iz Avstrije. SZ predlaga tu-
di, da mora Avstrija vrniti oropane predmete umetniške, kulturne in zgodovinske vrednosti.
So pa tudi krogi, ki ne upoštevajo pri izdelavi pogodbe z Avstrijo nobene pravičnosti, niti zgraditve demokratične in neodvisne Avstrije. Tako piše »Washington Post«, ki večkrat izraža mišljenje ameriških imperialističnih krogov, naj bo cilj mirovne pogodbe takšen, da se Avstrija ekonomsko in politično okrepi. Kaj razume ameriški imperializem pod »politično okrepitvijo« neke države, nam je jasno pokazala njegova politična dejavnost v zvezi z Grčijo. Prav zaradi tega se ocenjuje poziv Jugoslaviji na posvetovanje v Moskvi kot pozitiven čini-telj, ki bo prispeval k pravični in demokratični rešitvi avstrijskega vprašanja.
Noben še tak zločinski korak
anglo-ameriških sodišč ne bo strl koroških Slovencev v borbi za priključitev
k Jugoslaviji
Pred britanskim vojaškim sodiščem v Celovcu je bila razprava proti 12 koroškim Slovencem, med njimi proti- tajniku POOF, Karlu Prušniku, tajnici PO Zveze mladine Korone, Anici Šporn in žlanu POOF, Mihi Riglju, ki so se udeležili 16. marca zborovanja OF v Železni Kapli, ker so nosili v sprevodu jugo-sk>vanske in slovenske zastave in ker so prišli na prostor v zaključenih skupinah. Pred sodiščem so bili tudi trije Nacisti, ki so sodelovali pri napadu na sPrevod udeležencev slovenskega zboro-vanja. Šele na odločno zahtevo naših obtoženih so bili nacisti odstranjeni. Tovariš Karl Prušnik je v svoji izpovedi Poudaril, da bi slovenska in jugoslovan-ska zastava ne smeli biti prepovedani kot zastavi zaveznikov. Koroški Sloven-ci so se pod to zastavo borili proti naci-*ašizmu in so prinašali krvave žrtve na strani zaveznikov. Fašizem je posebno Na Koroškem samo vojaško uničen, ne Pa gospodarsko in politično. Vojaško so-
dišče je obsodilo tovariša Prušnika na 4 mesece zapora in na 150 šilingov denarne kazni, ostali koroški Slovenci pa so bili obsojeni na razne zaporne in denarne kazni. Nacisti, ki so bili obtoženi napada na koroške Slovence, pa so bili oproščeni vsi razen enega.
Pokrajinski odbor OF, ki je predstavnica vsega slovenskega ljudstva na Koroškem, je poslal britanski civilni upravi protestno pismo, v katerem pravi med drugim, da je nošenje tistih zastav, pod katerimi so se slovenski Korošci borili na strani zaveznikov proti fašizmu, osnovna pravica slovenskega ljudstva na Koroškem, ki mu nihče ne more prepovedati, še manj pa smatrati kot kaznivo dejanje. Krivična in neutemeljena obsodba britanskega vojaškega sodišča je navdala z ogorčenjem vse jugoslovanske narode. Prav v času, ko v Moskvi zavezniki odločajo o usodi koroških Slovencev, reakcionarni sodniki rešujejo problem Slovencev na Koroškem tako,
| FIZKULTURA j
Smučarske tekme na Vojskem
VOJKOV POKAL JE OSVOJILO FD »GREGORČIČ«
V nedeljo, dne 30. marca, so se vršile na Vojskem pri Idriji smučarske tekme za Vojkov pokal v izvedbi F. D. Rudarja iz Idrije. Kljub slabemu vremenu, saj je ves čas tekmovanja padal dež, se je tekmovanja udeležilo prilično število tekmovalcev; posebno močne ekipe so poslali iz Jesenic in Partizan J. A. Žal, da se tega pomembnega tekmovanja niso udeležila tudi druga društva iz Slovenije, ki so tekmovanje ali morda prezrla, ali pa namenoma prešla. Graje vredno je tudi to, da se močna ekipa iz Čepovana ni udeležila tekmovanja, čeprav so bili tekmovalci na startu in so pozneje odstopili.
Največja borba za osvojitev pokala se je razvila med F. D. Gregorčič iz Jesenic
Smučarji na Vojskem
ter Partizanom J. A. Zmagalo je F. D. Gregorčič, ki si je priborilo prvenstvo, predvsem s patrolo in s tekom na 30 km, dočim je Partizan, ki je prednjačil v slalomu, zasedel drugo mesto. Tekmovanje je bilo vzorno organizirano.
Zjutraj se je vršil najprej tek na 30 km, kjer je nastopilo 6 tekmovalcev od 10 prijavljenih. Zmagal je naš znani repre-zentativec iz Jesenic, tov. Knific Jože, ki je dosegel za Jugoslavijo najlepše mesto na 50 km v St. Moritzu. Za progo je potreboval 1 uro 59 sek. Sledil mu je tov. Ranzinger Tone, Partizan, ki je potreboval 2 uri 10 sek. Nadalje slede: Der-melj Miro, F. D. Gregorčič, Gaj Aleš, F. D. Enotnost, Ljubljana, Milatovič, F. D.
Enotnost in Lampe Fridi, F. D, Rudar Idrija.
V	štafeti 4 X 10 km so bili sledeči rezultati:
1.	F. D. Gregorčič — Jesenice 2,44,08 (Stana Roman, Benedičič Mirko, Pogačnik Tone in Smolej Franc.)
2.	F. D. Enotnost — Ljubljana 2,51,21 (Stopar Brane, Istenič Rado, Kavčič Mitja, Dekleva Milan.)
3.	Partizan J. A. 2,55,57 (Langus Jože, Majnarič Drago, Kordež Stane, Razinger Lojze.)
4.	F. D. Rudar — Idrija rudarji 4,20,33 (Kumer Albin, Brus Marjan, Miklavčič Ivan, Lapajne Branko.)
5.	F. D. Rudar — Idrija, dijaki 4,26,06 (Mrak Davorin, Tratnik Marjan, Draks-
' kobler Julij, Skarabot Renat.)
V	moškem veleslalomu na ICOOm pa ;o bili zmagovalci v sledečem vrst. redu:
1.	Mulej Tonček, Partizan 1,03,1; 2. Praček Ciril, Gregorčič, Jesenice 1,06,4;
3.	Hladnik Damjan, Enotnost, Ljubljana 1,10,1; Bertoncelj Jože, aPrtizan 1,10,8; 5. Stare Marjan, Partizan 1,11,2; 6. Praček Marjan, Gregorčič, Jesenice 1,15,2;
7.	Zupan Franc, Gregorčič, Jesenice 1,16;
8.	Magušar Marjan, Partizan 1,17,3; 9. Vovk Milan, Partizan 1,20; 10. Saksida Ivo, Partizan 1,21,5.
V	veleslalomu za ženske na 700 m pa so dosegli sledeče uspehe: 1. Katnik Vida, Gregorčič, Jesenice 1,08,5;'2. Mali Zora, Gregorčič, Jesenice, 1,26; 3. Srebr-
. nič Lidija, Gorica 1,37,6.
V	končni oceni za pokal je prišlo na prvo mesto F. D. Gregorčič — Jesenice s 95 točkami; njemu pa so sledile naslednje skupine: Partizan J. A. s 70 točkami; F. D. Enotnost — Ljubljana s 57 točkami F. D. Rudar — Idrija z 57 točkami in Gorica z 8 točkami.
Ves čas tekmovanja dopoldne in popoldne je deževalo in je precej tekmovalcev med tekmovanjem odstopilo. Po končanih tekmah so odšli tekmovalci v Idrijo, kjer je bila za vse prirejena čajanka, kjer so razglasili rezultate ter izročili krasen Vojkov pokal ekipi F. D. Gregorčiča iz Jesenic.
Ekipa tekmovalcev, ki je dobila Vojkov pokal v prehodno last je izjavila, da ga bo čuvala in skušala trajno obdržati s tremi zaporednimi zmagami v smučarskih tekmah na Vojskem.
Druga skupina mladinskih brigad
je odšla
Ob progi Šamac—Sarajevo so se že razmestile m ladinske brigade prve izmene. Prihod brigad se je izvršil po načrtu Centralnega odbora LMJ. Brigade so se razmestile po raznih sekcijah, kjer so že pričele z delom. V Samcu, Doboju, Vranduku in Sarajevu je ljudstvo navdušeno sprejelo graditelje. Do 30. marca se je na progi zbrano že 65 mladinskih delovnih brigad iz vse Jugoslavije, ki so prispele na svoja mesta v popolnem redu in z večjim številom, kot je bilo predvideno.
V soboto, 29. marca zvečer, je odšla iz Postojne »Boroviška« brigada, to je že druga brigada iz cone B. Komandant te brigade je tov. Tompa Štefan, namestnik pa tovariš Šušelj Evald. Brigada šteje 306 mladincev in mladink, ki so se zbrali iz' šestih okrajev. V Postojni so brigadirji dobili potrebno opremo in ob slovesu jih je v imenu ljudske oblasti prisrčno pozdravil tovariš Humar Slavko-Hrast, v imenu OF in ostalih političnih organizacij pa tovarišica Fanika Marušič. Med člani brigade je več tovarišev in tovarišic, ki so že lani delali na progi Brčko—Banoviči in nekateri med temi so celo udarniki.
Istega dne se je v Divači zbrala tudi Tržaška brigada. Tržiški mladinski brigadi pa je zavezniška vojaška uprava, ki je že večkrat pokazala neprijateljski odnos do napredne mladine, e pomočjo civilne policije preprečila odhod na mladinsko progo.
na delo
V Ljubljani se je našim brigadam priključila tudi brigada mladih letalcev »Tehnika in šport«, v kateri je 160 jadralnih letalcev in avtomobilistov ter 25 radioamaterjev. V tej brigadi ja tudi 40 mladincev in mladink iz Slovenskega Primorja, največ iz letalskih krožkov. V brigadi je večje število strokovnjakov za mototehniko in konstrukterjev jadralnih letal. Brigada »Tehnika in šport« je velikega pomena, kajti njeni mladinci lodo po povratku domov širili zanimanje in osnovno znanje o tehniki in športu.
Slovenska mladina je torej mnogo prispevala k gradnji proge, saj, je šlo v prvi izmeni na progo 11 brigad. Na gradnjo proge pa so se pričeli prijavljati že tudi mladinci in mladinke iz drugih držav. Tako n. pr. se je za grSdnjo proge že prijavilo 200 italijanskih mladincev; tudi jugoslovanski preseljenci v Avstraliji pripravljajo delovno brigado za progo, v katero se je prijavilo že 56 članov.
Velike naloge čakajo našo mladino, ki je še ostala doma. Tudi v domačih vaseh bo treba organizirati delovne čete, da bo dobro obdelana vsa zemlja, pripravljati se bomo pričeli na odhod druge grupe brigad, kar vse nalaga našim mladinskim aktivom velike odgovornosti. Te odgovornosti pa bo naša mladina izvršila v velikem delovnem poletu v tekmovanju priprav za tretji kongres LMS.
Velikonočno pismo
Ob prazniku, ki je v našem kmečkem ljudstvu največji in najlepši, ne bi hotel »Kmečki glas« ostati le pri »Veselih praznikih«, s katerimi se bomo v teh dnevih pozdravljali in voščili.
Z veliko toplih želja se odpravlja na pot in med prvimi bi bil rad, ki vam bodo na praznik Vstajenja nazdravili: »Veselo Veliko noč, slovenski ljudje. Prinesel sem žegnan ogenj!«
Izbral sem podobo z razcvetelim drevesom in deco pod njim, pa naj ona prva spregovori. Ne samo zato, ker je spomladanska in k praznikom primerna. Naj pove, da je tudi naše življenje v pomladi, da se je tudi po dolgi zimi prebudilo.
Saj tako radi na to pozabimo! Nismo še prav v njej, pa bi že hoteli, da je jesen, drevo pa polno plodov. Vse prepočasi nam raste.
In kdo bi vede(, če kmet ne, da je pomlad čas dela, cas velikih žrtev, da ji je treba dajati in dajati, da je vse ob svojem času, žetev in trgatev pa vselej na koncu. Mar to ne velja tudi za naše mlado življenje? Ali bomo to resnico obrnili in se na spomlad s kosami in srpi odpravili iskat košnje in žetve?
Pa ni to vse, kar bi hotel »Kmečki glas« za praznike povedati. Saj o tem vedno govori. In tistih, »ki z ušesi poslušajo, pa ne razumejo, z očmi gledajo, pa ne vidijo«, bržda tudi na Veliko noč ne bi spreobrnil.
Druga, stara velikonočna misel mu leži na srcu: da bi po dolgih tisoč letih že bil čas, da tudi naš človek vstane. Da bi mu nauk, da je človeštvo ena družina, da smo si vsi bratje in da je najvišji zakon, ljubezen do bližnjega, že vendar enkrat šla z lece v srce in meso postala. Da bi naši ljudje razbili še tiste mnoge zidove, ki jih ločijo, da ne bi živeli in delali vsak zase, da bi mislili iz srca, ▼ katerem bi bila skupnost in medsebojna ljubezen vselej za dejanje pripravljena.
Dobrih sto let slovenskega kapitalizma, lakomnosti in izkoriščanja je moralo vsakomur pokazati, da je to pot pogina večine delovnih ljudi, zato da bi peščica preobilno živela. Dve svetovni vojni, ki sta se razvneli zaradi petrolejskih in dragih kupčij, mu je morala pokazati, da je imperializem pot smrti in konec človeštva.
Vse to smo v veliki večini spoznali in krenili na drugo pot, na pot življenja. Danes smo na najbolj zapadni straži novega sveta.
V premnogih med nami pa so še ostale stare stvari: sebičnost in nerazumevanje potreb bližnjega in skupnosti, polno želja po taki »prostosti«, ki bi drugim spet nalagala jarem suženjstva. Ne razumejo načrta, nepotreben jim je odkup, odveč jim je vse, kar bi zavedlo v državi in gospodarstvu razum in red. Skratka, v vsem si želijo takih pravic in prostosti, ki bi jih v najkrajšem času podrla in pahnila v tako krizo, kot smo jo doživeli pred vojno. Vidijo le leto, dve pred seboj, ko je potreba velika, povpraševanje pa tolikšno, da mu ponudba ne more zadostiti. Pozabili so na tiste čase, ko so prodajali vino po dva dinarja za liter, ko velika večina kmečkih ljudi ni imela denarja niti za šibice, ko smo tako propadli in zaostali, da je Anglež lahko pravil svojim rojakom, naj si pri nas ogledajo razmere, v katerih so živeli predniki pred 500 leti!
Za take stare stvari imajo marsikje pri nas lep in star običaj: Na Veliki pe^ tek zakurijo ogenj z njimi.
In to je moja velikonočna želja: da bi takih ognjev veliko po slovenski zemlji bilo, da bi nas praznik Vstajenja našel tudi v zadnjih kotičkih srca kot eno družino ljudi, ki so vstali in šli v življenje.	Iz »Kmečkega glasa«.
oooooooooo-c>-o-ooo<

Primorsko ljudstvo zahteva prlkliuiltev k Jugoslaviji
Po določbah mirovno pogodbe z Ita-► je bila imenovana pred nekaj tedni šana razmejitvena komisija, ki ima ogo, da začrta točno mejo med Jugo-v.ijo in Svobodnim ozemljem Trsta ter d Jugoslavijo in Italijo. Ta komisija [aj obiskuje razne kraje in dokončno oča državno pripadnost vasi v 500 me-kem pasu ob razmejitveni črti, ki je i postavljena na mirovni konferenci. Ob prihodu razmejitvene komisije v
...............................
t so ga reševali nacistični krvniki. ^ siljem hočejo streti voljo koroških Sloneč v po priključitvi, naciste pa pu-ijo v svobodi in jim dajejo mesta. v javnem aparatu. Reakcionarni politiki žejo s takimi spletkami proti volji dstva izvesti svoje temne načrte v 'striji. Toda krivična razsodba angle-ih sodnikov je izzvala v koroških Slo-ncih, pri slovenskem narodu in pri >h narodih Jugoslavije le še ostrejše jteste proti spletkarjenju svetovnih ikcionarjev in njihovih hlapcev. Koro-i Slovenci danes še bolj odločno za-:vajo osvoboditev in priključitev k Jh-slaviji.
Odločno in enodušno zahtevamo, da
razveljavi krivična kazen nad anti-iisti in da se pravično kaznujejo naci-čni izzivačil
Brda pa so začeli civilni policisti izvajati nad ljudstvom teror. Tajko se je ljudstvo v vasi pri Borgu-Neblo zbralo v večjem številu in pričakovalo komisijo. Ves čas, ko so čakali, so bili mirni, zvečer pa, ko so videli, da komisije ni bilo, so se s petjem narodnih pesmi vračali na domove. Civilna policija pa je pričela» streljati v množico in v naslednjem dnevu je izvedla hišne preiskave.
Ljudstvo s takim postopanjem seveda ne more biti zadovoljno, zato pošilja mednarodni razmejitvenii komisiji mnogo resolucij, v katerih zahteva pravično rešitev.
Tako so poslali iz Velikega Dola na Krasu sledečo resolucijo, ki jo je ,»odpisalo 80 prebivalcev:
MEDNARODNI RAZMEJITVENI KOMISIJI V TRSTU
Ljudstvo iz Velikega Dola na Krasu pošilja s svojega zborovanja mednarodni razmejitveni komisiji iskrene pozdrave.
Ob lej priliki se obračamo na vas s posebnim priporočilom, da sle pri poslavljanju mej med Tržaškim svobodnim ozemljem in med FLRJ dosledno prn-j hočemo biti priključeni k Jugoslaviji, vični, da se nam ne bi pripetila kaka	' ~ —’—1—	! 1 -	’ ’ -
nova krivica.
Mi smo se junaško borili za vsako ped našd zemlje, Icljub temu pa nam je bil odvzet naš Trst in prav tako Gorica.
Zalo seduj 1 vs<> upravičenostjo zahtevamo, da se nam ne odvzame niti koščka naše zemlje in da s vašim delom pohitite, kajti nestrpno pričakujemo dneva priključitve k svoji materi Jugoslaviji. Edino v njej je zagotovljeno boljše življenje.
Živela naša priključitev k FLR Jugoslaviji!
Iz vasi V.rhovlje pa so poslali razmejitveni komisiji sledeče zahteve z 88 podpisi:
Prebivalstvo vasi Vrhovlje v okraju Sežana, zbrano na množičnem sestanku, odločno zahteva, da se naša in vse slovenske vasi s pripadajočimi prometnimi zvezami priključijo k Jugoslaviji. Zato smo se borili in zato smo žrtvovali svoje najboljše sinove, da smo se otresli našega najhujšega zatiralca, krvoločnega fašizma.
Kot zmagovalci v boju skupno z velikimi zavezniki imamo pravico, da zahtevamo, da se pri končnem določanju meja med Jugoslavijo in Italijo ter med Jugoslavijo in Svobodnim tržaškim ozemljem upoštevajo naše pravične zahteve in to lem bolj, ker smo z žrtvami doprinesli velik delež k skupni stvari.
Takih resolucij je še mnogo. Vse pa so prežete z eno samo mislijo: hočemo, da se upošteva naše upravičene zahteve,
hočemo biti priključeni 1	’----’
kjer bo svobodno življenje in kjer si bo delovno ljudstvo z lastnimi napori ustvarjalo srečno življenje in blagostanje. Take želje v našem ljudstvu nihče ne bo mogel zatreti.
TE NAŠE SKLEPE BOMO PREKORAČILI
Mala vas Grudnica. ki šteje samo Samac—Sarajevo je od nas odMo 5 mia-
ZI^v >.. u	.. „■ „	/1 k	o si A et bin wi n imeli
54 članov OF. čeprav imajo vsi legitima-r.ije OF, si je zadala sklep, da bo v prvem letu petletke popolnoma obnovila eno hišo in eno gospodarsko poslopje. Obdelali bomo vso zemljo. Na progo
dincev Obvezujemo se, da bomo imeli 2 uri tedensko študija. Obljubljamo, da bomo te naše sklepe ne samo izvršili, ampak tudi prekoračili.
KULTURNO PROSVETNO DELO NA VASI
Naše delo v Lokvi v coni A na kul- sr je mladina kupila žogo in šah, tako da turno-prosvetnem polju je zadnje čase | se bo tudi na športnem polju čim več zelo oživelo. Žene so ob priliki 6. marca udejstvovala ter tekmovala z ostalimi uprizorile lepo uspelo prireditev in tudi vasmi. Ob priliki kongresa ljudske pro-mladina se pripravlja za sprejem naše svete v Ljubljani je mladina organizirala vojske s prireditvijo. V zadnjih časih se majhno proslavo. Na sporedu je bilo je mladina aktivno povezala in tudi po- petje, recitacije ter predavanje o kul-kazala dobro voljo za sodelovanje na turno-prosvetnem delu na vasi. Mladina kulturnem polju. Postavila si je svojo obljublja, da bo tekmovala tako, da bo tekmovalno komisijo, katera bo pregle- povsod prva in da bo v resnici vredna dovala in vodila evidenco o uspehih tek- imenovati se Titova mladina, movanja ter dajala smernice za nadaljnje j
delo. Z raznih prostovoljnih prispevkov 1	Škabar Sonja.
POSTOJNSKI ŽELEZNIČARJI BODO TEKMOVALI PRI ELEKTRIFIKACIJI ŽELEZNIŠKE PROGE POSTOJNA—RAKEK
Na rednem občnem zboru sindikalne podružnice ES v Postojni so člani izvolili nov odbor. Ob tej priložnosti so se obvezali, da bodo v času tekmovanja elek-triiikacije železniške proge Postojna—
Rakek čim več prispevali, da se železniško omrežje čimprej kakovostno izboljša in razširi. Priredili so tudi razna predavanja o gospodarstvu in petletnem na-
črtu. Nabavili so si 80 novih knjig. Ustanovili so 24-članski pevski zbor železničarjev, ki dobro deluje.
Sindikalna podružnica železničarjev v Št. Petru na Krasu pa je priredila strokovni tečaj. V letu 1946. in v prvih mesecih 1947 so bili usposobljeni 103 železničarji, ki so z uspehom položili izpite za izvrševanje svoje službe.
USPEHI DRŽAVNE KMETIJSKE GOSPODINJSKE ŠOLE V LOŽAH
14 prav dobro in ena je pokazala dober uspeh. S pridobitvijo mnogih praktičnih izkustev so gojenke odpotovale v svoje kraje, da s svojim znanjem pripomorejo za dvig našega kmetijstva in gospodarstva.
Predvideva se, da se v pričetku letošnje jeseni v istem kraju prične kmetijska šola za mladince, ki se želijo posvetiti kmetijski stroki. Posestvo je z 38 hektarji zemljišča in nudi za to ugodne pogoje; bo pa treba še preurediti poslopje, da bo ustrezalo temu namenu. Predvsem bo treba oskrbeti graščino z vodo. Izdelani so že načrti za hleve, konjušnice, svinjake, kurnike, senike in silose.
--------- .	• , -l - i • Treba pa bo nabaviti dobre plemenske
več kmetijskih in gospodinjskih šol in £jv;nej katere ima uprava le toliko, koli-azne zadruge. Povsod so bile toplo spre- j jior jg	p0{rebno za gospodinjsko-
;ete.	kmetijsko šolo. Napravili so tudi načrt
Izid izpitov je na moč zadovoljiv. 15 j za umno sajenje raznih rastlin, ki tam gojenk je namreč naredilo izpite odlično, • najbolje uspevajo.
KAKO JE BILO NA TOLMINSKEM
Ob koncu meseca marca se je v stari graščini v Ložah pri Vipavi z usoehom zaključila državna kmetijsko-gospodinj-ska šola, ki je trajala 7 mesecev. Šolo, ki se je začela pod zelo težkimi pogoji, je redno obiskovalo 30 kmetskih deklet z namenom, da se bodo posvetile kme-tijsko-produktivnemu delu. Gojenke so ves čas marljivo sledile raznim strokovnim predavanjem o zadružništvu, poljedelstvu, mlekarstvu, živinoreji, perutnin-stvu, vrtnarstvu, sadjereji in vinogradništvu. Učile so se pazljivo tudi zgodovine, higiene in hraneslovja; pri tem so se tudi praktično uvajale v razna gospodinjska in kmetijska dela. Skupno so potovale več dni po Sloveniji, kjer so obiskale več kmetijskih in gospodinjskih šol in
MLADINA POSTOJNSKEGA OKRAJA TEKMUJE ZA III. KONGRES
V zvezi s pripravami za III. kongres LMS. ki bo 15. maja v Ljubljani, so se vršile mladinske konference po posamez-
•«II«	z-v 1 IV-« i.rv r' 1 z»n r* ir	1 Ti 1	P/*»
DOPISI
MLADI IDRIJSKI RUDARJI POZDRAVLJAJO
Ob zaključku svetovnega mladinskega tedna delavska mladina živosrebrnega
rudnika Idrija pošilja vam brigadirjem vršne miauinsKe Kouiercnct: jn. minerske brigade udarne in borbene po- ; nih predelih, in sicer v Postojni. Št. Pozdrave. S ponosom zasledujemo vaše prve | tru na Krasu, Zagorju, Senožečah, Raz-uspehe pri	gradnji predora in vam z vsem	drtem, Prestranku,	Bukovju, Šari	in
srcem želimo, da pri tem postanete	Hrenovicah, Šmihelu	na Krasu in v	Ko-
udarniki. Prepričani smo in želimo vam, sani. Na teh konferencah je mladina da bo minerska brigada tudi letos j razpravljala predvsem o sklepih zadnje-najboljša in da bo tako ohranila častni ga plenarnega sestanka CS J. M J in GO naziv minerske brigade s proge Brčko— | LMS ter o gospodarskem načrtu in kako Banoviči.	!	bomo v ta načrt vključili naše vasi. Na
Tudi mi nočemo zaostajati za mladi- j podlagi tega razpravljanja si je mladina no Jugoslavije in hočemo dokazati z | zadajala obveze za predkongresno tekmo-delom, da je Jugoslavija edina naša do- j vanje, v katerem bo tekmovala vas z movina. Obvezujemo se, da bo tudi de- vasjo. V predvolivni kampanji za volitve lavska mladina živosrebrnega rudnika OF se je mladina pripravljala obenem Idrije doprinesla svoj delež k izgradnji j za volitve v svoje ospOvne organizacije proge Šamac—Sarajevo, ki je največja in za delegate v okrajno konferenco, ki akcija in	prvi člen našega petletnega	1 lx> 13. aprila in na	kateri bodo izvolili
načrta. Iz	našega rudnika bomo poslali	! delegate za kongres.	Da bodo volitve	čim
* _   1  S! _ X _ 1 • .a	Iz _	zv Vi /-» 1 r-% V» 1,1 fVT»Cwl L' T” a t I." ITti £&£>TT1 Ì -
boljše uspehe, je bil pred kratkim seminar predsednikov in tajnikov aktivov, kjer smo temeljito predelali statut LMS. Pristopili smo tudi k delovnim akcijam. Tako se je v Postojni v nedeljo vršilo prostovoljno delo za čiščenje in odstranjevanje ruševin, ki se ga je udeležilo 57 mladincev in •mladink in so napravili 222 delovnih ur. Podobne akcije so se vršile tudi po vaseh. V prvi izmeni je šlo na progo Šamac—Sarajevo 120 mladincev in mladink, za drugo izmeno pa se jih je javilo že preko 30. Mladina tekmuje tudi na kultumo-prosvetnem področju, in sicer bodo z najboljšimi točkami nastopili na kongresnem festivalu.
Mladina iz Postojne je napovedala tekmovanje mladini iz Št. Petra na Krasu na podlagi svojega tekmovalnega na-
v *	i „ I. ~ ™ X -, V. «.» 1 X	I-..1 v* zv
Vsi na volišča, so klicale parole raz sten tolminskih hiš, pozivale so zastave, vabilo je cvetje. Še v mraku, ko je mesto in okolico zagrnila noč, so prijetno šepetali o volitvah številni kresovi, posejani po naših gorah. Goreli so visoko v nebo in se uporno krčili, odločno so zahtevali voljo delavnega ljudstva: »Ne damo naših hribov, mi smo člen nove, Titove Jugoslavije!«
Komaj se je zdanilo, že so oživele tudi ulice in ceste, celo stranske, blatne stezice so prepevale. Dež se je neumorno izlival, bližala se je ura volitev. Prvi frontaši z zastavami so se zbirali na glavnem trgu, prihajali so od vsepovsod in bilo jih je čedalje več. Zaorila je pesem, množica se je strnila v vrsto in šla v sprevodu proti volišču. Odbita je osma ura, volitve so se pričele. Nastala je ve-lika gneča, vsak je hotel biti prvi, zlasti stare mamice in očetje so nestrpno rinili k skrinjici. Na obrazih jim je počivalo ponosno zadovoljstvo, ustnice so pritajeno šepetale imena kandidatov, ki zaslužijo, da so izvoljeni. Da, naši stari vedo, da je treba voliti samo najboljše v naši sredi. Tako uči Osvobodilna fronta, naroča petletni načrt.
Najbolj ognjevito pa stopa na volišče mladina. Iz zdravih, nasmejanih obrazov odseva vsa predanost do OF, njihove lajboljše življenjske učiteljice, ludi pionirji bi radi volili, ubrano korakajo po ulicah in se pri tem z zavidanjem ozi-
rajo po volivcih.
Množice ljudstva še vedno hite, križajo se, eni prihajajo, drugi, ki so že volili, odhajajo še z večjim veseljem na svoje domove. Mikrofon sporoča o poteku volitev. Mnogo vasi je že volilo 100%. Prebivalstvo Tolmina napeto prisluškuje, vsak kdor še ni volil, pospeši korak, nihče ne bi maral zadnji na volišče.
V Podbrdu je pripovedovala priletna ženica, Beguš Angela iz Porezna, da so na večer pred ' volitvami goreli pri njih številni kresovi, tudi streljali so. Volitve so pričeli točno ob osmih zjutraj, volišča pa so tako okrasili, kot gotovo nikjer. Pročelje je bilo okrašeno z venci in cvetjem, v sr*di pa sta bili pritrjeni sliki Tita in Stalina, nad njima je visela zastava z veliko peterokrako zvezdo. Volili so prav vsi. »Kaj bi ne,« je rekla, »saj se pri nas vsi zavedamo pomena volitev!« Tudi volili so najboljše frontaše, izkušene in požrtvovalne kmete, ki jih bodo znali voditi k novim zmagam OF pri delu in utrjevanju našega gospodarstva v petletki.
Ko se je dan nagnil k poldnevu, so bila volišča skoraj povsod že prazna. Frontaši so še postajali pred mikrofoni, poslušali so potek volitev po ostalih okrajih. Povsod so potekale v najlepšem redu, zato so se množice z zadovoljstvom razšle, polne upanja, da stopajo po poti novih zmag v prid delavnega ljudstva.
minersko četo, ki se bo prej na praktičnem delu v rudniku pripravila, da bo tako s svojo udeležbo pomagala pri izgradnji predora. Tega dela se bo četa udeležila popolnoma opremljena z vrtalnimi pištolami in ostalim potrebnim orodjem. Upamo, da boste to našo obvezo sprejeli, saj je tudi naša največja želja, sodelovati skupno z vami v tej največji akciji mladine Jugoslavije,
Naprej s Titom za uresničenje petletnega plana!
Mladina živosrebrnega rudnika Idrija
MATENJSKA MLADINA GRADI SVOJ DOM
Mladina iz Matenje vasi pri Prestran- n;, puuiagi	n-.v,,i,.,,,,n,,■<
ku je začela graditi mladinski dom. Va-| {rtUi ^ obsega tehnično delo, kutturno-ščani so prispevali 10.000 lir. Mladina i progvetni dvig in fizkulluro. Prav tako je sama pa je s kulturno prosvetno prire- ' " ditvijo v Prestranku, Postojni in v Št. Petru z uprizoritvijo tridejanke /Zelena vrvica« zbrala 14.000 lir. Vsak mladinec se je obvezal, da bo napravil 80 ur prostovoljnega dela, vaščani pa bodo dovažali pesek in drugi material brezplačno.
Dne 25. marca se je zbralo 30 mladincev in mladink, ki so z velikim navdušenjem začeli pripravljati temelj tej stavbi, ki mora biti zgrajena v tem letu.
Tako si bo mladina zgradila svoj dom, kjer bo lahko uspešno sodelovala v gradnji boljše bodočnosti.
Matenjska mladina je razumela poziv našega maršala Tita ob novem letu, ko je dejal, naj bo to leto leto še bolj množičnih in delavnih poletov mlade generacije Jugoslavije.
Pohvale vredno dejstvo je to, da mladina ni s plesom pridobila sredstev za gradnjo svojega doma, temveč s kulturno prosvetnimi prireditvami, kar naj služi za zgled ostalim organizacijam.
Franja Vilhar.
P ADINA
TEKMUJE ZA KONGRES
Preštudirali bomo Statut LMJ.
Uprizorili bomo igro »Zelena vrvica« in čisti dobiček uporabili za zgraditev Mladinskega doma v vasi, katerega graditev je naša največja naloga v 1. 1947.
Vključili se bomo v pevski zbor.
Postavili bomo lizkulturni aktiv in v to svrho poslali enega mladinca na fiz-kulturni tečaj.
maršala Tita. Podobna tekmovanja s« vršijo tudi po drugih vaseh. Tako so v Sajevčah napravili sledeče obveze za predkongresno tekmovanje:
Na progo Samac—Sarajevo bodo P^ steli tri tovariše, pri obnavljanju po'! bodo napravili 200 m nove ceste, un®*1 bodo 10 študijskih ur, kjer bodo l>r<^v’ lali razne brošure, napovedali bodo tekmovanje mladini Hruševja in Slavine m napravili bodo tudi 300 delovnih ur Prl raznih drugih delih.	.
Iz Male Pristave pa so sprejeli sledeč tekmovalni načrt: imeli l>odo 18 studijskih sestankov, na katerih bodo študirali časopise in druge vzgojne brošure, zbrali se bodo na 36 citatnih večerih, na katerih bodo citati razne knjige, na primer »Kako se je kalilo jeklo«, »Dva kapitana«, skrbeli bodo, da ne bo njihov stenčas nikoli prazen in bodo zalo napisali 54 člankov, napravili bodo eno kulturno prireditev, pri popravljanju vaskiu poti pa bo mladina napravite 1360 delovnih ur.	,
Velik je torej delovni polet in navdušenje, s katerim se mladina v postojnskem okraju pripravlja na svoj III- kongres. Vendar pa moramo pripomniti, da so v dajanj« obvez tudi nekatere pomanjkljivosti. Kot je bilo že poudarjeno na kongresu Ljudske prosvete Slovenije, ne smemo kulturnega delovanja nikoli šteti po številkah, kakor cenimo delo v produkciji, temveč po vsebini in kakovosti vzgojnega učinka. Mladina iz tistm vasi. kjer se je v številkah obvezala, koliko prireditev bo imela, koliko člankov za stenčas bo napisala itd., naj torej te svoje obveze nekoliko popravi in nnj^®6 raje točno pogovori, kaj in na kakšen način bodo študirali, kako bodo izbo*]-
prosvetni avig in iizKimuce. nav uiivu jc nacnu	......	, u—.
mladina iz vasi v območju KLO Pre- ! šali uspehe pevskega zbora itd. Vsekaim* stranek napovedala medsebojno tekmova- I je naša mladina tako dobra, da bo z.nap nje in sklenila, da bo ob zaključku tek- : svoje delo tudi v tem pogledu izboljša*-movanja nagradila najboljšo vas s sliko!	Frank Jožica.
PRVA KONFERENCA VAJENCEV V GORIŠKEM OKRAJU
V nedeljo, 30. maria t. L, se je prvič v goriškem okraju v Ajdovščini vršila konferenca učencev v gospodarstvu. Pokazalo se je veliko zanimanje med učenci, predvsem med tistimi, ki so zaposleni pri zasebnikih in izpostavljeni še danes grobemu izkoriščanju. Kakor se je opažalo, so učenci razumeli današnje zakone in uredbe, izdane od pristojnih organov ljudske oblasti, ki jih varujejo pred izkoriščanjem. Posebno pozorno so sledili poročilom iz tukajšnje cone B učenci v gospodarstvu* iz cone A. Med diskusijo so učenci postavljali razna vprašanja o določbah zakona o učencih itd.
Kot sklepe so si navzoči zadali sledeče: da bodo polagali vso pažnjo za svojo strokovno usposobljenost; da se bodo po vseh tovarnah organizirate strokovna predavanja in da bodo ta predavanja redno obiskovali; da se bodo po vseh večjih centrih organizirale strokovne šole in to najkasneje do prihodnjega šol-
skega leta; da bodo s svojim znanje« čim več pripomogli za izvedbo in PrejC® petletnega gospodarskega plana, P°JSg tega se politično gradili in volili v UT odbore take predstavnike, ki bodorf5 ustrezali današnjim nalogam in ki bod° garancija za izvedbo industrializacije « elektrifikacije naše dežele; da se bo v poletnem času v svrho spoznavanja učencev po tovarnah drugih okrajev izvrši množični izlet vseh učencev goriškega okraja.
Ob zaključku je vodstvo konferenc« prečitalo resolucije, ki so bile poslane vladi LRS, maršalu Titu, Glavnemu odboru LMS in Glavnemu odboru ES3JI'‘ Slovenije. Resolucije so bile z velik un navdušenjem sprejete in odobrene * aplavzi. S tem se vidi, kako naši učen« v gospodarstvu razumejo pomen te“u" strializacije in elektrifikacije naše držaje za boljšo bodočnost narodov FLRJ.
Adamič Ivan.
V IDRIJI USTANOVLJENA PRVA ŽIVINOREJSKA ZADRU©*
Dne 30. marca t. 1. je bite ustanovljena za Idrijo in okolico prva živinorejska zadruga, v katere upravni in nadzorni irurni recaj.	odbor so bili izvoljeni taki kmetovalci,
V vasi imamo nekaj knjig, ki so test i ki so do sedaj pokazali največje zanima-Mladinske organizacije in ki sedaj leže ! nje za živinorejo. Izvoljeni odbor si je raztresene po raznih hišah. Oskrbeli 1 zadal kot prvo nalogo, da bo skrbel za si bomo prostor za knjižnico in postavili dobavo plemenske živine, da bo na ta mladinskega člana, katerega naloga bo, način čimprej dosežen predvojni odsto-da redno izmenjava knjige med člani.
štirje mladinski člani se bodo udeležili gradnje proge Šamac—Sarajevo in izvedli nabiralno akcijo za opremo brigad.
Vsak mladinski član bo naredil 60	Naša mladina je znana kot zelo
prostovoljnih ur pri gradnji Mladinskega aktivna pri prostovoljnem delu. Pri teni doma.	Mladina iz Matenjevasi. pa tle fiozablja, da mora skrbeli tudi za
1 svoje izobraževanje. Vsi člani in članice 1 se trudijo, da bi zdaj pridobili znanje, ki jim ga je dolgoletna italijanska fašistična okupacija onemogočite. Največ možnosti za to jim je nudil petmesečni večerni tečaj pod vodstvom učiteljstva.
/\l. : , I.1 ~	/4 O	1 «1 ■ t» l r in 1» ki O _
tele živine. Ker mesto Idrija do sedaj « bilo oskrbovano z mlekom v zadostni meri, si je odbor postavil sklep, da bo organiziral redno dobavo mleka iz okolice. Preskrbelo se bo, da se bodo reorganizirale mlekarne na podeželju, ka-ter so bile za časa vojne ukinjene.
Milka Erjavec.
VEČERNI TEČAJ V BUKOVJU, PREDJAMI IN GORENJEM JE POKAZAL VELIK USPEH
POSTOJNSKE ŽENE SO NAPOVEDALE ENOMESEČNO TEKMOVANJE
V	Postojni so bili postavljeni kvartni | priredile in udeležile se bodo zdrav-odbori AF2, da se omogoči večje sodelo- , stvenega predavanja;
vanje med vsemi ženami. Na svojem pr- sodelovale bodo pri kulturnih prire-vem »estanku so si žene postavile eno- ditvah in se vzgajale na kulturno-pro-mesečni tekmovalni načrt in obenem so svetnem polju;
volitev v OF odbore se bodo stoodstotno udeležile in jih tudi slovesno izvedle;
sodelovale bodo pri setvenem načrtu; udeležile se bodo vseh študijskih in množičnih sestankov.
Izrazile so željo po strokovnih pre-. davanjih in želijo čim bolje spoznati go-pridobile bodo 20 novih naročnic za spodarske probleme naše države.
Našo ženo«;	•	Ma'ccn Vrla-
ŽE DRUGI ŠPEKULANT IN LJUDSKI IZKORIŠČEVALEC V POSTOJNI OBSOJEN NA PRAVIČNO KAZEN
V	petek, dne 28. marca t. L, je Okraj- | stanje njegovih zalog predstavljalo vredno narodno sodišče v Postojni izreklo nost za 11 milijonov.
pravično kazen proti znanemu trgovcu z. L,udsko sodišče ,e izreklo pravično
tudi napovedale tekmovanje med kvarti. Tekmovale bodo v sledečih točkah:
usmerile bodo vse delo za izvajanje gospodarskega plana;
▼ organizacijo bodo pritegnile prav vse žene;
DANES TEČE ŽIVLJENJE Z NOVO SILO
Na robu kraške planote gnezdita siromašni vasici Kastelec in Sočerga. Zemlja je revna in pasivna, iz kamenite gmajne so si v znojit in trpljenju priborili majhne kraške njivice in si tako krčili pot v iivljenje. Danes teče pri njih življenje z' novo silo. Polni so vere in zaupanja v jutrišnji dan. Imeli so več predvolivnih zborovanj, na katerih so se pomenili o svojih osnovnih nalogah, ki jih čakajo, pregledali svoje vrste, da zagotovijo pravilno izbiro kandidatov, pogovorili so se dalje o setvi, da kot kmetovalci izpolnijo naloge setvene kampanje. Njihovi načrti temeljijo na resnični podlagi, kar poglejmo njih voltino^ obvezo:	posejali bom čim več, na jesen
bodo preorali 10 ha ledine v polje, letos bodo oddali 18.000 litrov mleka, oddali
Nekaj jih je kasneje odpadlo, ker odšli na razna dela, 3 tečajniki pa n® progo Šamac—Sarajevo. Ta teden 6. opravljali izpite in dokazali, da je letel imel uspeh. Najbolj sta se e svojim panjem izkazala Slejko Alojzij in Magajn* Marica iz Bukovja. Naj jima bo nji« uspeh v priznanje in pobudo za nadaljnje izobraževanje, vsem ostalim Pa
večerili lUvtlJ IHXl wurot vmil i uvilKrnj&iva. Ir J v: i/ATiTi a usr. v o J'-,	v'»-’ 1 .	•«.
Obiskovalo ga je 42 mladincev in mia- | vzgled, česa je lahko zmožen priden ! dfork iz Bukovja, Predjame in Gorenj, vztrajen mladinec.	Moravec !«*•
ZA ŠPEKULANTE V LJUDSKI DRŽAVI NI PROSTORA
Medtem, ko delovne množice z veliko jiožrlvovalnosijo gradijo svojo domovino, skušajo nekateri poedinci še vedno živeti na račun delavcev in kmetov. Med take spada tudi Škerjanc Jožef, mlinar v Baču pri Materiji v sežanskem okraju. Dovolil si je prodajati pehani ječmen po ceni 70 do 100 lir za kilogram, medtem ko je določena maksimalna cena 29.40 tir. Poleg tega pa ta izkoriščevalec ' ni bil niti upravičen izvajati lake posebne trgo-
«II lO.UU« Ill/l/i/ imenu, 'niuui, ----■ r- ---------------V	.	•	„ „
bodo 20 hektolitrov vina, čeprav je pri I vane z žitom, kajti, ako je njemu prelijte trla redka, in prav tako 50 q krom-1 pirja; razen tega so si postavili za nalogo obnoviti porušena poslopja in se na sestankih idejno in kulturno prosvetno poglabljati.
ostajalo žita, ki si ga je pridobil pr' mletju, mislimo, da naj bi preostane!' prodal predvsem n aba vco-p rodaj n i te-drugi, ki je v samem kraju. Posebno Pa nas je razjezilo, ko smo zvedeli, da J« proilal ječmen po 70 lir tovarišici Marij Strnad, ki je hotela ustreči svoji materl na smrtni postelji. Udarimo po špekulantih, razkrinkajmo jih pred pošle n ia delovnim ljudstvom in jih postavljajmo pred ljudsko sodišče!	. ...
Štucin Ludvik-
MLADINI UČENJE IN RAZVEDRILO
V št. Petru na Krasu se je vršil štirimesečni večerni tečaj, kjer se je mladina izpopolnjevala v znanju slovenščine. Tečaj so obiskovali delavci, uradniki in kmečka mladina. Vladalo je lepo tovari-
pravično kazen proti znanemu	z ]	^ Jazbec mora odslužiti 6 lct pri- j Sivo med učenci in učiteljico, tovarišico
železnino v Postoim, Jazbecu Jožefu.	d za tri )eta se mu odrekaj0 ; Maro Žnigaršič, ki se je posvetite delu
Razprava, na kateri so se tri dni zaporedoma pozno v noč vrstili naši pošteni ljudje, ki jim špekulantski manevri Jazbeca niso ostali prikriti, je izpričala resnico in pokazala, kakih izkoriščevalskih metod se je posluževal pri svojih poslih. Poštenim ljudem je odrekel predmete, ki so jim bili neobhodno potrebni pri obnovi požganih domov in pri obdelavi polja. Pri sestavi inventarja je izigral nalog ljudske oblasti, vnesel je v inventar blaga le za preko 2 milijona lir vrednosti, medtem ko je dejansko
silnega dela, za tri leta se mu odrekajo državljanske pravice in izrečena je tudi zaplemba imovine, do katere se je povzpel z žulji našega poštenega človeka,
1	.1	1	^ rl —• « » f *- /-« 1 r V» V\ 1 i» C 4 I 1 f 1 fl —
požrtvovalno, zalo je bil obisk v primeri * lanskim letom izredno dober. Ob zaključku leta so šli na izlet, ki se ga je
Ka} trdno drži v rokah obtast. Ljud- udeležilo 32 tečajnikov, med njimi tudi stvu mora vrniti vse tisto, kar mu jena oni, ki so se odpravljali na progo hamac-nepošten način prišlo v roke. Imamo ljud- -Sarajevo. Ogledali so si Gorenjsko, zlasti sko oblast, ki v vseh primerih ščiti po- Ble<i. Vrbo^ roletni kraj velikega Pre-štenega. preprostega človeka in ki ne
dopušča, da bi se slični primeri izkoriščanja dogajali v naši deželi, kot se je to dogajalo samo v stari Jugoslaviji i« v fašistični Italiji in kot se še dogaja v deželah, kjer via kapitalistični red.
šema, in Rateče-Planico. Z izletom so bili zadovoljni in sklenili so, da si bodo še večkrat ogledali druge kraje. Posebno
VSE ZA PROGO ŠAMAC — SARAJEVO
Vsepovsod se vodijo velike akcije v zbiranju donarnili in drugih sredstev za opremo mladinskih brigad na progi ša-mac—Sarajevo. V to akcijo je z visoko zavestjo stopila tudi mladina iz Kanalskega, ki si na razne načine pomaga, da bo njen prispevek čim višji. V ta namen je priredite že več kulturnih prireditev. V Loviščah je mladina skupno z odbo-
,	™-----------	...------------r, iz Ajbe ,000. '‘p
rom SIAU nabrala precej drv in jih prò-i V Kanalu so med posamezniki zn dala. Zanje je dobila 11.200 lir in jih 13.425 lir.
UGOTOVILI SMO, DA SMO VSI VOLILI
Ugotovili smo, pišejo iz vasi Golac sekretarju 100F Mihi Marinku člani OF, da so se volitev udeležili vsi prebivalci naše vasi ter slovesno izjavljamo, da bo-
Z0RALI BOMO VSO PLODNO ZEMLJO
še večkrat ogledali druge kraje. Posebno i	. kr0ji-
pa jih mika obiskali Trbovlje, Zagorje! Obvezujemo se, pišejo elani OF iz plodno zemljo, posadili cim vecJS- v in Hrastnik, da si ogledajo rudarski re- vasi Mrše z volišča predsedniku 'dude pirja in vse nase previske od«»»* vir iu življenje rudarjev.	ILRS Mihi Marinku, da bomo zorali vso I odkup.
darovala za progo; poleg tega pa Je ? med seboj zbrala v la namen 800 u • Mladina iz Gorenjega polja je na Pr reditvi zbrala 2000 lir, med seboj v ^T. nizaciji pa 955 lir. Mladina iz L0*'®*; L-za progo darovala ?005 lir, iz Plave e breg 636 lir, iz Morskega 1511 l'r, Krestnice 1630 lir. iz Nekovega 402 'J' iz Potravnega 885 lir. A
mo pod vodstvom OF izvedli pellctnj 9 spodarski načrt. Danes se obvezuje’7^ da bomo popravili 15 km vaške p"'1 napeljali bomo elektriko v vas.

Uradne objave
UREDBA
590
_ Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje izdaja po odobritvi Vojne upra-T* J. A. ter na podlagi pooblastila PNOO *• Slovensko Primorje in Trst sledečo
UREDBO:
Člen 1.
Uradni list Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje preneha izhajati s «»«vilko 24.
Člen 2.
Vse objave v smisla uredbe z dne
7. septembra 1945, Uradni list št. 1/1, se bodo objavljale v »Primorski borbi« pod naslovom »Uradne objave«.
Člen 3.
Vse ostale določbe uredbe z dne 7. septembra 1945, U. L. 1/1, ostanejo v veljavi.
Člen 4.
Ta uredba velja od dneva objave.
Ajdovščina, dne 23. februarja 1947.
Tajnik poverjeništva: (France Perovšek)
ODREDBA
0 spremembah in dopolnitvah odredbe 0 uvajanju obveznega socialnega zavajanja na področju Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje
Poverjeništvo PNOO za Slovensko Pri-■Dorje izdaja po odobritvi Vojne uprave A. in na podlagi pooblastila PNOO za Slovensko Primorje in Trst sledečo
odredbo:
Člen 1.
., Iz v Uradnem listu št. 23/584 objav-Ìfne odredbe Poverjeništva PNOO za Slovensko Primorje objavljene odredbe «dne 22. januarja 1947 se začasno od-loži izvršitev teh-le določil:
a)	člen 1. (spremenjeni člen 10);
b)	člen 2., tretji odstavek (spremenjena točka 6 člena 13);
c)	člen 4., prvi in drugi odstavek (spremenjena odstavka 2 in 3 člena 18).
Dan začetka uporabljanja v prvem odstavku pod a), b) in c) navedenih sprememb bo določila uprava PZSZ v Kopru.
Člen 2.
Ta odredba velja od dneva podpisa, izvaja pa se od 1. januarja 1947 dalje.
Ajdovščina, 27. februarja 1947.
Tajnik Poverjeništva: France Perovšek, 1. r.
Okrožno narodno sodišče v Postojni, dne 11. II. 1947
Zt 547-2
Vpis zadruge
, Dne 11. II. 1947 «e je vpisala v za-dfnžni register zadruga:
Besedilo zadruge^ Kroja&Lo-šivilj-!ka zadruga z omejenim jamstvom v
Šempasu.
Sedež zadruge Šempas — okraj
Ajdovščina.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 29. I. 1947 za nedolo-cen čas.
v Naloga zadruge je:	da za svoje
yaine nabavlja surovine, orodje in fug e potrebščine ter izdeluje po možnosti v «kupni delavnici in vnov-cuje vse v krojaško-šivilsko stroko sPadajoče izdelke.
Nadalje skrbi za sl rokovno iz-Onrazbo svojih članov, zlasti tudi za r«?ojo naraščaja.
Zadružni delež znaša 1000 lir — fntisoč lir — in se mora vplačati v «tirih mesecih ob vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve "a zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem NOO v območju katerih Posluje in vsem članom, slednjim naj-m®ni 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor setavljajo: pred-«ednik. tajnik, blagajnik in morebitni načelniki odsekov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta: predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta pa ta dva odsotna, rtv« Za to pooblaščena člana upravnega odbora.
Člani upravnega odbora so:
1.	Brankovič Anton, Šempas 2, Predsednik,
2.	Vuga Celestin, Šempas 201, taj-
nik in
3.	Batič Nada, Šempas 5, blagajničarka.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Sodnik ONS, Brelih Anton
Dkrožno narodno sodišče 'r Postojni, dne 22, II. 194?
Zt 647-2
Vpis zadruge
Dne 22- februarja 1947 se je vpi-*al« v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: Živinorejska za-rtriigu z omejenim jamstvom.
Sedež zadruge: Prestranek, okraj 'ostojna.
Zadruga je bila ustanovljena na «ku.pšgjui dne 3. II. 194? za nedoločen cas.
Naloga zadruge je:
a)	da komisijsko izbira za pleme Primerno živino svojih zadružnikov mr vodi o teh živalih kontrolo,
b)	da vodi rodovnik in molzno konzolo. Rodovnik mora voditi ločeno za Pasemsko odgovarjajoče in ostalo go-v®do. Molzno nadkontrolo in kontrolo rodovnika izvaja pristojna poslovna «veza,
c)	da nabavlja plemensko živino, «lasti plemenjake in živinorejske potrebščine za svoje zadružnike ali podeduje tako nabavo in vnovčil je ži-vi|no svojih članov v živem ali zakla-0em stanju,
č) da prevzema od članov mleko, predeluje in plačuje na njih ra-'!un po kakovosti ali povprečno^ ter to mleko in mlečne izdelke vnovčuje,
d)	da v dosego te naloge postavlja * svojem gospodarskem okolišu zbi-
*BlekCe 'n P0 P°rt|re^ predelovalnice
c) da preskrbi in vzdržuje skupne Pašnike za živino svojih zadružnikov, v. f) da prireja za svoje zadružnike «jvinsko sejme, razstave, premovanja. ^rokovna predavanja in kar še spada ^ pospeševanju živinoreje.
g) da izvaja med svojimi člani 'Samopomoč« za v sili zaklaho živino, «jdrohnejše določbe predpiše pravil-n'k. ki ga odobri skupščina.
Vse te naloge vrši v svrho satno-»mmoči in izboljšanja gospodarstva sv«iih članov in delovnega ljudstva.
Zadružni delež znaša 500 lir in sc mora vplačati ob vstopu v zadrugo. , r »sak zadružnik jamči še z deset-ratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem NOO v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik in morebitni načelniki odsekov in 4 člani, ki jih voli skupščina z nadpolovično večino glasov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi za to pooblasti upravni odbor.
Člani upravnega odbora so:
1.	Penko Janez, Koče št. 2, predsednik.
2.	Tomažič Franc, Matenja vas 16, blagajnik.
5. Kastelic Ivan, Koče 65. tajnik,
4.	Čelhar Franc, Orehek 23, odbornik,
5.	Milharčič Anton. Žeje, odbornik,
6.	Ogrizek Miro, Rakitnik 10, odbornik in
7- Kristian Anton, Selce 58, odbornik.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Sodnik ONS, Brelih Ivan
Okrožno narodno sodišče v Postojni, dne 22. II. 194?
Zt 747-2
Vpis zadruge
Dne 22. februarja 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: Živinorejska zadruga z omej. jamstvom.
Sedež zadruge: Divača.
Zadruga je Mia ustanovljena na skupščini dne 9. II. 1947 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
a)	da komisijsko izbira za pleme primerno živino svojih zadružnikov ter vodi o teh živalih kontrolo,
b)	da vodi rodovnik in molzno kontrolo. Rodovnik mora voditi ločeno za pasemsko odgovarjajoče in ostalo govedo. Molzno nadkontrolo in kontrolo rodovnika izvaja pristojna poslovna zveza,
c)	da nabavlja plemensko živino, zlasti plemenjake in živinorejske potrebščine za svoje zadružnike ali posreduje tako nabavo in vnovčuje živino svojih članov v živem ali zaklanem stanju,
f) da prevzema od svojih' članov mleko, ga predeluje in plačuje na njih račun po kakovosti ali povprečno ter to mleko in mlečne izdelke vnovčuje,
d)	da v dosego te naloge postavlja v svojem gospodarskem okolišu zbiralnice in po potrebi predelovalnice mleka,
e)	da preskrbi in vzdržuje skupne pašnike za živino svojih zadružnikov,
f)	da prireja za svoje zadružnike živinske sejme, razstave, premovanja, strokovna predavanja in kar še spada k pospeševanju živinoreje,
g)	da izvaja med svojimi člani »samopomoč« za v sili zaklano živino. Podrobnejše določbe predpiše pravilnik. ki ga odobri skupščina.
Vse te naloge vrši v svrho samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva.
Zadružni delež znaša 1.000 lir in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo, lahko pa tudi v 5 mesečnih obrokih.
Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem KNOO v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj osem dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik in 5 člani, ki jih voli skupščina z nadpolovično večino glasov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. •
Zadrugo ^zastopata in zan jo pini pišu jela po dva člana upravnega odbo-; ra. od katerih sme enega nadomeščati uslužbenec zadruge, ki ga po predhodni načelni odločbi za to poblasti upravni odbor.
Člani upravnega odbora so:
f. Dolgan Jožef, Ležeče št. 9, predsednik,
2.	Suša Alojz, Divača 15, tajnik,
5. Škrinjar Franc, Ležeče 21, blagajnik,
4.	Kariš Ludvik, Brestovica 10, odbornik,
5.	Gerželj Alojzij, Divača 22, odbornik.
6.	Gombač Ivan, Brezec 6, odbornik.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Sodnik ONS, Brelih Ivan
Okrožno narodno sodišče v Postojni, dne 22. III. 1947
ŽT 1047-2
Vpis zadruge
Dne 22. marca 194? se je vpisala v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: Obnovitvena zadruga z omejenim jamstvom.
Sedež zadruge: Ustje, okraj gori-ški.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 11. I. 1947 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
a)	da pod vodstvom tehničnega strokovnjaka prouči terenske razmere in izdela obnovitveni načrt za svojo vas:
b)	da pod vodstvom gospodarskega strokovnjaka izdela proračun obnovitvenih del za vsakega posameznega člana in za celoten okoliš; nadalje določi višino obremenitve v delu in denarju in odplačilni načrt za vsakega člana;
c)	da posreduje med člani in narodno oblastjo ureditev zemljiškoknjižnih, služnostnih in drugih event. spornih odnosov (komasacija);
č) da preskrbuje kredit za nabavo materiala in izvedbo obnovitvenih del;
d)	daskupno nabavlja in izdeluje, zbira in porazdel ju je med svoje člane gradbeni material;
e)	da s pritegnitvijo vseh razpoložljivih delovnih moči pod vodstvom tehničnega strokovnjaka obnovi porušena naselja po predloženem in odobrenem obnovitvenem načrtu:
f)	da po možnosti od pristojnih vojaških Oblasti izposluje pritegnitev delovnih moči; zlasti iz vrst vojnih ujetnikov ter jim odrejiiie delo po njihovi strokovni usposobljenosti.
Zadružni delež znaša 500 lir in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem NOO v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik. tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 2 člana, ki jih voli skupščina z nadpolovično večino glasov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor in za njo podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati pooblaščeni uslužbenec.
Člani upravnega odbora so:
1.	Kobal Anton, Ustje 77, predsednik.
2.	Čermelj Danilo, Ustje 55, podpredsednik,
3.	Bratina Karol, tajnik. Ustje 48,
4.	Fakuč Alojzij, Ustje 51, blagajnik in
5.	Stibilj Sander, Ustje 42, odbornik.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Sodnik ONS, Brelih Ivan
Okrožno narodno sodišče v Postojni, dne 28. III. 1947
Zt 1147-3
Vpis zadruge
Dne 28. marca 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: Nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom.
Sedež zadruge:	Hrušica, okraj
ilirska Bistrica.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 20. II, 1947 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
a)	nabava gospodarskih in življenjskih potrebščin z.a članstvo brez posrednikov,
b)	vnovčevanje pridelkov in izdelkov članov brez posrednikov,
c)	ustanavljanje posebnih odsekov za pospeševanje posameznih gospodarskih panog kakor: sadjarstva, vinarstva, poljedelstva, živinoreje, čebelarstva in gozdarstva , če in dokler ni v istem okolišu posebne zadruge te vrste,
č) najemanje in nakupovanje inventarja in nepremičnin, kolikor je v zadružno korist.
d)	sklicevanje članskih sestankov, prirejanje predavanj in tečajev za poglobitev zadružne vzgoje in aktivnejšega sodelovanja ter prebujanja zadružne zavesti.
Vse te naloge vrši v svrho samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov im delovnega ljudstva.
Zadružni delež znaša 500 lir in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščino pošlje poleg tega vsem NOO v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 4 člani, ki jih voli skupščina z nadpolovično večino glasov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta pa odsotna, dva za to poblaščena člana upravnega odbora.
Člani upravnega odbora so:
1.	Mahne Anton, kmet v Hrušici št. 16, predsednik,
2.	Mavrič Jožef, kmet v Hrušici št. 13, podpredsednik,
5. Ceglar Joško, mlekar v Hrušici št. 4, odbornik,
4.	Požar Jožef, kmet, Hrušica št. 72, odbornik.
5.	Ivančič Štefan, kmet, Male Loče št. 5. odbornik,
6.	Ivančič Anton, kmet, Male Loče št. 15, odbornik in
7.	Fabjančič Franc, kmet v Hrušici št. 77, odbornik.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Sodnik ONS, Brelih Ivan
Okrožno narodno sodišče v Postojni, dne 25. II. 1947
Zt 847-2
Vpis zadruge
Dne 25. februarja 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: Stanovanjska zadruga z omejenim jamstvom.
Sedež zadruge: Ilirska Bistrica.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 9. II. 1947 za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
1.	da nabavlja stavbišča ter gradi stanovanjske zgradbe, posvečene zadružni skupnosti,
2.	da nakupuje in posreduje pri nakupu stanovanjskih zgradb za svoje člane,
5. da organizira nabavo in proizvodnjo gradbenega materiala, stanovanjske opreme in pohištva,
4. da oskrbuje stavbne načrte, skice in proračune ter zbira in zagotavlja finančna sredstva,
5.	da upravlja zadružne zgradbe in skupne zadružne naprave in ustanove,
6.	da ustvarja rezervni in gradbeni sklad, kakor tudi druge raznovrsb ne sklade,
7.	da združuje in orgamizira svoje člane v stanovanjske družine,
8.	da zastopa interese svojih članov pred ljudskimi oblastmi in proti tretjim osebam,
9.	da vrši propagando in vzgojno delo na področju stanovanjskega zadružništva,
10.	da sodeluje z ljudskimi odbori pri reševanju stanovanjskega vprašanja in pri izvajanju komunalnih del, kolikor so v zvezi z ustvarjanjem stanovanjskega prostora.
Zadružni delež znaša 500 lit in se mora vplačati oh vstopu v zadrugo.
• Vsak zadružnik jamči še z desetkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem NOO v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo: predsednik, podpredsednik, tajnik in toliko Članov kolikor šteje zadruga stanovanjskih družin.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta: predsednik ali podpredsednik in en član upravnega odbora, katerega lahko nadomesti pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Člani upravnega odbora so:
1.	Kirn Joško, v Ilir. Bistrici, predsednik,
2.	Pagon Ivan, Ilir. Bistrica, podpredsednik,
3.	Batista Gabrijel, Ilir. Bistrica, tajnik,
4.	Bonano Željko, Ilir. Bistrica, odbornik,	’
5.	Logar Anton, Ilir. Bistrica, odbornik,
6.	Lenarčič Josip, Ilir. Bistrica, odbornik,
7.	Dolgan Anton, Ilir. Bistrica, odbornik,
8.	Primc Josip, Ilir. Bistrica, odbornik,
10. Černač Josip, Ilir. Bistrica, odbornik in
11.	Zidar Milan, Ilir. Bistrica, odbornik.
Sodnik ONS, Brelih Ivan
Okrožno narodno sodišče v Postojni,
dne 3. marca 1947.
Zt 9/47-25
Vpis zadruge
Dne 3. marca 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: Nabavno-prodaj-na zadruga z omejenim jamstvom.
Sedež Hruševje, okraj Postojna.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 7. II. 194? za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:
a)	nabava gospodarskih zadrug in življenjskih potrebščin za članstvo brez posrednikov,
b)	vnovčevanje pridelkov in izdelkov članov brez posrednikov,
c)	ustanavljanje posebnih odsekov za pospeševanje posameznih gospodarskih panog, kakor: sadjarstva, vinarstva, poljedelstva, živinoreje, čebelarstva in gozdarstva, če in dokler ni v istem okolišu posebne zadruge te vrste,
č) najemanje in nakupovanje inventarja in nepremičnin, kolikor je v zadružno korist,
d)	sklicevanje članskih sestankov, prirejanje predavanj in tečajev za poglobitev zadružne vzgoje in aktivnejšega sodelovanja ter prebujanja zadružne zavesti.
Vse te naloge vrši v svrho samopomoči in izboljšanja gospodarstva svojih članov in delovnega ljudstva.
Zadružni delež znaša 500 lir in se mora vplačati ob vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še s petkratnim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščine pošlje poleg tega vsem NQO v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Uprarvni odbor sestavljajo:	pred-
sednik, tajnik, blagajnik, morebitni načelniki odsekov in 4 člani, ki jih voli skupščina z nadpolovično večino glasov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopata in zanjo podpisujeta: predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta odsotna, dva za to pooblaščen*» člana upravnega odbora.
Člani upravnega odbora so:
Žejn Franc, M. Ubelsko 16, predsednik,
Kobal Danilo. Slavin je 10, tajnik,
Samsa Luka V. Brda št. 17, blagajnik,
Šturm Franc, Landol št. 17, odbornik,
Vilharčič Adolf. Hruševje 46, odbornik,
Škerjanc Ludvik, Hruševje 16, odbornik in
Debevec Anton, Goriše št. 16, odbornik.
Smrt fašizmu — svobodo narodu 1 Sodnik ONS, Brelih
Okrožno narodno sodišče v Postojni, dne 29. marca 194?
Zt 2547
Vpis zadruge
Dne 29. 3. 1947 se je vpisala v zadružni register zadruga:
Besedilo zadruge: Čevljarska produktivna zadruga z omejenim jamstvom.
Sedež zadruge: Postojna.
Zadruga je bila ustanovljena na skupščini dne 15. 2. 2. 194? za nedoločen čas.
Naloga zadruge je:	da za svoje
člane nabavlja surovine, orodje in druge potrebščine ter izdeluje po možnosti v skupnih delavnicah in vnovčuje vse v čevljarsko stroko spadajoče izdelke.
Nadalje skrbi za strokovno izobrazbo svojih članov, zlasti tudi za vzgojo naraščaja.
Zadružni delež, znaša 5000 lir in se mora plačati ob vstopu v zadrugo.
Vsak zadružnik jamči še s 15krat-nim zneskom vpisanih deležev.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na zadružni razglasni deski.
Vabila na skupščino pošilja poleg tega vsem NOO v območju katerih posluje in vsem članom, slednjim najmanj 8 dni pred skupščino.
Upravni odbor sestavljajo:	pred-
sednik, tajnik, blagajnik in morebitni načelniki odsekov.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopata in za njo podpisujeta predsednik in tajnik upravnega odbora, če sta pa odsotna, dva za to pooblaščena člana upravnega odbora.
Člani upravnega odbora so:
Čič Viktor, Veliko Brdo, predsednik.
Petrovčič Franc, Postojna, tajnik.
Negro Rudolf, Brezje 10, blagajnik.
Sodpik ONS, Brelih Ivan.
Okrožno narodno sodišče v Postojni, dne 17. H. 1947
Zt 846-7
' Sklep
Pri čevljarski zadrugi z omejenim jamstvom v Tolminu se vpiše v zadružnem registru sledeče:
Na osnovi sklepa, sprejetega na izredni skupščini, dne 27. decembra 1946 se zadruga likvidira zaradi spremembe v Državno okrajno čevljarsko pod jetje.
Kot likvidator nastopa upravni odbor.	,
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Sodnik ONS, Brelih Ivan
Poziv upnikom.
Čevljarska zadruga z. o. j. v Tolminu je prešla v likvidacijo. Kot likvidator nastopa upravni odbor. Pozivajo se upniki, da do 28. IV. 1947 prijavijo eventualne terjatve.
V Tolminu, dne 31. 1, 1947.
Upravni odbor
čevljarske zadruge z o. j. v Tolminu
Okrožno narodno sodišče v Postojni, dne 12. II, 1947
Zt 7/46-9
Sklep
Pri obnovitveni zadrugi z o. j. ▼ Čepovanu se na podlagi sklepa izredne skupščine z dne 30. XI. 1946 vpišejo naslednje spremembe v upravnem odboru.	. ■Ki,
Na mesto dosedanjega predsednika Plesničar Pavla iz Čepovana se. vpiše novoizvoljeni predsednik tov. Hojak Valdi iz Čepovana, a na mesto dosedanjega blagajnika tov. šošnja Ivana iz Čepovana 99, pa novoizvoljeni blagajnik tov. Podgornik Hedvika iz Čepovana.
Smrt fašizmu — svobodo narodu! Sodnik, ONS, Brelih Ivan
Sp 160/47-2
Sklep
Uvedba postopka za proglasitev za mrtvega
Batič Dominik, sin Cirila in Alojzije roj. Cernatič, rojen dne 23. decemb. 1927, samski, kmečki sin iz Ozeljana št. 98, je odšel v partizane marca 1. 1944 in je bil dodeljen v začetku artiljerijski edinici neznanega imena, nato pa premeščen kot kurir v I. Gradnikovo brigado, ki se je nahajala tedaj v okolici Čepovana in Vojskega. Zadnjič so ga še videli med Mrzlo Rupo in Vojskem dne 1. aprila 1945, potem je izginila vsaka sled za njim. Baje je bil zaklan od belogardistov.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Batič Cirila, posestnika iz Ozeljana Št. 98, uvede postopek za proglasitev Batič Dominika za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Batič Ciril, posestnik iz Ozeljana št. 98.
Poziva se Batič Dominik in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi sodišču ali skrbniku najkasneje do 1. julija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 11. marca 1947.
Sodnik:
Boštjančič Franc
Okrožno narodno sodišče v Postojni, dne 4. III. 1947.
Rez 6 45-11
Sklep
Sprememba vpisa v zadružnem registru.
Besedilo zadruge: Okrajna nabavna in prodajna zadruga z omejenim jamstvom v Tolminu.
Zaradi sklepa upravnega odbora z dne 14. XII. 1946 se odredi v zadružnem registru izbris člana upravnega odbora tov-ice Lapanja Albine ter vpis kot člana in tajnika upravnega odbora tov. Benedejčič Andreja iz Zatolmina.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Sodnik ONS, Brelih Ivan
Okrožno narodno sodišče v Postojni, dne 23. II. 1947
Zt 59/46-4
Sklep
Pri obnovitveni zadrugi z omejenim jamstvom v Šempasu se v zadružnem registru vpiše sledeče:
Zaradi	sklepa	na	skupščini	dne 19.
januarja	1947	se	izbriše odstopivši
član upravnega odbora predsednik tov. Košuta Ivan iz Oseka št. 57 in mesto njega vpiše kot predsednik tov. Ličen Mirko iz Oseka št. 74.
Smrt fišizmu	—	svobodo	narodu!
Sodnik ONS, Brelih Ivan
Sp 172/47-2
Sklep
Uvedba postopka za proglasitev za mrtvega
Kobal	Albin	pok. Franca	in pok.
Rozine roj. Gorup, rojen dne 26. januarja 1907, kmet, iz Planice pri Ajdovščini št. 30, je bil kot terenec aretiran od italijanske kvesture dne 26. marca 1943 na Planini in odveden v zapore v Trst, od koder je bil po treh tednih odveden v taborišče v Savono (Cairo - Montenotte}. Po razpadu Italije so Nemci zasedli taborišče in ga z drugimi vred odvedli v taborišče Mauthausen v Nemčijo, kjer je bil baje mučen in tepen, tako da je omagal in so ga baje dne 20. decembra 1943 odnesli v plinsko peč. Od tedaj dalje ni o njem nikakega glasu več.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kobal Lidije iz Planine št. 30 uvede postopek za proglasitev Kobal Albina za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Kobal Lidija iz Planine št. 30.
Poziva se Kobal Albin in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1946. Po preteku tega roka in na ponoven predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 15. marca 1947.
Sodnik:
Boštjančič Franc
Sp 156/47-2
Sklep
Uvedba postopka za proglasitev za mrtvega
Čibej Ivan pok. Ivana in Ivane roj. Prem, rojen dne 20. junija 1909 v Dolu-Predmeji, poročen, delavec iz Dola-Pred-meje št. 110, je odšel v partizane dne
12.	februarja 1943 in je služil v Cankarjevi brigadi ter je odšel čez kakšnih 8 dni v svojo edinico na Dolenjsko, kjer je po izjavi Črnigoj Ivana in Česnik Antona, ob priliki neke borbe okrog Novega mesta izginil, in je od tedaj nestaia vsaka sled za njim.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Čibej Olge, delavke iz Dola-Predmeje št. 110, uvede postopek za proglasitev Čibej znana za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Čibej Olgo, delavko iz Dola-Predmeje št. 110.
Poziva se Čibej Ivan in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Smrt fašizmu — svobodo narodu! Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 19. marca 1947.
Sodnik:
Boštjančič Franc
Sp 155/47-2
Sklep
Uvedba postopka za proglasitev za mrtvega
Štrancar Adela živ. Alojzija in Julije roj. Bandelj, rojena dne 9. decembra 1927 v Plačah, hišna iz Plač št. 170, je odšla v partizane dne 21. septembra 1943 in je služila v Gradnikovi brigadi v II. bataljonu, ter je bila baje ob priliki neke borbe, ko so Nemci zaradi izdaje obkolili hišo v Ravnah pri Žireh, kjer so se nahajali partizani, prijeta in ustreljena ter pokopana od domačinov v bližini omenjene hiše.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Štrancar Vere, šivilje iz Plač 170, uvede postopek za proglasitev Štrancar Adele za mrtvo in se ji postavi za skrbnico Štrancar Vero, šiviljo iz Plač 170.
Poziva se Štrancar Adela in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešanki, da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvo.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 19. marca 1947.
Sodnik:
Boštjančič Franc
Sp 153/47-2
Sklep
Uvedba postopka za proglasitev za mrtvega
Košuta Danica živ. Antona in pok. Ivane roj. Faganel, rojena dne 26. marca 1925 v Ozeljanu, služkinja iz Ozeljana št. 30, je odšla v partizane ob polomu Italije in je delala v Ozeljanu v vojaški kuhinji. Po prodoru Nemcev pri goriški fronti, se je umaknila z ostalimi partizani proti Ajdovščini in nato proti Otlici. Od tedaj dalje je zginila za njo vsaka sled in so ostale vse poizvedbe brezuspešne.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Košuta Antona uvede postopek za proglasitev Košuta Danice za mrtvo in se ji postavi za skrbnika Košuta Anton, kmečki delavec iz Ozeljana št. 30.
Poziva se Košuta Danica in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešanki, da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbniku najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvo.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 19. marca 1947.
Sodnik:
Boštjančič Franc
Sp 154/47-2
Sklep
Uvedba postopka za proglasitev za mrtvega
Kravos Leopold živ. Petra in pok. Jožefe roj. Kravos, rojen dne 15. decembra 1911 v Plačah, kmečki delavec iz Plač št. 193, je odšel v partizane dne 19. novembra 1943 in je služil v Gradnikovi brigadi, II. bataljonu, 2. četi. Najprej se je nahajal na Otlici, pozneje na Gorenjskem, junija 1944 pa v bližini Grahovega, kjer je baje padel 29. junija 1944 v vasi Koritnica v borbi z Nemcf. Od tedaj dalje ni o njem nikakega sledu več.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kravos Marije, žene kmečkega delavca iz Plač 193, uvede postopek za proglasitev Kravos Leopolda za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Kravos Marijo, ženo kmečkega delavca iz Plač 193.
Poziva se Kravos Leopold in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbnici do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 19. marca 1947.
Sodnik:
Boštjančič Franc
Sp 173/47-2
Sklep
Uvedb« postopka za proglasitev za mrtvega
Kante Ladislav pok. Leopolda in Antonije roj. Fabjan, rojen dne 25. novembra 1912 v Gornji Branici, Koboli št. 5, kmečki sin, samski iz Kobolov št. 5 pri Gor. Branici, je bil mobiliziran v italijansko vojsko okoli 6. novembra 1940 ter je dne 7. marca 1941 odšel s svojo edinico na bivšo jugoslov. mejo, do vasi Strmec pri Postojni, kjer je pobegnil in prekoračil jugoslovansko mejo in je bil pridržan od graničairfcr. ki so ga pozneje prepeljali v Planino pn Rakeku. Nato je bil odveden v Ljubljano, kjer so ga videli sorodniki Od tam pa je bil dne 7. aprila 1941 odpeljan v Valjevo. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled.
Kor je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kante Antonije, žene pos. iz Gornje Branice Koboli 5 uvede postopek za proglasitev Kante Ladislava za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Kante Antonija žena pos. iz Gor. Branice-Koboli št. 5.
Poziva se Kante Ladislav in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 19, marca 1947,
Sodnik:
Boštjančič Frane '
Sp 164/47-2
Sklep
Uvedba postopka za proglasitev za mrtvega
Trošt Andrej, sin pok. Andreja in pok. Terezije roj. Mislej, rojen dne 28. maja 1920 v Podgriču pri št. Vidu, samski, kmet in zidar iz Podgriča št. 13, je odšel v partizane dne 2. februarja 1943 in je baje padel raztrgan od mine v bližini Kobarida maja 1943. Od tedaj ni o njem nikakega sledu več. Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Klančar Janeza, kmeta iz Orehovice št. 25 pri Št. Vidu uvede postopek za proglasitev Trošt Andreja za mrtvega ter se mu postavi za skrbnika Klančar Janez iz Orehovice št. 25 pri Št. Vidu.
Poziva se Trošt Andrej in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 19. marca 1947.
Sodnik:
"'oštJančič Frane
Sp. 173/47-2
Sklep
Uvedba postopka za proglasitev za mrtvega
Gruden Ivan pok. Ivana in Antonije roj. Gruden, roj. dne 23. decembra 1928 v Vitovljah, tam stanujoč št. 15 je odšel v partizane 19. marca 1945 in je služil pri bazoviški brigadi v II. bataljonu, II. četa, ter se je tudi udeležil zadnje ofenzive, katero so izvršili partizani proti Nemcem pri Vojskem zadnje dni aprila 1945. Od tedaj je zginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Gruden Antonije, gospodinje iz Vitovelj štev. 15 uvede postopek za proglasitev Gruden Ivana za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Gruden Antonija, gospodinja iz Vitovelj št. 15.
Poziva se Gruden Ivan in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 19. marca 1947.
Sodnik:
Boštjančič Frane
Sklep sp ,5I/4T
Uvedba postopka za proglasitev za mrtvega
Batagelj Anton pok. Leopolda in živ* Marije roj. Rusija, rojen dne 8. 6. 1926 » Kamnjah, samski, stanujoč v Kamnjah št. 94 je stopil v partizane leta 1944, ko je kot italijanski vojak prišel iz Sarditui« v Italijo in od tam preko morja v Sp«' Po izjavi nekaterih njegovih tovarišev so ga videli še dne 25. 4. 1945 v vojaški bolnici v Crkvenici v Dalmaciji. Od tedaj ni o njem nikakega glasu več.
Ker je verjetno, da bo nastopila za' konita domneva smrti, se na predlog Batagelj Marije pos. iz Kamenj št. 9» uvede postopek za proglasitev Batagelj Antona za mrtvega in se mu postavi M skrbnico Batagelj Marija, pos. iz Kamen) št. 94.
Poziva se Batagelj Anton in vsakdO' ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasnel* do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Smrt fašizmu — svobodo narodu! Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini-dne 19. 3. 1947.
Sodnik:
Boštjančič Frane
Sklep SP 152/47
Sklep
Sp. 168/47-2
Uvedba postopka za proglasitev za mrtvega
Vodopivec Ivan sin Ivana in Alojzije roj Sever, rojen dne 9.junija 1915 v Ri-hemberku, samski, mehanik iz Batuj št. 85 je odšel v partizane po razpadu Italije ter je vstopil v goriško brigado. Dne 28. septembra 1943 so ga videli nekateri tovariši še na Angeljski gori. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled in so ostale vse poizvedbe brezuspešne.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Vodopivec Alojzije, kmetice iz Batuj št. 85, uvede postopek za proglasitev Vodopivec Ivana za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Vodopivec Alojzija, kmetica iz Batuj št. 85.
Poziva se Vodopivec Ivan in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 19. marca 1947.
Sodnik:
Boštjančič Frane
Sklep
Sp 161-47-2
Uvedba postopka za proglasitev za mrtvega	v
Špacapan Milko, živ, Štefana in žive Terezije rojene Belinger, rojen dne 1. oktobra 1923 o Ozeljanu, mehanik iz Ozeljana št. 55, je odšel v partizane dne
9.	septembra 1942 in je služil v različnih brigadah, nazadnje se je nahajal pri goriškem VDV. Dne 4. julija 1944 je bil z nekim tovarišem zajet v Volčji Dragi od alpinov ter odpeljan v goriške zapore, nato pa v tržaške, kjer je bil dne
3.	avgusta 1944 obsojen pred sodiščem na smrt in baje dne 3. novembra 1944 ustreljen. Od tedaj je izginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nasMpila zakonita domneva smrti, se na predlog Černič Jožefe, zasebnice iz Ozeljana 55, uvede postopek za proglasitev Špacapan Milka za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Černič Jožefa, zas. iz Ozeljana štev. 55.
Poziva se Špacapan Milko in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tukajšnjemu sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog, bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 19. marca 1947.
Sodnik:
Boštjančič Frane
Sklep
Sp 175-47-2
Uvedba postopka za proglasitev za mrtvega
Hvalič Andrej pok, Andreja in pok. Jožefe roj. Štrosar, roj. dne 11. novembra 1914 v Ozeljanu, poročen krojač iz Ozeljana št. 95, je odšel v partizane dne 14. oktobra 1943 in je služil v Gradnikovi brigadi v III. bataljonu, v II. četi. Dne 23. decembra 1943, ko se je nahajal na Javorniku v neki hiši z ostalimi partizani, so to hišo obkolili Nemci in jo zažgali. Pri tem je bilo pogrešanih 47 partizanov, ki so bili deloma ustreljeni, deloma zažgani v hiši. Med pogrešane! se je nahajal tudi Hvalič Andrej.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Hvalič Perine, delavke iz Ozeljana št. 95, uvede postopek za proglasitev Hvalič Andreja za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Hvalič Perina, delavka iz Ozeljana štev. 95.
Poziva se Hvalič Andrej in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 19. marca 1947
Sodnik:
Boštjančič Frane
Sklep
Sp 174-47-2
Uvedba postopka za proglasitev za mrtvega
Kravos Alojz, sin pok. Alojza in pok. Marije roj. Batič, roj. dne 18. julija 1899., v Malih Žabljah, poročen, delavec iz Sv. Križa št. 43, je odšel v partizane sredi septembra 1943 in se udeležil borbe za Gorico v Ajdovskem bataljonu. Pozneje je bil dodeljen baje Gradnikovi brigadi, II. bataljonu, II. četi, ter se je udeležil hudih bojev pri Rovtah pri Logatcu, kjer je bil baje dne 10. novembra 1943 zajet in nato ustreljen.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kravos Valerije iz Sv. Križa 43, uvede postopek za proglasitev Kravos Alojza za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Kravos Valerija iz Sv. Križa 43.
Poziva se Kravoz Alojz in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 19. marca 1947.
Sodnik:
Boštjančič Frane
Sklep
Sp 176-47-2
Uvedba postopka za proglasitev za mrtvega
Špacapan Vladimir-Matija, sin. pok. Emila in žive Marije roj. Loverčič, rojen dne 9. septembra 1924, v Ozeljanu, samski, električar, iz Ozeljana št. 143, ki je odšel v partizane dne 9. septembra 1942 in je služil v I. četi, III. bataljonu Tomšičeve brigade, meseca decembra pa je bil kot mitraljezec v borbi z Nemci in belogardisti na Starem bregu pri Kočevju, kjer je bil zadet in baje obležal na licu mesta ter pokopan na licu mesta.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonit domneva smrti, se na predlog Marije Špacapan, zasebnice iz Ozeljana št. 143, uvede postopanje za proglasitev za mrtvega Špacapan Vladimirja in se mu postavi za skrbnico Špacapan Marija, zas. iz Ozeljana št. 143.
Poziva se Špacapan Vladimir in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tok. sodišču ali skrbnici najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 19. marca 1947
Sodnik:
Boštjančič Frane
Sklep
Sp. 178-47-2
Uvedba postopka za proglasitev za mrtvega
Bovcon Franc, živ. Jožefa m žive Marije roj. Čermelj rojen dne 22. julija 1920 na Ravnah pri Črničah, kmečki sin iz Raven štev. 31, je odšel v partizane po razpadu Italije in se je udeležil borb za Go->p. Pozneje je bil dodeljen v VDV. F e 27. februarja 1944 so domobranci iznenada obkolili grupo partizanov, v kateri se je nahajal tudi Boveon Franc, in sicer v Gradnah pri Šempasu, pri čemer so zajeli Bovcon Franca ter ga odvedli v tržaške zapore, kjer se je nahajal kakih 14 dni. Nato je izginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlog Kosovel Ivanke, zasebnice iz Raven pri Črničah štev. 25 uvede postopek za proglasitev Bovcona Franca za mrtvega in se mu postavi za skrbnico Kosovel Ivanka zas. iz Raven pri Črničah št. 25.
Poziva se Bovcon Franc in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu. da javi tuk. sodišču ali skrbnici do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 20. marca 1947.
Sodnik:
Boštjančič Frane
Uvedba postopka za proglasitev za mrtvega
Košata Bernard živ. Antona in 9°^' Ivane roj. Faganel, rojen aprila 1922, zi' darski vajenec, iz Ozeljana št. 30 je odšel v partizane po polomu Italije dne UL septembra 1943 in se je udeležil borb za Gorico, kjer je bil ranjen v Šempas« dolini ter odpeljan v vojaško bolnišnic0 v Vrtovin. Od tedaj dalje pa je izginila za njim vsaka sled.
Ker je verjetno, da bo nastopila za* , konita domneva smrti, se na predlog | Košuta Antona iz Ozeljana št. 30 uvede ! postopek za proglasitev Košuta Bernarda za mrtvega in se mu postavi za oskrbni' : ka Košuta Anton, iz Ozeljana št. 30.
I Poziva se Košuta Bernard in vsakdo, ki mu je kaj znanega o pogrešancu, da javi tuk. sodišču ali skrbniku najkasneje j do 30 junija 1947. Po preteku tega roka in na ponoven predlog bo sodišče odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Smrt fašizmu — svobodo narodu! Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 19. 3. 1947.
Sodnik:
Boštjančič Franc
Sklep
Sp 162/47-2
Uredba postopka za proglasitev za mrtvega
Bajc Jože! pok. Andreja in pok. M*\ rije roj. Rovan, rojen dne 19. marca P*" v Podkraju, kmet, istotam stanujoč na št. 24, je bil terenec v času NOB za vaS Podkraj, in sicer je zbiral živež, denar, obleko, orožje in druge stvari, dokler n» bil od domačinov ovaden in od Neme®» aretiran marca leta 1944, ko je bil odveden v tržaške zapore in pozneje aprila 1944 baje ustreljen v Trstu kot talec-Vse poizvedbe so ostale brez uspeha,
Ker je verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti, se na predlo» Kobal Antona, tajnika KNOO v Podkraju, uvede postopek za proglasitev Bajc Jožefa za mrtvega in se mu postavi za skrbnika Kobal Antona, tajnika KNOU Podkraj,
Poziva se Bajc Jožef in vsakdo, »j mu je kaj znanega o pogrešancu, da jav* tukajšnjemu sodišču ali skrbniku najkasneje do 30. junija 1947. Po preteku tega roka in na ponovni predlog, bo sodišč® odločilo o proglasitvi za mrtvega.
Smrt fašizmu — svobodo narodu! Okrajno narodno sodišče v Ajdovščini, dne 12. marca 1947.
Sodnik:
Boštjančič Franc
OBJAVE
Tov. Vadnjal Antonija, roj. 5. 6. 1930 v Petelinjah, bivajoča v Hrastju št. 20, je izgubila osebno izkaznico, izdano 00 Okr. PNOO Postojna, ter jo s tem Pr0” glasa za neveljavno.
Tov. Vidmar Rozika, roj. 6. 9. 1926, bivajoča v Sturjah. Slomškova ul. št. je izgubila izkaznico SIAU št. 195.568, izdano od SIAU odbora Otlica, ter jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Skočir Jožef, roj 22. 4. 1916, bivajoč v Tolminu, je izgubil izkaznico SIAU, izdano od Kraj. tajništva SIAU Grgar, ter jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov Grmek Ivan, iz Št. Petra na Krasu št. 77, je izgubil osebno izkaznico, iz' dano od Mestnega NOO Št. Peter na Krasu, ter jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Leban Angela iz Sv. Mihaela 40, je izgubila osebno izkaznico ter jo s tem proglaša za neveljavno.
Tov. Vončina Mihael, bivajoč v Idriji,. Rozmanova ul. št. 11, je izgubil osebno izkaznico ter izkaznico SIAU in s tem proglaša izkaznici za neveljavni.
Tov. Perhavec Slavica, roj. 12.4. 1923-bivajoča v Divači, je izgubila osebno izkaznico ter jo s tem proglaša za neveljavno.
Razglas
Ker so naslednji računi Mizarske ko; tarske zadruge z o. j. v Ilir. Bistrici, ki so bili svojčas redno dostavljeni posam®z' nim vojaškim edinicam, izgubili se Pf0' glašajo za neveljavne:
Račun štev. 31 za XXXIII. Divizij» v znesku Lir 1760.— z dne 16. 11. 1946;
Račun št. 40 z dne 13. 12. 1945 v znesku Lir 800.— za Komando XII. Briga»® XXVI. Divizije;
Račun št. 14 z dne 3 10. 1945 v znesku Lir 35.000.— za Komando pozadin® XXVI. Udarne divizije.
Mizarska zadruga z o. f* Ilirska Bistrica
»Primorska borba« Uboja tedensko * Ajdovščini, — Urejuje uredniški odbor.