od tega 15% tujcev, je leta 1980 živelo okrog500 do 600 Slovencev. Največjih je prišlo iz severovzhodne Slovenije, redkejši pa so bili priseljenci iz Koroške, Dolenjske in ožje ljubljanske regije. Navzočnost tujcev v m estu je najbolj vidna v starem mestnem jedru te r v sosednjem N eckarstadtu, torej v manj urejenih predelih, kjer so stanarine nižje. Tudi za geografa so dragocene m arsikatere ugotovitve in navedbe o zdomcih, ki so prikazane v razdelkih »P rišli so in o s ta li« ter » N jih o v v sa k d a n jik« . Prikazani so smotri in vzroki za odhod naših ljudi v tujino, začetne težave v prilagajanju novemu delovne­ mu in življenjskemu okolju kakor tudi nam ere za naložbe njihovih prihrankov v dom o­ vini bodisi v obrtno proizvodne dejavnosti, bodisi v zgraditev hiše, obrtnih delavnic, ali v preureditev stanovanj. Skratka, v knjižici najdemo številne dragocene odgovore na vprašanja, ki se nam zastavljajo ob zdomstvu, njihovem pogostem obiskovanju dom a­ čih krajev te r ob čedalje pogostejših spremembah, ki se kažejo v preoblikovanju tistih naselij, od koder so šli mladi ljudje za kruhom v tujino. M. Natek O zamejskih Slovencih na Koroškem Novejše geografske študije o Slovencih na avstrijskem Koroškem V preteklih nekaj letih je bilo napisanih precejšnje število člankov, razprav in štu­ dij o Slovencih, ki žive v zamejstvu. Geografske publikacije vse od 3/4— 1973 številke G eografskega obzornika, ki je bila v celoti posvečena tej tematiki, niso izčrpneje poro­ čale o om enjeni raziskovalni dejavnosti dela naših, slovenskih geografov. Socialnogeo- grafsko analizo K oroške v Avstriji najdemo prej v sociološko-politoloških publikacijah in revijah, ki so tiskane tostran ali onstran meje, kot pa da bi jo uzrli v geografski litera­ turi. P red kratkim je izšel v založbah »Komunist« in »Drava« obsežen zbornik znan­ stvenih in strokovnih prispevkov z naslovom » K o ro š k i S lo ve n c i v A v s tr ij i včera j in d a ­ n e s «, ki je vzpodbudil pisca pričujočega razmišljanja, da predstavi vsaj nekaj del, ki s pom očjo geografskih m etod kažejo in analizirajo družbene in gospodarske procese na avstrijskem K oroškem . Pregled del je naključen in omejen na preteklo triletno obdo­ bje.* J u b ile jn i z b o r n ik Z v e z n e g im n a z ije za S lo v e n c e v C elovcu , ki je izšel ob 25. oblet­ nici te ustanove, objavlja med drugimi rezultate raziskave o gravitacijskem zaledju dijakov gimnazije. A vtor Vladim ir K l e m e n č i č ugotavlja, »da je sorazmerno naj­ več dijakov iz večine občin dvojezičnega ozemlja« pri čemer ugotovi, da obstoja tesna korelacijska zveza m ed številom dijakov in možnostmi prevoza z javnimi prometnimi sredstvi. K er je opredelil gravitacijo za 25-letno obdobje in za vse kdajkoli vpisane di­ jake s stalnim bivališčem, izkazuje karta območja vplivnosti gimnazije več kot 300 na­ selij dijakov, ki so obiskovali to slovensko izobraževalno institucijo na Koroškem. Bi­ vališča dijakov se razprostirajo na Južnem Koroškem vse od Šmohorja na zahodu do Krčanj pod Svinjo na vzhodu. Izmed 2007 dijakov, ki so doslej prisostvovali pouku na * O bravnavane bodo naslednje razprave: — V ladim ir K l e m e n č i č : Gravitacijsko zaledje dijakov Z G za S lovence v Celovcu. Jubilejni zbornik: 25 let Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Celovec 1982, str. 110 /114 ; — V ladim ir K l e m e n č i č : Regionalno in socialno poreklo dijakov Z G za Slovence v Celovcu v šo lskem letu 1982-83 . L etno poročilo, Celovec 1983, str. 66; — Vladim ir K l e m e n č i č , M atjaž K 1 e- m e n č i č: Položaj s lovenske m anjšine na avstrijskem K oroškem v luči historičnih in socialnogeografskih p ro ­ cesov. Koroški Slovenci v A vstriji včeraj in danes, Ljubljana/C elovec 1984, str. 92 Zvezni gimnaziji za Slovence v Celovcu, jih je bilo največ iz občine Pliberk (13.7% ); nad sto dijakov pa je imelo stalna bivališča še v občinah Železna kapla (5 .8% ), G lobas­ nica (5 .0% ), Škocjan (5.0% ), Bilčovs (7.4% ), Sele (6.9% ), Borovlje (5.4% ) in Šentja­ kob (5 .4% ). K er je študija usm erjena v prikaz prostorske razsežnosti gravitacijskega obm očja gimnazije v korelaciji z razprostranjenostjo slovenskega življa na Koroškem in v Avstriji nasploh bi pričakovali, da bo osvetlila tudi problem pomanjkljivega odziva na to m ožnost izobraževanja iz nekaterih območij dvojezičnega ozemlja. Vzroke bi avtor gotovo našel v socialni, ekonomski ali socialnogeografski pogojenosti življenja v določenih območjih Koroške. Za jubilejni zbornik pa razprava, ki bi segala preko ob­ sežne analize, in bi bila obenem še problem sko zasnovana, najbrž ne bi bila primerna, prim erna. D opolnitev in delni odgovor na zastavljeno vprašanje daje bralcu Vladimir K 1 e- m e n č i č tudi v študiji, ki je objavljena v Š e s tin d v a jse te m le tn e m p o ro č ilu Z v e z n e g i­ m n a z ije za S lo v e n c e . V članku o regionalnem in socialnem poreklu dijakov šolskega leta 1982/83 ugotavlja avtor, poleg regionalnega porekla tudi način prihajanja v šolo (ozirom a bivanja) in poklicno strukturo staršev dijakov Zvezne gimnazije za Slovence. M edtem ko se letni pregled porekla 510. dijakov bistveno ne razlikuje od analize, ki je bila opravljena leto poprej, daje vpogled v socialnoekonomsko podobo gospodinjstev novo kvalitativno vrednost tem u podatku. Ne preseneča, da je veliko dijakov iz delav­ skih gospodinjstev (37.5% ), pač pa dejstvo, da gimnazijo obiskuje številu kmečkih go­ spodinjstev na avstrijskem Koroškem nesorazm erno veliko otrok iz prav teh kmečkih družin (18.2% ). Posebno velik je ta odstotek v okraju Beljak, kjer je ena tretjina dija­ kov Zvezne gimnazije za Slovence iz kmečkih družin; absolutno nadpovprečno veliko (45 dijakov) pa je še število dijakov te poklicne strukture tudi iz velikovškega okraja. V kategoriji družin izobražencev (12.5% ) prednjači mesto Celovec; — skupaj s kategori­ jo uslužbencev in strokovnih delavcev pa predstavlja ta kategorija gospodinjstev, za delavsko, najvišji delež (31.2% ). V ladim ir in M atjaž K l e m e n č i č v študiji O p o lo ža ju s lo v e n s k e m a n jš in e na a v s tr i js k e m K o r o š k e m v lu č i h is to r ičn ih in so c ia ln o g e o g ra fsk ih p ro c e so v še podrobne­ je obravnavata socialnogeografske razm ere na avstrijskem Koroškem, izhajajoč iz po­ prejšnjih raziskav. Č lanek, ki je izšel v že zgoraj imenovanem zborniku »Koroški Slovenci v Avstriji včeraj in danes«, obravnava različne, predvsem s socialnogeografskimi metodami za­ znavne oblike diskriminacije slovenskega življa. Poleg že dokaj znanih ugotovitev o svojevrstni manipulaciji z jezikom in jezikovnimi skupinami, ki so odraz skoraj vseh povojnih popisov v Avstriji, navajata avtorja — lahko bi jim dejali kar »veseloigrske« podrobnosti o popisu posebne vrste v Avstriji. Njuna karta, ki prikazuje sto in več pro- cen tno udeležbo krajanov (po posameznih krajih Koroške) ob priliki te registracije nji­ hove nacionalnosti, dovolj nazorno prikazuje mahinacije in neresnosti, ki so bile odraz tega »popisa«. U gotavljata tudi, da se z razvojem industrijske družbe Slovenci na Ko­ roškem oddaljujejo od enakopravnosti in izenačenosti z večinskim narodom. Instru­ m enti usm erjanja družbenega in tehnološkega razvoja ter urejanja prostora služijo oblastem , vede ali nevede, kot sredstvo diskriminacije na mnogih področjih dejavnosti posam eznika oz. socialnogeografskih skupin. Prostor slovenske poselitve v Avstriji je zapostavljen v gospodarskem razvoju, možnosti izobraževanja in zaposlovanja so om e­ jene ... A v to r tega zapisa lahko le pritrdi ugotovitvi, da Koroški Slovenci niso izrabili prednost naravnih danosti za razvoj turizma. Z malimi obrati niso kos velikopotezno zasnovanim in v inovacije usmerjenim turističnim obratom , ki so v lasti nemškega avto­ htonega, predvsem pa doseljenega prebivalstva. Zaradi manjše kapitalne sposobnosti obrati, ki so v lasti Slovencev, niso deležni ugodnosti kreditiranja in subvencioniranja v taki m eri kot tisti, s katerim i razpolagajo pripadniki večinskega naroda, katerih zače­ tna, lastna investicijska sposobnost daleč presega zmožnosti slovenskega prebivalstva. Posledice diskriminacije se odražajo v skromni socialni mobilnosti slovenskega in vsega prebivalstva na narodnostno mešanem ozemlju Koroške. Odstotek kmečkega prebivalstva tod močno presega odstotek istega na Koroškem, kar izpričuje zaostajanje gospodarskega razvoja na južnem Koroškem. V ilustracijo povejmo, da je delež iz km ečkih gospodinjstev v Zvezno gimnazijo za Slovence vpisanih dijakov znašal pov­ prečno 34% (v obdobju 1957— 1973), da pa je bilo istočasno, ob popisu 1971, registri­ ranih na K oroškem le 13% kmečkih gospodinjstev. Nizek je tudi delež zaposlenih v terciarnih dejavnostih. Slovenci oblikujejo na narodnostno mešanem ozemlju pretežno delavsko-km ečka gospodinjstva, ki črpajo dohodek kar iz treh skromnih virov: iz km e­ tijstva, iz km ečkega turizm a (ali trgovine) in iz zaposlitve ponavadi enega člana druži­ ne zunaj dom a v industriji. T roje om enjenih del ugotavlja z družbenimi in ekonomskimi tokovi v Avstriji in E vropi skladno prostorsko in socialno preobrazbo pokrajine in prebivalstva, ki živi na narodnostno m ešanem ozemlju Južne Koroške. Iz agrarne pokrajine, v kateri žive Slo­ venci, se ta preobraža v turistično, proces deagrarizacije pa je zajel večji del tega pro­ stora in ga že skoraj v popolnosti urbaniziral. Vedno bolj pa je omenjeno ozemlje po­ m em bno tudi za tranzitne tokove oz. prometnice, ki vodijo čezenj v številne evropske regije. Zaradi tega je vedenje o socialnogeografski strukturi in preobrazbi tega prosto­ ra p repo trebna raziskovalna tem a geografske znanosti. A. Gosar Dvojezična Koroška. Seznam dvojezičnih krajevnih imen južne Koroške. Zweispra­ chiges K ärnten. Zweisprachiges Ortsverzeichnis von Südkärnten. Sestavila Franc Kattnig in Janko Zerzer, 151 strani, Celovec 1982. D robno, a nadvse koristno in potrebno delo je izdala in založila Družba sv. M o­ horja ob sodelovanju Krščanske kulturne zveze, Našega tehnika in Slovenskega infor­ macijskega centra v Celovcu. Po letu 1945 je to že četrti dvojezični seznam krajevnih im en na Koroškem (L. S i e n č n i k in B. G r a f e n a u e r , 1945; B. S i n g e r , 1970 in V. K 1 e m e n č i č, 1972). Prvi del knjižice obsega slovensko-nemški abecedni seznam krajevnih imen (str. 9— 79), drugi pa nemško-slovenski pregled (str. 81— 151). Za vsako naselje je navede­ na ustrezna pošta in karakteristična telefonska številka, pripadnost občini in župniji, političnem u in sodnem u okraju. Posebej so označena naselja z dvojezičnimi topograf­ skimi napisi po Zveznem zakonu z dne 6. julija 1972, kakor tudi naselja z dvojezičnimi topografskim i napisi na podlagi odredbe zvezne vlade z dne 31. maja 1977 k zveznemu zakonu z dne 7. julija 1976. Podrobnejši pregled naselij nam pokaže: med 942 naselji, kolikor jih je na dvoje­ zičnem ozemlju Koroške, je bilo leta 1972 200, to je 21,2% naselij z dvojezičnimi napi­ si, leta 1977 le še 91 ali 9,7% naselij. Nadalje ugotovimo, da je samo 75 naselij iz leta