- o problematiki divjih odlagališč v gozdnem pro- stom z vsemi odgovornimi inšpekcijskimi službami za gozd in gozdni prostor (s poudarkom na primest- nih gozdovih, mestnem zelenju in na najbolj obis- kanih gozdovih v bližini turističnih in relaeacijskih centrov; · komisija naj pripravi pobudo za osnutek zasnove usmerjenega raziskovalnega projekta o nosilni ka- paciteti gozda in gozdnega prostora za razvoj raz- ličnih aktivnosti, za razvoj turizma in o tem animira ustrezna ministrstva in raziskovalne institucije~ · na osnovi dosedanjih ugotovitev in sklepov posve- tovanj ter na osnovi spremljanja izvajanja teh skle- Iz domače iTl tuje prakse pov, naj komisija pripravi predlog za vlado RS, da imenuje koordinacijsko telo, ki bo zagotovilo pogoje za učinkovito realizacijo usmeritev za razvoj gozdu prijazne ga turizma po načelih trajnostnega gospodar- jenja z naravnimi viri; · naloga komisije je tudi stalna skrb za obveščanje in osveščanje javnosti o vlogi in pomenu turizma in rekreacije v gozdnem prostoru. Vse navedeno naj služi boljši medsebojni obveš- čenosti, naj vzpodbudi aktivno sodelovanje vseh za- interesiranih in prispeva k usklajenemu razvoju turizma v gozdnem prostoru. Gozdarstvo v času in prostoru Projekt COST E4 "Forest Reserves Research Network" (Evropska mreža gozdnih rezervatov in raziskav) Jurij DIACI* Slovenija že od leta 1996 aktivno sodeluje v med- narodnem raziskovalnem projektu COST E4, ki se zaključuje z letošnjim letom. V projektu sodeluje de- vetnajst evropskih držav. Slovenijo zastopata Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete in Zavod za gozdove Slovenije. Predsednik projekta je dr. Jari Parviainen s Finske. COST je kratica za "European Cooperation in the Field ofScientific and Technical Research" (evropsko sodelovanje na področju znanstvenih in tehniških ra- ziskav) in pomeni eno najstarejših oblik sodelovanja v Evropi. Začelo se je že leta 1971, ko se je za so- delovanje odločilo devetnajst držav. Znanstveno-teh- nično sodelovanje v okviru COST temelji na prosto- voljni osnovi in je odvisno od financiranja sodelujočih držav. Evropska unija zagotavlja le sredstva za poslov- nega tajnika različnih akcij in sredstva za potovanja, krije stroške vabljenih predavateljev ter nudi štipendije za krajša študijska izpopolnjevanja. V okviru administracije COST v Bruslju je tudi Tehniški komite za gozdove in gozdne proizvode. Goz- darstvo postaja vse pomembnejše v raziskovalnih pro- gramih Evropske unije in posredno tudi v akcijah COST (okoljska problematika, trajnostni razvoj, po- men gozdov za rekreacijo, razvoj podeželja itd.). Sem *doc. dr. J. D., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 57 (1999) 5-6 sodi tudi projekt COST E4 z naslovom Mreža gozdnih rezervatov in raziskav. Ozadje in cilji projekta: Prvotni gozdni sestoji v Evropi postajajo vedno red- kejši. Le v njih lahko proučuj emo nemoten potek na- ravnih procesov in naravno stopnjo biotske pestrosti. Oboje je pomembno tako z vidika naravo varstva kot tudi z vidika gospodarjenja z gozdovi. Gozdni rezer- vati so namreč referenčni (primerjalni) objekti za pre- verjanje uspešnosti sonaravnega gospodarjenja z goz- dovi. Mednarodne aktivnosti in politični forumi- npr. The Earth Summit v Riu de Janeiru leta 1992, Minis- trska konferenca o varovanju gozdov v Evropi v Strassbourgu leta 1990 in v Helsinkih leta 1993 ter proces, kJ je sledil v Helsinkih med letoma 1994 in 1997, namenjen razvoju kazalcev trajnostnega gospo- darjenja z gozdom -poudarjajo ta dejstva. Cilj projekta je ustvariti evropsko mrežo gozdnih rezervatov z namenom: L) povezovanja raziskovalnih skupin in tekočih raziskav, 2) omogočanja dostopnosti rezultatov preteklih raziskav, 3) poenotenja razisko- valne metodologije in 4) organiziranja skupne banke podatkov o gozdnih rezervatih in raziskavah. Najpomembnejše naloge projekta so: - zbirati in analizirati vse dostopne podatke o gozdnih rezervatih in tekočih raziskavah, 27 1 Gozdarstvo v času in prostoru -poenotiti in razviti raziskovalno metodologijo za spremljanje strukture in sprememb gozdov, - pospeševati uvajanje enotnega in trajnega sistema vzorčnih ploskev, - ustvariti banko podatkov za zbiranje informacij o gozdnih rezervatih, - doseči soglasje o terminologiji in o pristopih uprav- ljanja z gozdnimi rezervati ter drugimi kategorijami zaščitenih gozdov. Dejavnost projekta je razdeljena na tri delovne sku- pine, v katerih Slovenija aktivno sodeluje: l. delovna skupina: ustvarjanje in vzdrževanje mreže gozdnih rezervatov; koordinator je dr. Winfried Blic- king (Nemčija). Glavne zadolžitve skupine so: po- enotenje definicij in terminologij o varovanih ob- močjih, zbiranje osnovnih podatkov o obstoječih rezervatih, poenotenje kriterijev za izločanje novih gozdnih rezervatov in oblikovanje bibliografije o gozdnih rezervatib. V tej skupini Slovenijo zastopa doc. dr. Andrej. Benčina. 2. delovna skupina: raziskovalna metodologija v gozdnih rezervatih; koordinator je dr. Eduard Hochbichler (Avstrija). Skupina se ukvarja z raz- vojem in poenotenjem metod raziskovanja, vključno z vidiki oblikovanja statističnih modelov, ki opisu- jejo stanje in spremembe v strukturi sestoj ev narav- nih gozdov. Slovenijo zastopa doc. dr. Jurij Diaci. 3. delovna skupina: ustanovljena je bila na tretjem se- stanku upravnega odbora projekta na Finskem av- gusta 1997 in se ukvarja s s standardizacijo zbiran- ja podatkov in z enotno banko podatkov o gozdnih rezervatih Evrope. Skupini predseduje dr. Risto Paivinen (Finska). Slovenijo zastopa Tomaž Hartman. Pomembnejši dosežki projekta so: - urejanje in objavljanje nacionalnih poročil o zgo· devini, statusu in raziskavah v gozdnih rezervatih, - izdelovanje priporočil za izločanje in zavarovanje gozdnih rezervatov v Evropi, - pregled terminologije s področja gozdnih rezervatov, - izdelovanje priporočil za poenotenje raziskovalnih metodologij v gozdnih rezervatih, - oživitev evropske banke podatkov o gozdnih rezervatih in raziskavah, ki so vsem dostopni na medmrežju. V Sloveniji smo v okviru projekta COST E4 vsako leto omogočili več kratkotrajnih izpopolnjevanj o ra- ziskovalnem delu v gozdnili rezervatih (Short Term Scientific Mission) za evropske znanstvenike. Poleg tega smo v letu 1998 organizirali štiridnevno med- narodno posvetovanje na temo gozdnih rezervatov, ki smo ga združili s tretjim plenarnim posvetovanjem upravnega odbora in delovnih skupin projekta COST E4. Srečanje se je začelo z dvodnevno znanstveno ekskurzijo v kočevske pragozdove, v gorske gozdove Pokljuke (Triglavski nacionalni park) in v primorski del Slovenije. Posvetovanja se je udeležilo 13 domačih in 46 evropskih strokovnjakov. Ob tej priložnosti smo povabili tudi ugledne znanstvenike iz srednje- in vzhodnoevropskih držav z bogato tradicijo varovanja in proučevanja gozdnih rezervatov, ki v projel-..iu COST E4 formalno ne sodelujejo. V obliki vabljenih pre- davanj so predstavili razvoj ideje gozdnih rezervatov in aktualno stanje po posameznih državah. Njihovi referati so kot pomemben prispevek k projektu COST E4 objavljeni v zborniku posvetovanja "Virgin For- ests and Forest Reserves in Central and East European Countries", ki je izšel v letošnjem letu. Vse, ki jih zanimajo nadaljnje podrobnosti v zvezi z akcijo, vabimo, da pobrskajo po domači strani pro- jekta na medmrežju: htt_p:l/www.efi.fi/Database Ga- teway/FRRN/ oziroma na domači strani Evropske ban- ke gozdnih rezervatov in raziskav: http://www.efi.fiJ Database Gateway/FRRN/frrndbind.phtml. Mednarodna znanstvena konferenca UNESCA "Ogenj v sredozemskih gozdovih: preprečevanje - gašenje- erozija tal- pogozdovanje" Maja .JURC*. Andrej KOBLER**, Jošt JAKSA*** * doc . dr. M. J., univ. dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo in obnov lj ive gozdne vire, Večna pot 83, Ljubljana, SLO **A. K., univ. dipl. inž. gozd., Gozdarski inštitut Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana, SLO **"' J. J., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana, SLO 272 Gozdne požare Ln njihove posledice raziskujejo od začetka 20. stoletja v številnih predelih sveta, kot pereč problem še posebej v sredozemskem območju. Vendar med požarno ogroženimi območji ni bilo vzpostavlje- nega ustreznega sodelovanja in prenosa izkušenj ter znanja. Zato je grška vlada oz. njena nacionalna ko- GozdV 57 (1999) 5-6