MMMMMHWiri Najrcčji dvmiald ▼ Združenih državah Velja m ne leto - - -Za pol lete..... Zt New York celo leto - Za celo leto GLAS NARODA 1 list slovenskih .delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily Is the United State*. latned every day except Sundays And legal Holidays. 75,000 Readers* TELETOM: OOBTLANDT 2876 Entered y Second Class M attar, September 2L 1908, at the Poet Office at New York. H. Y„ under Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: UORTLANDT 287« KO. 193. — Snv. 193. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 18, 1926. — SREDA, 18. AUGUSTA 1926. VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV VELIKE DEMONSTRACIJE V MEHIŠKIH MESTIH 2enake so kamenjale pristaše Callesa tekom neke parade. — Vsled tega je bilo v Saltillo aretiranih trideset žensk. — Vodilni general in governor sta bila aretirana kot zarotnika. — Mehiški vstaši aretiram na ameriških tleh. MEXICO CITY, Mehika, I 7. avgusta. — Brzojavke iz Saltilla, glavnega mesta države Coahuila, pravijo, da je skupina žensk* pred tamošnjo kate ciralo metala kamenje na parado pristašev Calleso-ve verske politike. Brzojavka dostavlja, da je prišlo do resnih nemirov in da je bilo izvršenih trideset aretacij. Parada, katero so organizirali delavski in drugi elementi, je korakala po glavnih cestah mesta ter dospela na trg pred katedralo, ko so pričele ženske metati kamenje in opeko na paradnike ter jih preklinjale kot sovražnike katoliške vere. Več oseb je bilo ranjenih. Člani parade so nato naskočili cerkvena vrata ter se pričeli pretepati z ženskami. Pravočasni prihod mestnega župana Cepede je preprečil nadalj-no prelivanje krvi. Policija je aretirala trideset žensk ter jih obdolžila ščuvanja na upor. Kriki žensk in otrok so povzročili Velikansko razburjenost. Moški so pričeli prihajati z vseh strani, da stopijo na stran žensk, a policija je preprečila nadaljne spopade. Parado so organizirali prostozidarji v družbi delavskih unij ter ji je načeloval oddelek policije na konjih z vojaško godbo. Aretacije zarotnikov, zapletenih v gibanje proti Callesovemu režimu se nadaljujejo. Ko se je izvedelo za zaroto v soboto zvečer, so bile poslane čete v vsa mesta in vasi federalnega o kraja. Nadalj ni oddelki čet so bili poslani ob progo Medoceanske železnice do Acameca. Številne aretacije so bile izvršene v nedeljo zjutraj, in vsi aretirani se nahajajo v ječi brez jamšči-ne. Vlada pa ne kaže nobenega strahu, ker so vsi aretirani iz nižjih razredov ter jih ne smatra nevarnim. Splošno prevladuje mnenje, da ne bo nobena zarota uspešna, razven če bi jo podpirala armada, ki pa stoji solidno za predsednikom Callesom. V glavnem mestu krožijo poročila, da je opaziti v severnem delu Mehike znake nezadovoljstva, ki se lahko izpremene v oboroženo usta j o. ^ - lasi se, da sta neki odličen general in governer neke severne države kovala zaroto proti Callesovi vladi. SAN DIEGO, CaL, I 7. avgusta. — General Enrique Estrada, prejšnji mehiški vojni tajnik, je povzročitelj najnovejše zarote, da se strmoglavi mehiško vlado. Ta zarota je bila preprečena včeraj ponoči z aretacijo 1 74 mož ter zaplenjenjem velike mu niči je ter vojaške opreme. A. Hopkins, agent justičnega departmenta je rekel, da je bil general povzročitelj gibanja proti vladi v Nižji Californiji. — Nisem mnenja, da imajo mehiške verske zadrege kaj opravka s tem. General Estrada in vec kot ducat drugih, med njimi par Amerikancev ter mehiških armadnih čast nikov, se nahaja v tukajšnji okrajni jetnišnici, do-čim so nastanjeni ostali jetniki v fortu Rosecrans, zastraženi od ameriških mornariških vojakov. Hopkins je rekel, daje bil sum ameriških oblasti prvikrat vzbujen, ko se je izvedelo, da imata v Los Angeles konferen ce Estrada in Sevpleveda, dobro-znan mehiški armadni častnik, ki se je mudil že dve leti v Los Angeles. Večina jetnikov je bila zajeta pri Dalzura, 35 milj iztočno od tukaj in tri milje od meje. Pozneje so bili nadaljni ujeti v La Mesa. Zaplenjena oprema je vključevala oklopen tovorni avtomobil, dva tovorna avtomobila po deset ton, 400 Springfield pušk, dve strojni puški ter I 55,000 nabojev municije. 1 r ' rada, ki je bil znan zveznim agentom kot eden voditeljev de la Huerta revolucije # „ _ j Morilcem Melleta so baje na sledu. Zločinski krogi in oni, ki so proti "zunanjemu vmešavanju", nasprotujejo preiskavi velike porote glede umora u-rednika Melletta. — Politiki vznemirjajo kazenskega zasledovalca. CANTON, O., 17. avgusta. — Tukaj se je začela notranja vojna. ki bo izvojevana z največjo odločnostjo. Cilj je hitra akcija proti morilcem Don R. Melletta. Prvi namen je izločiti nasprotne vplive na okrajne oblasti ter odstraniti s pozorišča antagonistič-no policijsko silo. Rešitev umora se je dvignila preko detektivskega dela v ozračje strankarskih bojev, katerih ni več mogoče preprečiti. Včeraj je potekel prvi mesec izza smrti urednika. Danes se to sestala okrajna velika porota in oni, ki smatrajo svoje dokaze dosti močnim, da dvignejo obtožbe proti možem, ki so skovali zaroto, so zbrali vse svoje sile, da se nastopi na temelju teh dokazov. Tem možem nasprotujejo v pr-v prvi vrsti oni, ki so mogoče v stikih z butlegarsko industrijo. Ti ljudje imajo očividno izvanredne sile v Cantonu. V drugi vrsti pa jim nasprotujejo oni, ki so proti takozvanemu zunanjemu vmešavanju v krajevne zadeve. Tri dni je bilo opažati pod površino tozadevne manevre. Danes pa se vrše ti manevri povsem odkrito. Okrajni x pravdnik McClintock ima nominacijo za kongres ter je vsled tega tudi deloma vezan, ker izvajajo nanj s številnih strani velik pritisk. CLEVELAND, O., 17. avgusta. V zvezi z preiskavo glede umora izdajatelja časnika Don R. Melletta v Cantonu je odredil včeraj zjutraj zvezni okrajni pravdnik Bernstein aretacijo Karla Stider-ja in Louisa Mazerja. Aretirana sta bila najprej obtožena zarote proti prohibicijski postavi, vendar pa bodo dvignili pozneje proti njim težje obdolžitve. Ob istem času se je posvetoval Joseph Roach z Bernsteinom ter pozneje objavil da je zbral absolutno varne dokaze proti možem, ki so umorili Melletta. COLUMBUS, O., 17. avgusta. — Državni prevdnik McClintock iz Stork okraja je naslovil včeraj formalen poziv na generalnega pravdnika Crabbe-a, naj imenuje odvetnika George Whita posebnim pomočnikom v morilni zadevi Melletta. White je pred kratkim resigni-ral kot državni superintendent Antisalonske lige, da se poteza za republikansko nominacijo za mesto govenerja, a je podlegel tekom primarnih volitev. Ob grobu baodita R. R. Whittemore-a Ob odprtem grobu ban-dita je govorila njegova tašča. — Rekla je, da so ga lahko usmrtili, da pa niso mogli zdrobiti njegovega duha. Poljakom ne prija nova poljska vlada. Poljska je postala pesimistična glede politike novega kabineta. — Odlični Poljaki kritizirajo pomanjkanje konkretnih uspehov. BALTIMORE, Md., 17. avgusta. — Dramatični prizori so se završili pri pogrebu Richarda Reese Whittemora, banditskega glavarja, ki je bil v petek obešen. Mrs. Tereza Messier, tašča ban-j dita, je imela nagovor, v katerem je napadla državne oblasti, in mlada žena Whittemora je hotela planiti v odprti grob moža. Zadržal in odvedel jo je oče obešenega morilca. Po zaključenih obredih je Mrs. Messier prekinila molk z vprašanjem : — Ali smem govoriti ? Ker ji ni nikdo odgovoril ter je videla na obrazih navzočih le presenečenje, je rekla: — Vzeli so mu življenje. Upam, da so sedaj zadovoljni. Zlomili so mu vrat, a njegovega duha niso mogli zlomiti. Ko niso hoteli moji hčerki dovoliti, da bi jo poljubil v slovo, se je pokazalo, kakšni psi so. Danas jokajo angelji v 'nebesih. Upam, da bo stopil duh Reesa med one, ki so odgovorni za to, ter njih žene in jih ločil, kadar jih bodo skušali poljubiti. Tekom pogrebnih slovesnosti, katerih se je udeležilo kakih 500 oseb, je bilo opaziti veliko napetost. Anglji prete nove generalne stavke. Angleški minister za notranje zadeve je izjavil, da delajo angleški delavci načrte za nadaljne generalne stavke. Angleški letalec dospel v Melbourne. MELBOURNE, Avstralija, 16. avgusta. — Angleški letalec Allan Cobham, je dospel v nedeljo semkaj v spremstvu petnajstih aeroplanov, ki so mu leteli nasproti ter je bil navdušeno pozdravljen od ljudske množice. Cobham je sklenil poleteti iz Anglije v Avstralijo in nazaj. Takoj je* odredil vse potrebno povratno potovanje v Anglijo. LONDON, Anglija, 17. avgusta. — Generalna stavka, ki je bila prva svoje vrste v Angliji, ne bo zadnja, — vsaj po mnenju Sir William Johnson Hicksa, konservativnega ministra za notranje zadeve. — Upam, da ne boste vi, moji volilci in ne le vsi konservativci temveč tudi vsi ljubitelji ustave — domnevali, da je ta stavka prva in zadnja te vrste. — Že sedaj razmišljavajo delavci o pripravah za bodoče stav ke. V poslanski zbornici je rekel pretekli mesec v moji navzočno sti neki član oficijelne stranke ter eden voditeljev strokovno-unijskega kongresa : — To je bila prva, a prišlo jih bo še več in več, dokler ne bomo dosegli svojih ciljev. — Čeprav ni nobenega razloga sprejeti kot pristno in istinito trditev komunistov, da so oni za-poeeli generalno stavka, je vendar resnično, da je taka stavka njih programu in da niso mogli oni in njih sovjetski mojstri prikriti svoje jeze vspričo zdravega razuma angleških unijsko-stro-kovnih voditeljev, ki niso pustili, da bi se razvila stavka v revo lucijo. Minister za notranje zadeve je rekel, da je bila generalna stavka sklenjena lete 1924, ko so go tovi angleški ekstremistični strokovni unijonisti obiskali Moskvo. pred več leti, je imel pri sebi $496 in skupna svo-ta zaplenjenega denarja je znašala $1 500. Hopkins je rekel, da bo mogoče spoznati voditelje nameravanega puča krivim na temelju korespondence, Jri je bila zaplenjena. VARŠAVA, Poljska, 17. avgusta. — Glavno vprašanje, s katerim se pečajo številni odlični Poljaki zven vlade, je, če so bile ali niso bile izčrpane sile poljske revolucije, in če se ne pogreza dežela nazaj v isto stanje neaktivnosti. v katerem se je nahajala pred revolucijo dne 12. maja. Z izjemo uradnikov, ki so navidez optimistični, so dali dogodki zadnjih štirih mesecev le malo u-panja tem kritikom, ki pričakujejo vsled tega hudo zimo. Medtem pa ne more novi kabinet nikamor naprej radi nesoglasja glede narodnega dolga. Kljub majhnim posebnim pol-nomočem, ki so bile podeljene predsedniku kabineta, se je izci-mil iz vsega tega le dekret, s katerim je bil imenovan maršal Pil-sudski vrhovnim poveljnikom poljske armade, kar je bilo očividno njegov konečni cilj. Kljub temu pa se ni niti prikazal, ko je v nedeljo cela posadka Varšave proslavila oproščenje glavnega mesta iz rok boljševikov, dočim je odšel predsednik Moscicki "slučajno" na kratke počitnice. Letargijo v oficijelnih krogih pripisujejo počitniški dobi, ki pa je skoro že končana. Židovske manjšine od Vilne pa do Brest-Litovska se boje velike ga stradanja tekom bodoče zime. kajti položaj se ni niti malo izboljšal, kljub protestom pri vladi Vlado tudi dolže njeni nasprotniki, da posveča preveč svojega časa kompanji Lige narodov ir da izpostavlja s tem deželo riziku še bolj napetih odnošajev z drugimi deželami in to ob času, ko bi bil dokaz notranje sposobnosti najboljša reklama za cilje naroda. ANGLEŠKI PREM0GARJI NISO ZADOVOLJNI Z VODITELJI Sedaj je postalo dvomljivo, da bi mogel komitej razpolagati z večino na londonskem sestanku.— MacDonald se je pridružil pozivu. — Izjavil je ameriškim prijateljem, da so družine stavkarjev izpostavljene stradanju. Napravljeni so bili načrti za xistanovnitev akcijskih svetov ali krajevnih sovjetov, za organizacijo piketiranja v masah, za organiziranje obrambnih delavskih zborov, ki naj bi se spopadli s policijo, za okužen je armade, mornarice, zračne sile, policije ter vladnih organizacij. Sir William je izjavil v na-daljnem, da so tekom generalne stavke dejanski ustanovili akcijske svete, da je bila dežela preplavljena s hujskajoČimi pamfleti in lažnjivimi vestmi in da se je pojavilo piketiranje v masah in ustrahovanje v krajih, kjer so se komunisti polastili kontrole. LONDON, Anglija, 17. avgusta. — Komaj jc bila včeraj otvorjena konferenca delegatov premo-garske federacije, se je že razvila močna opozicija proti zahtevi izvrševalnega komiteja, naj se mu dovoli prosto roko, da vodi pogajanja, kojih namen bi bil končati stavko premogarjev. T a opozicija ni prišla povsem nepričakovano vsled stališča številnih stavku j očih premogarjev, ki so baje nezadovoljni z vodstvom Cooka in drugih ekstremistov. Po štiri ure in pol trajajoči seji se je cdgodila konferenca na današnji dan, ne da bi napravila mir v premogovni industriji. Vsi smatrajo za dvomljivo, da bi mogel dobiti izvrševalni komitej večino v svoj prilog. Treba pa je ohraniti v spominu, da je bil včerajšnji dan opozicijski dan. Nadaljne seje bodo mogoče spravile v ospredje prijatelje izvrševalnega komiteja ter izboljšale njega prilike, da prodre s svojimi zahtevami. Ce ne bo zmagal izvrševalni komitej, je dosti prilike, da bo popolnoma izgubil kontrolo, ki bi pospešila obsežen povratek na delo od strani premogarjev ter uveljavljenje distriktnih dogovorov z lastniki premogovnikov, mesto da bi sklenili naroden dogovor, katerega je dosledno zagovarjal komitej. -Besedilo pisma prejšnjega ministrskega predsednika MacDonalda, • v katerem je odgovoril na zadnje sporočilo Baldwina, poslano v Ameriko, je bilo objavljeno včeraj. Pismo je poslal MacDonald v petek iz Lossimouth na Škotskem dr. Marion Phillips, tajnici neke pomožne zveze za pre-mogarje. Pismo pa je bilo napačno naslovljeno ter je dospelo šele včeraj. Izprva ni hotel MacDonald pisati pisma in to je bil vzrok, da so Cook in drugi ekstremisti izjavili, da ne bo MacDonald, temveč Lloyd George napisal odgovor. Pismo MacDonalda je naslovljeno na Miss Wilkinson, članico parlamenta, ki se mudi sedaj v Ameriki, da zbere sklade za družine stavkujočih premogarjev. V pismu se glasi: — Vi in vaši tovariši imajo moje najboljše želje za uspeh njih misije v Ameriki v prilog ženam in otrokom naših premogarjev. Nikdo, ki pozna naše premogarske okraje, ne dvomi o bedi, v kateri se nahajajo družine premogarjev. — Nekatere oblasti za izvedenje postave glede revnih so odklonile pomoč. Nadaljne pa so skrčile podpore do nečloveških standardov. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr<*ba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boste vpoBtevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Posebni podatki. Dinarji Lire Din. 600 ____ $ 9.45 Lir ... ... 100 .... .. $ 4.05 Din. .. .. 1,000 .... $ 18.60 Lir ... ... 200 .... .. $ 7.80 Din. . .. 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 .... .. $11.40 Din. .. .. 5,000 .... $ 92.00 Lir ... ... 500 .... .. $18.5Q Din. .. 10,000 .... $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $36.00 Za poStljatve. ki presegajo Deset tisoč Dinarjev ali pa DratisoC Lir dovoljujemo poseben znesku primeren popust. Izvršujemo v najkrajiem I Nakazila pa brtoja za strofike $L—. ter Pristojbina za izpisala mmeri&klb dolar. Jev v Jugoslaviji In Italiji znaša kakor sledi :za $25. ali ■moji znesek 75 centov; od $25. naprej do $300. po S cente od raketa dolarja. Za večje svate po pismenem dogovoril* FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street mono: cobtlandt mot New York, N. Y, je edino slovensko podjetje v New Torku, ki ima vplačan predpisani kapital ta izvrševanji poslov državne banke, ter se v soglasju s postavo eatnore imenovati banko, v leta im J» onftal $3jnj73.4?, t besedah: - trimffijoa* • I........ ..... imM—n— Ml iMtptMBiii—iMiiHil Mvjev Is 47 ■ te GLAS NARODA, 18. AUG. 1926 GLAS NARODA (SLOVENS DAILY) Owned and Published by SLOySNIG PUBLISHING COMPANY. (A Corporation) Frank Safcwr, president.__Locks Benedik, treasurer. Plaee ot busine* of the corporation and addresses of above officers: <2 CortJbmd* Soroagh of Manhattan, l^vYorkCity, N. \\ "Q L A 8 NARODA' "VoiCA of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holiday. Za eelo leio velja list sa Ameriko im Kanado____________..$6.00 So pol leta----------$3.00 8« ietrt leta-----------AlJiO Za New Fork za celo leto. $7.00 Za pol leta_______________$3.50 •Za inozemstvo §a telo leto_$7.00 Zay pol leta------------$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. PREDSEDNIK COOLIDGE IN VOJNI VETERANI Dopi« bres podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročni-fcPTr prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje _________najdemo naslovnika. MG L A 8 NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y~ _ Telephone: Cortlandt 2876• ti JUGOSLOVANSKI MINISTRI mizja je že leglo v grob, zadnji je bil Janez. Ko sem se pred nekako osmimi meseci poslovil od njega, si nisem mislil, da sem staremu prijatelju zadnjikrat podal roko. Zaiskrila se je nama solza v očesu. Rekel mi je še po ribniško: "No, le pejdi le pejdi", hoteč s tem okrajšati trenutke slovesa. Naj mu bo zemlja lahka! S pozdravom Vam in vsem prijateljem, kakor tudi vsem drugim rojakom v Ameriki: Vaš 'Joža. Peter Zgag* Napravite ga z O.COA UNDCHWOOO A UNDCKWOOO, N. ». PovodeDj je povzročila v Jugoslaviji velikansko fckodo. Posebno v Banatu in Vojvodini je uničena skoro 'vsa letina. Vsled dolgotrajnega deževja so bile vode strahovito narasle. - ; Vodovje je porušilo nasipe ter se razlilo po rodo-,Vitiul> poljih. Precej je kriva voda, največ je pa kriva vlada. Kot. doznavamo iz starokrajskega časopisja, ni hotela vlada dovoliti niti najmanjšega zneska za popravila nasipov. Po krajih, katerim je pretila nevarnost povodu ji, so fce osnovale že pred leti nekake vodne zadruge, ki so pobirale prostovoljne prispevke za popravila, i Nabralo se je bilo kakih petdeset milijonov dinarjev. To svoto so vodne zadruge poverile vladi. Vlada jiU je enostavno spravila v državne blagajne ter jih ni feotela uporabiti v določen namen. , Ko je vodovje uničevalo hektar za hektarjem zoreče-ga polja, so se jugoslovanski ministri uekoliko iztrez- m. * Besedni boji so bili za hip pozabljeni, osebna na-jRprotstva začasno zatrta. ,Vsi kot en mož so dospeli v Beograd ter se lotili načrtov, kako bi bilo mogoče odpomoči veliki bedi in škodi. In vsi kot en mož so predlagali štedenje, češ, da je Uplošno štedenje edino zdravilo v takem slučaju. To je vse lepo in pravilno. Časopisje pa tudi poroča, da so se dne 1. avgusta vračali ministri iz Beograda na počitnice po svojem trudo-. polnem delu. i In na beograjski postaji je bilo za ministre pripravljenih enajst salonskih vagonov — za vsakega ministra en salonski vagon. V V enem vagonu je prostora najmanj za petindvajset ieseb. Za enajst ministrov bi en vagon popoluoma zadostoval — in še jako komod bi sedeli. S tem bi pa tudi dali javnosti lep vzgled ter dober dokaz, da so bife njihove pridige o štedenju resnične. Pred krasim je bila pri predsed niku Coolidge-u deputaeija ameriških vojnih veteranov. Izro čili so mu spominčico ter gn povabili, naj se udleži praznovali ja Argonskega dne, ki se ho vršilo dne 25. septembra. D opis RAZREDNA JUSTJCA V New Brunswicku, N J., so obdolžili bogato vdo-yo Mrs. Hali dvojnega umora. Aretirali so jo, toda naslednjega dne so jo že izpustili. ker je položila petnajst tisoč dolarjev varščine — $7500 za vsako obdolžitev. V driavi New Jersey je pa razen mesta New Brunswick tudi mesto Passaic. 7am so bili zastrajkali tekstilni delavci, ker niso mogli živeti. * 1 * V Passaic je prišel delavski agitator Norman Thomas ter naznanil, da bo zvečer govoril na zborovanju 1 Ura jkarjev. Toda se predno je stopil na oder, je bil aretiran ter stavljen pod varščino deset tisoč dolarjev. človek, ki je obdolžen umora, pla^a v New Jersey [ $7,500 varščine. človek, ki hoče govoriti na delavskem zborovanju, plača $10,000. Taka jiiatica je v državi New Jersey- taki juatiai "rasradua justica". Bum pray* ji Selo Moste, Slovenija. Cenjeni g. urednik: Legenda pripoveduje, da so stali takrat, ko je Iiog talente delil, Ribničani v prvih vrstah. Kdor je bil v prijaznem ribniškem trqru, je lalio videl, in se prepričal, da so Ribničani ne snmo dobri poljedelei, temveč tudi izvrstni trgovci in obrtniki. S svojo suho robo se podajajo v daljni' kraje ter pridejo bogati na izkušnjah in tudi na denarjih zopet v svvio lepo ribniško dolino. Slučajno sem se seznanil < našim tukajšnjim županom g. Josipom Oražmom, kateri j«* tndi Ribničan, in k;ikor sem u videl "selfmade man'' v pravem pomenu besede. Povabil me je zadnji teden v Oameljno malo vas blizo Ljubljane. Peljala sva se po črnuškemu mostu in potem na levo. koder pelje lepa okrajna cesta skozi ^ozd. Fžival sem lep razgled na Šmarno goro ter gledal na bistro Savo, katero se vije kot širok srebrni trak po sočnatih travnikih. Kaka dva streljaja od Kamelj-na v znožju hrastovega gozda se nahaja opekarna g. Oražma. Razkazal mi je vso tovarno in prvikrat v življenju sem videl, kako se dela opeka v velikem obsegu. Tovarna je opremljena z vsemi modernimi stroji, izdeluje zidarsko in strešno opeko. Ako povem, da je gospod Oražem sezidal tukaj že 56 hiš. pri katerih ,ie uporabljal samo svojo opeko in ako Me uvažuje. da sprejema naročila za opeko tudi od drugih stavbenih podjetij se lahko uvidi, kako veliko je to podjetje, da zamore kriti in izvršiti toliko naročil. Po dokončanem pregledu sva izpila vsak dve časi bistre stu-denčine in se odpeljala zopet domov; priznati pa moram, da sva se ustavila med potjo v dveh krajih, kjer nisva pila studenčine. nego cisto nekaj drugega. Prišedši domov, mi je razkazal delavnico za kislo zeljo. Stotine in stotine "barrelnov" njegovega kislega zelja gre na leto preko Trsta v Egipt, kjer se ga kot delika-teso čisla, pa saj veste, da se ga tudi mi Slovenei ne branimo, posebno pa ne, ako se je v njem kuhalo prekajeno svinjsko pleče, ali pa še celo gnjat. (Tudi svinjska glava ni prcnapačna>. Ker Vam danes nimam nič kaj drugega posebnega popisati, povedati Vam hočem neko malo "storieo*. Znano je, da bodi hudobni duh, mi ga imenuemo tudi hudič, po svetu in da skuša ljudi in jih navaja k slabim. Prišel je k mladima zakoncema, katera sta jako srečno živela in ju skušal razmiriti; toda ni se dalo na noben način. Radi svojega ne-, usgeha se £e bal, da dobi ukor, ko se vrne v pekel. Sel je k neki stari devici ter jo prosi?% pomoči. Stara devica mu je obljubila, da bo navedena zakonca že razdvojila. zahteva pa za plačilo nove »čevlje. Pogodba je bila sklenjena. V štirinajstih dneh je devica do-tičua zakonca s svojim hudim jezikom tako daleč spravila, da sta vložila drug proti drugemu tožbo za ločitev. Hudiču je bilo'to podu. vendar se pa hitrega uspeha stare device tako prestrašil, da se ni upal. več v njeno sobo. temveč je nataknil pogojene čevlje na dolgi drog in jih pomoli! njej skozi okno, nato pa s povešeno glavo sfrčal v pekel in I»eleebubu raportiral, da so na svetu ljudje, ki so hujši kakor hudiči. Kako leto ali dve po rnzsulu Avstrije, je prinesla pridna kmetica k davkariji v Celju plačat davke. Davčni upravitelj jo je vprašal, kako se ji dopada nova vlada. "Gospod upravitelj, korita so ostala ista, samo prašički so drugi", se je odrezala ženica in odš^a. Ker sem z Ribničani pričel, bom tudi z Ribničani nelial. V Ljubljani se nahaja velika palača Ljubljanske Kreditne Banke. Prišel je ribniški kmetič v Ljubljano ter si je ogledoval ogromno poslopje. Vprašal je mimogredočega Ljubljančana. kaj je to za ena hiša. Hudomušni Ljubljančan je hotel Ribničana malo potegniti in mu je odgovoril: "To je norišnica za Ribničane". "Saj sem se mislil, da je za Ljubljančane za to s vrli o premajhna', se je odrezal brihtni Ribničan. Citam, da imate hudo vročino, vročina povzroča žejo. Ubogi delavci. ki si morajo gasiti žejo s slabo vodo. Po mojem mnenju bo treba zid,.ti v Ameriki veliko in večje hiše kakor je Ljubljanska Kreditna Banka, ako boste hoteli spraviti vse norce, ki povzročajo in zagovarjajo prohibieijo. na varino. Ti gospodje politiki so na eni strani na možgane udarjeni. na drugi strani pa precej zviti in praktični, ker izvajanje, ali pravzaprav neizvajanje prohibi-eijske postave prinaša dobre dohodke. Svoječasno so nosili po New Yorku delavci na tablicah zapisano geslo: "No beer no work'; work je ostal, a beer je izginil, a vendar še zmiraj popeva-te "sweet land of liberty, o kje si whiskey ti, mooshine tud' dober ni, kaj k temu praviš ti". Ako bb-ste dosti dol«o čakali, znate vendar dobiti pivo nazaj, a nikdar več ne po 10 centov pint. Da, Pej ter Zgaga, lepe spomine si obudil, ko si pisal o tistih časih, ko smo pri Kebru cyička srkali in se z vsakim požirkom spominjali stare domovine in* njenih vinskih goric. Skoro polovico tistega o-. Iz Jugoslavije Tri žrtve kačjega pika. V Sovičih blizu Mostarja v Hercegovini se je na nekem pašniku pasla krava kmeta Tomaža Kadijeviča. Ko se je napasla, je mirno legla v travo, v kateri je počivala v klopčič zavita strupena kača, najbrže gad ali modras. Kača je pičila kravo v vime, ne da bi tega opazil kdo izmed pastirjev, ki so ležali pod drevesom v senci. Zvečer je pastir odgnal kravo domov in Kadijevičeva žena jo je pomolzla. Nih hudega sluteč, je mati dala mleko piti svojima dvema otrokoma, pila ga je pa tudi sama. Vsi trije so kmalu nato za-čutli pekočino v želodcu, pozneje so jih začeli zvijati krči in naposled je moral KadijeviČ poslati po zdravnika. Predno pa je prišel, so vsi trije umrli. Kakor je ugotovil naknadno došli zdravnik, je nastopila smrt radi tega, ker so nesrečneži pili zastrupljeno mleko. htevala — življenje osemletnega Antona Erdeljea. Otroci so se igrali na hrastovih tramovih pri tovarni "Mustat". Nenadoma se je odvalil težak tram. ki zadel Erdeljea in mu zdrobil lobanjo. Nesrečni otrok je obležal na mestu mrtev. Nezgoda na morju. V bližini otoka Visa se je ob priliki manevorov angleške mornarice pripetila nezgoda. Neka angleška podmornica je zadela ob ribiško ladjo Nikole Zamber-lina iz Komiže. Ves srednji del ribiške ladje je bil razbit in se je ladja kmalu nato potopila. Neka angleška križarka, ki je bila v bližini, je prišla ribičem na pomoč in jih rešila. Tihotapska afera v Brodu. V znani tihotapski aferi v Slavonskem Brodu je preiskava dognala, da je država oškodovana za 17 milijonov dinarjev. Carinski posrednik Stevo Zrnič je aretiran. Lastniki blaga še niso ugotovljeni, domneva pa se, da so v afero zapleteni trije trirovci iz Zagreba in eden iz Broda. Pod vlak skočil. f Nedaleč od postaje Hraščiiia-. Trgovište na Hrvatskem je skočil posestnik B. Jakopovič pod to vorni vlak. ki ga je popolnoma "raztrgal. Jakopovič je bil star 2fi let in se je šele preti tremi meseci oženil, a je bil v zakonu zelo nesrečen. Te dni se je hotel usmrtiti z električnim tokom, kar pa se mu ni posrečilo in je izbral zato sedaj drug način smrti. Nova poplava Dunava. V noči od 28. na 20. julija je prišlo do katastrofe pri Bačkem Novem Selu, kjer je Dunav predrl provizorni nasip, ki je ščitil selo. Voda je z veliko brzino drla proti prvi vaški hiši in poplavila do jutra okoli sto hiš. Prebivalstvo, ki se ni nadejalo tako nagle poplave, je odšlo takoj na delo, da reši vsaj sosednje hiše. Vsled energične akcije in požrtvovalnosti oblasti inženirjev in delavcev kljub paniki, ki je nastala, ni bilo žrtev. Izvršeni so bili vsi potrebni koraki, da se ustavi nadaljno prodiranje vode, kar se je tudi posrečilo. Na kraju, kjer je voda predrla nasip, so uporabili 10,000 vreč s peskom, kar je mnogo o-lajšalo, da je bila povodenj lo-kalizirana. Strašna smrt 4-letnega otroka. Marija Štubee, žena plačilnega natakarja v Zagrebu je šla zjutraj v bližnjo pekarno po kruh ter pustila svoji 4-letni deklici — dvojčka — sami v stanovanju. Mala . . . ,, .. . i i i _____ i aretirala bojratega Marija je zagledala na ognjišču v,, , " • r, , , . . , , , . Glavoca, ker je na sejnin v Srbo- kipece mleko in je hotela poku- ' ... .... „ . ' TT1 . . i branil seliaku Pavlu Bra sni o vu siti. I bogi otrok je dobil pri tem . .. ,,, . _„ ... za kupljeno blago odštel 31 sta- grozne opekline v ustih, na pr- * . , , . ■ . , . „ . ' rili 10-dmarskih bankovcev namestili m trebuhu ter je ze istega , . ., .. ... , J . , sto precei podobnih dinarskih sto- dne podlegel težkim poškodbam.' ' .. . ,. ., . / . . , takov. t gotovilo se je, da je nje- (-■rnti npnrovinni mntppi ip nvo.1 Roparski umor. Seljak Tomo Bobinac se je vračal s sejma v Petrinji z ženo domov. Na sejmu je prodal vole za 2500 Din. Ko se je že bližal domačemu selu, je nekdo iz grmovja ob ccsti streljal nanj ter ga zadel v prsa tako nesrečno, da se je Bobinac zgrudil mrtev na tla. Doslej neznani zločinee je Bohincu vzel skupilo za vole ter se potem izgubil v gozdu. Goljufija s starimi 10-dinarskimi bankovci. Policija v Soinboru je te dni seljaka Ilijo Proti neprevidni materi je uvedeno sodno postopanje. gov sokrivec somborski ključavničar Šeševič, ki ima v zalopi večjo množino takih bankovcev. Dobiček si delita. V Bački obstoja V Rakoven pri Karlovu se je cela organizacija, ki spravlja med pripetila težka nesreča, ki je za- ljudi te goljufive bankovce. Časopisje objavlja vsakovrstna poročila. Nekatera so malo bolj. nekatera malo manj zanimiva. Tako so na primer angleški listi objavili čuden protest tajnika angleške škofije v Chester. Taiuošnji škof je bil najel ne-kega slavnega slikarja ter mu naročil naj napravi za škofijsko cerkev par slik. Slikar je naslikal petnajst svet-uikov, toda vse — brez brade in nuištac. Skof je bil strašno ogorčen. UmetniSki svet se je zavzel za slikarja, škof pa ni hotel plačati pogojene svotc. Unel se je velik prepir in višek tega prepira je tvoril protest škofovega tajnika. V protestu je rečeno: — Slikar je zakrivil veliko nedoslednost, kar je naslikal svetnike brez bre-de in niuštac. Svetniki so nosili brade in rauštace. Brez brade in muštac so samo angleški gentle-meni, ne pa svetniki. Zanimivo je tudi tole porofila iz Texasa : Neki vojak je ukradel iz skladišča Striea Sama par čevljev. Že naslednjega dne ga je pa začela peči vest. Nemiren je bil ponoči in podnevi. Vest ga je tako pekla, da se je sam javil nadzorujočemu častniku ter priznal tatvino. Vojaško sodišče ga je oprostilo. Meni se zdi. da ni bilo vse tako kot poroča časopisje. Tudi jaz sem bil nekoč kupil par vojaških čevljev. Zdi se mi. da sem bi! nemiren, posebno podu evi. Naslednjega dne sem iih nesel nazaj, pa jih niso hoteli vzeti. Vest me ni čisto nič pekla, toliko bolj me jp pa neklo kurje oko. In menda je bila ista stver tudi z omenjenim vojakom. Pred kratkiih so obesili mladega "VVhittemora. ki je načt !oval dobroorganizirani zločinski ban-di. ki je kradla na debelo. Na-k radi i so za par stotisoe dolarjev blaga. Poleg tega je bil AVhittemore obtožen dveh umorov. Pri prvem procesu se je izmazal, v drugem procesu je bil pa obsojen na smrt. Obesili so ga prejšnji teden. Predvčerajšnjim so pokopali njegovo truplo. Ko so spustili krsto v grrob. je stopila na vzvišen prostor njegova tašča ter začela govoriti. Pokojnika je proglasila kot velikega junaka, sodnike, ki so ga obsodili, je pa opsovala s psi. Sodniki so torej psi. pokojnik je bil pa najbrž nedolžno jagnje. Nagrobni govor umorjenčeve tašče lahko dvoje dokazuje: bodisi velikost družinske ljubezni, bodisi kriminalno predrznost neke-terili ljudi. Grozna nesreča v Karlovcn. If Kako zaslužiti brez truda $5. To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot 45.—. Poleg tega imate na strani $260.— gl^vr nice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe. '-?.■" * J > ll > Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Meni vreme ne dela nobenih preglavic. Ako hočem, da bi bilo lepo vreme, vzamem dežnik seboj. Ako hočem, da bi deževalo, o-bujem nizke čolne in se s slamnikom pok ri jeui. To sredstvo se mi ni še nikdar izjalovilo. Vse ženske ljubijo poglede, ki vprašujejo: ljubijo poglede, ki zapovedujejo. in ljubijo poglede, ki sovražijo. Kot živega vraga se pa boje pogledov. kateri jim vidijo naravnost v srce. DVa vojaka — prostovoljca sta se pogovarjala. Prvi je vprašal drugega: — Ti si prostovoljno vstopil v 'armado, kaj ne? SSakaj pa? — Zato, ker seui sam na svetu, ker nimam za nikogar skrbeti in ker 1 jutam vojno. Zakaj pa ti? — Zato ker sem poročen ifc Iju-^bim mir. I""" ,2A i":^^ u GLAS NAHODA, 18. AUG. 1926 Frederic Bera tot: Za legijo časti. Gospod, — je javil služab- je. Peter, skrij me, brani me, ne goapa Bauviere je pri- • odpri mu! — O ne, odprl mu bom in se razgovoril ž njim. Čuj, stopi sem — pri tem jo je i>orinil v svojo spalnico — ni ne boj se ničesar, jaz se ga ne bojitn. — Moj Bog, je že tn! — je za-ječala Edmeja, ko je pozvonilo na vratih. ni K, šla, Peter se je silno začudil. Gospa Bauviere je bila njegova sestra. Nikoli se še ni dogodilo, da bi prišla k njemu na obisk nepričakovano in predvsem ne ob deveti uri zjutraj, kar bi bilo za samca včasih neprijetno. In Še prejšnji večer je bi;! £ njo skupaj na pojedini pri znancih ter mu ui prav ničesar posebnega omenila. Hitro si je zavezal kravato ter stopil v elegantno ka-dilno sobo svojega samskega stanovanja. Tu ga je čakala lepa dama. ko-je obraz in obleka sta kazala, tla je prava umetnica, kar se tiče ko-smetike in toalete. Bila je zelo razburjena. — Za božjo voljo, Edmeja, kaj pa se je zgodilo? — je začudeno vprašal Peter, Edmeja se je svojemu bratu preplašena vrgla v naročje in začela jecljati: — Bojim se, Peter. . . Govoriti moram s teboj. Poslušaj, ]»ošlji služabnika kaj kupit. . . karkoli. Lahko bi prisluškoval. Peter jc začudeno poslušal in poslal služabnika na drugi konec Pariza kupit malenkost ter se je vrnil k svoji sestri. — Tako, mala moja Edmeja, kaj pa je vendar? — Peter, bojim se. bojim se svojega soproga. . . da. . . Moraš mi pomagati, mi svetovati, me braniti. Povem ti. strah me je. . . — Svojega moža se bojiš? Toda zakaj? — Zato, ker. . . Moram ti vse povedati. Kaj ne. da me ne boš slabo sodil? — Nikakor ne. Edmeja. Predvsem ti hočem pomagati in te pomiriti. Nisem tvoj sodnik. . . * — Torej poslušaj. . . Jaz. — jaz sem bilft neprevidna s . . . Klav-dijem Pradiloin. To se pravi že 6 mesecev je moj. . . Večkrat ga hodim obiskat. . . Ni me sram to povedati. Strašno se namreč bojim. Karaš me lahko pozneje, ee hočeš. Sedaj Tu i pa moraš pomagati. -- Ali misliš, da tvoj soprog. . . — Da. Zadnjih štirinajst dni ae je čisto spremenil. Zamišljeno hodi okoli, temno me gleda. Kadar misli, da ga ne opazujem, stiska pesti. O, Peter, mene je kar groza! Veni, da v vsakdanjem življenju napravlja vtis zaspanega dobrovoljeka. v resnici pa je naravnost si rasen človek. Ima herkulsko moč, divje oči in včasih ee je jezen, se mu zobje blestijo kakor divji zveri.. . . To sem opazila šele, odkar. . . — Meni se pa nikakor ne zdi takšen, ■>— je mirno odgovoril Peter. f'uj, draga Edmeja. ali ne pretiravaš? Sicer pa. če se tako bojiš, je po mojem mnenju najbolj enostavno, če pustiš Pradila. — Prepozno je, pa tudi nočem. Prej sem se preveč dolgočasila. Predvsem pa je prepozno, kajti moj mož že ve. Danes sem ga ču-1«. kako je dolge nre liodil |»o svoji sobi gor in dol in jezno go voril sam s seboj. Tresla sem se za vrati in bila pripravljena za beg, ee bi me bil prišel ubit. Dane« zjutraj me je pa gledal, da mi je kar nree zastajalo. Iyer sem te včeraj čuia pri večerji, da si re kel svojemu sosedu, da danes pred kosilom ne greš z doma. sem prihitela te prosit pomoči. Peter, reši me, kajti ubil me bo! V blaznem strahu je stiskala rofce svojega brata. » — Čuj, drago sestrica, pomiri se, — je dejal ginjen. Iiranil te bom. Premislimo predvsem malo položaj. . . razporoka.1 . . — Glej, že prihaja sem, — je preplašeno v tem trenotku vzkliknila Edmeja in pokazala s prstom skozi okno doli na trg. — Gotpvo mi je sledil in pride, da me nbi- AMERIŠKA NARAVNA KRASOTA Peter je šel odpret in pri vedel v kadilno sobo Edmejinega soproga. opazujoč ga z velikim zanimanjem. V istini je mbž gledal divje in mračno. — Dragi moj, tebe pa res nisem pričakoval. . . — Zelo resna zadeva me je privedla, silno neprijetna stvar, — dragi svak. — In ti lahko na kak način pomagam? — Da. In ker sem včeraj pri di-neju cul, ko si rekel, da danes ue greš z doma pred kosilom. . . — Sledil ji torej ni, — si je .mislil Peter. —• Hočem ti stvar čimna j krajše razložiti. Poznaš me dobro in veš, da sem resen človek. . . Vendar, Če smatram, da imam prav. . . Skratka, obljubili so mi Legijo Časti, dragi moj Peter, in sicer čisto resno obljubili promociji pred štirinajstimi dnevi pa, vraga, mojega imena ni bilo VPLIV VREMENA NA RADIO mmmmmm KNBUWOOO *'UMM«W009,'|<.VJ Slika nam kaže skupino turistov na cui najvišjih gora v Združenih državah, na Mount Raiuer. Gora jc visoka 14.408 čev ljev. Nekaj o morski bolezni. ) i So ljudje, ki bi šli na morje, zelo radi bi šli. Pa jih je strah pred morsko boleznijo in ostanejo raje doma in odidejo v hribe. Ali imajo prav ? --Mladi, pravkar poročeni Pri zadnji zakonski par sc je podal na prvo morsko potovanje. S triedrom v roki pregledujeta horizont; ne-To je zelo neprijetno. Saj itak skončna sreča ju navdaja ob mi- veš, da sem to dekoraeijo že davno zaslužil. Da, če bi bil tujce, bi šlo to lažje. Saj ti je znano, kako so naredili pri zadnji razstavi, — kar meni nič tebi nič so odlikovali komisarje vseh zastopanih držav. Rekli so, da tako ne bo zamere. . . Lepo. toda mi domačini? Peter je pri teh besedah občutil velikansko olajšanje, spoznav-ši, da je bil strah njegove sestre nepotreben. — Gre predvsem radi Edmeje, — je nadaljeval možak. Tako rad bi jo s tem presenetil ter ji napravil veselje. Je tako poštena ljuba duša, ki jo imam rad iz vsega svojega srca. Zato sem prišel k tebi, da mi pomagaš. Kakor veš. je v novem ministrstvu za državnega tajnika tvoj sošolec in prijatelj Madin. Če on reče samo eno besedo, pa sem dekoriran. . . In prihodnji teden bo nova promocija. — Peter, vesel, da ni nič hujšega. je obljubil, da ga bo novemu državnemu tajniku toplo priporočil. in možak je ves srečen odšel. Komaj so se vrata stanovanja zaprla, je že prihitela Edmeja v kadilno sobo. — Torej, se še bojiš? — jo je vprašal brat smeje. — Nikar se ne norčuj iz mene, — je dejala divje. — Ta je pa res dobra. Radi svoje častihlepnosti me straši že štirinajst dni. Idijot misli, da se zanimam za njegovo odlikovanje. Kakorhitro se je zasmejala. se zasukala na peti in odšla. sli. da ni nikogar okoli njiju, ki bi ju motil, nepregledno morje leži med njima in "preljubimi sorodniki". Naenkrat začuti ona, da ji je nekam čudno; tudi njega je zamrazilo po telesji. Neprijetni občutki se po kratkem presledku zopet ponovijo pri njej. to pot močneje. Pogovor se zatakne: oraoti-ea ju jame jrrabiti in v glavi tako so sicer docela neobčutljivi zanjo. O admiralih Tegethoffu in Xelso- ZNAMENITA OBLETNICA Vsepovsod beremo in slišimo, da je letošnjega nenormalnega vremena kriv radio. Nižjcavstrij-ski kmetje so sklenili resolucijo, da je edinole redio kriv letošnjega grdega vremena in da mora dunajska postaja proč. Nesmiselnost tega mnenja so že večkrat ovrgli, pa je le malo pomagalo. Nekaj takega razmerja ihed radio in vremenom je pa Je. "Radio welt" poroča o ugotovitvah, da gotove pošiljke na gotovih dolgostih valov pod posebnimi pogoji lahko povzročijo spremembo zračnega pritiska m tako posredno napravijo dež. Obenem so pa tudi ugotovili, da teh pogojev letos ni bilo pri nobeni pošiljki in da torej ni zveze med letošnjim vremenom in radio. Učenjaka William Ilaight Dewey Davis sta tekom pol do ene ure umetno povzročila i/.-premem bo zračnega pritiska od 3 do 10 milimetrov. — Če -so bili oblaki na nebu. sta s svojo metodo njiiu katastoofanim vremenom kake zveze. Najuglednejši fiziki so pisali o tem in so zanesli s svojim pisanjem vznemirjenje med najširše sloje, zlasti še med kmetsko prebivalstvo, ki mu je seveda največ na lepem vremenu. Čeprav so se strokovnjaki izrekli večinoma negativno in so rekli, da je vsaka skupnost radia in letošnjega vremena bajka, ni to nič pomagalo T vprašanje je bilo načeto, ljudje-so brali, da učenjaki pisali o tem — kaj so pisali, to jih ni dosti brigalo, — in pesem je šla brzo-krilo po vsej Evropi naprej. In je prišla tudi v Slovenijo. Ce bi radio res kaj vplival, potem bi ne bilo v Ameriki sploh nobenega lepega dneva vel*, Te dni je potekla šestdeseta ob letnica ene izmed redkih avstrij- Smrt roditeljev pred očmi otroka. m nu pripoveduje zgodovina, da se skib zmag pri Visu, kjer je admi-nikdar nista mogla popolnoma iz-liebiti dovzetnosti za morsko bolezen. Stvar je torej močno indivi- poveljstvom admirala Persana. dualDa- j Tegethoff je bil slovenskega po- Kako se — po možnosti — iz- kolenja. iz Maribora, kjer se je ro-ognemo morske bolezni .' Mornar- |>dil lpta 1827. Vojno in pomorsko a-ji imajo staro pravilo, da si, ka- kademijo je (lovrši} v Benetkah 1. 1H74. Radi svoje energije in redke vojaške odločnosti je užival neomejeno zaupanje nadvojvode Mak- takoj lahko povzročila dež. Njiju «lv° pn ^ laboratorij je star petrolej, stolp. 37 metrov visok, s 16 velikimi masami porcelana izoliran. Tam delata vreme. Njiju način je popol- dar začutijo, da se jim bliža napad. tesneje zadrgnejo pas. da tako zmanjšajo gibanje trebušnih organov. Dobro seveda ni, med vožnjo po morju uživati mnogo alkohola in nikotina, najbolje sploh nič. Braniti se hrane, četudi ne gre v tek. ni priporočijivo. ker je bruhanje iz praznega želodcu mnogo mučneje in neprijetnejše. Tudi ni ral Tegethoff dne 20. julija 1806) noma nov in drugačen kakor pri potolkel italijansko brodovje pod ( radio postaja h. Tudi dožina valov je nenavadna in znaša tri kilometre. Po dolgem trudu in po dolgih zelo dragih poskusih sta i-mela slednjič uspeh : možnost, da s tri kilometre dolgimi radiovalovi vplivamo na zračni pritisk in da z razliko treh do desetih milimetrov ustvarimo lahko bistvene drugačne vremenske razmere. — V okolici Berlina se je pripel i-i la ženi nekega delavca nezgoda pri kopanju. V potoku pod mlinom kjer se je kopala, je zašla pregloboko in je začela vpiti na pomoč Prišel je njen mož, da bi jo rešil. koeil v votlo, so pa prijeli silni krči in je utonil. Hčerka na bregu je morala tragični, brezupni boj očeta in matere gledati z lastnimi očmk ue da bi jima mogla pomagati. čudno pritiska! V instinktivnem j brez pomena za morsko bolezen, v sporazumu se primeta pod roko in \ kaki pozi se človek nahaja. Najbo- ŽENSKA ROČNOST ziba je odideta na drugo stran ladje. A tam je še slabše. Steward jima ponudi stole. Mladi ženi zable-ste solze v pravkar še od veselja blestečih očeh, on jo skuša tolažiti, pa ga izdaja hledost obraza in jecljajoče govorjenje. Popije-ta vsak po en konjak, on naroči še enega. Pa ni boljše, še slabše je: horizont se dviguje in poprreza, da je groza. Zvon povabi h kosilu; ne on ne ona se ne zganeta, da bi odšla v jedilnico. Omotica ju prijema bolj in bolj. roke in noge postajajo hladne, mrzel pot stopa na čelo, v želodcu zvija kakor še nikoli. S poslednjo močjo se dvigneta, srečata stewarta z znanimi pljuvalniki v rokah. Z naporom se splazita do stopnic, ki vodijo v kabino. Duh jedi jima udari v nos — zaman se mu upirata : v ustih se začne zbirati slina (le predobro poznani simptoni), v želodcu jc mrzlo, pulz udarja na kratko. a zato tembolj urno — v naslednjem hipu se začne 1 je je v horizontalni legi. torej leže, in dobro je pri tem zapreti oči. da pogled na zibajojo če okolico ne vzbudi omotice. Pri zdravih ljudeh ne ostavi ta bolezen nobenih slabih posledic. Nasprotno pa utegne biti opasna ljudem, pri katerih je močno razvita arterijoskleroza. kakor tudi ljudem. bolnim na ledvicah i rt na srcu. Kdor je močno tuberkulozen, mu utegne bruhanje in davljenje povzročiti težke krvavitve. Tem ljudem torej ni priporočati vožnje po morju. BAJKA O IZUMIRANJU KONJ. Vzlie dejstvu, da je avtomobil pregnal konjsko vprego z mestnih ulic in podeželskih cest. je vlopra konj vse prej kot izigrana. četuJi mestni prebivalci mislijo, da je u-soda konja zapečatena. Da igra konj še vedno jako važno vlogo, j je razvidno iz dejstva, da imamo daritev.; na ameriških farmah petnajst mi- W 1 J t/ i / / VI Da bi izmed 1021 ženskih izbrala tiste, ki so najsposobnejše za drobna mehanična dela v veliki električni tvornici. sta Mildred llincs in Johnson O'Connor izumila enostaven zanesljiv način. Pred vsako izpraševanko leži kovinska plošča, v kateri je sto lukenj, a ta plošča lil skozi in skozi prevrtana. Naloga se je glasila : Vtaknite čim hitreje v te luknjice po tri in tri 300 žebljev iz medi, ki vam leže kupoma na deski ob strani. Pri te mje bilo ukazano, pobrati vsakokrat po tri klinčke hkrati. Medtem ko je najurnejša delavka potrebovala za rešitev naloge komaj dobrih pet minut, so manj spretne porabile do petnajst mi-j nut za Isti opravek. 77 najboljših so pridržali za službo v drobno mehaniških delavnicah, kjer se za . hteva izredna gibkost v prstih. — odvajanje 88 odstotkov^ od teb odbranih že-^^ I ns se je potem držalo prav dobro, , Ukazale so se za delo zmožne j še od moških, ki so doslej ondi po- I KMEHURJ daritev morskim bogovom. — — Odleglo jima je malo. s tujo pomočjo se priplazita v kabino in padeta izmučena na postelje. Ah, proč z jedjo, niti slišati ne marata o jedi. A vzlie temii se slabost pojavi iznova: daritev sledi daritvi, za jedjo žolč in grenka služ, sem-patja morda tudi kak madež krvi. Se malo poprej tako zadovoljna. živa človeka, sta zdaj malodu.š-na. brezbrižna in mrtva. Le ena misel ju oživlja: kopno, čimprej na kopno. Raje smrt. v valovih kakor še nadalje prenašati to neznosno trpljenje! Tako lepo se je začelo potovanje, zdaj pa se mora tako končati! A k sreči traja taka morska bolezen le malo časa. par ur. kvečjemu par dni; potem pa se mlada zakonca lahko zopet nemoteno udajata užitku morske vožnje. Kakšni so vzroki morske bolez* ni? Nenavajenost na zibajoče se gibanje ladje, to je edini vzrok te bolezni, ki v pravem pomenu besede ni bolezen. Na gibanje ladje pa se večina ljudi kmalu navadi, povečini že tekom par ur ali vsaj v par dneh. So pa tudi ljudje, ki jim morska bolezen sploh ne more do živega, na drugi strani pa jih je nekaj, ki so čez mero občutljivi in bodo občutili morsko bolezen ves čas. dokler bodo na ladji. Reve, če divja na morju vihar, potem ne prizanese bolezen niti tistim, ki similijana, Frane Jožefovega brata in je naglo lezel kvišku k vi- Dež nastane že po 15 do l(j minu-sokini vojaškim častem. Po veli-|*ah po spremenjenem pritisku. — kem uspehu v pomorski bitki pri, Seveda, če so obaki na nebu. Helgolandu (9. maja 18(>4) je sto-j Prav verjetno je. da kmetje sa-pil na čelo avstro-ogrske vojne, mi niso prišli na misel o vplivu mornarice ter jo docela reorgani- radia na vreme, temveč so sli.šali. NAZNANILO. Našim naročnikom v državi Penusylvaniji naznanjamo da jih bo v kratkem obiskal zopet naš znajii zastopnik Mr. JOSEPH ČERNE in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino. Upravništvo. lijonov konj. ki služijo farmerjem pri poljedelskem delu. Na drugi strani nastajajo razni športi, pri katerih igra konj bistveno vlog'«, čimdalje bolj popularni, kot nu primer: polo, konjske dirke itd. Ravnokar je poljedelski department izdal nov vzgojevalni film "Konj in človek". Film poudarja in prikazuje, kaj je konj storil za človeški rod tekom vekov, in opozarja na gospodarsko vrednost konj v modernem industrijskem življenju. DEŽELA SLADOLEDA. Amerika je postala zares dežeia "sladoledosnedccv" Poljedel. department ceni. da se je lani sned-lo v Združenih državah približno 323 milijonov galonov sladoleda. Leta 1930 so Amerikanci pojedli le 95 milijonov galonov sladole da, leta 1915 pa že 175 milijonov in leta 1920 kar 260 milijonov galonov. Produkcija sladoleda je sicer različna vsako leto. kajti vreme veliko vpliva na isto. Ali tendenca, kakor je razvidno, kaže odločno navzgor. Zmagoslavni napre dek sladoleda pripisuje department dejstvu, ker se sladoled izdeluje na zdrav in higijenieen način in ker ga prodajajo T udobnih omotih za domači použitek. "Iee cream cones" za otroke so tudi prispevali k večji produkciji. ziral po modernejšem sistemu in po potrebah pomorske strategije. Strog v službi, toda dosledno korekten. si je liitro pridobil zaupanje vsega moštva. Na osobit način je znal ceniti vrline dalmatinskih in primorskih mornarjev, zanašajoč se na njihovo hrabrost in na prirojeni patrijotični čut za obrambo rodne obale. Dasiravno v brodovju mnogo slabejši od Italijanov, je Tegethoff dne 19. julija 1S6G opoldne | odplul iz Fazane s sedmimi oklop-nicami in pomožnimi lesenimi la 1 jami sovražniku nasproti, ki je priplul iz .Takina z 28 ladjami in s potapljačem, v katerega je !;a-lijanski admiral stavil velike na-de. Italijan je obstreljeval iitiuN na otoku Visu, odkoder je h tei prodreti v Dalmacijo, ko mu naenkrat prid r vi v bok Tegetli >ffo-vo brodovje z usodnim znamenjem na admiralski ladji: — Sovr>*"ni-lca potopimo v navalu! — Potek bitke, ki je trajala na dan 20. julija od 11. do pol 3. popoldne, nam je pač še dobro znan iz šolskih knjig. Ponosna italijanska flota je izgubila admiralsko ladjo "Re d'ltalia" in "Palestro", in kmalu nato se je potopil še potapljač "Affondatore", dočim je izgubilo življenje 572 mož. Z velikim Številom ranjencev se je na-vrtano italijansko brodovje y paničnem neredu umaknilo proti domači zapadni obali, kjer ga je sprejelo ogorčenje in javkanje i-talijanske javnosti. Tegethoff ni izgubil niti ene ladje. Padlo je 38 mož. a 138 jih je bilo ranjenih. Zmagoslavno se je Tegethoff takoj po dobljeni bitki izkrcal na Visu, kjer je na županove častitke lakonično odvrnil: — Hvala yam! Lahko je Italijana potolči z vašimi slovanskimi levi! — Siavljen in visoko olikovan je Tegethoff umrl dne 7. aprila leta 1871. na Dunaju. Njegoya lepa zmaga pri Visu in prav tako zmaga pri Kustoei pa bivši monarhiji ni rodila večjih koristi, ker je navzlic vsemu morala Italiji odstopiti Benečijo. Pač pa je za odškod pino smela leta 1878 okupirati Bosno in Hercegovino. Vsi ti dogodki so danes uveli listi na drevem zgodovine. Tis je naš, in pomoj-ski rod 'slovanskih leyov' mrko in nestrpno čaka novih dogodkoy. . . , - • ..... — .a**— ADVERTISE in GLAS NARODA da nekje nekaj "zvoni". In je res. Začel je pariški list Matin, v debelih črkah si bral tam razmotriva-nje. če ni med vedno rastočim brez žičnim brzojavljenjem in letos- ZAKAJ TRPETI? Revmatične, nevralpiine in bolf>?ine ▼ iniBicali so liitro odpravljene s primerno uporabo &PAIN-EXPELLERJA$ Tvorelikft znamk« reg. v pit. ar. Zdr. dr. Glejte, da dobite pristnega—sltfvnega i® vefi kot 50 let. Zahterajte SIDRO tTorni&ko znamko. ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALUE, PREKO RAM NICE, TRO-BOJNICE, ZNAKE. UNIFORME ITD Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 GREEVE ST, CONEMAUGH, PA. ROJAKI: — Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se jc vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. . Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET s parnikom 66 PARIS 99 KI ODPLUJE IZ NEW YORKA, dne 11. septembra, t. 1. V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami. Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stariše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo. Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zgladi, tem boljšo kabino bo imel na ra2pola~ go. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek. FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortiandt Street : : New York, H. Y. ________________:___________________________________ _____________ _________________ GLAS NARODA, 18. AUG. 1926 AVSTRALEC BO - ' ' ' IZ ŽIVLJENJA. < . 1» • i Za "GLAS NARODA" priredil O. P. i/ 11 (Nadaljevanje.) Srce ji je postalo težko, ko je mislila nanjo ter na to, kar jo bo - 8 prstom ne ganem, ko vas bo- Nato je pohitela v svojo sobo ter se iznebila svoje plesne obleke. Hitro si je nataknila najbolj priprosto in temno obleko, ki jo je na-ila. Sedaj ni mogla niti misliti na to, da bi se podala k počitku. Ko je bila preoblečena, se je napotila k svoji materi, ki je sicer prišla k zavesti, a ni bila zmožna nobene misli ter je le še povečala aploano zmedo. Končno je prišel zdravnik. Ugotovil je takojšno smrt gospoda Lepograjskega ter sporočil Dagmar, da so bile obveščene oblasti. Nato ga je povedla Dagmar k svoji materi. Helena je zopet krčevito jokala. Zdravnik ji je dal takoj pomirjevalna sredstva in na željo Dagmar ji je konečno dal spalni prašek. Ko se je mati konečno nekoliko pomirila, je rekla Dagmar: — Ali naj pokličem Loto domov, mama T s Gospa Helena se je ozrla vanjo. — Stori kar hočeš. Jaz ne vem, kaj naj sklenem. — Brzojavila bom Loti, naj se vrne domov. Mi itak ne bomo več mogli plačevati zanjo. Gospa Helena se je obupno prijela za glavo. — Moj Bog, ali smo res postali berači? Ali res ni mogoče ničesar več rešiti? ■— Čakati moramo, mama, — je odvrnila kontesa. Njena mati se je razburila. — Kako moreš biti tako mirna? — Ali res nimaš nobenega srca za nas? Trpka poteza se je pojavila krog ustnic Dagmar. Mati je mislila izključno le nase. — Kaj pomagata jok in stok! Glej, da zaspis za par ur. Nato boš mirnejše zrla stvarem v obraz in posvetovali se bomo, kaj treba storiti. Stokaje je omahnila gospa Helena v blazino in Dagmar je odšla ven. Noč je potekala zanjo sredi tisoč razburjenj, dočim je njena mati spala. Ko je napočilo jutro, je spravilo služabništvo hišo zopet v red. Prišli so gospodje s sodišča ter ugotovili samomor. Sedaj se je lahko položilo mrtveca na mrtvaški oder. Vrtno dvorano, v kateri so plesali prejšnji večer do polnoči, so prripravili tako, da polože mrtvega na mrtvaški oder. Tudi za to je morala dati kontesa potrebna navodila. Zdravnik ji je odvzel skrb, da preskrbi najbolj potrebno v mestu. Dr. Hartling je bil že dolga leta hišni zdravnik Lepograjskih ter je smatral za svojo dolžnost, da po svojih močeh podpira konteso. Tekom časa, ko so dajali mrliča na mrtvaški oder, je imela Dagmar konečno mirno uro zase. Vsa izčrpana je sedla v svoji sobi na stol ter skušala najprvo urediti svoje misli. Tedaj se je spomnila, da mora obvestiti barona Korfa o tem, kar se je pripetilo. Sedla je za pisalno mizo ter zrla predse z motnimi očmi. Nato pa~je pričela piaati: — Dragi moj I Na najino blestečo srečo je padla temna senca. Mučno mi je, da ti moram sporočiti zlo novico. Moj očem se je v tej noči ustrelil, potem ko je sporočil mami in meni, da je uničen in da bo v štirinajstih dneh grad prodan na dražbi. — Tudi moja očetova dedščina ter premoženje moje matere je izgubljeno. Postali smo ubogi, berači in bojim se, da ne bo mogoče rešiti niti ponižne eksistenčne možno-Bti za mamo in sestro. — Jaz bom morala sedaj sama zaslužiti vsakdanji kruh. Vse podrobnosti boš čul iz mojih lastnih ust in vsled tega se porabila prvo mirno uro, da ti pišem. — Vem, da se ne boš mogel poročiti s popolnoma ubogo žensko, če si ne boš hotel naprtiti velikih omejitev. Kaj takega ne morem zahtevati od tebe in čeprav se mi trese srce, te oproščam ter te nočem še nadalje vezati. Včeraj zvečer, ko si mi rekel, da me ljubiš, sem še vedno domnevala, da sem lastnica očetove dedsČine. Tudi v skromnih razmerah bi postala neizmerno srečna s teboj. Sedaj pa, kaj ne, — je zveza med nama nemogoča ? Na vsak način si prost, da se iznova odločiš. — Nikdar te ne bom pozabila. Če se morava ločiti, ti želim vso srečo tega sveta. Hvala ti za tvojo ljubezen, ki me je tako osrečila in ki bo tudi svetila v moje bedno živ-ljenje s svojo žarko svetlobo, čeprav le v spominu. Z Bogom in Bog s Teboj, Tvoja Dagmar. Vzdihnila je, ko je odložila pero ter zrla na besede: — Sedaj pa, — kaj ne, — je zveza med nama nemogoča? Kaj bo odgovoril Korf na te njene besede? Njeno srce je nemirno utripalo. Če bo kljub temu prišel ter rekel : — Kar je zadostovalo dosedaj le zame, bo zadostovalo od sedaj naprej za naju oba. Omejila se bova, dokler ne napredujem in ne bo moj dohodek večji in to bova storila z veseljem, radi ljubezni. . Ali bo na tak način govoril ž njo? Ah, z veseljem bi Šla ž njim, z veseljem bi vzela na svojo ramo vsa pomanjkanja. Če bi le smela biti njegova, kajti to bi odtehtalo vse drugo. Na tihem je upala, da je ne bo zapustil. Vrjela je, da je njegova ljubezen tako močna in zvesta kot njena. Popolnoma se je pomirila glede tega vprašanja. Njena lastna usoda se ji je zdela zavarovana v oskrbi Korfa. Težila pa jo je usoda matere in sestre. Kaj bo postalo iz obeh ? Zapečatila je pismo ter ga vrgla v poštno vrečo, ki je bila pripravljena vsako jutro. Do večera bo imel baron Korf njeno pismo, Če ne že tekom popoldneva. Na na način bo lahko imela že naslednjega dne odgoevor, če ne bo prišel osebno, da vzame pol skrbi v svojo zaščito. * Ob istem času je oddala brzojavko na fevojo sestro Šarloto. Da je ne prestraši preveč, jo je previdno sestavila. — Pridi tako domov, mama zbolela. , Dagmar O smrti očeta ni ničesar omenila. To bo izvedela Lota še dosti sgodaj, ko se bo vrnila domov. Lota je bolj visela na svojem očetu kot na materi. Novica o njegovi smrti bi jo pretresla. Še bolj pa bi jo pretresla vest, da je izgubila domov je. Dom in sestra, to sta bili dve stvari, kateri je Lota najbolj ljubila. itagm&r je to dobra vedela. Polna nežne skrbi-j« mislila vsled teg^na sestfo. /f < i frL TTboga, mala Lota! ^ J * zadelo. Novo jutro je prineslo za Dagmar vsakovrstne skrbi in vznemirjenja. Medtem ko so dajali hišnega gospodarja na mrtvaški o-der, so že prihiteli od vseh strani upniki, katere je prestrašila vest o samomoru Aksela Lepograjskega. Ta novica se je brez dvoma razširila kot požar. Na najbolj brezboziren način se je v taborila ta gospoda v gradu ter postopala skrajno nesramno z Dagmar. Bledega obraza je poslušala Dagmar njih izvajanja ter jim odgovarjala. Njena mati, ki Se je zbudila, je izjavila, da ne more govo riti s temi ljudmi in da ni zmožna kaj odrediti. Vsled tega je morala Dagmar sama prenesti prvi naval. Temu navalu nasproti je stala brez moči ter se je morala poslu-žiti vseh svojih moči, da ni jokala. Upniki, ki so se tresli za svoj denar, so hoteli celo udreti v vrtno dvorano. Tedaj pa se je Dagmar ponosno postavila pred vrata ter vpražala z zvenečim glasom: — Ali hočete rešpektirati vsaj mir smrti? Mrmraje so se umaknili upniki v veliko dvorano gradu. (Dalje i»rihodnjii.V Anton Čehov: V tujini. Posestnik Kamišev sedi v ne£e- so še nekam ljudem podobni, živi- ljo opoldne doma v obednici za razkošno obloženo mizo in polagoma zajtrkuje. Poleg njega sedi pri mizi snažen, gladko obrit starček, Francoz mr. Šampun. — Ta Šampun je bil nekoč pri Kamiše-vu vzgojitelj in je poučeval deco v obnašanju, dobri izgovorjavi in plesu. Pozneje, ko so otroci Kami-ševa odrasli in postali poročniki je ostal Šampun kot nekakšna go-vernantka moškega spola pri hiši. Dolžnosti bivšega vzgojitelja niso težavne. Mora se dostojno oblačiti, prijetno dišati, poslušati prazno besedičenje Kamiševa, jesti, piti, spati — in druzega menda nič. Za vse to pa dobiva hrano stanovanje in neopredeljeno plačo. Kamišev je in pri tem besediči kot ponavadi. — Tristo vragovi — kolne po- jo pa kot psi. Vzemimo naprimer zakon: pri nas je tako: oženiš se, pa se držiš žene in — konec besedi, pri vas pa vrag vedi, kako je ta reč! Mož sedi ves dan v kavarni, žena pa navabi polno hišo pri jateljev in pleše ž njimi kankan. — To ni res! — je planil Šam pun, ki se ni mogel več obvladati: — V Franciji je družinski prin cip visoko v časti. — Saj poznamo ta princip! — Sram vas bodi, da ga branite! Čisto nepristransko vam povem: — svinje so, prave pravcate svinje. Nemcem moramo biti hvaležni, da so jih pobijali. . . Zares, hvaležni jim moramo biti! Bog jim daj zato zdravje! — Če je tako, monsieur, — pravi Francoz, ki je s plamtečimi očmi skočil pokonci, — potem pa sestnik in si briše solze, ki mu jih res ne razumem, zakaj me držite je izvabila gorčica, na debelo na- v službi, če tako sovražite Fran mazana na kosu gnjati, — uf! V coze. glavo in v vse sklepe mi je udarilo. — Kam pa naj vas denem? Tista vaša francoska gorčica ne — Odslovite me in jaz odpotu- bi učinkovala tako, pa če bi jo pojedel celo skodelico. — Nekateri imajo radi francosko, drugi pa rusko, — izjavi u-čitelj Šampun skromno. — Nihče nima rad francoske razen Francozov samih. Francoz pa tudi poje vse, kar mu daš: kuščarja, podgano, še ščurka, brr! Vam naprimer tale gnjat ni pogodu, ker je ruska, če bi vam pa kdo ponudil pečeno steklo in dejal, da je to francoska jed, pa bi takoj je-li grizti in žvečiti. Po vašem je vse slabo, kar je ruskega. — Tega nisem rekel. — Vse, kar je ruskega, je slabo, francosko pa — se tre žoli! Po vašem sploh ni lepše dežele na svetu od Francije, po mojem pa — "no, kaj pa je pravzaprav Francija? — Košček zemlje. Pošlji tja 'našega ispravnika, čez mesec dni bo zaprosil za premestitev, češ, da se še obrniti ne more. Vašo Francijo se lahko v celoti prepotuje v nem dnevu, pri nas se pa voziš in voziš in nikjer ni ne konca ne kraja. .. — Da, monsieur, Rusija je ogromna zemlja. — Saj to je ravno! Po vašem sploh ni boljših ljudi od Francozov. Učen, pameten narod! Civili- do vklenjenega gnali tod mimo t Šampun skoči pokonci ter začne ves bled s široko odprtimi očmi, korakati po sobi. — Kaj počnete z menoj! — govori in se v obupu grabi za glavo. — Bože moj! Prokleta naj bo tista ura, ko mi je prišla pogubna misel, zapustiti domovino. — No, no, no. . . saj sem se samo šalil, — pravi Kamišev z mehkejšim glasom. — Čuden človek ste, še šale ne razumete. Vsako besedo zamerite! Dragi moj, —- vzklika Šam pun, že napol pomirjen. — Prisegam vara, da sem priklenjen na Rusijo, na Vas in na vaše otroke! Zapustiti vas bi mi bilo tako težko, kakor umreti. Ampak vsaka vaša beseda mi reže v srce. ■— Eh, čudak vi! Kaj vam je pa treba biri užaljenim, Če zabavljam na Francoze? Kam pa pridemo, če bi bil vsakdo užaljen, ki ga ozmerjam? Na najemniku Lazarju Isakiču se vzgledujte! . . .Kaj mu ve ne porečem, z Židom, z garjev-cem, s svinjo ga naženem, zlasam ga. . . pa vam ni razžaljen! — Ampak to je pasja duša! Za kopejko bi storil vsako nizkotnost. — No, no, že prav! Pojdivs o-bedovat. Vse je pobotano! Šampun si potrese z moko svoje objokano lice in gre s Kamiše-vem v jedilnico. Prvo jed použi-jeta molče, pri drugi pa se že zopet začenja ista komedija in trpljenje Šampuna nima ne konca ne kraja. 21. avgusta: Olympic. Cherbourg; Leviathan. Cherbourg. 24. avgusta: Aqultanla. Cherbourg; Runlnti. Cherbourg. Hamburg. 25. avgusta: Pres. Harding, Cherbourg. Bremen. 26. avausta: Cleveland, Cherbourg. Hamburg. 28. avgusta: Majestic, Cherbourg. II. avgusta: Pres. Wilson. Trst. t. septembra: Berengarla. Cherbourg: George Washington. Cherbourg. firemen; Derfninger, Bremen. 2. septembra: Hamburg, Cherbourg, Hamburg; ▲ndanla. Hamburg. 3. septembra: Columbus, Cherbourg, Bremen. t. septembra: Stuttgart. Cherbourg. Bremen: Republic, Cherbourg, Bremen: Westphalia. Cherbourg. Hamburg. 11. septembra: PARIS, ni. BKUPNT IZLET: — Olympic. Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Sierra Ven tana. Bremen. 15. septembra: Aqultanla. Cherbourg. Cherbourg, Ham« 4. eeptembra: France, Havre; Homeric, bourg; Bremen. Cher- 7. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 8. septembra: Mauritania, Cherbourg; Pree. Roosevelt. Cherbourg. Bremen. 1®. septembra: Albert Bail In. burg. 18. septembra: MaJesUc, Cherbourg; Berlin. Cherbourg, Bremen. 21. septembra: Resolute, Cherbourg, Hamburg. 22. septembra: Berengarla. Cherbourg; Arable, Hamburg; Prea. Harding. Cherbourg; Bremen. 23. septembra: Thuringln, Cherbourg, Hamburg. 25. septembra: France. Havre. 28. septembra: Muenchen. Bremen. 29. septembra: Mauritania. Cherbourg; Geo. Washington. Cherbourg. Bremen. 30. septembra: Martha Washington. Tret; Columbus. Cherbourg. Bremen. SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PAŠNIKI HA OLJI ROCHAMBEAU 28. august*; 22. sept. jem v Francijo. — Kaj ? Kdo vas bo pa pustil v Francijo? Saj vi ste vendar izdali svojo d