sv	ÄimssiWsta StevviRa i m®»	poštnina pavsalirana.
5lev. 179.	V Liubljarsl ¥ soboto 1. septembra 1923.	..	Leto i.
\ Izhaja vsak dan zjutraj, fzvzemši pondeljke. Mesečna naročnina:
v Ljubljani Din IO'—, po pošti Din 12*—, Inozemstvo Din 20‘—
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/1. — Telefon št. 213 Brzojavni naslov: „Novosti>LJubljana“. Ijpravništvo: Marijin trs št. 8. — Telefon št 44.

Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu št 13.238.

Praznik obnove.
Danes bodo slovesno otvorili III. ljubljanski velesejem. To je velevažen .'dogodek, saj stopa z današnjim dnevom imlada slovenska privreda v tretjo fa-szo svojega povojnega razvoja.
1 Bilo bi morda odveč, govoriti na /teni mestu o pomenu in važnosti te pri-■ reditve. To nalogo vršimo na drugem ‘Oiestu. Toda moment, v katerem odlogi mišičasta roka svoje orodje, da more (oko ponovno pregledati rezultat trilet-jnega delai, ta trenotek je tako pomem-jben, da nas sili nehote k razmotrivanju [o bilanci našega gospodarskega udej-Istvovanja, v kolikor je pripomoglo k . Splošni obnovi Srednje Evrope..
V Svetovna vojna je proti koncu ustvarila finančni in gospodarski kaos po (Vsej Evropi. Porušila je cvetoče pokra-(jine, ni pa prizanašala zaledju v osrčju (Evrope. Tu vidna, fizična devastacija, ;tam prikrito, latentno, a ravno vsled te-;ga hujše rušenje. Propadale so moral-'ne in gmotne vrednote. Nastale so nove {politične tvorbe, vsem pa je zapustila /vojna svoj dedni greh. Finančnim kri-:zam so se pridružile gospodarske tež-koče. V produkcijski krizi industrijalno /razvitejših dežel je doseglo nevzdržno (stanje svojo kulminacijo. Izgledalo je, jkakor da drvi preoblikovana Evropa iy brezno popolne propasti...
Prva nasledstvena država, ki se je z ^.nadčloveškim naporom dvignila iz mo-'ralnili in gmotnih ruševin, je bila Ce-iškoslovaška. Res je, da pretresajo njen (komplicirani gospodarski organizem /raznovrstni krči, ali to so naravne po-'lečine po srečno dovršenem porodu. Avstrija je bila že na tem, da obleži kot ^ekonomska mrhovina med svojimi sosedami. Naokrog se je pojavila silna bojazen. Pesimisti so že triumfirali. Pa tu-,/di Avstriji je bila sreča mila. Njeni dr-'žavniki, zlasti sedanji kancelar, so v Ženevi krenili odločno na pot sanacije M uspeh ni izostal: krona je danes stabilna, notranje reforme obetajo stopnje-hia izvedeno izboljšanje. Avstrija je re-jSena. V tem oziru se je na Madžar-/Skem mnogo poslabšalo. Politična strast ioligarhije se bori proti gospodarski uvi-jdevnosti. Eksperimenti s finančnimi in gospodarskimi reformami so deželo, ti-Erali v globoko krizo, ki jo skušajo se-/daj ozdraviti z velikim mednarodnim posojilom. Upajmo, da se politična napetost omili in tedaj bo tudi madžarskemu narodu zasijala zarja gospodarske okrepitve.
Neposredno v to skupino obdonav-skih držav spada naša kraljevina. Obdarjena s silnim prirodnim bogastvom, se je takoj lotila gospodarske obnove. Separacijske dajatve je uporabila predvsem za porušene in uničene pokrajine, tako zvane »prečanske« dežele pa so si morale z lastnimi sredstvi urejevati svoje novo stanje.
V prvih povojnih letih, v mrzlični dobi najnujnejše adaptacije državne (■uprave, ni bilo pričakovati intenzivnej-fšega interesa centrale za gospodarsko (Povzdigo osvobojenih pokrajin. Sloveniji gre zasluga, da se je kot prva lotila težavnega dela organizacije gospodarskih sil. Kjer ni pregleda, tam ni ttierila za uvrščeno in neuvrščeno inten-zfvnost. Slovenski gospodarski krogi ni-s° mnogo pomišljali: zasnovali so napravo velesejmov, dobro vedoč, da je ■e na razstavah te vrste omogočeno, (Pregledovati napredek in temu primerno r®tulacijo ponudbe, in povpraševanja.
Prvi dve prireditvi sta pokazali, kaj Premoremo. Sloveniji ni bilo treba zadeti. Vzdržala je kritiko inozemstva z ^vestjo, da to ni vse in da bo prihod-ojič pokazala še lepši cvet gospodarskega razvoja, To je tretji velesejem. Danes bomo v tretjič gledali, kar ponuja naša produkcijav obenem pa se lahko uverimo, česar nam je še treba. Da nam 10 treba še mnogih izkušenj, o tem ne oo dvomu nikdo. Tako vidimo, da so velesejmi nazorni pouk v gospodarskih m industrijskih panogah.
Slovenija in z njo vred vsa ostala jugoslovanska privreda se bliža plodni regeneraciji. To nas veseli, veseliti pa /nora vsakogar, ki mu je resnični dobrobit in procvit naše države na srcu. s tem ne obnavljamo samo sebe, temveč vso Srednjo Evropo, ki je potrebna ne samo moralne, marveč tudi gmotne restavracije. Današnji dan je za našo ož-3° domovino praznik gospodarske obnove. Prepričani smo, da deli naše tiho zadovoljstvo tudi Srednja Evropa, v (kateri je bilo našemu narodu odrejeno odMčno mesto kulturnga, socijalnega in 'Gospodarskega udejstvovanja'
„Pogajanja“ s SLS.
KOMBINACIJE IN KOMENTARJI — SLS NE VSTOPI V VLADO.
Grška ne sprejme italijanskih
zahtev!
Beograd, 31. avgusta. (B) »Vreme« poroča: V beograjskih političnih krogih se pripisuje velika važnost zbli-žanju klerikalcev in radikalov, na katerem se v zadnjem času dela. Verjetnost tega zbližanja je postala posebno velika po katoliškem shodu v Ljubljani, na katerem so bili tako sijajno sprejeti kralj in predstavniki vlade. Koroščeva avdijenca pri kralju, kakor tudi prisotnost kralja in nekaterih ministrov na jutri otvorjeni veliki industrijsko - obrtni razstavi v Ljubljani se smatrajo kot nov korak k zbližanju. Kakor se trdi, je bivanje kralja v Sloveniji storilo zelo mnogo, za pobijanje republikanske agitacije med Slovenci in za razvoj ljubezni napram dinastiji ter želje za čim-večje zbližanje z Beogradom. To razpoloženje slovenskih mas je omogočilo
g. dr. Korošcu, da stopi v resna pogajanja z radikali in da se oddalji od politike zagrebškega bloka. Vendar pa se ta pogajanja tičejo samo kolaboracije z radikali, a ne vstopa v vlado. Kakor doznavamo so težkoče pri sporazumevanju največje radi tega, ker klerikalci ne odnehajo od svoje zahteva, da dobi Slovenija široko avtonomijo; radikali sedaj samo iščejo način, kako bi to zadevo spravili v sklad z ustavo.
Beograd, 31. avgusta. (B) »Novi List« javlja iz Zagreba, da je g. Ljuba Jovanovič, predsednik skupščine izjavil njegovemu dopisniku o pogajanjih s slovensko ljudsko stranko sledeče: »Po mojem mnenju sploh ni bilo pogajanj. Kolikor je meni znano g. Jankovič ni vodil nikakih pogajanj o času svojega bivanja v Ljubljani
IPosisdke Hađićevd veleizdafaišfce akcije.
Beograd, 31. avgusta. (Z) Današnje »Vreme« piše o sredstvih, katere je vlada včeraj sklenila uporabiti proti Radiču in njegovim pristašem in pravi, da obstole ta sredstva v strogi uporabi zakona o zaščiti države kakor tudi drugih zakonov, veljavnih na ozemlju Hrvatske in Slavonije. Sredstva bodo policijska in sodna. Policijska bodo slična onim, ki so se uporabila proti komunistom. Istočasno s policijskimi in sodnimi sredstvi se bodo uporabila tudi politična sredstva. Radikali se bodo namreč poslužili takih političnih kombinacij, s katerimi bodo čimbolj oslabili in onemogočili Hrvatsko republikansko seljačko stranko. Razven tega se bodo uporabila tudi administrativna sredstva, v prvi vrsti likvidacija pokrajinske uprave. Sredstva so naperjena v glavnem proti vodstvu stranke in
poedincem, a ne proti masi, a posebno se bo pazilo, da se ne stori nič takega seljakom, ki so navadni pristaši stranke Radičeve. Poleg te akcije se bo izvedla tudi akcija za zboljšanje gospodarskih in socijalnih razmer v Hrvatski. Posebna pažnja pa se bo posvetila podpiranju poljedelcev in zboljšanju administracije.
Split, 31. avgusta. (Z) Predsinoč-nim so priredili v Šibeniku glavni urednik »Obzpra«, dr. Dežman, nadravna-telj Hrvatske eskomptne banke g. Fer-luga ter Mate Drinkovič z ožjim krogom pristašev zaupen sestanek, da zavzamejo stališče proti Radiču po njegovem odhodu v inozemstvo. (O dr. Dežmanu je znano, da dela skupno z dr. Šurminom, Čigar bivanje v Beogradu spremljajo zagrebški blokaški krogi z velikim zanimanjem.)
Mussolini o reškem vprašanju.
»ITALIJANSTVO« REKE JE TREBA REŠITI!—VLOGA »TAJNIH PISEM«.
Rim, 31. avgusta. (B) Predsednik italijanske vlade g. Mussolini je podal v ministrskem svetu ekspoze o vprašanjih zunanje in notranje politike, ki so na dnevnem redu. Q. Mussolini je izjavil, da smatra, da se je mednarodna situacija glede rešitve reparacijskega vprašanja znatno izboljšala in da je ustvarjena nova možnost za rešitev tega za stabilizacijo v Evropi tako važnega vprašanja. Izjavil je, da je za pravično rešitev tega vprašanja aktivno sodelovanje Italije vnaprej zagotovljeno.
Govoreč o reškem vprašanju je v glavnem izjavil: »Videč, da pogajanja v paritetni komisiji ne uspevajo, sem dne 8. t. m. poslal beograjski vladi noto, a ne ultimatum, želeč, da se pogajanja pospešijo. Od takrat je paritetna komisija aktivno nadaljevala svoje delo in ni izključeno, da se bo dosegel v odrejenem roku sporazum, ki mora kakor
vsi pacifistični sporazumi temeljiti na poravnavi. Gre zato, da se reši italijan-stvo Reke in istočasno integriteta re-ške luke, od česar zavisi bodočnost tega mesta, kakor tudi to, da se Reki zagotovi promet z njenim zaledjem. To se ne more storiti, ne da bi se oddaljili od duha in besedila zaključenih sporazumov formuliranih v tajnih pismih, ki so neznana italijanskemu parlamentu in narodu.«
Naposled je g. Mussolini izjavil, da je zadovoljen z notranjo situacijo v Italiji. Ministrski svet je odobril zaključke predsednika vlade.
Beograd, 31. avgusta. (B) »Politika« poroča iz Milana: »Corriere del-la Sera« javlja po informacijah iz Beograda, da je vlada kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev sklenila, da sprejme največji del italijanskih predlogov o vprašanju Reke.
PodržavSimie
jieiste ieSemice.
Beograd, 31. avgusta. (B) Južne železnice preidejo to noč ob 12. uri v roke naše države. Dokler se to vprašanje ne reši, mora država plačati 200 milijonov dinarjev na račun odkupnine. (Glej članek na 3. strani. Ured.)
POVRATEK KRALJEVSKE DVOJICE V PRESTOLICO.
Beograd, 31. avgusta. (B) V dvoru se delajo priprave za povratek kralja in kraljice, ki se pričakuje v prvi polovici septmbra. S kraljevsko dvojico pride v Beograd tudi romunska kraljevska dvojica.
NAŠ POSLANIK V VATIKANU.
Beograd, 31. avgusta. (B) Naša vlada je dobila od Vatikana agrement za g. dr. Smodlako, ki bo odpotoval te dni na svoje novo službeno mesto. Bivši poslanik g. Bakotič je stavljen na razpoloženje.
ZA INVALIDE.
B e o g r a d, 31. avgusta. (B) Ministrstvo socijalne politike je stavilo na razpoloženje invalidskemu udruženju 1 milijon dinarjev iz narodnega invalidskega fonda z nalogom, da se ravnopravno razdeli med Vse izvršilne odbore kot obratni kapitai
Heša cona v SoEunu.
Beograd, 31. avgusta. (Z) Javljajo iz Soluna: Vprašanje naše svobodne cone v solunskem pristanišču se bliža končni rešitvi. Vprašanje mora biti rešeno najkasneje do 15. septembra. Vse priprave so že končane in se bo v naši coni čimpreje začelo delati, čaka se samo na podpis konvencje o prometu, ki mora biti podpisan te dni.
Bolgarska
in Društvo narodov.
Beograd, 31. avgusta. (Z) Včeraj zjutraj je s simplon - orijent - eksprs-som potovala skozi Beograd v Ženevo delegacija bolgarske vlade na letošnje zasedanje Društva narodov. Prvi delegat bolgarske vlade je minister zunanjih del g. Kalfov, drugi pa pomočnik ministra g. Simeon Radev. V času, ko je vlak stal na beograjskem kolodvoru, je delegacija sprejela tukajšnjega bolgarskega poslanika g. Vakarevskega, ki je poročal o svojem zadnjem obisku pri ministru za zunanje zadeve, g. dr. Nin-čiču in o pripravah naše vlade za skupščino Društva narodov v Ženevi.
London, 31. avgusta. (K) Časopisje se podrobno peča z italijansko -grškim konfliktom. Usti svetujejo italijanski vladi zmernost in se zavzemajo za to, da se sporna zadeva spravi pred \ Društvo narodov.
Nevarnos oborožaneg in Italijo. — Anglija m
Atene, 31. avgusta. Grški odgovor je bil izročen včeraj zvečer italijanskemu poslanstvu po načelniku političnega oddelka v ministrstvu zunanjih del.
V odgovoru se izjavlja, da smatra grška vlada trditev italijanske vlade, ki jo vsebuje italijanska verbalna nota, češ da zadeva grško vlado odgovornost za težko žalitev Italije, kot nepravično in da grški vladi ni mogoče sprejeti pod 4,
5 in 6 verbalne note formuliranih točk, ker bi škodovale časti državne suverenosti Grčije.
Kljub temu pa izjavlja grška vlada, da je z ozirom na okolnost, da se je atentat izvršil na grškem ozemlju in proti pripadnikom prijateljske velesile, kateri je bila poverjena mednarodna komisija, pripravljena storiti sledeče: 1. Grška vlada bi izrazila italijanski vladi v obsežni in uradni obliki svoje obžalovanje, v ta namen bi italijanski poslanik sprejel obisk atenskega mestnega poveljnika. 2. Grška vlada bo za žrtve priredila v katoliški katedrali v Atenah žalno službo božjo, katere bi se udeležili vsi člani grške vlade. 3. Istega dne bi se italijanski zastavi izkazala čast na sledeči način: oddelek atenske garnizije bi se napotil pred poslopje italijanskega poslanstva, da pozdravi italijansko zastavo s predpisanim izkaza-njem časti. 4. Žrtvam bi se ob priliki, ko bi se prepeljale na italijansko ladjo, izkazala vojaška čast v najslovesnejši obliki.
Grška vlada izjavlja, da je razen tega pripravljena iz razlogov pravičnosti rodbinam žrtev podeliti pravično odškodnino in da rada sprejme sodelovanje polkovnika Beronei, ki bi imelo namen pospešiti izsleditev storilcev s primerno informacijo.
Rim, 31. avgusta. (Z) Danes Je znano besedilo grške note kot odgovor na Mussolinijev ultimatum. Splošno se smatra, da nota nikakor ni zadostila italijanskim zahtevam baš v onih točkah, ki so najvažnejše in katere so morale pokazati moč Italije. V diplomatskih krogih se trdi, da bo Italija uporabila proti Grčiji gotove mere in da ni nikakega dvoma o tem, da pride do oboroženega spopada med Italijo in Grčijo.
Pariz, 31. avgusta. (B) Povodom uboja članov italijanske komisije je grški opravnik poslov v Parizu izjavil sožalje veleposlaniški konferenci.
London, 31. avgusta. (Reuterjev urad.) V službenih krogih so mnenja, da so italijanske zahteve, nanašajoče se na italijansko - grški incident, prenaglene in prestroge.
ANGLEŠKE LEKCIJE ITALIJI.
London, 31. avgusta. (B) »Times« pravijo, da je vprašanje o uboju italijanske delegacije ravno toliko evropsko, kolikor italijansko. Ako se zahteva rčšitev, ki bi odstranila nezadovoljstvo na eni strani, ni treba da se drugi stremi postavijo poniževalni pogoju Društvo narodov, ki se sedaj sestane, bi bilo mogoče najboljše sodišče, ki bi moglo pravično izvršiti preiskavo in rešiti stvar. Ako ima italijanska vlada dokaze za težko obtožbo, naperjeno proti grški vladi, kakor se ta često in dolgo ponavlja v italijanskem časopisju, bi bilo razumno, da Italija takoj brez
Zanimive aretacije
v Budimpešti.
Budimpešta, 31. avgusta. (K) Poklja je včeraj zvečer aretirala osem članov društva probujajočih se Madžarov, ki so na sumu, da so hoteli na kabaret »Klub« napraviti atentat.
Budimpešta, 31. avgusta. (K) K vesti o aretaciji funkcijonarjev društva probujajočih se Madžarov poroča »Az Est« da znaša število aretiranih 20. Obdolžujejo se, da so že več tednov nabirali tajne vojaške formacije, ki so nevarne državi. Pri zasliševanju pred policijo so navajali, da so hoteli zbrati oborožene formacije, ki naj bi prevzele upravo v odtrganih nekdanjih madžarskih ozemljih, kadar bi se ta zopet pridobila.
URADNIŠKI ZAKON.
Beograd, 31. avgusta. (Z) Jutri bo razglašen v »Službenih Novinah« uradniški zakon, ki bo ta dan stopil v veljavo. Za izvedbo tega zakona so v ministrstvih in drugih državnih ustanovah delali že velike priprave
i spopada med Grško italijanski ultimatum.
odlaganja objavi te dokaze. Potrebno je, da se to ugotovi, kajti sicer Italiji ni bilo potrebno, da je storila te korake.
Kar se tiče trditve o krivdi grške vlade »Daily Telegraph« misli, da se ne more pojmiti, da bi bila grška vlada želela v tem trenotku započeti spor z Italijo, ko je ona sama bila srečna, da je dosegla obnovo popolnih diplomatskih odnošajev z Italijo na ta način, da je Italija priznala grškega vladarja in začela pogajanja o finančnem in gospodarskem sodelovanju v bodočnosti. Res je, da se je zgodila Italiji krivica na ozemlju male države, ki bo ponudila italijanski vladi kot odškodnino to, kar bo odredilo Društvo narodov kot pravično. Mi smo prepričam, da bo Italija pokazald pazljivost, katera je bolj v skladu z njeno močjo, nego oborožen nastop proti mali državi. Misli se, da to ni stvar cele Evrope, radi katere je treba pošiljati vojne ladje, temveč bolj stvar za premišljeno arbitražo.
»Morningpost«, četudi ne zahteva, da Italija umakne zahteve, stavljene Grčiji, misli, da je Italija dovolj velika in močna, da bi se tudi sama moglo kontrolirati s hladnim razumom.
STALIŠČE NAŠE VLADE.
Beograd, 31. avgusta. (Z) Pomočnika ministra za zunanje zadeve g. Panto Gavriloviča sta posetila gg. Sum-monte, t. j. italijanski in Maurudi t. j. grški poslanik na našem dvoru. — G. Summonte je hotel izvedeti za mnenje naše vlade glede umora italijanske misije na grško-albanski meji. Naša vlada ni mogla formulirati kakega posebnega stališča v tej stvari, ker nima informacij o dogodku.
FRANCOSKO STALIŠČE.
Pariz, 31. avgusta. (B) Časopis, ugotavlja, da je ves francoski tisk z obžalovanjem sprejel vest o uboju v Santi Quaranti, toda smatra, da bi bilo nepravično delati grško vlado odgovorno za ta zločin, ki se pripisuje grško-itali-janskemu sporu v Albaniji. Listi spominjajo na držanje Avstrije po sarajevskem umoru in izražajo nado, da Italija ne bo pretiravala s svojimi zahtevami. Pričakujejo, da pride do prijateljskega sporazuma, morda po intervenciji veleposlaniške konference, a bržkone tudi Društva narodov, čegar člana sta tako Italija, kakor tudi Grčija.
PRED ZASEDBO KRFA?
Rim, 31. avgusta. (B) Vsled neza-dovoljujočega odgovora grške vlade, je dobila italijanska mornarica povelje, da izkrca čete in zasede Krf.
Rim, 31. avgusta. (B) V političnih krogih se trdi, da okupacija Krfa ne pomenja akta neprijateljstva, temveč, da se bo to izvršilo le kot mera za zagotovitev zahtevanega zadoščenja.
RAZBURJENJE V ITALIJE
London 31. avgusta. (B) Rimski listi javljajo, da označujejo službeni italijanski krogi grški odgovor kot nezadosten. V celi Italiji vlada veliko razburjenje. V mnogih krajih so bile prirejene protigrške demonstracije. Misli se, da g. Mussolini ne bo pristal na grško zahtevo, da se ta stvar predloži Društvu narodov.
NERESNIČNE VESTL
Beograd, 31. avgusta. (B) Tiskovni urad objavlja: Pooblaščeni smo, da kategorično demantiramo grde izmišljotine zagrebškega »Hrvata« in nekaterih drugih listov glede bivanja našega pooblaščenega ministra na DuMj> ju g. Tihomira Popoviča. Ne samo ?« poletje, temveč sploh nikdar nj g. P$ povič bil v Rogaški Slatini
Današnje prireditve.
V Ljubliani;
Drama.* »Hemlet«. Izv.
Kino Matica: »Strah pred zakonom* Kino Ideal: »Eno noč v Algleru«.
Kino Tvoli: »Toscanska princesa«.
Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski časti*.

Francija In sanacija nemškega gospodarstva.
Od našega stalnega pariškega dopisnika
Nekoliko čudna Je tale konstatacija: g. dr. Hilferding, bivši neodvisni socijalist in teoretik gesla: prilastitev stvar aih vrednosti ne uživa v francoskih gospodarskih in političnih krogih onega ugleda in zaupanja, kakor njegov kancelar dr. Gustav Stressemann. Slednji je, kakor smo že poročali, predsednik veleindustrijalne ljudske stranke in je bil svoj čas zagovornik neomejene borbe s podmornicami ter imperijalistične politike velikega generalnega štaba. To se da razumeti tako, da imajo Francozi zelo dober nos za razloček med teoretikom, ki so mu njegove dogme vedno v napotje, ter med praktičnim državnikom, ki računa elastično z dejstvi ter sklepa z resničnostjo plodne kompromise.
Izjava novega kondorja, da je treba predvsem v lastni hiši napraviti red, je napravila v vseh francoskih krogih, ki jih šovinizem še ni oslepil, najboljši vtis. Vedno je treba opozarjati na dejstvo: samo sedem mesecev nas še loči od volilne borbe, sedanja večina pa ne 'sme priti praznih rok pred svoje volilce. Praznih rok pomeni: brez finančnega pakta z Nemčijo, ali ne morda samo z zvenečim, marveč z unosnim... S paktom, ki je zrel za realizacijo, v kratkem jesenskem zasedanju bo storil »block national« nekaj nemogočega: zahteval bo od Nemčije dobrohotnih reparacij, ker bi mu v nasprotnem slučaju radikalci odkopali vse jezove. Sicer pa g. Poincare ni nikak »ujetnik tega bloka« , kakor se dozdeva mnogim krogom v inozemstvu; večina, ki bi bila vsak čas neodvisna od jedra te formacije, je mogoča vsak trenutek. Ali g. Poincarč ne bo delal raznim željam bloka kakih posebnih težav, ker mu je pač ljubši vrabec v rokah, kakor golob na strehi. Kakor poročajo iz pokrajin, uporabljajo poslanci bloka svoje parlamentarne počitnice v ta namen, da obljubljajo vo-lilcem razne finančne olajšave za bližnjo bodočnost, s posebnim ozirom na rešitev jadranskega vprašanja. Jasno pa je, da so postali ljudje po sklepu mira zelo skeptični. V bodočem zasedanju se mora zgoditi radi tega dvoje: najprej se mora skleniti konvencija z Rusijo, ki je, kakor sem ravnokar sli-lal že pripravljena, drugič pa ureditev reparacijskih dobav s strani Nemčije. Značilen pa je psihološki moment, da francoski narod ne želi nikake pogodbe treh, torej inkluzivno Anglije, temveč direktno pogodbo z Nemčijo. Francoski narod želi predvsem gospodarsko solidarnost. Dragi gredo celo dalje in za-thevajo od Anglije obračune za odpis kolonij in ladij. Vedno se ponavlja v javnem mnenju misel, da je za plačilno nesposobnost Nemčije precej odgovorna tudi Anglija.
V Franciji je splošno prepričanje, da so uspešna pogajanja z Nemčijo mogoča le tedaj, če bo svoje gospodarstvo sanirala z lastnimi močmi. Finančni in
ap. Pariz, 29. avgusta.
davčni program gospoda Hilferdinga je predmet živahne diskusije. Zanimiva so pa tozadevna mnenja in kritike posameznih ukrepov. Od Stressemanna pričakujejo več, kakor od Hilferdinga. Od praktičnega politika več, kakor od finančnega teoretika. Razlogi za to trditev so morda nekoliko preveč sentimentalni, ker v Parizu nemška socijalna demokracija ni baš priljubljena. Neki list je to razpoloženje podal v nekoliko surovi formuli: »Če gre za osebna vprašanja, nam je v Nemčiji nacijonalist, ki se razume na koncesije, mnogo bolj simpatičen, kakor socijalni demokrat, ki ga ob vsakem koraku ovirajo njegove dogme. Ni še odločeno, za katero osebnost bi se Francija odločila, za Bismarcka ali za Bebela.,.«
Glavni očitek, ki ga kujejo ti Francozi proti sanacijski politiki Nemčije, je ta, da hoče Stressemannova vlada marko ptej stabilizirati, preden bo po-ruhrska bitka končana. »Še vedno ni jasno, kakšen namen zasledujejo nemški ukrepi. Ali hočejo pridobiti na ta način sredstev za nadaljevanje poruhr-ske borbe?... S precejšnjim optimizmom se lahko ugotovi sledeča ideologija:	Nemška industrija in ostali go-
spodarski krogi se bodo branili, doprinesti žrtev, ki bi omogočila Nemčiji plačevanje reparacij. Da bi osladili grenko pilulo, ustvarili enotno fronto, služi poruhrska borba le kot nekaka pretveza. Na ta način morajo hudobni veleindustrijalci, če nočejo sprejeti žiga veleizdajalcev, položiti svoje zlato in devize na oltar domovine. Stvar modre politike pa bo, premakniti stališče neopaženo, tako da se bo Evropa naenkrat znašla pred pogajanji.« Tako presoja danes celo situacijo glavni radikalni organ. Nacijonalistično časopisje pa pokazuje med vrstami že danes na »sistematično sabotažo« proti novim ukrepom. Sicer pa so davki, ki se pla-čuejo v papirnatih markah, le fiktiven dohodek. Državna banka vrže v enem dnevu več papirnatega denarja v promet, kakor pa znašajo državni dohodki. To je nenormalno stanje. Nevarna pa je utopija, pričakovati od novih davkov omejitev inflacije. Stroji bi morali utihniti. Dokler pa država dä enemu samemu uradniku po 200 milijonov predujma, je vsako delo v tem pogledu onemogočeno......
Strogo se presoja tudi prisilna oddaja deviz. Znana stvar je, da so si nemški kapitalisti tik pred objavo dotične devizne naredbe na vseh tržiščih prisvojili potrebno količino' deviz. Tako je izkoristila porast marke, ki je sledil izjavi g. Stressemanna. Gospod Hil-ferding se je baje ustrašil pred ukrepom, ki je edina garancija za uspeh: pred konfiskacijo vseh deviznih zalog v državi. Sedanja uredba bo gotovo udarec v vodo in bo končala s katastrofalnim padcem marke...
Podržavljenje južne železnice.
Na podlagi rimskega sporazuma med državami naslednicami bivše Avstro - Ogrske je prevzela v noči od. 31. avgusta do 1. septembra država v svojo upravo vse proge južne železnice, ki teko po ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Včeraj popoldne je izdal prometni minister g. dr. Veiizar Jankovič na vse osobje ljubljanskega obratnega ravnateljstva južne železnice razglas, v katerem objavlja, da so na osnovi sklepov ministrskega sveta prevzete od polnoči med 31. avgustom in 1. septembrom t. I. omenjene proge v državno upravo. Prevzetje se je izvršilo na podlagi sporazuma, zaključenega dne 29. marca t. 1. v Rimu med zainteresiranimi državami in predstavniki družbe južne železnice. Omenjeni sporazum je od strani naše kraljevine že ratificiran. Sicer pa je Italija prevzela svoj del v državno upravo že takoj po izidu svetovne vojne l. 1918. Prevzetje bo seveda tudi vplivalo na odpravo militarizacije osob-ja, ki je stavkalo. V par dneh bodo že izšle tozadevne naredbe.
V službi bo še nadalje ostalo vse osobje, Id bo vestno in lojalno izvrševalo svoje službene dolžnosti. G. minister direktno povdarja, da vse osobje, bodisi, da se nahaja ob času prevzemanja v službi ali na dopustu. Prevzeti bodo tudi vsi profesijonahii delavci, ki se nahajajo na progah po postajah, sekcijah, kurilnicah, delavnicah in ostalih ustanovah prevzetih železnic.
Vsemu osebju se pa tudi ne zgodi nikaka krivica, ker bo obdržalo vse svoje pravice in prejemke, fd jih je uživalo iosedaj. Sicer pa postane v tem trenutku državno osobje. Pridobilo bo tudi nove pravice in vse gmotne koristi, ki so predvidene v novem zakonu o državnem prometnem osebju. Ker je ta za-koa im prežel zakonodajni odbor, bodo
vsi železničarji južne železnice dobili zvišane prejemke že s 1. oktobrom kar g. minister v svojem razglasu izrecno zagotavlja.
G. minister nadalje polaga vsem uslužbencem dosedanje južne železnice na srce, naj po vseh svojih močeh skrbijo, da se bo vršil promet v redu, da se očuva privatna in državna imovina. Vsi uzorni uslužbenci bodo za to dobili Primerno priznanje v nagradah in unapređenja. Železniško osobje pa naj to zaupanje, ki ga stavi nanj država s svojim zadržanjem opraviči.
Pravilno povdarja nadalje g. minister, da bi mu bilo zelo neprijetno, ako bi moral nelojalne in neposlušne uslužbence kaznovati ali za večje prestopke izročiti disciplinarnemu ali rednemu sodišču ali jih končno celo odpustiti iz službe. Kajti naj bo vsem in vsakomur znano: da naša država v svojem velikem interesu in radi svojega ugleda v tu- in inozemstvu, mora brezpogojno imeti popolen, pravilen in varen železniški promet! Zato izjavlja, da ga ne bo moglo nič ovirati, da proti vsakemu, ki skuša ta državni interes oškoditi, v danem slučaju uporabi vsa zakonita sredstva, da se normalni promet ne samo stalno vzdrži, temveč čimbolj zboljša na splošno korist celega našega naroda.
Končno povdarja g. minister veliki pomen današnjega dne, neizmerne koristi žel. uslužbencev in njihovih rodbin. Slovenci, ki predstavljajo največji del kadra na omenjenih progah, naj bodo srečni in zadovoljni, da v svoji domovini, v svoji svobodni kraljevini, ko doživljajo dan, ko vidijo, da so postale dosedaj tuje železnice nacijonalne, postale državne. S tem, da služijo svoje-m ukraiiu, svoji domovini, celi državi, služijo sebi. G. minister in vsi smo prepričani, da bodo vrli železničarji raz-
umeli veliki pomen prevzetja prog Iz tujč uprave v našo državno in da bodo Vsi iz lastne volje stremeli za tem, da bodo vršili vse posle in dolžnosti lojalno, vestno in točno po predpisih. In res ni lepše službe kot je služba v zavesti, da se s tem pripomore k napredovanju našega gospodarstva, trgovine, obrti in industrije, kakor tudi splošnega narodnega blagostanja. Od tega more tudi železniško osobje samo za sebe in svojce Pričakovati boljših dni in svojega zagotovljenega materijelnega obstanka.
Na čelo državne uprave je postavljen dosedanji pomočnik generalnega direktorja ministrstva za promet g. Evgen Deroko, z značajem drž. generalu, direktorja južne železnice. Pod njegovo pristojnost spada od danes naprej vse osobje ljubljanskega obratnega ravnateljstvo.
S tem korakom naše vlade je prišla v našo posest važna grana narodnega gospodarstva. O naših prometnih razmerah ne bo več odločal tuji kapital, ampak sami. Promet na prevzetih progah si bomo lahko svojevoljno uredili tako, kot zahtevajo naši narodnogospodarske interesi, kot zahtevajo naše živ-Ijenske prilike. Postali smo lastniki važne ustanove, ki sega v razcvit zadnje gorske koče. Dan prevzetja je zgodovinski dan, ki ga morajo pozdraviti vsi, ki stremijo za boljšo bodočnostjo naše nove domovine. Obenem pa smo prepričani, da se bodo tega dne zavedali predvsem naši vrli železničarji, ki ne bodo odslej več odvisni od tujcev in bodo tvorili z ostalim železniškim osob-jem in državnim uradništvom trden steber našega gospodarskega napredka, ki je hrbtenica blagostanja vsakega posameznika in celokupnega prebivalstva države.
O raxmerain pri O&rož" uradu
za
deiawew ¥ Uu&EJa^š.
V	»Jutru« z dne 30. avgusta t. 1. je nek opazovalec priobčil pod naslovom »O našem bolniškem zavarovanju« članek, Iz katerega je lahko vsak poznavalec razmer na prvi pogled uvidel, da leže gospodu piscu in njegovi okolici uradniki bivše Okrajne bolniške blagajne prav pri srcu. Uvidel je lahko tudi, da se gospod pisec in njegova okolica borijo v prvi vrsti za boljše stolčke, na prav neroden in neokusen način. Boj je naperjen proti uradništvu, ki je v najtežjih razmerah od osvobojenja. sem sodelovalo pri konsolidaciji socijalnega zavarovanja v Sloveniji s tem, da je izvedlo združitev 72 raznovrstnih bolniških blagajn, ki so se nahajale po veliki večini v obupnem neredu skoro brez vsakega knjigovodstva sploh ter je na ta način ustvarilo s svojo požrtvovalnostjo največji zavarovalni zavod v državi.
Vladna preiskava, ki je bila inscenirana po piscu prav blizu stoječih oseb, in ki se je vršila od marca lanskega ieta več mesecev, ni mogla kljub vestnemu in natančnemu pregledovanju vsega poslovanja ugotoviti ničesar drugega, kakor to, da je vse v vzornem redu ter se je preiskovalna komisija čutila primorano, izreči se celo pohvalno o pridnosti in sposobnosti uradništva. Torej tisti, ki so bili poslani, da obsodijo, so morali pohvaliti. In na komando piščevo so postali ravno ti uradniki kar čez noč nesposobni!
Zakon o zavarovanju delavcev, ki je stopil v veljavo 1. julija 1922, je prevrgel skoro ves ustroj zavoda. Kljub temu je uradništvo Okrajne bolniške blagajne v smislu tega zakona in izvršilne naredbe samo preuredilo poslovanje, še predno je bilo takozvano »kvalificirano« uradništvo od zavarovalnic zoper nezgode prideljeno (šele aprila 1923) Okrožnemu uradu. Tu bi bilo pripomniti, da imajo ti »kvalificirane!« v pretežni večini le izobrazbo nižjih srednjih Šol, baš tako, kot oni bivše Okrajne bolniške biagajne.)
V	članku povdarja pisec, »da se prispevki pravočasno ne zaračunavajo«, ker zavodovo uradništvo stavljenim zahtevam še daleko ni dorastlo in »ker ni na vodilnih mestih sposobnih uradnikov«. In ravno načelnik žaračunjevalnega oddelka ima deloma celo akademično izobrazbo ter mu je prideijenih razen par »narejenih uradnikov« po večini kvalificirano7 uradništvo bivših zavarovalnic zoper nezgode. Ravno tako imajo pri drugih oddelkih vsi vodilni uradniki predpisano šolsko predizobrazbo, nekateri celo akademično. Mislimo, da je delodajalcu kakor tudi zavarovancem pač postransko, kako. predizobrazbo ima uradništvo, samo da je res sposobno in opravlja svoje posle vestno in nepristransko. Borbe proti Zagrebu niso povzročili uradniki, ki jih kvalificiran pisec tako nekvalificirano napada, od katerih pa skoro, gotovo marsikateri ne bi hotel zamenjati svoje uradniške strokovne sposobnosti.s sposobnostjo inicijatorjev članka, temveč je boj. provociral Zagreb sam vsled intrig ljudi, ki so piscu zelo blizu.
Za uradnika je brez pomena, kje je centrala. Tudi je dovolj demokratično, da mu ni za razne častne naslove in šarže, temveč mu ie glavno, da prejema za pošteno delo tudi pošteno plačilo in da se njegovih zmožnosti in pridobljenih pravic ne tepta — kar Je gotovo najbolj deplacirano ravno y soci-jalnem zavodu.
Gospodom iiiicijatorjern »Jutrovega« članka svetujemo, da v svojo borbo za boljše stolčke ne vlačijo niti tega za splošnost tako velevažnega zavoda kot takega, niti zavodovega uradništva, ki bo prišlo do razumevanja skupnih interesov, kakor hitro se razni posamezniki ne bodo več pustili izrabljati in pošiljati po kostanj v.žrjavlco od preambidjoznih kandidatov za visoka mesta, za katera še davno niso zreli. Zmožen §e ni eni, ki to po Časopisih trdi, temveč oni, HJ io z delom dokaže. Dokažite torej, gospodje, pa vam bomo verjeli in verjeli vam bodo na merodajnih mestih. Uspem dela so merodajni, ne pa fraze in domišljavost! —
Motrilec.
:: Zahtevajte pevsod::
JUTRANJE NOVOSTI
Rudarska stavka.
»Jutro« je s svojimi iaŽnjivimi poročili, } denar je bil zbran od delavcev ža njih' bd:-da so rudarji v rudnikih Trb. prem. družbe nike hi sirote. Trboveljska družba, ne pri"
že v velikem številu obnovili dsio, ter da jih pohaja v celoti že nad 2009 :na "delo, hotelo doseči dvoje: da omaja odporni duh delavcev in da zadržuje padec delnic Trb. prem. družbe. Prva namera se »Jutru« ni posrečila, ker so delavci po vseh rudnikih dobro podučeni, koliko imajo stavkokazov ter da je znašalo njih največje število v preteklem tednu po vseh rudnikih Trb. prem. družbe 1641 Pač pa se je posrečilo »Jutru« zadržati padec delnic Trbov. prem. družbe, ki so padle od 1300 že precej pod 1000 in njih vrednost zopet za spoznanje zvišati tako da stojijo danes okoli 100! »Jutrova« poročila, še bolj pa lažnjivi letaki Trb: prem. družbe, ki jih je razširjala po svojih rudnikih, so še povečali — nele radi teh lažnjivosti, marveč zlasti radi arogantnega na . avstrijske čase spominjajočega tona — odpor delavstva. V Trbovljah so vstopili v stavko zopet bivši stavkokazi. Hrvatski delavci, katere je družba pritirala z lažnjivimi obljubami in proti določilom zakona o zaščiti delavstva v Trbovlje, so odšli v nedeljo z godbo na čelu iz Trbovelj. Delavstvo je svoje tovariše, ki ni hotelo odjemavati njim trdega kruha, navdušeno pozdravljalo.
Delavstvo se tudi ne da,motiti radi preganjanj, ki jih mora prenesti od strani celjskega državnega pravdništva. Sedaj se kazenskim potom zasledujejo'celo oni, ki so na sumu, da so pisali v Rajtyenburgu hrvatskim delavcem pisma, v katerih so jim na-znaniii, da se nahajajo rudarji v stavki ter so jih presiti, da naj bi se ozirali na njihovo stavko. Prošnje dosedaj še noben zakon ni prepovedoval in je vsem, ne le delavcem, uganjka, kako mora zasledovati državno pravdništvo delavce radi nekaznjivega dejanja, glede katerega bi si moralo biti v svesti, da se bo morala preiskava ustaviti, oz. da se bo moralo obtožence oprostiti. Gre li samo zato, da ostanejo ti delavci, ki so večinoma delavski voditelji, ža časa stavke v zaporu?
Se lepši slučaj se je zgodil v Hudi jami. V vseh rudniških krajih dajejo trgovci delavcem življenjske potrebščine na kredit pod poroštvom’ »Zveze rud. del.«. Delavci so tudi pri trgovcih v Hudi jami hoteli zaprositi, da bi dajali stavkujo$im življenjske potrebščine pod enakimi pogoji, kakor v drugih rudniških krajih na kredit. Državno pravdništvo pa je pustilo aretirati sedaj one delavce, ki so šil k trgovcem prosit C), da bi dali bednim rodbinam stavkujočih življenjske potrebščine na kredit. O tem postopanju se bo moralo pač v skupščini govoriti ter opozarjamo že sedaj merodajne oblasti, da napravijo konec takemu protizakonitemu in nekulturnemu preganjanju delavstva.
Temu nasproti pa ne vidi nabeua oblast protizakonitih dejanj organov Trb. prem. družbe. Nihče ne vidi, da Trb. prem. družba lovi hrvatske delavce brez dovoljenja »borze rada« in celo ne, kako družba te delavce z nasilnimi sredstvi, potem, ko jih je spravila v rudnike, sili k delu in jim krati osebno svobodo.
Ravnateljstva trb. prem. rudnika so si prilastila dinarski in vinarski fond, kateri
speva k tem fondom niti vinarja. Mesto, da bi se porabili ti fondi prav. sedaj za bolnike in sirote, pa trboveljska prem. družba zadržuje v sebične namene. Pri tem zadrževanju tujega denarja so organi trb._ prem. družbe celo tako brezsrčni, da so ukinili izplačevanje dojilnih premij in deških oprem. Brezsrčnost bivših avstrijskih oficirjev in zagrizenih Vsenemcev proti slovenskemu judstvu gre celo tako daleč, da preprečuje, da bi dobili' bolni rudarji, njihove žene in otroci zdravnika s tem, da nečejo dajati nobenemu rudarju bolniškega listka, brez katerega zdravnik ne sme bolnika zdraviti. Tako se godi vsem rudarskim bolnikom in naj je njihova bolezen smrtna! Tudi bolniki, ki so bili že pred stavko boini in so vedno redno plačevali svoje bolniške prispevke, sedaj ne dobijo bolniškega lista češ, da morajo priti preje na delo. Kako naj gre boinik na delo? Če bi tudi hotel, saj vendar radi svoje bolezni ne more! Toda organi Trb. prem. družbe nimajo ne srca in ne poznajo logike, ko gre zato, da naj bi se delavstvo ob tej stavki popolnoma pritisnilo na tla. Kljub temu, da je Trbov. prem. družbi prišla v prvih tednih stavka v resnici ugodno, radi česar je tudi umevno pustila, da je prišlo do stavke, — se pa dela sedaj trb. prem. družbi ogromna škoda ne le, ker se premoga ne producira, marveč predvsem radi jam, ki se uprop.aščajo. Treba bo večtedenskega dela samo zato, da se bodo jame popravile in spravile v red. Družba je dolžna plačevati odškodnino svojim odjemalcem, S katerimi ima pogodbe za pravočasno dobavo premoga in ti odškodninski zahtevki bodo znašali milijonske vsote. Toda organi Trboveljske prem. družbe v svoji brezvestnosti ne pomislijo na to ogromno škodo, ki jo družba sama utrpi ter imajo pred seboj le cilj, da bi delavstvo popolnoma dobili v svojo pest, meneč da jim bo delavstvo sčasoma to škodo s svojim delom v bodočnosti poplačalo.
Če je to ravnanje Trb. prem. dražbe brezvestno, se pa obnaša prav židovsko v tem. da neča povišati delavskih mezd, — potem, ko ji je že dovolila vlada, povišati cene premogu za 5 odstotkov. To 5 odstotno povišanje cen premogu zakrije vse zahtevke delavstva in ima družba pri teh 5 odstotkih še celo nekaj dobička, tako, da ji ni treba za zvišanje delavskih zahtev prav nič doplačati iz svojega in da bodo krili vse njene izdatke pri povišanju delavskih mezd ie konzumenti. To dokazuje sledeča tabela, glede katere je treba pripomniti, da producira vsak delavec po navedbah trb. prem. družbe same na 8 urni delavnik 802 kg premoga.
Tabela I izkazuje, koliko ima družba pri svojih delavcih dobička, ako ostane pri njeni ponudbi, da poviša delavcem minimalno plačo za 3 Din na delovnik. Tabela II pa izkazuje, Iroliko bi mogla trb. prem. družba doplačati oz. koliko ima še dobička pri dovoljenem ji 5 odstotnem povišanju premogovnih cen, ako se sprejmejo delavska zahteve.
Premog se podraži za	Povišek znaša na tono	ai ■: Na 802 kg	Družba ponuja, da poviša place za	Ostane družbi dobička pri 802 kg	Pri delavcu		TH 9000 delavcih letno
					mesečno	lemo	
	Din	Din	Din	Din			
5%	14-50	11-50	3-—	8-50	212-50	2550*—	22,950.000-—
H I O I bD 1 0 3 «	Sedanja plača samca	Dobiček družbe pri 802 kg premoga pri 5 7i> povišanju premog, cen znaša	Družba bi morala doplačati k sedanjim plačam iz svojega	in bi se znižale dosed. plače ter imela družba dobiček pri delavcu na Surni delovnik	da dobijo delavci zahtevano plačo za Surni delovnik
*				Din	Din
i.	36-17	1T63	3-70	—	51-50
u.	33-67	11-63	1-70	—	47-—
m.	30-17	11-63	—	—•30	41*—
IV.	26-67	11-63	—	1-80	36 00 :
Delavstvo se je pri zadnjih pogajanjih upiralo najbolj temu, da bi se radi zvišanih delavskih plač zvišala tudi cena premogu. Vlada je sedaj kljub temu dovolila Ttb. prem. družbi 5 odstotno povišanje cen premoga. Ker je iz zgoraj navedenih tabei razvidno, da družba vsled 5 odstotnega povišanja premogovnih cen ne poviša iz lastnega delavskih plač, marveč le iz žepov' konzumentov ter da vsled delavskih zahtev nima prav nikake izgube, je očito, da gre družbi prav po židovsko za tem, da utakne dobiček vsled 5 odstotnega zvišanja premogovnih cen v svoj žep in predvsem pa zato, da delavstvo uklone pod svojo peto, da bi ji v bodočnosti še bolj garalo in znašalo milijonske dobičke! To je .mentaliteta Židov, nekdanjih avstrijskih oficirjev in Vsenemcev, ki bi radi še teptali in izžemali slovensko ljudstvo, današnje jugoslovenske državljane. — Upamo, da naše oblasti tega ne bodo več dopuščale, če tudi sega Trb. prem. družba s svojimi organi in s svojimi denarnimi sredstvi zelo daleč med naše organe. Vsaka sila do vremena! Kp poteče še 7 tednov stavke in se dopolnijo njeni trije meseci, postane nadut nemško židovski duh plah, ker bo država po zakonu dolžna raz-
gnati asimilirane in neasimilirane tujerodsks izkoriščevalce iz naših rudnikov!
«
ARETACIJE V TRBOVLJAH.
Trbovlje, 31. avgusta. — Zaradi dinamitnega napada na električno centralo v Trbovljah je žandarmerija aretirala okoli 30 rudarjev, med temi tudi starčke, ki so bili edino delavski zaupniki in nič drugega. Tako sta bila aretirana stari zaupnik druge rudarske skupine Jazbec in Aškerc. Ista usoda je zadela Princa, K a-čnika in druge, ki so vodili stavko. — Ker je delovanje orožništva pristransko, je pri nas vsepovsod razširjeno prepričanje, da daje navodila v tem smislu Trboveljska premogokopna družba sama. Trboveljska premokopna družba je odpustila iz službe tudi več naših zavednih pristašev, ter jih dala tudi več aretirati, med katerimi je Anton S u n t a j s, bivši tajnik kraj. org. NRS. Kaj takega si krajevna organizacija NRS. kakor tudi vsi ostali rudarji, bodisi tega ali onega prepričanja ne bodo pustili dopasti. Jutri se oglasi pri pokrajinski upravi deputacija rudarjev, ki bo poročala o položaju.
Iz prossetnega žislpja.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI.
Drama:
Sobota, 1. sept. Hamlet.
Torek, 4. sept. Kar hočete.
Opera:
Nedelja. 2. sept. Nižava.
Pondelj.ek, 3. sept. Prodana nevesta. Sreda, 5. sept. Seviljski brivec.
Začetek vsak večer ob 8. url
NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI.
Danes v soboto zvečer ob 8. uri uprizori se v dramskem gledališču Sekspirjevo žaloigro »Hamlet« z g. Zvonimirom Rogozom v naslovni ulogl. Vprizoritev »Hamleta« v naši drami je prvovrstna predstava, kt bna na našo publiko posebno privlačno moč.
V nedeljo zvečer se pa uprizori D’Albertova opera: »Nižava«. Glavne uloge pojejo, In sicer: Marto gdč. Thalerjeva, starega občana Tomasa g. Betetto, posestnika Sebastijana g. Cvejlč In pastirja Pedro g. Sovilski. Kapelnik je g. Matačfč. Začetek vsakokrat ob 8. uri zvečer. Vstopnice se dobivajo od 10—12 nre dopoldne in 3—5 ur« popoldne pri dnevni blagajni v opernem
gledališču in pol ure pred začetkom predstave pri večerni blagajni.
— Gledališki abonma za sezono 1923-24 v Narodnem gledališču v Ljubljani. Uprava Narodnega gledališča uljudno sporoča, da se podaljša prijavno dobo za bivše abonente, in sicer se sprejemajo prijave starih abonentov še v soboto od 10—12 in 3—5 pop., v nedeljo 2. sept. od 9—12 dopoldne ter dne 3. in 4, sept. od 9—12 in od 3—5 popoldne vsakokrat v veži dramskega gledališča. Od srede 5. sept. dalje pa se sprejemajo prijave novih abonentov. Pri prijavi je plačati prvi obrok abonmaja. Cene abonmajev:	lože V
parterju št. 1—3 Din 2750, št. 4—6 Din 2850. lože v L redu št. 1—5 Din 3000, št. 6—9 Din 3400, lože v II. redu (balkonske) št. 2 do 3 Din 1600, št. 4—5 Din 1800. Sedeži r parterju: L vrsta Din 750, II.—IV. vrsta Din 700, V—IX. vrsta Din 650, X.—XI. vrsta Din 550. Balkonski sedeži; I. vrsta Diu 600, H. vrsta Din 500. III. vrsta Din 400. Galerijski sedeži: I. vrsta Din 270, II. vrsta Din 220 in III. vrsta Din 170. Abonma j« plačljiv takoj, ali pa v največ štirih MP0“1 rednih mesečnih obrokih. I. obrok se plača pri prijavi. Državni nameščenci imajo poseben popust pri celoletnem abonmaju. Cene znižanega abonm?!a wedo pri svojem uradnem predstojništvu. Uradniški abonm* se plačuje v 6 zaporednih mesečiaih obEO»»
Dnevne novosti.
VeleseimsKa številka •JUTRANJIH NOVOSTI'
Jutri izide obsežna velesejmska številka »Jutranjih Novosti«, ki bo vsebovala aktualne članke odličnih osebnosti in gospodarskih strokovnjakov. Prispevki so nam došli v raznih jezikih ter bodo brezdvomno povzdignili po-, men in ugled ljubljanskih velesejmov.
Poleg velesejmske vsebine bo vsebovala jutrišnja številka med drugim: Dokumenti o vzrokih svetovne vojne. (Nadaljevanje.) — Dr. Fr. Veber: Problem samoopazovanja. — Šesti čut — Iz kulturnega sveta. — Več lepih podlistkov, mnogo zanimivosti itd.
— Današnji številki so priložene položnice. Prosimo one ceni. naročnike, katerim je potekla naročnina, da nemudoma obnove naročnino, ako želijo prejemati Ust redno in brez prestanka.
— Minister trgovine in industrije v Ljubljani. Včeraj dopoldne ob 10.45 je prispel v Ljubljano v spremstvu šefa svojega kabineta g. minister trgovine in industrije g. dr. Dragotin Kojič. Na glavnem kolodvoru so ga sprejeli veliki župan g. dr. Lukan, dvor. svet. g. dr. Fr. Marn, predsednik Trg. in obrtne zbornice g. Ivan Knez in prvi tajnik g. dr. V. Murnik, dalje predsednik velesejma g. Fran Bonač, zastopnik centrale industrijskih korporacij g. dr. Fran Winäischer, tajnika Industrijske zveze gg. inž. Mil. Šuklje in dr. GoUa ter ravnatelj Trg. šole g. dr. Böhm. Minister dr. Kojič se je odpeljal po pozdravnih nagovorih v Trg. in Obrtno zbornico in v »Zvezo industrijcev«. V trg. govski zbornici ga je pozdravil preds. g. Ivan Knez. Minister se je zahvalil v kratkem odgovoru, v katerem je posebno poudarjal, da se čuti med zborničnimi člani kot med svojimi sodelavci. Dr. V. Murnik je razkazoval g. ministru zbornično pisarno^ ureditev dela in mu predstavil vse uradništvo. V imenu štajerskega privrednega sveta je pozdravil g. ministra g. Ivan Rebek. Pri Zvezi industrijcev je pozdravil g. ministra v imenu predsedstva g. dr. Fran Windi-scher, ki je naglašal velik pomen obrti in industrije. G. minister se je zahvalil za prisrčen sprejem, pohvalil lepo delo in uspehe Slovencev ter poudarjal potrebo harmoničnega izpopolnjevanja poljedelstva z industrijo. Nato se je odpeljal g. min. v oddelek ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani, kjer ga je sprejel dvor. svet. g. dr. Marn, ki mu je razkazoval svoj urad in mu predstavil uradništvo. Novi minister, čigar odločnost je že poznata, se je pohvalno izrekel o vseh referatih in obljubil, da dobi Slovenija v njem krepko in močno oporo.
— Prosvetni minister na Hierin. Včeraj de odpotoval na Bled prosvetni minister Miša Trifunovič, da predloži kralju v podpis več ukazov svojega resorta.
— Odlikovanje pri zagrebškem ravnateljstva državnih železnic. Pri zagrebškem ravnateljstvu državnih železnic so bili med drugimi odlikovani tudi: Franc Debenc, Karel Kremžar, strojni nadzornik, Pavel Dežman in Josip Tuma, strojevodje državnih železnic. Odlikovani so bili z medajlo za civilne zasluge.
— Iz orožniške šole v Zagrebu, le dni je bil zaključen ttretji tečaj, ki ga je obiskovalo preče) kandidatov. 13 obiskovalcev je napravilo izpit z odliko, 53 s prav dobrim in 26 z dobrim uspehom. Gojenci bodo poslani na različne orožniške postaje.
— Mesto predsednika upravnega sodišča. Na podlagi člena 28. uredbe o poslovnem redu v državnem svetu in pravilnika upravnika sodišča se Ima izvršiti izvolitev na eno Izpraznjeno mesto predsednika upravnega sodišča. Kandidat mora imeti sledeče predpogoje. Za predsednika more biti postavljen samo oni, ki ima diplomo o dovršeni pravni fakulteti in najmanj 10 let uradniške službe, v sodni ali upravni stroki ali pa kot javni pravozastopnik. Posamezne delne dobe v raznih imenovanih strokah se seštejejo. Predsednik upravnega sodišča ■ima plače in dodatke kakor predsednik ape-lacijskega sodišča, po srbskem zakonu o ustrojstvu sodišč. Pravilno opremljene prošnje je poslati ministrstvu pravde v roku 15 dni po objavi tega razpisa.
— Novi potniški vagoni. Ministrstvo za promet Je dobilo iz Nemčije prvo skupino štiriosnih vagonov, ki so opremljeni z motorji, ki so v zvezi s kolesi ter na ta način s pomočjo posebnega aparata služijo v ogrevanje kupeja. Isti vagoni so opremljeni z avtomatičnimi zavorami najnovejšega tipa, t. j. izuma našega Inž. Božiča.
— V ministrstvu za šume In rude se Pripravlja velflc ukaz o unapreditvl, redukciji in premestitvi okrožnih srezkih šu-marjev.
— Vstopnice za ßk Ljubljanski vele-sejm se prodajajo ob vhodih na sejmišču po 15 Din. Taka vstopnica upravičuje na enkratni obisk prireditve. Legitimacije po 50 Din se dobe isto tam in ima njihov lastnik pravico do poljubnega stopa na sejmi-soe ves čas trajanja velesejma. Legitimacija pa je neprenosna, zato velja le za ose-ho* na katero Je stavljena in katere lastnoročni podpis nosi. Sejemski organi so vsak cas uravičeni, da se na podlagi ponovnega POdPisa prepričajo o identiteti lastnika legitimacije. V slučaju, da se je je poslužila »upravičena oseba, se ji legitimacija od-JMWme in tmlČL Vräüa se bo najstrožja kon-se bo zlorabo policijsko zasledovalo.
D®® ,2- septembra vsi v Kranj k praz-«ItU čitalnice 60-letnice in odkritju spomin-ä*	»ffufcu s. Jenku. Čitalnica je
®?° najstarejših slovenskih društev in je ta takorekoč slovenski praznik.
— Ljubljanska porota. Naknadno je do-točena Še obravnava proti znani mladi, to-^„Bodieta-i Ä Dariji Godec, ki ima gnesti pabroi tatvin, na soboto dne 15.
— Za geometre. Geometri, ki so služili 15 let v državni službi in niso bili odpuščeni iz službe disciplinarnim potom iz sebičnih del, smejo vršiti privatno geometersko prakso tudi brez predhodnega polaganja praktičnega in teoretičnega izpita, za civilne geometre.
— Opozorilo. Davčna administracija naznanja, da se je odmera davka na poslovni promet za novo otvorjene obrate za dobo od 1. 1. julija 1920 do 31. decembra 1922 izvršila. Davčni zavezanci se opozarjajo, da se jim posebni plačilni nalogi ne bodo dostavljali, pač pa odmerne izkaze reg št. 6 II. nadstr., soba št 6, pri mestnem magistratu in pri davčnem uradu za mesto Ljubljano od 1. do vštetega 15. septembra 1923. — Prizivni rok konča 30. septembra 1923.	';f
— Državna borza dela. Dela iščejo: viničarji, kovači, stavbni in strojni ključavničarji, železostrugarji,' mizarji, zidarji, elektromonterji, krojači tesarji, peki, mlinarji, vzgojiteljice, sedlarji, trgovski so-trudnikl, knjigovezi, vrtnarji, laborant, natakarice, pisarniške moči, vajenci, vajenke itd. — V delo se sprejmejo: gozdni delavci, drvarji, livarji, Opekarski delavci, mizarji, čevljarji, zidarji, pletarji, slikarji, pleskarji, šivilje za perilo, služkinje, kuharice, kolarji, vajenci itd.
— Vas Zlogonsko se izloči iz okoliša pošte Brežice In se priklopi pošti Dobova. S 15. septembrom t. 1. se izloči vas Zlogonsko (občina Kapele) iz okoliša pošte Brežice in priklopi pošti Dobova, ki bo izročala pošiljke za ta kraj pomožni pošti Kapele.
— Petkov ljubljanski trg je bil kot običajno zadnji trgi tudi dobro obiskan. Za petek so prinesli ribiči precej in to jako lepih rakov po 5 do 6 Dih. Na ribjem trgu so bile samo ščuke in Mini in sicer po 20 do 30 dinarjev in po 60 do 70 dinarjev. — Posebno lepi so bili klini. Toda postrvi ni bilo. — Maslo sirovo je bilo po 60 dinarjev kuhano po 60 dinarjev, čajno po 75 dinarjev. sir domač po 10 dinarjev in smetana zajemalka po 10 dinarjev. Bogato založen jn bil trg z repo in zeljem.
— Pogreša se od nedelje, 16. t. m. po-stajevodja Anton Pipan,: St. Vid-Vižinarje. Ker se domneva, da se mu je omračil um, se prosi vsakogar za podatke na nastov Pavla Pipan, kolodvor St. Vid-Vižmarje.
— Pogrešajo že več dni knjigoveza Dominika Pochyiy, ki je bil uslužben v Mariboru in je doma iz Braslave v Češkoslovaški.
— Petričeva vlomilska družba, o kateri smo že pred par dnevi poročali, se množi in raziskavajo se še novi člani, ki pa niso sodelovali naravnost pri raznih vlomih, marveč so glavnim tatovom pomagali kot ogleduhi, čuvaji, pazniki in razprodajale! pokradenega blaga. V zadnjih dneh je zaplenila policija po Gorenjskem skoro vse usnje, ki je bilo ukradeno pri Mergentha^ lerju v Mostah. Našli so tudi štiri ukradena kolesa. Zaplenili so jih pri mehaniku Šušteršiču. Pri tej priliki je razkrila policija tudi, kako znajo gotovi prekupci ravnati z ukradenimi kolesi. Kolesa popolnoma razdele; posamezne dele na novo prepleskajo in jim vtisnejo popolnoma druge, deloma izmišljene tovarniške znake tako, da kolesa sploh skoro ni mogoče spoznati.
— Izgnan je iz naše države za vedno kot nevaren tujec Rihard Nesterer iz Wan-2a v Nemški Avstriji. Glasom odloka pokr. uprave pa mora zapustiti v 3 dneh našo državo tudi nadležen tujec Ervin Altman.
— 600 dinamitnih patron je ukradel neznan žepar posestniku Francu Stanovniku iz Horjula med vožnjo iz Ljubljane na Drenov grič. Patroni so vredni 1680 dinarjev.
— Razne nesreče. V Strahomeru je padel s konja, ko ga je jahal na napajališče, 8-letni Tone Susman. Fant si je zlomil desno roko. — Rudar France Rozman v Trbovljah si, je zlomil v rudniku desno nogo. — Povodom snaženja oken je padla s prvega nadstropja na Mestnem trgu v Ljubljani služkinja Ivanka Krompešterjeva. Dekle ima težke notranje poškodbe. — Pri napeljavanju brzojavne žice }e udarila žica delavca Ivana Smrkdia pr. brz. moj. iz Vseniš pri Drtiji in ga težko poškodovala na levem očesu. Vse poškodovane so pripeljali v ljubljansko bolničo.
— Dva komata, eden še nov, oba z opremo in blazinami, sta bila ukradena iz shrambe pod kozolcem pos. Andreju Jer-najčiču na Uncu. Komata sta vredna 3500 dinarjev.
— V Gornji Bistrici te napadel Marijo Krajčičevo neki neznanec, mal človek, čedno oblečen. Zagrozil ji je z velikim kuhinjskim nožem, da jo zakolje, če mu ne da denarja. Prestrašena žena mu je izročila 440 Din, več ni imela — nakar je ropar odšel.
— V Kalu je bilo vlomljeno pri pos. Jakobu Graheku. Tat je odnesel več obleke, dva klobuka, čevlje, moško in žensko zlato uro z verižico in pa nekaj gotovine, v skupni vrednosti okrog 5000 Din.
— Razne tatvine. Iz vrtnega salona gostilničarja Franc Dolšaka v Rožni ulici sta bila ukradena 2 bela prta, vredna 500 dinarjev. — V kavarni »Emona« je bil ukraden tehniku Ivo Tekavčiču nov klobuk, vreden 400 dinarjev. Tat je odnesel tudi palico iz bambusa. — Iz veže hiše št. 7 v Gledališki ulici je bilo ukradeno črno ples-kano kolo, vredno 1000; (Din. — Antonu Koširju iz Pristave pri Borovnici je bila ukradena na glavnem kolodvoru v Ljubljani črna listnica, v kateri je imel okrog 300 Din gotovine.
— Smrt na bikovih rogovih. V mali baški vasi Molu se je te dni zgodil redek nesrečni slučaj. Krepak kmečki fant Matija Ivan, je hotel pred kmeti vprizoriti bikoborbo po španskem vzoru. Na njegovem dvorišču se je zbralo vse polno radovednežev, ki bi radi prisostvovali tej izredni igri. Matija Je Izpustil iz hleva močnega bika in ga pričel dražiti, z rdečim predpasnikom in železnimi vilami. Draženje je imelo uspeh in bik se je z vito silo zagnal proti toreadorju. Že pri prvem naskoku ga je nabodel na rogove in zbežal z njim po vasi. Nesrečnež je bil takoj iprtev.
— Velika svatba v Bački. V Topoli se je v nedeljo poročila hči nekega bogatega mlinarja. Svatbe se je udeležilo 520 svatov. Zaklani ste biH dve kravi, 5 telet, 3 svinje,
50 gosi, petelinov, 10 puranov in 45 pi-ščet Porabilo so 5 stotov moke samo za torte, 1700 jajc in 80 kg masla. Napravljenih ie bilo 200 tort, snedli so 1200 kg grozdja, 300 kg zabolk, 80 kg sladkorja, 25 lig kave, hi spili 1200 litrov vina in 6Ö0 litrov piva.
— Pa pravijo, da so slabi časi. v — Težka nesreča v beograjski livarni, v beograjski livarni železa se je dogodila m i	^nev‘ redka in težka nesreča, ki
bi lahko zahtevala znatno večje posledice ifl V.eč žrtev. !* J&eÜ*.
izlilo tekoče železo in poplavilo delavnico. Bližnje delavstvo je bilo takorekoč zalito Z gorečo maso. Šest delavcev je ostalo na licu mesta mrtvih, medtem ko jih je bilo precej ranjenih. Tudi poslednji se borijo s smrtjo. Uvedena je bila preiskava, da se ugotovi vzrok in krivica nesreče.
— Novomeške novosti. Četrtletni semenj dne 28. avgusta se je nad vse pričakovanje dobro razvil. Vladalo je prav lepo vreme, le popoldne je postalo vetrovno. Rogate živine so privedli do 1000 glav, še več pa prašičev. Lepa živina je bila po večini prodana, posebno debeli voli in plemenske krave. Kupci so došli od vseh strani, iz bližnje in daljne okolice, Iz Ljubljane, Metlike, Karlovca, Zagreba in tudi iz sosednih od Italijanov zasedenih naših krajev. A tudi za druge stroke je bil semenj ugoden. Domači in došli trgovci so razstavili svoje blago po stojnicah in dobro prodajali. Sploh je semenj uspel kot malokdaj. Udeležba tujcev se ceni do 5000 oseb. Semenj so počastili s svojo prisotnostjo tudi več poklicnih žeparjev. Tako so odnesli z neke stojnice gotovine za več tisoč dinarjev. Neki zakonski par iz Šmihela si je na semnju prilastil tujega blaga v vrednosti 500 Din, ne da bi se spomnil, da mora to tudi plačati. Budna novomeška policija ju je zato izročila državnemu pravdništvu, da zadostita za svojo zmoto.
— Še ie čas, da dobiš za 2 Din krasno sobno opravo, moško Milo, kuhinjsko gre-denco, zaboj slakorja ali stensko uro, če kupiš tombolsko karto Društva za zgradbo Sokolskega doma v Spodnji Šiški, ki priredi dne 2. septembra t. 1. ob lepem vremenu v Tivoli veliko javno tombolo. — Začetek ob 15. uri. — Odbor.
— Mariborske novosti. Mesar In gostilničar Vlahovič se je proglasil za i n s o 1 • ventnega ter uvedel poravnaino postopanje. Upraviteljem premoženja je imenovan odvetnik dr. Irgolič. Upniki morajo do 15. septembra prijaviti svoje terjatve. Poravnalna razprava se vrši 18. septembra na okrožnem sodišču. — V parni žagi Hochn-egger na Koroški cesti zaposlenega strojnika Ivana Kmetiča je pri mazanju zgrabil stroj ter mu zmečkal roko. Odpeljali so ga v bolnišnico. — Zaradi onemoglosti se je v četrtek ponoči zgrudila na Tržaški cesti 63 letna Marija Gerbec, stanujoča na Pobrežju. Rešilni oddelek ji je nudil prvo pomoč, na to pa je bila pripeljana domov. —• Med krmljenjem je udaril konj 29 letnega I. Bačnika, hlapca pri tvrdki Špes, s tako silo, da mu je zlomil levo nogo. Morali so ga spraviti v bolnišnico. — Bivši, poveljnik mariborskega 45. pp. polkovnik Draškič, ki je premeščen v Zagreb, se v nedeljo poslovi in odide iz Maribora na novo službeno mesto. V odhodnico priredi vojaška godba svojemu priljubljenemu poveljniku v delejo koncert v mestnem parku, nakar mu zaigra še pred stanovanjem V Vrazovi ulici več komadov.
— Ptujske novosti. V sredo, dne 12. septembra se prodajo v mestnem kopališču sledeči predmeti: 2 ladji iz hrastovega lesa, ki ste približno 10 m dolgi in 2 m široki, ter eno vodno koio za ceno 2500 Din. Kolo in ladji se lahko uporabljajo za mlinarsko obrt. — Pretekli torek se je vršilo IV. predavanje društva jugo-slovenskih akademikov v Ptuju. Predaval je cand. med. Kaukler o temi »Živali v službi vede in medicine«. Po končanem predavanju se je razvila živahna debata, katere se je udeležil posebno zdravnik dr. Mrgole, ki nam je v izčrpnem govoru povedal mnogo zanimivosti. Prihodnje predavanje se vrši v torek, dne 4. septembra ob 8. uri zvečer v Narodnem domu; predaval bode stud. med. vet. Herkovič o »Monističnem in du-alističnem svetovnem naziranju«. — Priprave za glavno skupščino Ciril-Metodove družbe so v polnem teku in upati je, da bomo znali sprejeti goste na primeren način. Tudi za različne slavnosti in prireditve, ki se bodo vršile prilikom 30 letnice našega muzejskega društva v dneh od 1. do 4. septembra t. 1., se pripravljamo mrzlično. Mnogo visokih gostov bode^ naše mesto sprejelo kmalu v svoje naročje in pričakujemo, da Ptuj ne bo ostal ra drugimi mesti, kar se tiče gostoljubnosti in prijaznosti. Skrbeti, moramo za to, da uredimo svojim gostom bivanje v našem mestu tako, da bodo odnesli najlepše vtise in da se bodo radevolje spominjali onih dni, ki ijh bodo preživeli v naši sredini! — Začetek šolskega leta je tu. Učitelji so se po večini že vrnili s svojih dopustov, da s svežim močmi prevzamejo svojo odgovorno službo. Tudi več mladih obrazov se zopet pojavlja na ulical in kmalu bo naš svet zopet v starem tiru.
— Vprašanje beograjskega tramvaja. Da bi se enkrat razčistilo vprašanje glede tramvaja, katero se toliko časa zavlačuje in giede katerega se vodi spor z belgijsko državo, je odredil Fazi, predsednik federativnega sodišča v Bernu in šef arbitraže za rešitev tramvajskega spora, narok za 22. novembra t. 1. v Zagrebu.
— Higijenlčna česalnica za dame — O. Fettich-Frankheim, Ljubljana, Kongresni trg št. 19. Negovanje las. Ondulacija. Barvanje z L’Oreal Henne. El. massaža lica. Mani-cura. Izvršuje vsa lasna dela. Kupuje odpaden in odrezan ias po najvišji, dnevni ceni. Parfumerija.
— Kako se kuha dobra kava. Staro je izkustvo, da oleus kave ne zavisi samo od vrste, nego v veliki meri tudi od priprave iste. Baš dobre vrste kave zahtevajo osobito brižljiv postopek, ker se inače ne mote razviti njih fini okus in dober duh. — Tvrdka Meinl, ki se že nad dve generaciji bavi gotovo izključno s trgovino kave, razpolaga z lastnim strokovnjakom, kateri stalno obiskuje one dežele, v katerih Meiniove tvrdlce poslujejo (Jugoslavija, Avstrija, Češkoslovaška, Italija, Madžarska, Poljska). Svrha tem potovanjem je, da se po eni strani navajajo naše spoštovane gospodinje v dobrem pripravljanju kave, z druge strani, da se izkoristijo i njihove skušnje v tem pogledu. Zato si dovoljujemo opozoriti naše čitatelje, da bo dotični gospod dne 1. septembra deloval v tukajšnji podružnici tvrdke Metal, Ljubljana, Šeleburgova ulica 3, ter si dovoljuje uljudno pozvati poedine trgovce njihove goste kakor vsakega, ki se za stvar zanima, na brezplačno poskušanje strokovno pripravljene kave.
Sokolski vestnik.
— V nedeljo 2. septembra t. L se vrši ob lepem vremenu v Tivoli velika javna tombola Društva za zgradbo sokolskega doma v Spodnji Šiški. Glavni dobitki: Sobna oprava za zakonski par, moško kolo, kuhinjska gredenca, zaboj sladkorja in stenska ura so razstavljeni v Izložbi tvrdke Gorup v Prešernovi ulici in pri urarju gosp Krapežu na Jurčičevem trgu. Razen tega je še nebroj kvatern in činkvinov. — Segajte pridno po fombolskih kartah, ker nihče ne v«, ii* jHi Ja!» «refe. -r- .O^oy
Vrtnarska razstafä
w UuteSJaftš*
Zadruga vrtnarjev v Ljubljani je priredila letos svojo drugo, vrtnarsko razstavo, ta sicer v jahalnici na Bieiweisovi cesti.
Slovesna otvoritev se je vršila včeraj ob 10. uri dopoldne. K otvoritvi so prišli razni gostje, in sicer vel. župan dr. Lukan, preds. viš. šol. sveta in zast. min. za uk ta bogočastje dr. Fr. Bevk, vseučiliški profesor Jesenko, obč. svet. in podžupan dr. Stanovnik, zastopnik mest. mag. dr. Zarnik, prof. trg. akad. Böhm, šef odd. min. za industrijo in trgovino dr. Marn, polic, ravnatelj dr. Gustin, tuji zastopniki:	Francije Pan! de
Flache, Italije De Comelli, češkoslovaške dr. Zahorsky in Nem. Avstrije dr. Kohlruss, dalje zastopniki Trg. ta obrtne zbornice I. Knez, Zveze obrtnih zadrug E. Franchetti, zast. velesejma ljubljanskega preds. I. Bonač in pa zastopnika Obrtne banke Fr. Kavčič ta ravnatelj Dolenc. Duhovščino je zastopal škof dr. A. B. Jeglič.
Takoj po prihodu velikega župana dr. Lukana so vstopili gostje v krasno razstavišče, kjer jih je pozdravil starosta slovenskih vrtnarjev g. Korsika. Zahvalil se je gospodi za poset, jih prosil za nadaljno naklonjenost slovenskemu vrtnarstvu ta še posebno pozdravil s krepkim »Živela!« našega kralja Aleksandra in kraljico Marijo. Starčku, ki je bil vidno ganjen, se je zahvalil za pozdrav veliki župan dr. Lukan. V otvoritvenem nagovoru je poudarjal g. vel. župan neizčrpno bogastvo naše lepe kraljevine, bogastvo, ki pa zahteva pridnih ta delavnih rok. In te imamo v našem pridnem, zavednem ta naprednem obrtniškem stanu, ki ne štedi truda ta dela za našo povzdigo. Vlada se tega v polni meri zaveda ta bo te mar-j ijive delavce rada ta povsod podpirala. Oko in duša človeka hrepenita po lepoti ta iščeta cvetico, ta naše vrlo vrtnarstvo izpolnjuje v tem oziru važno nalogo v življenju človeštva in zato tudi zasluži vsestransko podporo. Naše vrtnarstvo se je razvilo že na jako visoko stopnjo. Že prej so bili naši vrtnarji priznani, res lepo ta vzorno pa se je razvilo vrtnarstvo v naši prosti- svobodni domovini. Želim torej našemu vrtnarstvu popoln uspeh ta še nadaljni velik razvoj in ga v to ime pozdravljam in otvarjam drugo razstavo. V imenu min. za trg. in obrt je iskreno pozdravil razstavljaice dr. Marn. Zastopnik vseučilišča prof. Jesenko je poudarjal, da pozdravlja univerza vsak kulturni napredek. Toplo pozdravlja tudi lep razvoj našega vrtnarstva, M je v ozki zvezi z višjo šolo. ki hoče vedno podpirati s strokovnim znanjem stremljenja in ugoden razvoj vrtnarstva. Čestita našemu vrtnarstvu na res lepih uspehih v prid vrtnarjem ta v veselje vsemt ki ljubijo cvetje. — V imenu obč. zastopa je pozdravil podžupan dr. Stanovnik, ki je izražal veselje nad to kot nad vsako domačo prireditvijo. Ta razstava nam kaže mnogo truda, dela in tfrokovnega znanja. Pozdravlja razstavljaice v nadi, da njihovo delo procvita, čestita jim in želi dober hspeh in napredek. Zaključno je pozdravil v imenu trg. in obrt. zbornice g. I. Knez ter jim želel mnogo uspeha.
Nato so si gostje v spremstvu razstav-ijalcev ogledali razstavo.
Razstavili so Viktor Korsika, Ignac Stre-kelj, Viktor Bajt, Fr. Herzmansky, Matija Keše, I. Bizovičar, Pavel Šimenc in Anton Ferant. Cela razstava je zasnovana v podobi podkve, v sredini pa je krasna ovalna skupina, nad katero se dviga v sredini lepo okinčan kip našega kralja.
Omenimo le še, da so skupine posameznih vrtnarjev jako okusno ta lepo sestavljene. Posebno lepa je velika skupina, ki so jo sestavili razni vrtnarji, in ki nam prispo-dablja razvoj cvetice z razvojem rožne kraljice v. japonski pravljici. V ozadju pa je velika, lepa slika, ki nam predoči lepo japonsko pokrajino. To sliko je risal g. Skruž-ny. Cela razstava je lepo umetniško delo, prestavlja nas v pravi cvetlični raj ta jo priporočamo vsakemu, posebno pa vsem ljubiteljicam in ljubiteljem naših cvetic.
Sport in turšstika.
— Ženski lahkoatietlčni meeting se vrši danes popoldne na igrišču Ilirije. Pričetek ob 16. uri 30 minut. Doslej je prijavljeno znatno število tekmovalk S. K. Ilirije in S. K. Jadrana. Finale na 60 m, 100 m ta 200 m se vrši jutri med prv. tekmo Gra-djanski: Ilirija.
— Prvenstvene tekme 2. t. m. V nedeljo 2. t. m. dopoldne se vršita prvenstveni tekmi Primorje : Slavija (igrišče Primorja ob 10. uri 45 minut) ta Slovan : Svoboda-(igrišče Ilirije ob 9. uri 30 minut). Tekmi otvarjata jesensko prvenstveno tekmovanje Ljublj. nogom, podsaveza.
— Gradjanskl: Ilirija. — Prvenstvo Jugoslavije. Prvenstvena tekma med Gradjan-_skfm Š. K. iz Zagreba in našo Ilirijo se vrši jutri 2. septembra ob pol 16. uri na prostoru Ilirije. Nastop Gradjanskega Š. K., ki pomeni v Ljubljani vedno športni dogodek prve vrste, povzroča tokrat z ozirom na važnost ta značaj tekme posebno veliko pozornost ta interes. Gradjanskl Š. K. velja po svojih izvrstnih, večjidel zmagovitih rezultatih proti mednarodnim protivnikom kakor n. pr. v Španiji, proti monak. Wackeru, proti praški Sparti itd. za najmočnejšega reprezentanta jugosl. športa, kateremu se priznava mednarodno prvorazrednost. Za nedeljsko tekmo prisojajo zagrebški listi Gradj. Š. K. seveda boljše šanse, venđai pa pristavljajo, da po igri Ilirije proti Hajduku ta po rezultatu proti Concordiji presenečenja niso izključena. — Predtekmo igram ob pol 14. uri Akad. S. K. in rezerva Ilirije. — Predprodaja vstopnic pri tvrdki J. Goreč, Dunajska cesta.
SoEshfO.
— Jugoslovanski konservatorij In glasbena šola Glasbene Matice v Ljubljani. Odbor Glasbene Matice v Ljubljani u.judno sporoča, da se prične vpisovanje v glasbeno šolo in konservatorij v sredo, dne 5. septembra t. 1. ter traja isto do vštevši srede 12. septembra t. 1. Vpisuje se vsak dan, raz-ven nedelje od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica št. 8,1. nadstr. Učenci naj pridejo k vpisovanju v spremstvu svojih staršev odnosno njih namestnikov ter morajo plačati 10 Din vpisnine, za kateri znesek pa dobe kontrolne knjižice glede kontrole obiska pri pouku ter 25 Din članarine za svoje starše. Ukovina za šolsko leto 1923/24 je sledeča: Gojenci glasbene šole plačajo za klavir ali vijolino mesečno 70 dinarjev, pri tem imajo tudi brezplačen pouk v splošni glasbeni teoriji ta v mladinskem petju. Učenci konservatorija pa plačajo za vsak predmet 90 Din mesečno, samo solo-petje stane 150 Din mesečno, teoretični predmeti, kakor harmonija, oblikoslovje in kontrapunkt pa stanejo 15 Din mesečno. Matica sprejema tudi učence samo za glasbeno teorijo in mladinsko petje proti odškodnini 15 Din mesečno. Dne 12. septembra popoldne ob 3. uri se naznani vsem gojencem natančen urnik in dne 14. septembra se začne v vseh predmetih redni glasbeni pouk. Starše in namestnike prosimo, da pravočasno vpišejo svoje otroke, ker je to v interesu rednega in točnega pouka. Za mesec september je plačati le polovično ukovino.
Iz društvenega življenja.
— Izlet v Vevče priredi za svoje članstvo ta prijatelje društva »Slovensko trgovsko društvo Merkur v Ljubljani« dne 8. septembra t. 1. v svrho ogleda Vevške papirnice. Skupen odhod z vlakom ob 8. url zjutraj iz južnega kolodvora. Zbirališče ured odhodom vlaka pred južnim kolodvorom. Kdor se želi izleta udeležiti, naj se prijavi najkasneje do pondeljka, dne 3. septembra t. 1. opoldne v društveni pisarni. Gradišče št. 17, I. nadstr. (telefon št. 52). — Odbor.
Dopisi.
— Slovenska Bistrica. V nedeljo dne 2. septembra priredi Gomjebistriška požarna hramba na vrtu gostilničarja Gunčerja veselico s srečelovom, tombolo, šaljivo pošto, plesom itd. Pri veselici sodeluje društvena godba. Za dobro vsestransko postrežbo je poskrbljeno. Čisti dobiček je namenjen za nabavo društvenega orodja. —, V petek, dne 7. septembra ob 20. uri pa igrajo mariborski akademiki v hotelu Beo« grad Nušičevo igro »Navaden človek«.
Borzna poročila.
Beograd, 31. avgusta. Devize, Dunaj 0.1295—0.13, Berlin 0.00085—0.00090, Budimpešta, povpraševanje 0.52, Bukarešta
42.75—	43, Italija 402.50-^103.50, London
427.75—	428, New York, ček 93.40—93.60, Pariz 527—530, Praga 275.50—276, Švica 1690—1695. — Valute. Francoski franki 525—528.
Zagreb, 31. avgusta. Devize. Dunaj 0.13—0.1320, Berlin 0.0009—0.0011, Budimpešta 0.49—0.53, Bukarešta 41—42.50, Italija 400-402, London 426—428, Neiy York, ček 92.50—93.50, Pariz 520—527, Praga 275—277, Švica 1680—1690, Varšava 0.04 —0.045. — Valute. Dolarji 91-50—92.50, italijanske lire 392.50—397.50.
Curih, 31. avgusta. Berlin 0.000045, New York 554, London 25.20, Pariz 31.15, Milan 23.67, Praga 16.30, Budimpešta 0.003125, Bukarešta 2.50, Beograd 5.95, Sofija 5.25, Varšava 0.0023, Dunaj 0.0078, avstrijske krone 0.0078.
Praga, 31. avgusta. Dunaj 4.65, Berita 0.00270, Rim 147.50, avstrijske krone 4.64, italijanske lire 144.75, Budimpešta 17.75, Pariz 192.75, London 155.125, New York 34, Curih 617.75, Beograd 36.875.
Dunaj, 31. avgusta. Devize. Beograd 766—770, Berita 0.55—0.65 (za 100 mark), Budimpešta 3.75—3.85, Bukarešta 317—319,London 322.000—323.000, Milan 3004—3016, New York 70.935—71.185, Pariz 3972—3988, Praga 2080—2090, Sofija 658— 662, Curih 12.805—12.855. — V a 1 u t e. Dolarji 70.560—70.960, levi 636—644, nemške marke 0.54—0.64 (za 100 mark), angleški funti 320.200—321.800, francoski franki 3930 —3960, italijanske lire 2980—3000, jugoslo-venski dinarji 757—763, romunski leji 296— 300, švicarski franki 12.690—12.770, češkoslovaške krone 2062—2078, madžarske krone 2.00—2.20.
Berlin, 31. avgusta. Dunaj 14.763, Milan 442.890, Praga 3005.235, Pariz 582.540, London 46,882.500, New York 10,277.250, Curih 1,865.325, Beograd 109.725.
Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miba Gaberšek. Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani
Vremensko poročilo.
„Jutranje Novosti." — Ljubljana, dne 31. avgusta 1923.
Kraj	Cas	Zraini tlak	Zračna temper.	Vetei	Oblačno o—io	Padavine mm
Ljubljana .......	7	763-5	14-8	brezv.	jasnu	
Ljubljana		14	762-6	24-2	f»	**	
Ljubljana				21	762-1	20-7	>>	*»	
Zagreb		7	764-1	180	*»	M	
Beograd 	 .	7	764-0	17-0	»»	t«	
Dunaj			 .	7	765-5	16-0	lugozap.	**	
Praga		7	766-4	9-0	jug	več- obl-	
Inomost	7	763-6	13-0	brezv.	obl.	
Barometer; etMiovit	TemseretuM nriTi—ii
Stran 4.
Štev, 17?.
g g ■ »mat. w<M^«^tzggrjggiMia^sz;
© s
K3ß3;;t.<9CIi3.t7SS33K!K.rCSaSE" SSE2JSŽS g g
fe KPrJOT
! ra
h	Vil* Äfj;S ).
I P «I 1 "
li; lsi
• ^ |> fT; a
IJ ^ I
1J1
Cena oglasom do 20 besed Dir= S*-; vsaka nadallna beseda 25 para, Igjg^ z davšžino vređ.	i sssaKssa
99
tnorska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica jneh vnt blazin in žime in mor-jak» trave, modrece na peresih. Specijelna tvrdka za izdelovanje ttubgarnitur. — Najnižje cenel 5-NajsoUdnejši izdelki i — Zahtevajte oferte in cenike!
iz dveh sob, kuhinje s pritiklinami se zamenja z enakim v sredini mesta. Ponudbe pod: .Stanovanje št. 5.070“ na upr. lista.
jf-'r V:' u.>M
j* 8 sobami, 2 kuhinjama, kletjo, ■močno zidana, pripravna za vsa-ko obrt ob železniški progi 'Zidanimost — Zagreb tik kolo-Idvora, poleg vrt za zelenjavo, j2 orala njive, hlev za živino Is svinjaki se eeno proda. Stano-Vanje takoj na razpolago. Dopi-•o pod „Ugodna prilika" na Spravo tega lista.
Sprejme se muzikalnega čitanja zmožen sufler za operne predstave v gledališču. Prijave na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani.
im novo tovarno v večjem ateistu Slovenije, s kapitalom Din. 600.000.— se sprejme. Jako do-Mčkanosno, brezkonkurenčno podjetje. Lastno tovarniško poslopja s vsemi stroji dogotov-Qeno. Ponude pod „Nova tovarna“, na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg S.
Specijalne zaloge tapetniških Izdelkov. ■— Zima vseh vrst — morska trava — vsi v to stroko spadajoči predmeti. Točno in solidno delo po naročilu in popravila. Se priporoča Rud. Sever, preje Brata Sever, tapetnik in dekorater, Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6.
ali večjo prazno sobo tudi v okolici išče iz Trsta izgnana družina državnega uradnika. Nujno. Ponudbe na Andrej Škulj, Resljeva cesta 24/11.
Mo oemijetoo is,
jako se pri turah in dolgo-itrajni poti pojavi suhota v grlu. .Zato vsak pameten turist in športnik uporablja namesto tobaka in alkohola Wrigleyev žvečilni gumi. General, zastopstvo drogerija »Adrija«, Ljub ijana, Solenburgova ulica.
I.
f
absolvent knjigo vodstvenega te-Saja, zmožen trgovskega raču-aanja, slovenske in nemške stenografije, išče službe. Ponudbe pod »Maribor« na upravo lista.
iivcš stalno v Trstu, sprejme mesto stalnega poročevalca za kak ugledni, slovenski politični Ust Pogoji po dogovoru. Nartov pri upravi lista..
Im in ia
• štirimi kamni ter s strojem ca izdelovanje kaše, z vodno silo, skozi celo leto v polnem obratu, v zelo prometnem kraju, 16 minut od želez, postaje, se t pripadajočim stanovanjem, event z zemljiščem in gospodarskimi poslopji radi bolezni takoj po ugodni ceni proda. Zelo pripravno za lesno trgovino. Podrobna pojasnila daje Ivan Ogorelc, posestnik v Ri-goncih št. 9. p. Dobova pri Brežicah,
ii!
Poslužujte se krojaške delavnice Matija Stipčič-a v Zavodni št. 40. Solidno delo. Točna postrežba. Cene konkurenčne.
za večjega dijaka srednje šole se išče pri kaki dobri profesorski rodbini. Reflektira se na dobro oskrbo. — Ponudbe na upravo lista pod »Dobro nadzorstvo«.
plačam 5.000 K mesečno za stanovanje v stari hiši 6 sob s pritikl. v Ljubljani. Dr. Arnejc, Ljubljana, Gradišče 4.
skoro nov, dobro ohranjen, znamke Blickensderfer z vidno pisavo naprodaj, Istotako motorček V,« HP 220 W za isto-merni tok in 100 m bakrene 8 G-žice 1 ‘5 mm z gumeno izolacijo. Naslov pove uprava lista.
se proda za 5.500 Din. Naslov pri Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg 3.
M
železniški pisarniški poduradnik z znanjem štirih jezikov želi primerne službe. Naslov v upr. lista.
... običajno pojavlja pri dolgotrajni hoji, težkem delu in pri strastnem kajenju. Tej neprijetnosti se turisti, delavci in strasten kadilec izogne na ta način, da zveči Wrigley-ev gum! Generalno zastopstvo drogerija »Adrija«, Ljubljana, šelenbur-gova ulica.
41/, letnega, svetlo rujavega, cca 15 pesti visokega, izvrstne krvi, ter kobilo, 3 Vj let"0. angle_ sko-arabsko, temnonijavo, plemenite krvi; oba prvovrstna dirkača, brezhibna za vožnjo in pod sedlom. Naslov pove uprava lista.
Lat jahalni ihoi
v skoro novem stanju z lesnimi kopiti po primerni ceni naprodaj. Aleksandrova cesta štev. 16 pritlično desno.
se odlikuje posebno s svojim finim ugodnim, osvežujočim vonjem, ter se porablja kot parfum in z izrednim uspehom za negovanje obraza in :elesa. Cena 1 / Din. 150 y2 i Din- 80. Steklenico je prinesti seboj.
Uran-Parfumerija
Ljubljana. Mestni trs 11-
•••••••••••»•••••••«••»••e
Oglašujte
v „Jutranjih Novostih“.
Somini mn-
Invalidna družina brez vseh dohodkov, katere oče je invalid z 100% dela nezmožnostjo, mati pa tudi slaba, brez strehe in brez premoženja, skratka brez vsega, prosi dobrosrčne premožne sloje, da bi ji pomagali, bodisi v denarju, živežu ali obleki, ker so otroci vsi nagi in lačni. Naslov se izve v glavnem tajništvu NRS v Ljubljani.
eventuelno s sostanovalko se išče za takoj. Ponudbe na F. K. Kaiser, puškar, Ljubljana.
skoraj nov, tvrdke Lanberger & Gloss. Fino in solidno delo iz predvojne dobe. Ogleda se ga lahko med 18. in 18. uro Naslov v upravi lista.
ZM
katerekoli stroke za Štajersko, prevzame večja tvrdka v Celju. Pisarna in lepo, suho, obsežno skladišče pri kolodvoru. Ponudbe na upravo lista.
M Losi“
staroznana gostilna poleg cerkve Sv. Jakoba priporoča dobro domačo kuhinjo, prvovrstna vina ter na novourejena prenočišča. Se priporočata. Fr. in Iv. Dolšak
irsdysfriia psriia
StSiSSSte {iDitilijil!-
Razstavni paviljon
H“ it. 300.
f

Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je:
JY(cj zuerinjaK
-njiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 6’—
»(eji ljubčki
živalske slike za nase malčk na trdem močno vezanem kartonu Din 15*—»
mladi slikar
10 tiskanih predlog za po» barvanje z akvarel - barvam ali pastel» barvniki Dih 4'
Crnipeter
staroznana, vesela družabna igra za zimske večere. 1 igra Dil) 41—.
Vse se dobi v
•Jt

Teodor Kom, Ljubljana,
Poljanska cesta 8
se priporoča cenj. občinstvu za izvrševanje vsakovrstnih kleparskih in vodovodnih inštalacijskih del ter za pokrivanje streh. Vsa stavbinska in kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. — Proračuni brezplačno in poštnine prosto. — Popravila točno in po najnižji ceni. Pločevinasta ambalaža kakor kante za firnež, olje, bencin, doze za barve, kandite in konzerve.
Delavnica
Viljem
Separt
Ljubljana
Šelenhurgova ulica 4
(na dvorišču).
Šolska in precizna risalna orodja.
Merilni instrumenti.
Merila in tehnične potrebščine.

flarija Rogelj
Ljubljana, Ungarjema ulica 4
manufakturna trgovina perila za dame in gospode.
Biago dobro.	Cene nizke.

üsssiaiill®»
Cenj. občinstvu vljudno naznanjava, da sva staioznano gostilno
^Obiščite pavigjQB? € si 254
lowarn® latnaškOT
E POMERANZ
(Dunaj Hi/z. Ditscheinergasse 3).
Skladišče za SHS: Harlbor.
Tovarna izdeluje vse vrste zamaškov kakor vinske, pivske, šampanjske, medicinske in za sode. Cene zmerne. — Postrežba točna In solidna. — Razpošiljatev franko In zacarlnjeno
v vsak kraj SHS.	^
na BonajsM m\\ it 6 s Ljufelpi
popolnoma prenovila in izdatno povečala. Novi prostori so jako udobni, svetli in zračni. Lep vrt, zračna veranda. Postrezala bodeva kakor dosedaj tudi v bodoče z okusno kuhinjo, pristno pijačo in vedno svežim pivom.
Za cenjeni obisk se priporočata
M ii! Rezi Zalaznik
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
UitfpiMiimraB.
Hajpopolnejši pisalni stroj sedanjosti!
Tudi na obroke!
The Rex Go., Ljubljana
M. Z68 lat. ostamu« ms. Era A in.
Zahtevajte ponudbe.
Paviljon ,H‘ št. 290.

■ n n a n ■
OB«
■ ■BO
Tcuerna l^anditcu
f ran Rozman
J¥[eriber
JlloKsemdrcua ee$ta 5?
priporoča vse vrste kanditov (bonbonov) po najnižjih tovarniških cenah.
Zahtevajte ceniki
GRÄDBENO POD3ET3E
ING. DUK1Č IN DRUG
UUBL3ANA. Bohoričeva ul. 20.
L. Hlkuš
Ljubljana,
Mestni trg 15
izdelovale!]
dežnikov
Zaloga
sprehajalnih
palic.
Popravila točno In solidno
Domača tvornica bičeva, Glina
nudJa svoj prvorazredni proizvod.
Uzorci su izloženi na ljubljanskom velesajmu pol. do to. rujna u paviljonu „I“ broj 4>lo.
jjiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuininiiiuiiiiiiitiuiuiiiiitiiiiittuiiiiuiiimiiiiuimiiiitiiiiniiiiiiiiitiiiuiUjiuuiiiuuiiuiiimaiBiimmiiiiuiiii
9	X
Brzojavke: Globus Vrhnika. Telelou tnterurban Vrhnika IO.
Konzervna tovarna
„GLOBUS“
na Vrhniki pri Ljubljani
priporoča vs© mesu© konzerve, paštete in druge izdelke. Naznanja, da Je pričela letos z izdelovanjem sadnib in sočivnib konzerv. Sprejema naročila za Izdelovanje pločevinastih doz.
Na velesejmu lastni paviljon.
i	'
«^©«(©««©^©^©^©©©•©^©©•©©•^^•••^M©©®©^®©^
Ü	E
^iiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiiiimimiiiiiniiiiiuiiiiuiiHiiiiuiiiwmimiiamanimuMiinnwiniwwHWMHmMMummaimmHiHHiii1!1181
SLOGRAD“
SLOVENSKA GRADBENA IN INDUSTRIJSKA D. D.
TELEFON INTERURBAN štev. 180. BRZOJAVI: SLOGRAD.
LJUBLJANA
TEHNIČNA PISARNA LJUBLJANA 7. FRANM.OPANSKA CESTA štev. 151.
Ivtf *£9 im« stanovanjske hiše, trgovska poslopja, IZVrSUfe. moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj.
Č	■■	© železobet cevi za vodne
dpecijailieia. naprave in vodovode.
^atent dr* *nž- EniPerseria za iz-a vrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti kakor pri skladiščih, „silo“, mostovih in podobno.
vse vrs*e	Proiektov *n
ijfeQßlUJfäffl statičnih proračunov.
fgrliaga >sliilraii|iwi WovostiiiigB itevB 1T8 g dne 1B septembra 1923«
Vatikan in vprašanje vojne krivde.
Ker je nedavno v »Jutru« sprožil neki »evangeljski katoličan« vprašanje, koliko je resnice na tem, da je bil papež udeležen gonje za svetovno vojno, objavljamo tozadevno avtoritativnejše mnenje, ki ga je napisal Hellmut von Gerlach v »Neue Zürcher Zeitung«. Gerlach piše med drugim:
»Leto dni sedi v neki bavarski ječi PO bavarskem izjemnem sodišču na 11 let težke ječe obsojeni socijalist in novinar Fechenbach, ki je bil privatni tajnik umorjenega Kurta Eisnerja. To kazen so mu prisodili zato, ker je v spomladi 1, 1919 izročil švicarskemu žur-nalistu Rene Payot-u ono brzojavko, ki jo je bavarski poslanik pri Vatikanu, j yon Ritten, poslal 24. julija 1914 iz Rima |v Monakovo. Payot je 29. aprila 1919 j objavil to brzojavko v sledečem tekstu:
»Baron de Ritter au Gouvernement Bavarois.
Le pape approuve une action ćnergi-ique de 1’ Autriche contre la Serbie. Kar-sek espčre que, cette fois, 1’Autriche tiendra le ooup. II se demande quand eile pourralt faire la guerre si eile jn’ćtait pas meme rčsolue ä repousser 'par les armes une agitation čtrangčre |)qui a amenč le meurtre de 1’ archiduc 'Ot qui, en čgard ä la Situation actuelle de 1’ Autriche, met en danger son (existence. Dans ses dčclarations se revčle la crainte de la Curie romaine ä 1’ čgard du panslavisme. — Signe: Ritter.«
V informacijo bodi povedano, da pomeni »Karsek« kratico za kardinalni državni tajnik (Kardinalstaatssekretär). Sedaj je ugotovljeno, da je Payot dotično brzojavko popačil na ta način, da je izpustil nekatere bistvene besede. Socijaldemokratski poslanec Dittmann je prečitaI nedavno, ko je vložila njegova stranka o priliki Fechenbachove obsodbe interpelacijo radi justičnega umora, originalni tekst brzojavke, ki se pravilno glasi:
Rim, 24. junija 1914.
Minister zunanjih zadev, Monakovo.
Papež odobrava oster nastop Avstrije proti Srbiji in ne ceni v slučaju vojne z Rusijo ruske in francoske armade. Državni tajnik upa, da bo Avstrija tokrat vztrajala, saj ni jasno, kedaj bi se ji nudila prilika za vojno, če ne bi bila pripravljena, z orožjem zavrniti inozemsko agitacijo* ki je dovedla do sarajevskega atentata in ki spričo sedanje konstelacije ogroža eksistenco Avstrije. Iz tega je razvidna silna bojazen kurije Pred panslavizmom. von Ritter, 1. r.
Potemtakem manjka v Payotovi obe-lodanitvi brzojavke v »Joumalu«, kar v prvem stavku konec« (papež) »ne ceni v slučaju vojne z Rusijo ruske in francoske armade.«
2e Payotov tekst je silno kompro-mitujoč za Vatikan, ki stoji pred nami kot vojni hujskač. Še bolj kompromitu-joč pa je nepopačen originalni tekst. Podcenjevanje ruske in francoske armade s strani dobro informiranega Vatikana je napravilo tako v Monakovem kakor na Dunaju silen vtis. Morebitno nagnenje, biti napram Srbiji vendarle nekoliko popustljivejše, je moralo biti v kali uničeno, če je Habsburgovcem in .VVrttelsbaChovcem enako vredna avtoriteta tako podcenjevala silo ruske in francoske armade. Na Dunaju in v Mo-
nakovem so lahko rdeli: napram Srbiji si lahko dovolimo vse. Armadi dvozve-ze sta neporäbni. Rusija in Francija se ne boste resno 'zavzeli za Srbijo. Ce bi pa kaj poizkusile, potem spričo manjvrednosti njunih armad ni treba mnogo riskirati. Brzojavka g. Ritterja ni bila brez vsakega upliva na izbruh svetovne vojne. Mednarodni interes veleva, da se ta zadeva, kakor je sicer temna, vendarle razčisti.
Mogoče je samo dvoje: Recimo, da je Ritterjeva brzojavka točno precizirala stališče tedanjega papeža. V tem slučaju zadene papeža velik del sokrivde na izbruhu svetovne vojne. Ali pa je Ritter zavestno, oziroma malomarno podtaknil papežu izjavo, ki je v resnici ni podal. V tem slučaju bi bil Ritter eden najhudobnejših krivcev v svetovni zgodovini.
Kdor pozna modro rezerviranost Vatikana v vseh političnih vprašanjih, ki katoliške cerkve naravnost ne zadevajo, bo raje obdolžil g. Ritterja, nego papeža. Značilno je le, da je von Ritter še danes poslanik Bavarske pri Vatikanu. S tem dejstvom postaja zadeva še bolj temna.
Objava Ritterjeve brzojavke je bila v Fechenbachovi razpravi potom klerikalne porote v klerikalno vladani Bavarski pod kazensko pretnjo prepovedana. Objava še je izvršila šele nekaj mesecev pozneje v neki brošuri, ki jo je spisal komorni sodni svetnik Frey-muth v Berlinu na vzpodbudo »Republikanske državne zveze« ter nemške lige za človečanska prava. Objava je vzbudila po vsej Nemčiji ogromno pozornost. Z njo se je bavil tudi Vatikan. Potem je utihnilo vse. G. von Ritter je pa ostal v — Rimu.
Sedaj je obelodanitev popolnega teksta brzojavke po zastopniku Ditt-mannu v nemškem Reichstagu spravila to vprašanje v novo fazo. Vatikan je doslej molčal in trpi g. Ritterja pri sebi kot zastopnika. Molči pa tudi bavarska vlada, ki pušča Ritterja še nadalje v Rimu.
Ta skrivnostni molk se mora zlomiti. Pritisniti mora javno mnenje vsega sveta. Vse, kar zadeva vprašanje vojne krivde, se tiče človeštva. Človeštvo ima pač pravico, doznati, koga zadene precejšen del odgovornosti na izbruhu svetovne vojne. Ali spada Vatikan med sokrivce? Sedaj je vrsta na Vatikanu, da se točno in jasno izrazi o brzojavki g. von Ritterja.
— Prebivalstvo današnje Madžarske. Glasom rezultatov ljudskega štetja iz leta 1920 obsega današnja Madžarska 88.906 kvadratnih kilometrov s 7*685.294 prebivalci. Narodnostno vprašanje skoraj ne obstoja, ker je 90 odstotkov prebivalstva madžarske narodnosti. Po materinem jeziku je 7,147.053 Madžarov, 551.711 Nemcev, 141.882 Slovakov, 36.858 Hrvatov, 23.760 Romunov in 22.446 Srbov. Število Nemcev je padlo, in to predvsem radi madžariza-cije Budimpešte. V letu 1920 je bilo največ katolikov. Njihovo število je znašalo 5,096.729, grkokatolikov je bilo 175 tisoč 274, ostalo prebivalstvo je razdeljeno med druge veroizpovedi. Značilno je, da se je dalo v letu 1920 krstiti 16 tisoč Židov; jim pač boljše kaže tako.
Spomini g. Asquifha.
Bagnolles (Orne), avgusta.
»Sunday Times« so objavile v minulih tednih šest publikacij bivšega ministrskega predsednika Asquitha o vzroku svetovne vojne ter o dogodkih, ki jih beleži zgodovina neposredno pred gigantskim klanjem. Zadnji, obenem tudi najvažnejši Članek obravnava zavratne oziroma žaljive predloge Nemčije napram Angliji in Franciji, ki so merili na to, da se konflikt lokalizira. To je pomenilo v nemškem smislu: Rusijo in Srbijo stisniti s pomočjo premoči dvo-zveze ob — steno.
Kakor znano, so mnogi francoski krogi očitali Angliji, da je pustila koncem julija ter začetkom avgusta 1914 s svojo neodločnostjo Nemčijo v prepričanju, da ji ni treba v vseh okolščinah računati z angleško fronto. »Ce bi bili berolinski vojni hujskači vedeli, da se bo zganil tudi britanski imperij, ako bi Nemčija napadla Francijo, potem ne bi bilo usodnih sklepov, ki so spremenili polovico Evrope v kup razvalin, sprejeli s tolikim cinizmom, kakor se je to dogodilo.« Te besede je zapisal dodatno k govoru g. Poincareja še pred par dnevi zelo odličen francoski publicist. Gospod Asquith izjavlja o tem sledeče:
»Zatrjevalo se je, da bi se bila vojna med velesilami morda onemogočila, ako bi bil Sir Edward Grey takoj ob početku krize jasno opredelil naše stališče in dal Nemcem razumeti, da smo vsi-kdar pripravljeni, postaviti se ob stran Francije in Rusije. To mnenje, o katerem so pozneje razpravljali tudi angleški kritiki, se je pojavilo že med pogajanji, tik pred izročitvijo avstrijskega ultimata Srbiji. V teku nekega razgovora je zahteval g. Sazonov od našega poslanika Sir Geroge Buchanan-a, naj se v popolni solidarnosti pridružimo Rusiji in Franciji. Povzpel se je celo do trditve, da bi se lahko preprečilo vojno, če bi tako ravnali. Naš poslanik je takoj odgovoril povsem pravilno: Direktnih interesov Anglije v avstrijsko-srbskem konfliktu ni bilo. Naš edini cilj je bil posredovanja, in Sir Buchanan je povda-ril, »da more Anglija v Berlinu in na Dunaju svojo posredovalno vlogo igrati z večjim uspehom, ako se pojavi kot prijatelj, ki se more vsak trenutek spremeniti v sovražnika (če bi se ta nasvet ne upoštevalo), kakor pa v slučaju, ako bi se takoj deklarirali kot zavezniki Rusije.«
»Pozneje, ko se je g. Sazonov ponovno dotaknil tega vprašanja, je izjavil naš poslanik, — njegovo stališče je Sir Edward Grey po nesreči odobraval — da se ruski minister moti, če misli, da koristi miru z ono grožnjo nemški vladi, češ da bo imela opravka z Anglijo, ako bi skušala podpirati Avstrijo. »Takšna grožnja bi Nemčijo le utrdila v trdovratnosti. Samo tedaj, če bomo Nemčiji prigovarjali kot prijatelji, se bo dala pregovoriti, da vpliva tudi ona pomirjevalno na dunajske kroge. Naša želja je, da se vojna prepreči.«
Nikdo še ni doprinesel količkaj vrednega dokaza, da bi bilo grozilno ali in-transigentno stališče Anglije spravilo Nemčijo in Avstrijo od njune pogubne poti. Nasprotno: vsi dokazi govore contra. Sam Bethmann-Hollweg je smatral to idejo kot »smešno«. S tem, da je
Nemčija računala z nevtralnostjo Anglije, ni napravila nobene pogreške v svojih računih. »To je — tako je izjavil — eden izmed tistih falzifikatov v teku politične diskusije, ki ga mnogi vzdržujejo celo tedaj, če bije dejstvo v obraz.«
»Bethmann-Hollweg je nadaljeval svoja stremljenja po pomirjenju z Anglijo takoj po nastopu svojega položaja, kljub vsem porazom, ker je — kakor pravi sam — »računal z angleško nevarnostjo v isti meri kakor oni, ki so s svojo »sijajno mornariško politiko« vse zlo le pomnožili.« Sir Edward Grey bi bil moral v interesu miru kreniti med temi fazami pogajanj na dve različni, toda paralelni poti: 1. Nemčiji povzročiti občutek, da bi Anglija utegnila vstopiti v vojno; 2. Franciji in Rusiji jasno pokazati, da je bila naša stvar, če smo se vojne udeležili.«
Na to obrazložitev bivšega ministrskega predsednika Anglije bi se dalo marsikaj odgovoriti. Toda zadovoljimo se s pripombami, ki jih je napisal v »Revue de Paris« nemški renegat Richard Greiling, autor dela »I’ ac-cuse«, nič manj dober poznavalec razmer. Najprej nam pripoveduje o več kot misterijoznem potovanju, ki ga je princ Heinrich von Preussen, brat cesarja Viljema, nastopil v dnevih od 25. do 27. julija, torej tik pred izbruhom vojne. Potovanje je imelo očividno namen: »potipati tam na žilo«... 26. julija 1914 zjutraj je brzojavil nemški poslanik v Londonu po naročilu princa sledeče v Berlin: »Kralj Jurij je izrazil željo, da bi se Angliji in Nemčiji skupno z Italijo in Francijo posrečilo, ohraniti mir kljub ogromni resnosti trenutka.« Kralj je to izjavil, da podpre i s svoje strani znani konferenčni predlog zunanjega ministra Greya. Istega dne je depeširal nemški mornariški ataše v Londonu v Berlin, »da je angleški kralj izjavil princu Hein-richu, da bo ostala Anglija nevtralna v slučaju, če izbruhne vojna med kontinentalnimi silami. V Kielu je pisal princ svojemu cesarskemu bratu, češ da je imel daljši politični razgovor s kraljem Jurijem. On da je ponovil konferenčni predlog Greya ter je dostavil: cilj te konference je lokalizacija vojne med Avstrijo in Srbijo, da bi se preprečila splošna evropska vojna. Kralj da je pripomnil: »Storili bodemo vse, kar je v naših močeh, da se izognemo tem prepirom in da ostanemo nevtralni.« Iz spominov admirala von Tirpitza je razvidno, da je izjava princa Heinricha o napovedi angleške nevtralnosti silno vplivala na potek kronskega sveta v Potsdamu dne 29. julija. Ko je Tirpitz dvomil o tej obljubi glede nevtralnosti, le zaklioal Viljem: »Jaz imam besedo kralja; to mi zadostuje!«
Gospod Greiling je osebno prepričan, da je bil učinek tega nekontroliranega izreka angl. vladarja odločilnega pomena za nemški vojni sklep. V svojih spominih se Viljem II. ponovno dotika teh stvari...
Danes ni več dvoma, da je Nemčija v trenutku, ko je v svoji megalomaniji zahtevala obmejni trdnjavi Verdun in Toni, vnela svetovno vojno. Pri tem je z veliko verjetnostjo računala, da Anglija ne bo priskočila zaveznikom na '
pomoč. Angleški kralj skoro gotovo ni dal tiste obljube, Viljem II. pa je delal tako, kakor da je obstojala. Angleške vlade prva dolžnost je bila, Nemčiji natočiti čistega vina. S tem, da francoska kritika biča to malomarnost, zahteva od Anglije samo eno: naj pripomore, da se popravi krivica, ki je bila prizadejana v vojni tako Franciji, Belgiji kakor, tudi Srbiji.	A. P*
Razkroj socijalizma v Švici.
Švicarski meščanski listi hudomušno poudarjajo, da socijalistični tisk molče prihaja na dnevni red preko poročila, ki sta ga pravkar obnarodila soci-jalistična voditelja Gräber in Huggler o delovanju svoje stranke v 1. 1921-22. Ta molk izvira zgolj odtod, ker je stranka v popolnem razsulu.
Že 1. 1921 je štela stranka samo 41 tisoč 802 člana, torej se je v enem samem letu zmanjšala za 12.000. Hkrati je število odsekov padlo od 685 na 677. In 1. januarja 1923. navaja tajniško poročilo le še 37.589 udov, tako da je organizacija v dveh letih utrpela 16.500 privržencev.
Ustanovitev samoupravne komunistične struje (1. 1921) sicer ni bila brez vpliva na razpad. Ali kvečjemu 4.000 pristašev je iz stare stranke prešlo v komunističen tabor. Potemtakem je najmanj dvanajst tisoč volivcev, plaču-jočih letne prispevke, presedlalo, pa ne da bi bili vstopili v drugo stranko na skrajni levici.
Da gre socijalizem rakovo pot, je razumljivo. V Švici je poprečna izobrazba dokaj visoka: zato so delavci hitro pojmili, da njih delo zavisi od gospodarskega razvoja v deželi, in niso marali podpirati načel, radi katerih bi morali sami najprej trpeti. Sodijo, da jim socijalizem ne nudi nikakega jamstva niti upanja na bodočnost.
Drugič pa romanska Švica ne šteje nobenega velikega delavskega mesta. Obsežna središča kot Ženeva, Lausanne in Fribourg niso v ničemer obrtna mesta. V Ženevi in Lozani vlada staro protestantsko meščanstvo, previdno in ponosno; v Fribourgu so ljudje katoliki in bolj plemiči.
V nemški Švici bi bil Curih že bolj industrijsko mesto. Tako se ne bo zdelo čudno, da so se tu shajali germano-boljševiški propagandisti kot Grimm in Platten. Sedaj pa se je uvidelo, da ti gospodje in njih pristrane! pogostoma romajo v Berlin; zbog tega gine zaupanje vanje in malokdo jih posluša.
Od 1. 1918 do 1920 je socijalistična stranka štela 53.910 glasov od 860.000 vpisanih volivcev. L. 1921 pa se je njen položaj vidno poslabšal. Potemtakem je pojmljivo, da socijalistične novine ne maraja obešati svoje stiske na veliki zvon.	______ P. C.
L. 1871 ni prišlo nikomur na svetu na um, vedeti, ali se Franciji frankfurtska pogodba zdi pravična ter izvršljiva. Nihče ni oviral Nemčije zasesti znaten del francoskega ozemlja, dokler povsem ne izplača pet milijca-d odškodnine, zahtevane po zmagoviti deželi, fd ni imela preplavljene nobene pokrajine, ki ni trpela nobene vojne škode in ki je odtrgala poražencem dve provinci.
(Francoska nota od 20. julija 1923.)

Edouard Estaunić.
Med letošnjimi odlikovanci Častne legije čitam: grand-officier, M. Berg-son; commandeurs: M. M. Bourget et Edouard Estaunič; nato še 8 oficirjev in 20 vitezov. Prva dva sta dokaj znana našemu občinstvu, tretji menda nič. Ako se prav spominjam, je Estaunič višji uradnik Pri pariški policiji. Odlikovan pa je bil seveda kot slovstvenik. Saj ga ©menja celo skopi Lanson v svoji Zgo-Üovini francoske pismenosti. Najbolj Sinje Estauničjev roman L’Empreinte, ki razklada neizbrisne vtiske, ki jih je Sala njegovemu junaku jezuitska odgoja. Slično misel utegnete zaslediti v letoš-sjem delu istega pisatelja L’ Infirme aux tnains de lumižre (Bolnica s svetlimi rokami)!, kjer se je uradnik povsem po-kmetil, tako da ni mogel več nazaj k mladostnim načrtom.
Vsebina: Baš ko se namerava poroditi, izgubi mlad uradnik svojega brata ki zbog tega mu pade v breme bolehna sestra, ki živi v oddaljeni vasi Dolenjega Languedoca. Zbogom ljubezen! zbogom življenje! Mladi činovnik se bo ves žrtvoval tej bolnici, iz katere pa veje tako mamljiv čar — dasi precej tajin-stven — da mu ni mogel nihče odoleti. Cez 15, čez 20 let sestra umrje ter osvobodi svojega brata, že upokojenega. Raj to naredil? To je vprašanje, ki ga sproži edini prijatelj, ki je vedel za občudovanja vredno Požrtvovalnost. Evo pomenka:
— Kaj nameravate sedaj?
Nekaj časa je pomolčal.
— Kako ste že rekli?
— Kaj ste sklenili? 'Kakšni so vaši
načrti?
w T ~~ P®- idi nimam. Na katere na-Irta mislite?.
Povzel sem:
— Govoriva jasno. Naj bo še tako kruta, izguba vaše sestre vam vrača prostost. Sedaj ste gospodar, lahko pustite Saint-Christol in se naselite v Bor-deauxu, Toulousi, z eno besedo kjerkoli, kjer zopet najdete delavno življenje, katerega ste bili oropani.
Tokrat je bil vstal in je koračil po sobi. Polglasno je ponavljal:
— Bordeaux... Toulouse...
Kasno je bilo, kakor da vidi v snu hiše, ulice, tvorno življenje), o katerem sem govoril. Vrivala se mi je misel, da se sili izbirati. Prevara ni dolgo trajala. Že so mu poteze v licu postajale vnovič malomarne in mlačne. Zamahnil je, kot bi bil zavrgel predmet, ki ga je prestal zanimati.
— Ne, je velel, zemlja me je vzela: ne izpusti me več.
Podvomil šemi, da li sem prav čul, toda ni mi pustil časa za ugovarjanje:
— Prosim vas, nikar me ne vprašujte; s tako težavo sedaj izražam najpreprostejše reči!
In korakal je še nadalje po izbi, ne da bi se ozrl vame:
— Nikarte misliti, da se nisem otepal ! Preden sem se tu nastanil, sem pač utegnil, kaj ne? okušati vnaprej in sicer popolnoma jasno — laskam si — kar me je čakalo. Zaradi tega sem si koj v početku naprtil samostanski red. Osorej vstanem; otorej čitam, se sprehajam itd_____Silil sem se k natančne-
mu negovanju telesa. Skratka, menil sem* da nič ne predrugači v mojem bitku in žitku — razen pisarne, kamor ne bom več hodil. Kakšna blodnja! Ponav-Uam: jedva so se vrnili k zemlji, še najodločnejši so podvrženi njenemu zakonu. Zanjo ni razlike med človekom in
grmom. Še nista potekla dva meseca, pa me ni več veselilo branje. Letne dobe zahtevajo, da jih zasleduješ: z njimi ali zaradi njih se je treba sedaj zbuditi ob zori, sedaj pa spiš ob devetih. Iz štedljivosti ali pa ker je to tudi navada, sem pričel nositi obleke, ki sem poprej mislil, da so dokraja odrgnjene in oguljene. Potem si pomažeš obutev in ko si se naveličal, je kar nič več ne snažiš; napravljanje skrajšaš, ker nimaš dovolj udobnosti. ‘ Za koga bi sicer gledal na toaleto, ko pa vsevdilj srečuješ samo ljudi, ki so zanemarjeni kakor ti. Skratka, staro bitje, kakršno si bil, postopoma, neodoljivo popušča in vzporedno se vtihotapi drugo, se nastani, naposled zavlada... Poglejte me rajši: ali sem se dovolj pokmetil? Dobil sem sel jaški obraz, gube, žuljave dlani, opravo, in celo kretnje! Še več, privzeti sem moral tako dušo, saj ne morem trpeti one-gale obzorja in čutim, da bi daleč odtod slabo dihal, saj odkar sem se udomil v v tej hiši, v kateri mi je smrt zaprla domala vse sobe, niti pojmiti ne morem več, da bi se smela prodati!
Prav je rekel: negiben od osuplosti sem tudi jaz opažal več trpkosti v nje-govili običajih, manj odtenkov v njegovi vljudnosti. Kmet? ne popolnoma, pač pa zatrdno mož, odvajen družabnega stika, in posihdob odtujen mestu vsaj toliko kot temu otožnemu okolišu njiv in polj!
Slutiti je moral, kaj se vrši v meni, zakaj nehal se ie šetati in me za trenutek motril: nato je izpregovoril z iz-preinenjenim glasom, ki pa je še spominjal na nekdanjega:
— Vidite, so dogodivščine, h katerim se človek nikdar več ne povrne. Pa vendar hvala, ker ste menili, da je to Se mogožr	M, K.
Politika
v kopališču.
Impresije.
B a g n o 11 e s, koncem avgusta.
Francoska kopališča so idilična tudi tedaj, če jih poplavi mednarodna publika. Kakor nosi Francoz i v inozemstvu del svoje domovine s seboj — kljub Dantonovemu izreku, da človek ne more svoje domovine prenašati na podplatih —, tako so tudi njegova letovišča vedno francoska, čisto francoska, ne oziraje se na angloameriške letoviščne sezname. Asimilacijska sila te narave, dasiravno tako skromne in deviške, mora biti ogromna.
*
Imponujoča postava bivšega indijskega podkralja, sedaj zunanjega ministra najmogočnejšega imperija pod solncem, se pojavlja že par dni v prekrasnih nasadih. Angleži se smehljajo ponosno in zavestno, Amerikanci so postali še bolj nezaupljivi, Francozi pa pozdravljajo vljudno, ne da bi se natančneje zanimali za osebnost lorda Curzona. Prvič ga poznajo zelo dobro še iz Pariza, drugič pa so že davno vajeni kraljevskih obiskov. Govoril sem z mnogimi), ki so v montmartreskih barih potrkovali s kozarcem Edvarda VIL Toda s tem se ne ponašajo.
♦
Otroci občudujejo orjaške postave angleških Policemenov. Te martialične figure opravljajo, kakor sem slišal, kurirsko službo: med Quai d’Orsay em in Bagnolles še niso imele telefonske odnosno brzojavne žice nikdar toliko opravka, kakor sedaj, »važne dokumente« m prenašajo »kurirti na konjih«.
Lord Curzon si ne privošči nobenega miru, celo bivanje v svitlem letoviškem paviljonu mu kvari razburljivo čitanje Rothermerovih listov...
1
V krasnem gledališču v Bagnolies igrajo, odkar je prišel veliki lord, igro »Angleščina, kakor jo izgovarjamo...« Očividna pozornost, ki je imela fatalno posledico: prekinili so sezijo izbranih spevoiger. Na žalost pa je moral sicer dobro urejevani kopališčni list ugotoviti, da se je lord Curzon sicer »dobro zabaval« — ta vest je na prvi strani — vendar pa je moral ves večer ostati v svoji sobi, kjer je reševal nujne politične zadeve. Včeraj je vedel ta list še nekaj novega: Lord Curzon da je osnoval pismeni odgovor, ki bo v kratkem izročen turškim delegatom v Lausanni. Srčkano! Urednik je očividno po pomoti zagrabil za pariški boulevardni list, iz katerega zajema svoje politične in dl* plomatične informacije...
*
Danes zjutraj je prispel iz Pariza posebni kurir, jutri — po dela polni noči
—	nas bo zapustil lord Curzon. Gospod
Poincarč je s svojim pismom razblinil lepo idilo; ime Bagnolies bo izginilo iz stavnih omaric po vsem svetu. Tu se je odigral del svetovne zgodovine, nekaj nemih scen velike drame, ki stopa v zadnjem, odločilnem trenutku na pozo* rišče.	. P.
Naj orožje rjavi, da se Plug rum osvetli. (Kitajska prislovica.)
»Francija je bogata!* — Bila je, pa ni več! — »Naj se ji je neki zgodilo?*
—	Dobila je vojno!
Gack CazoL Revue des Noctunbulegj
Priloaa „lutranlim Mpwostiiti*11 ii. 17® z du© 1» s@pt©iaara 1923.
iz kulturnega sveta
Estetika.
Izvor mmnlem monologa.
Ko si prebral obsežno »Zgodovino francoskega lepoznanstva«, s katero je Mustosidi dosegel naslov doktorja pariške univerze, si tako zmeden in zmešan, da ne veš, kako bi pogledal sliko in pokrajino, da bi jo bolje užival. Nehote se spomniš na nesalonsko besedo, ki Ima štiri črke in jo je izrekel imenitni obraznik Lautrec (z njegovim imenom se rima): »Slika je nekako taka kakor -----------to se čuti.«
Najbolj ga »pihne« med lepoznancl Viktor Cousin. Njegova knjiga »O resničnem, lepem in dobrem« slove po vsem svetu. Ta načelnik električne filozofske struje ve, kaj je stvarno lepo in kaj idealno lepo. »Ideal, to je istinitost brez Individualne primesi; zadnji konec je Bog, ki je lepota v najvišji meri.« Trojstvo — resnično — lepo —* dobro — tvori prilastke Cousinovega Boga, ki je snov itd. Kako otročje zveni nadaljna opredelba: »Neskončnost je izvor in podlaga vsemu, kar je; razodeva se nam po resničnem, lepem in dobrem; izhajajoč od tega vsevišujega bitja, dospeš k istiniti lepoti; potem k množici vmesnih stopenj; in pod umetnostjo k naravi in vsem stopnjam naravne krasote«. Predočite si profesorja medicinske fakultete, ki bi pričel svoje predavanje o splošni patologiji takole: »Neskončnost je izvof in podlaga zdravja itd.« Kakor pravi Renau o Cou-sinu s pomilovalnim prezirom: »Na starem vseučilišču so bile študije vse bolj literarno nego znanstveno zaokrožene.« Misleč na votlodonečega ideologa. Je Renan dodal: »Poskušati zgraditi teorijo stvari z igro puhlih in praznih formul je prav tako ničeva namera, kakor če bi tkalec hotel proizvajati platno, pa bi sem ter tja gonil svojo suvalnico brez votka skozi ničnice.«
Koliko karnelov tekočih s čolničkom brez niti skozi pajčevinast osnutek nam predstavlja Mustoxldieva izborna Hi-stoire de 1’ esthčtigue fran^aise de 1700 ä 1900! Lepoznanski sestavi so jeli brsteti na Francoskem po sporu starih in modernih (nekateri izobraženci so dajali palmo prvenstva starim klasičnim avtorjem, drugi pa sodobnikom), Filozofski duh 18. stoletja je pospeševal njih razcvit; kartezijanstvo je ostavilo estetikom 18, veka veselje do dušeslovne introspekcije.
Med prvimi krasoslovci se omenja daroviti abbč Dubos. Teorija, da je umetnost samo igračkanje, kakor so jo zastopali Spencerijanci, Grant Allen, James Sully. Renouvier 1. dr., se najde že v okolici in plemenu, o katerem se je do danes trdilo, da ga je vrgel v svet Taine 1. 1864. v svojem predavanju na Soli lepih umetnosti, je izražen v Dubo-sevem delu 150 let poprej.
Enciklopedistom (Voltaire, Condil-lar, Montesquien etc.) je umetnost dekla moralke. Voltairu mora biti koristna, to je^pobijati versko prenapetost. Diderot piše: »Slikarstvo ima to skupno s poezijo, da morata biti obe bene m o-ratae; nravstveni naj bosta.,. Čednost delati prikupno, grehoto pa mrz-ko... to je namen vsakega poštenjaka, ki prime za pero, čopič ali dleto.« To humanitarno, didaktično, porabno pojmovanje je nesmiselno. Kadar čitam v »Iverih o slikarstvu«: »Dvoje bistvenih lastnosti za umetnika: moräla .. in perspektiva«, se mi neodoljivo vriva Salomonova oznaka kubista, ki ima sociološke nakane: »Ta možak zamenjava četrto razsežnost in tretjo in- |
femadonalo.« Natolcljivi Rousseau prepoveduje, da umetnost kvari duše; Marmontel pa bleje o učinkoviti umetnosti.
Početkom 19. stoletja iščejo gospa de Stael, Keratry, Stendhal, abbe Terrassen, gospa Dacierova, abbe Prevest, Freron i. dr. v umetnosti še vedno nravnost in družbeno korist. Potlej izbruhne in razsaja idealizem s Cousi-nom (umetnost izraža »namišljeni pra-vzor bitij«). Cousinov zvesti kužej pa je Lčvegue, vzor estetika, krasnoslo-vec čistega kova, prave bire baze, lepši nego starinoslovec Ouatremčre de Ouincy, antiromantični Winckel-manovec. T r i akademije so nagradile njegovo knjigo »Science du Beau«. Lć-veguova teorija je zgolj potvorba platonskega vzorstva za šolske potrebe.« Lepota obstoji vekomaj kot ideja v Bogu, itd. Osem svojstev je v lepoti: veličina, sijaj, milina, enota, različnost skladnost, sorazmerje in spodobnost.« In otroški Levegue pristavlja: »Devetega značaja krasote nisem mogel zaslediti.« Kaka škoda! Flaubert se je s svojo »potresno logiko« izrazil 1. 1872 v Pismih: »Sedaj prebiram »Estetiko« izvestnega Levequa, profesorja na College de France. Kakšen bedak! Sicer pa poštenjak, poln najboljših namenov. Ampak kako so smešni vseuči-liščniki, kadar se štuli jo v umetnost!«
Po^ dolgočasnih cousinianskih de-vetkačih Saisset - Levequovega sloga nastane odpor, ako ne štejemo otrobo-veznega socialista Proudhona, ki sodi platno, ne da bi ga pogledal; koliko škode je napravil Coubertu s takole kritiko: »Vidite jo, topličasko, to debelo, bogato buržujko, ki sta jo potvorili toišča in razkošje, itd!« Seveda je mojster iz Ornansa, vodja realistovä mislil zgolj na bojno študijo nagote.
Torej okrog 1, 1850 povzročijo znanstvene in pozitivne ideje izpremeno v estetiki. Sainte-Bžvue naznanja evolucijo,_ za njim Taine, Prvi je odličen kritik in maloštevilni protivnik! so ga čisto po nedolžnem nazivali »sveto pomoto« (Sainte-Bevue). Drugi pa je nečloveški od samega dogmatizma in sistematiziranja, toda slikovit pisatelj. Vesoljno znana je njegova doktrina: umetnina zavisi kakor vesoljstvo od določenih pogojev; ako jo hočeš doumeti, moraš najti uvete, ki so jo spra-vili na svet, namreč ospredje, pa-' s m a in h i p, Ako jo želiš soditi, moraš preiskati stopnjestičnosti (konvergenc e) učinkov, stopnjo v ažno s ti zn a 5a j a i n stopnja blagodejnosti značaja. Ker ta determinizem je popoln na papirju brez posebnega spoja z istino. Najprej, kaj je pasma? Tega nihče ne ve: kolikor glav, toliko misli... Pa okolje! Kaj pomaga vsa ta okolišnja teorija, ki n, pr. razloži vse razen Rembrandtovega bi-strca? Kajti spiritus fiat vult, veleum nastopa kjer hoče. Aškerčev trdi značaj nam je nekdo »razložil« iz brdovite njegove domačije: odkod pa Gregorčičeva mehkoba, ko se je vendar go-riški slavček izlegel v dosti bolj goratih krajih? Taine pravi: »Iz okolice vzklije umotvor, kakor požene hrast iz tal.« Emile Hennequin pa je zaobrnil obrazec in trdi, da umetnina oblikuje okolico: »Središče sil je v umetniku, ne pa v množici; to obdaja umetnika, ker jo on izraža; ona obstoji, ker seje pojavil o n.« Balzac ne popisuje censitarnega meščanstva pod Ludovi-kom Filipom, ampak ga je slutil, ustvaril s svojimi Nucingeni, Rasti-
gnaci, * velikimi stremuhi Moxnyjeve vrste,
Taine je predvsem stavbenik; »idejne dvorce« gradi, kakor je rekel Bru-netiere, vendar često zida na ozibih, rdegovo poslopje ni dobro vkopano. Izza 1. 1864, ko je Taine nadomestil Violleta-le-Duca kot profesor estetike (Ecöle des Beaux-Arts) in je vladika Dupauloup zoper njega, zoper Renana in Littreja vrgel v svet »Svarilo mladini in družinskim očetom«, so pognaie raznolike prekucuške estetike.
Po tem kritičnem darvinizmu se vnovič pojavi teorija igračkanja (Umetnost je igranje; spencerjanski vpliv; Renouvier, Ribot, Rabier; pred njimi Schiller, Schopenhauer, Kant, Home; še prej abbe Dubos, ki je prvi opazil umetelno stran strasti, ki nam jih nudi umetnost).
Nato pride Guguau, kateremu je življenje namen umetnosti (»Umetnost je osredotočeno življenje.«) Njegove nazore je nadaljeval pokojni Gabriel Sčailles. Prostora ni, da bi se zaustavljal pri kubistični abstrakciji, pri besnem dinamizmu futuristov, pri dadi-stičnem nihilizmu. Sicer pa doktrinarci redko vplivajo na umetnike. Pomembnejši primer bi bil Proudhon, ki je otro-val Couberta, in danes Apolinaire, ki ima na vesti peščico otročajev. Corot, Renoir, Cčzanne so samostanski stvarniki, ki niso čitali Plotina, Hegla niti Levčgua. Kar pa se tiče podobarjev in obrazarjev estetikov (E. Bernard, Lhote in privesek), jim večinoma večkrat služi pero nego kist.	L. V.
Nove knjige*
Ivan Rozman: Testament. Ljudska drama v štirih dejanjih. Drugi popravljen natisk. V Ljubljani 1923. Natisnila in založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 105 strani. Cena broš. Din 12.—, vez. Din 17.—. »Splošna knjižnica«, ki je pred kratkem začela izhajati v založbi Zvezne tiskarne in knjigarne v Ljubljani, si je nadela hvaležno nalogo: širiti hoče dobre knjige v skromni a lepi opremi med ljudstvo po kolikor mogoče zmernih cenah. Na ta način bo lahko gotovo mnogo koristila. Koliko je med nami tuje, slabe navlake, ki jo ljudje kupujejo in berejo! Naj pride domača knjiga in domača beseda do veljave! To želimo tudi ljudski drami Ivana Rozmana: »Testament«, Legenda, posneta po romanu Janka Kersnika, je obdelana popolnoma samostojno. Uprizoritev je omogočena povsod, tudi na takih odrih, ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih stroškov. Zato toplo priporočamo knjigo raznim odrom kakor tudi zasebnim bralcem.
— Izšla je Pesmarica Glasbene Matice, katero je bil pred leti uredil dr. Čerin, pa je izdaja popolnoma pošla. V novi pesmarici so natisnjeni 103 naj-iepši slovenski moški zbori in čvetero-spevi, med njimi mnogo novih, ponatisnjenih iz raznih publikacij Glasbene Matice in iz »Novih Akordov«. Pesmarica, katero je uredil ravnatelj konservatorija g. Matej Hubad bo slovenskim pevcem zelo dobro došla. Naroča se pri Glasbeni Matici v Ljubljani.
Vozni red
le isšel v laSoibg „Iveme knjigarne“ v BjubSIanS.
Valery Larbaud, avtor »Bamaboo-tha« in drugih odličnih spisov, spade med prvovrstne slovstvene »rudosled-ce«, poznavajoč domačo staro in novo knjištvo kakor tudi petero tujih literatur. Po njem so prišii v Franciji do slovesa: Savage Landor, Coventry Pat-more, Samuel Butler (ki ga je prevel v celoti), Ernest Henley, Logan Pear-sall Smith, Ramon Gomez de la Serna, Gabriel Miro, Henry Levet. Zadnje njegovo odkritje je bilo: veliki irski pisec James Joyce, o katerem Larbaud trdi, da je ustvaril »notranji monolog«. Larbaud sam je dal dovršen vzorec tega načina v izvirnem delu »Amants, heureux amants«.
V knjigi o Dostojevskem pa Andre Gide odreka Jakobu Joycu očetovstvo te pisave, zahtevajoč ga za Roberta Browninga in za Dostojevskega, ki »na prvi mah privedeta samogovor do raznotere, podrobne popolnosti, kakor jo je mogla doseči ta slovstvena vrsta. Da se razumemo. K r o t-kaja, ta »fantastična povest«, vložena v Pisateljev dnevnik Dostojevskega, pripoveduje kot izpoved pretekle dogodke. Mož, ki je našel truplo svoje žene samomorilke, se meni sam s seboj. Govori naglas, si pripoveduje nezgodo in si jo skuša razložiti. Izgovarja se, se obtožuje, se zapleta v lastnem zagovoru in zasliševanju. Tu-patam se obrača k umišljenim slušal-cem. Kar pa zadeva obojni samogovor Gvida Franceschinija v Browningovem delu »Prstan in knjiga«, so to izjave izrečene pred sodiščem.
Ali Larbaud je dal drugo oznako notranjega samogovora:	...za-
nese nas v osrčje misli delujočih oseb; vidimo, kako se tvorijo te misli, hodimo za njimi, prisostvujemo prihodu občutkov v zavest in po tem, kar oseba misli, izvemo, kdo je, kaj' počenja, kje je in kaj se godi okoli nje.«
Ta genre pa, ki ni ne pripoved, ne izpoved, ne sanjarija, ne govor nemim ali dozdevnim slušateljem, ampak je zgrabljena sedanjost s popolno zapletenostjo v notrini duše ter čutnega ustroja posameznikov, res nt Joycov izum. Prvi tak primer najdete v kratkem romanu Edvarda Dujardina »Les Lauriers sont coupes« (1887). Nadkrilil je na mah realizem in obkratu idealizem in dovedel to literarno obliko do visoke dovršenosti. V kratkih, jedrnatih stavkih, silno raznolikih, natanko beleži iz notrine misli, čuvstva, občutke, kretnje, čine, raztresenosti, besede svoje osebe, delovanje ter oddelovanje njenega vnanjega in njenega globokega življenja; pokreti telesa in čutov, duše in duha, se križajo, si slede na isti ploskvi; celo dvogovori se vpletajo v monolog, a ga neprekinejo. D.
— P. Hugoiin Sattnerja, prvi slovenski oratorij »Assumptio« je dvakrat izvajalo ob priliki katoliškega shoda v veliki dvorani »Uniona« glasbeno društvo »Ljubljana«. Poročevalskih vstopnic nismo prejeli, zato tudi poročil ne moremo objaviti.
— Nova revija v Sarajevu. Sarajevski listi poročajo, da prične v Sarajevu izhajati revija »Vzgojitelj«, ki jo bo izdajal Mi-Ijenko Vidovič. List bo zasledoval moralno in etično zboljšanje današnje družbe. List bo izhajal enkrat na mesec.
— Čehoslovaki v Zedinjenih ameriških državah se pripravljajo na proslavo 401et-nice smrti velikega skladatelja Bedricha Smetane, ki se bo vršila v prihodnjem letu.
Vinko Vilfan:
0 lepi Šašuškf.
Matevž Selan je nastopil štirinajstdnevni bolniški dopust. Ze od spomladi sem se ni počutil dobro, bolelo ga je in zbadalo v prsih, v pisarni in doma so že težko prenašali njegovo suho; mučno pokašljevanje, in žena ga je dan na dan prosila, naj stopi k zdravniku in se da preiskati in naj odpotuje na svoj dom, ki leži v lepih vinskih goricah, kjer je zrak čist in je veselje in zdravje doma. Dolgo se je obotavljal in odlašal, in odlašal bi še naprej, da ga ni njegova ljubeča soprogica spomnila, da naj se čuva že radi otrok in naj jo vendar uboga. In tako je Matevž danes nastopil svoj prvi prosti dan, a o preselitvi na očetov dom vendar ni hotel ničesar slišati. /
Vstal v zgodaj in se odpravil na iz-prehod z namenom, da gre skozi gozd kake pol nre do bližnje vasice, kjer bo zajutrkoval, do kosila pa se zopet vrnil v mesto h kosilu. Mlado jutro je vstajalo iz mirne nočne zibelke, solnco je žarelo za sivimi, v lahno meglico zavitimi gorami in jedva čakalo, da plane med svet in ga pozlati vse do sinjega morja, da okoplje svoje bleščeče lice v biserni rosi sredi cvetočih, dehtečih poljan in napolni slednjo siromašno kočico z veseljem in radostjo. Mladost in zdravje fr ^thaln narava in Matevž sam se
je čutil nekako pomlajenega in prerojenega. Gozd je pel in vriskal, in zavriskal in zapel je tudi Matevž, toda s tako žalostnim in slabotnim glasom, da je čižek na bližnji jelki prestrašen umolknil in se je potoček zasmejal s srebrnim, zvonkim glaskom kot da so zazvonili nevidni zvončki čez tiho jaso lepemu jutru in zlati zarji v pozdrav.
Vesel je bil Matevž in srečen, še veselejši pa je postal, ko je zagledal za ovinkom staro svojo znanko iz mladih dni, Klepčevo Slavico; ki je sedela poleg ceste na posekani, debeli smreki in čitala iz debele knjige. Davno je že ni videl in govoril ž njo, in to nenadno in nepričakovano srečanje ga je popolno zmedlo, zardel je, ko jo je videl tako lepo in mlado pred seboj, in obstal je sredi ceste, z občudovanjem jo zroč. Nato pa je pohitel in v par trenotkih stal pred začudeno deklico.
»Dobro jutro, gospodična Slavica!« je pozdravil s hripavim glasom in se s tresočo roko odkril. »Tako dolgo vas že nisern videl, da bi vas skoro ne sppznal več. Kako ste vzrasla in — kako lepa ste postala.«
Dekle je pogledalo izpod obrvi, knjiga ji je padla iz rok in planila je pokonci kot preplašena srna.
»Pozdravljeni, gospod Selan! Kaj pa vi tukaj? In tako zgodaj? Kaj se vam je že tako priskutila zakonska postelja* da se morate potikati navsezgodaj po gozdu kot kak razbojnik, ki nima svojega doma?
Zasmejala se je in mu podala svojo lepo, belo ročico, ki se je zazdela Matevžu toplejša od solnčnih žarkov, ki so se ravnokar vsuli izza zelenih in vitkih drevesnih vrhov. Njegov pogled je objemal in poljubljal njeno rožno; cvetoče lice, na katerega mehki, nežni belini je rdelo dvoje rdečih, zdravih jabolk, lepših in dragocenejših od zlatih iz devete dežele.
»Veste; dopust imam, bolniški dopust. Malo bolan sem, pa mi je zdravnik rekel, da naj hodim vsako jutro zgodaj v gozd, ko se še ni posušila rosa, da se okrepe moja slabotna pljuča.«
»Pa vas ne boli mogoče eno majčkeno tudi srce?«
Pogledala ga je hudomušno in se zasmejala tako zvonko, če ne še bolj, kot se je poprej nasmejaJ potoček Matevževemu vriskanju.
»Kaj bi se midva vikala,« je obrnil Matevž pogovor, ko sta odhajala naprej po beli cesti, »ko sva se pa vendar skupaj igrala še kot otroka.«
Nagnil se je nad njeno glavico, globoko je vdihnil vonj njenega mladega telesa v svoja slabotna pljuča, om. ^ je dvignila svoje cvetoče obličje k njegovemu moškemu licu, in poljubila sta se gorko, ona koprneča po ljubezni, on hrepeneč po prijetni, kratkočasni izpre-membi. Da je bila tedaj noč, bi zvezde videle dvoje isker, id sta se utrnili iz njihovih oči in utonili v dvoje src, o maju pojočih o liuhaud to sredi sanjar točili
Odšla sta počasi naprej, roko v roki, kot kmečki ženin in nevesta, brez misli na svet in srečna tudi brez solnca in mladega jutra.
*
Sama sta sedela na gostilniškem vrtu v prijetni, hladni lopici, pozajutrko-vaia sta že, ne da bi vedela pravzaprav, kaj sta jedla, pil je Matevž, ker je bÜ zadovoljen in vesel, pila je ona, ker je pil on. Razigrana sta postala, po-Ijubovala se vroče in divje in nista občutila, kako stopa greh počasi in se približuje z zaželjeno naslado.
Ko je prihajala natakarica po belem, škripajočem pesku, sta se vzdramila. Slavka si je z razburjeno naglico popravljala lase in obleko, on pa si je z njenim malim robcem, ki ga je v naglici pograbil na mizi, otiral potno čelo. Plačal je, in odšla sta po drugi, daljši cesti nazaj v mesto. Vpraševala ga je venomer, da 11 jo ljubi, in on ji je odgovarjal le s poljubi, ki bi mogli vžgati slamnato streho kmečke bajte. Prišla sta do potoka, širokega seženj, globokega malo manj. Pa se je spomnil Matevž, da bi se tu mogla nemoteno kopati, zakaj solnce je stalo že visoko na nebu in je močno pripekalo, v njunih žilah pa je valovala, razbrzdano in mogočno kot morski valovi, mlada in vroča kri, razgreta in razžarjena še huje po vinu in nebrzdani strasti, da sta se zdela kot dve ognjeni peči. Krenila, sta s ceste
>- Einstein je imel prav. ztiaaö j&,-. da Einsteina, ki je imel Srbkinjo za ženi no in ki ga na Francoskem precej upoštevajo. zbog njegovega svetovljan-, stva na Nemškem pisano gledajo in pikro ugovarjajo njegovim teorijam.! Solnce pa, ki je nepristransko, ie podkrepilo trditve slavnega relativista.< Njegov sestav je namreč osnovan na podmeni, da je luč težka. Če je ta hi-! poteza točna, mora iz tega izvirati nekak odklon svetlobnih žarkov; to odvračanje, ki ga je Einstein preračunal, so preiskušali ob lanskem mrku. Med mrkom so fotografirali nekaj zvezd v bližini solnca. Sedaj poznamo uspeh tega početja; poprečni odstop svetlobe tvori malone enak kot, kakor ga je Einstein dognal matematičnim potom.
— 10 moških in mešanih zborov
na narodna besedila iz Štrekljeve zbirke uglasbil Emil Adamič. Izdala in založila Zvezna knjigarna v Ljubljani. Vsako pomnoževanje prepovedano. — Deset narodnih besedil z desetimi v narodnem duhu napisanimi melodijami, odetimi v zmerno moderno, pa zanimivo harmonsko obleko. Dokaz, da so pesmi lepe, je ponovno njihovo izvajanje na koncertih »Glasbene Matice«, »Ljublj. Zvona« pa tudi drugih zborov. Mešani zbor »Ne maram tebe« bo kmalu ponarodel. Nekaj pesmi je težjih vmes (Dekle moje, prinesi vode, Zbiraj se zbiraj lepi zbor), pa so res vredne truda. Zborom zbirko toplo priporočamo. Naroča se v Zvezni knjigarni v Ljubljani.
— Brazlljski književnik o češkoslovaškem narodu. Brazilski književnik Borroso je nedavno izdal knjigo »Srce Evrope« v kateri se peča s Češkoslovaško in njenim prebivalstvom. Knjiga je razdeljena v osem poglavij, ki se nanašajo na naravne pogoje, zgodovino, kulturni in materijelni razvoj češkoslovaške. Sicer pa je Borroso vnet za slovansko stvar.
— Otroška gledališča v Rusiji. Sovjetsko časopisje poroča, da je osnovala vlada nekaj gledališč, v katerih nastopajo kot igralci izključno sami otroci Sovjetska vlada smatra tovrstna gledališča za izborno vzgojno institucijo in jih bo ustanovila na vseh šolah. V zvezi z gledališči bo osno-1 vala tudi otroške klube, časopise in razne druge stvari. Stremljenje gre za tem, da se otroci vzgoje na dinamičnem načelu.
— Hudožestvenikl ne smejo na Bavarsko. Moskovski Hudcžestveni teater je nameraval obiskati Monakovo In ostati tam nekaj časa. Prihod pa mu je zabranilo policijsko ravnateljstvo, ki ga straši že samo ime Moskva. Tudi gledališka trupa Tairo-va, ki je nedavno gostovala v Monakovem je imela silno težkoč s policijskimi oblasti. Trupa je morala predčasno odpotovati.
— Koran bo prestavljen na češki jezik. Praški orijentalist dr. I. Eisenberg pripravlja Izdanje Korana v češkem prevodu. Izdal, bo tudi češki prevod teoretične in praktik ne Kabbale.
— Kriza na nemškem književnem trgu.
Nemški književni trg preživlja akutno krizo. Številne knjigarne so v nevarnosti, da propadejo. Ključ za kniigarstvo znaša danes 1 milijon mark. S tem ključem je treba pomnožiti temeljne cene, ki so sicer dva-do trikrat višje nego v predvojnem času. Najcenejša knjiga stane okoli dva do tri milijone mark. Radi tega so izostali številni odjemalci in znano je, da so bili Nemd najboljši konzumenti na književnem trgu. Knjigotrško središče Lipsko je v nevarnosti za svoj nadaljni razvoj. Svetovno znane tvrdke Spamer in Drugulin so baje na robu propasti in bodo morale ustaviti vsako delo. S tem bi bilo vrženih na cesto ogromno število delavcev, ki se že desetletja ba-vijo s knjigarsko obrtjo. Propadle bi tudi, številne manjše knjigarne, ker ne bi mogle’ zmagati ogromnih poslovnih stroškov. Visoke cene izvirajo od draginje na papirnem trgu in visokega poslovnega davka. Tudi visoke delavske plače so znatno podražile vse vrste knjigotrških proizvodov. Radi visokih cen so izostale tudi inozemska naročila. Precej znanstvenih časopisov je prenehalo izhajati. Izostati so morale tudi manjše revije, ki so bile sicer razširjene po celem svetu.
»Pa pojdiva,« je dejala in ga močneje stisnila za roko, toda hipoma se je nečesa domislila. »Ali midva nimava kopalne obleke s seboj. Kako naj se pa potem kopljeva?«
»Nič ne skrbi,« je odgovoril po kratkem premisleku Matevž, »kopala se bova v spodnji obleki, jaz v hlačah, ti pa v srajčki.«
Slavka je bila zadovoljna; in čez nekaj minut sta prilezla vsak izza svojega grma v začasnih kopalnih oblekah. Slavka je malo zardela, več radi lepšega kot pa iz sramu in se približala Matevžu. On pa se je nečesa domislil, zakaj odskočil je visoko od tal ter se prešerno zasmejal, iz oči pa sta se zablis-nili dve streti, čudni in strasti pobu.
»Ne bova se kopala, niti v sra jci, niti v hlačah, zakaj obleka se nama ne bi dosti hitro posušila, pa nikakor ne bi mogla do kosila domov. Veš, kaj, sleciva se popolnoma^ pa bo najbolje.«
Sedaj pa se je Slavka v resnici sramovala, toda sirota si ni vedela na noben način pomagati. Kopala sta se in kopala, in kopala bi se bila še dolgo, da ni Matevž podlegel ljubezni, to Slavka Matevžu.
»Matevžek,« je dejala Slavka, »sram me je, in kaj bi rekla moja — mama!«
»5a-šu-ša!« je vzdihnil Matevž, nezakonski mož nezakonske žene, to grm in potok in gozd so si še dolgo y opč pošepetavaii čudne stvari
priloga „iuEranižm Novostim“ Itew. 179. g «ine 1. septembra 1923.
III. Ljubljanski velesejem 1923
Tretjič stopajo 'danes naši indüstrij-d, trgovci in obrtniM pred svet, da pokažejo bilanco svojega dela. Današnji dan moremo imenovati praznik dela, praznik naše industrije, obrti in trgovine, predvsem pa praznik našega delavstva, ki je s svojimi rokami ustvarilo vsa ta ogromna bogastva, ki leže nakopičena na ljubljanskem razstavišču.
Začudenje in ponos nas mora navdati,. če pogledamo danes za tri leta nazaj. Nekako s strahom smo tedaj pričakovali otvoritev prvega ljubljanskega velesemnja. Saj so stopili naši privred-n3M s to prireditvijo na popolnoma novo polje, v vrsto najnaprednejših narodov s staro, močno razvito industrijo in trgovino, v vrsto narodov, ki imajoi na gospodarskem polju že ogromno izkušenj. Slovenci pa smo bili do osvobo-jenja gospodarsko in politično popolnoma potlačeni in Dunaj je budno pazil, da ni kje odpadla kaka ovira razvoju našega gospodarstva. Vestno in dosledno je ustvarjal vedno nove umetne zapreke našemu napredku, saj se je dobro zavedal, da bo gospodarsko samostojen narod vedno odločneje zahteval tudi politično neodvisnost.
Slovanska žilavost pa je šla tudi preko teh ovir. Polagoma seveda, ped za pedjo si je morala s trudom priboriti na svoji rodni gradi. Ogromno se jc tu porabilo dragocene energije, da se je dosegel majhen uspeh, ker to ni M samo že sam na sebi trdi gospodarski boji, kakor sta ga bojevali obrt in industrij?, v drugih državah, v Franciji, Belgiji, Nemčiji, to ni bil samo gospodarski boj, kakor ga je bojevala nemška industrija
v bivši Avstriji, kjer je uživala vso mogočo podporo s strani vlade, naša porajajoča se industrija se je morala z največjimi napori boriti za eksistenčno privoljenje naših zatiralcev. V tem boju sta naša obrt in industrija napredovali, polagoma sicer, toda vendar. Svetovna vojna pa nam je uničila domalega ves trud.
Po osvobojen ju so se razmere silno izpremenile. S politično svobodo smo dosegli tudi gospodarsko, ali vsaj možnost,' da se gospodarsko osamosvojimo. In tu sta pokazali naša obrt in industrija vso svojo življenjsko silo. Rastla so podjetja, nastajale so industrije, deloma popolnoma nove, deloma pa so se v kratkem času dvignile iz obrti na stopnjo industrije. Vsak napredek je podžigal k nadaljnjemu delu, ki je rastlo in se izpopolnjevalo.
Toda položaj tudi po osvobojen ju vseeno ni bil rožnat za naše privrednike. Manjkalo je orijentacije, ki je za vsak gospodarski napredek nujno potrebna, kajti brez nje ni mogoče napraviti smotrenega načrta. V vseh pogledih je bilo čutiti veliko izpremembo, v političnem, zemljepisnem, prometnem itd. itd. Manjkalo je .prave statistike, manjkalo je pravega .pregledat, kam usmeriti delovanje.
Tu so z enim mahom ustvarili veliko delo naši slovenski privrcdniki s tem, da so se odločili, prirediti v Ljubljani velesemenj. Prvi so bili v državi Slovenci, ki ro se odločili za to idejo in ki so jo tudi izpeljali. Prvi ljubljanski velesemenj je bil epohalnega pomena za našo industrijo, obrt irt trgovino. Od te-
daj je napredovalo naše gospodarstvo v korakih, ki jih ni poprej slutil nihče.
Vsi narodi si po vojni prizadevajo obnoviti svoje gospodarstvo. Skušali so si obnoviti svoje predvojne gospodarske stike, ki jim jih je uničila vojna. V ta namen so najbolje služili velesemnji, razstave itd. Slične prireditve so rastle kakor gobe po dežju. Mnogo jih je bilo seveda samo kopija starejših, največ pa jih je nastalo iz resnične življenjske potrebe. Ta potreba se je kazala ravno v tem, da so postali stalne institucije, eden najvažnejših faktorjev gospodarskega razvoja. Glavni cilj teh prireditev je bil, pritegniti inozemske kupce, vzpostaviti in povečati izvoz, zviševati produkcijo v državi in na ta način stopnjevaje izboljševati gospodarski položaj.
V jedru je bil tudi cilj ljubljanskega velesemnja isti. Pokazati svetu, kaj imamo, opozoriti ga na našo industrijom obrt, ki se je že v par letih kljub vsem težavam lepo razvila, seznaniti ga z našimi produkti ter na ta način stopnjevati produkcijo. Ta korak naših gospodarskih krogov je bila res življenjska potreba, kajti brez njega bi vladala v Sloveniji danes nezaposlenost in naša politična neodvisnost bi bila vendarle samo formalnega značaja, ker bi nas morila še vedno gospodarska odvisnost Prvi ljubljanski velesemenj je nameraval v glavnem opozoriti inozemstvo na vse ono, kar moremo izvažati in pa na vse ono, česar še nimamo, kar torej potrebujemo. Vendar je bil ta namen naše prve velesejmske prireditve zasenčen po neki drugi težnji, ki je bila za naše gosp. razmere mnogo večjega pomena.
Kakor je razvidno že iz gorenjega, je vladala po osvobojenju pri nas velika neoirijentiranost, ki je močno ovirala uspešen in hiter razvoj. Slovenija je le površno poznala Hrvatsko in Srbijo, kakor tudi obratno. Med posameznimi deli države ni bilo nikake ožje gospodarske zveze; gospodarska stremljenja so bila še vedno usmerjena tja, kakor pred vojno. Tu pa je povzročil I. ljubljanski velesemenj odločilni preokret, radi česar bo morala smatrati tudi kasnejša zgodovina leto 1921 kot razdobje v gospodarskem razvoju naše države.
Prireditelji ljubljanskega velesemnja so zasledovali poleg omenjenega cilja še drug cilj, ki je stopil spričo svoje važnosti v ospredje ter deloma zakril prvotni namen ljubljanskega velesemnja. Ta prireditev je imela namreč zbližati posamezne pokrajine naše države na najenostavnejši in najboljši način: Pokazati vsem, kaj se izdeluje tu, v kaki obliki, kakovosti in množini, kaj je dobiti drugje, skratka, prireditelji prvega ljubljanskega velesemnja so hoteli ustvariti jasno sliko naše produkcije in naše dofedanje moči.
Plaho pričakovanje, s katerim so mnogi zrli na ta važni korak, se je kaj skoro razblinilo v prijeten občutek popolnoma doseženega uspeha. Ta občutek se je izpremenil v ponos, čim so postali znani rezultati te naše prve prireditve. Presegali so vsako pričakovanje ter pokazali, da je poklicala v življenje naš velesemenj res življenjska potreba, treba, je bilo, da je postal velesemenj stalna institucij?
Prvi ljubljanski velesemenj je ustvaril začetek medsebojnega spoznavanja. Trgovske in industrijske vezi so se pričele razpletati v vse pokrajine naše domovine, interesi so se zgoščevali, gospodarsko življenje je zadobilo drugo smer. Prvi velesemenj nam je šele pokazal, da smo že v mnogih industrijskih panogah, da obrtnih sploh ne omenjam, popolnoma neodvisni od inozemstva. Temu odgovarjajoče se ni naročalo več takih količin blaga iz inozemstva, ker je bilo nepotrebno, naša obrt in industrija, naša trgovina pa je napredovala. Mnogo obrtniških podjetij se je vsled dobljenih zvez in naročil pretvorilo v veleobrte, velik del pa celo v industrije. Vse naše gospodarsko življenje se je pričelo razvijati, da mnogemu hitrosti tega razvoja niti zasledovati ni bilo mogoče. Drugi velesemenj je ta hitri razvoj še pospešil in v marsičem izpopolnil. Važno delo nacijonalnega in gospodarskega zbliževanja je v veliki meri zasluga ljubljanskega velesemnja in ostalih sličnih prireditev, ki pa so nastale šele potem, ko je svet videl veliki uspeh ljubljanskega velesemnja.
Danes se otvori tretjič ljubljanski velesemenj. Dosedanji uspehi niso prirediteljev samo zadovoljili, oni so jih podžgali k še intenzivnejšemu delu, ki ga nam pokaže letošnja prireditev. Delo naših industrijcev, obrtnikov in posebej še delo našega delavstva ter industrijskih nameščencev, slavi danes svoj praznik. Iz vsega srca mu želimo še nadaljnjih uspehov v korist našega gospodarstva in našega celokupnega naroda!
Načrt rasslavnasa prostora.
Razstavni prostor III. ljubljanskega Velesejma meri 40.000 kvadratnih metrov, ker se je že takoj prvo leto pokajo potrebno, povečati razstavno ploskev od 25.000 na 40.000 kvadratnih metrov.
Dohodi na sejmske prostore. Glavni dohodi na sejmišče iz mesta so z Dunajske ceste po Gosposvetski cesti ali iz Šelenburgove ulice preko Aleksandrove in Bleiweisove ceste na Gosposvetsko cesto, ali pa z Aleksandrove ceste skozi Tivolski park. Glavna vhoda v sejmske prostore sta ob Gosposvetski cesti tik za prehodom čez južno železnico in pa iz Lattermanovega drevoreda.
, Na restavracijski prostor po 18. uri Je glavni dohod iz Šiške proti Latter-
manovem drevoredu, kjer se nahaja tudi večerna blagajna. Stanovanjski odsek ima za dobo velesejma svojo ekspozituro na glavnem kolodvoru v Ljubljani in preskrbi posetnikom na željo stanovanja. Legitimacije in dnevne vstopnice je dobiti tudi pri ekspozituri stanovanjskega odseka.
Sejmskl prostori so otvorjeni v času od 1. do 10. septembra 1923 vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. (18.) popoldne, na razstavišču nahajajoči se restavracijski prostori pa od 8. ure dopoldne do oblastveno dovoljene policijske ure. Po 18. uri vstop v razstavne prostore ni več dovoljen.
Urad Ljubljanskega velesejma (telefon int. 140, račun pri poštnem čekov-üem zavodu št. 10.283) posluje yse leto
v lastnih zgradbah C In D' na sejmskih prostorih in je razdeljen v sledeče oddelke: Predsedstvo glavnega odbora, ravnateljstvo, tajništvo, knjigovodstvo, korespondenčni oddelek, ekspedit in registratura, glavna blagajna, informativni oddelek, oddelek za posredovanje kupčij, oddelek za zavarovanje, propagandni oddelek, oddelek za izdajo voznih listkov, pošta, brzojav, telefon, ekonomat, stanovanjski odsek, zastopstva tujih sejmov, filmsko-propagandni oddelek in sejmski fotografi.;
Spedicijski oddelek se nahaja v posebnem paviljonu ob glavni sejmski cesti od vhoda proti češkoslovaškemu paviljonu.
Oddelek za posredovanje kupčij se nahaja v velesejmskem uradu. Nanj naj
še obračajo razstavljale! In kupci v vsakem trgovskem poslu. Oddelek posluje brezplačno.
Za vse bančne transakcije je udeležencem na razpolago menjalnica v sejmskih prostorih.
Varnostna straža se nahaja v posebnem paviljonu pri križišču ob Lat-termanovem drevoredu.
Reševalna postaja se nahaja pri glavnem vhodu na sejmskem prostoru.
Trafiki, ena pri glavnem vhodu, druga ob Lattermanovem drevoredu za češkoslovaškim paviljonom.
Komlsarijat za tujski promet se nahaja v paviljonu E št. 65.'
Zastopstva tujih sejmov se nahajajo y paviljonu E št. 64
Legenda:
E Razstavni paviljon E.
F Razstavni paviljon F.
G Razstavni paviljon G.
H Razstavni paviljon H.
I Razstavni paviljon L K Razstavni paviljon K.
L Razstavni paviljon L. MSejmska restavracija,
N Vinotoč.
Osip Češkoslovaški paviljon Lp Privatni paviljon.
Nn Neuokxüi vwstsund
Priloga „Jutranjim NovotHm“ št. 179 z dne 1. septembra 1923.
Vzorčni sefem deklet.
V Gaini v romunskih Karpatih se vrši vsakoletni vzorčni sejem deklet. To je stara navada, ki se je ohranila do današnjega dne. Za zakon zrela dekleta se po zimi zaprejo v svoje kolibe in pridno predejo, šivajo in izgotavljajo druge predmete, ki jih potrebuje vsaka hišna gospodinja. Pri tem delu ji pomagajo vsi domačini. Cim napoči pomlad, je tudi bala gotova. Zabijejo jo ?v zaboje in določenega dne meseca marca se odpravi cela družina na sejem, Doma ostanejo samo hišni varuhi. Na trgu dobi vsako dekle svoj šotor, kjer razstavi svoje stvari. Na trg pridejo tudi mladeniči istotako v spremstvu svojih starišev in ogledujejo razstavljene predmete in dekleta. Čim se komu katera dopade, pride do kupčije. Ženin plača določeno vsoto' in oba skupaj gresta k vaškemu poglavarju, ki ju poroči. Sledijo pojedine v vaški gostilni Jn nato se odpelje nevesta na dom svojega ženina. Ona pa, ki mora čakati na prihodnje leto, se žalostna vrne domov. To so pa zelo redki slučaji, ker pridejo navadno na trg samo domenjeni mladi ljudje, tako, da je vse izbiranje odveč In ustreza samo radovednosti.
— Papež In berač. Ob priliki stoletnice smrti papeža Pija VII. se je spomnil neki rimski list na zanimivo epizodo iz njegovega življenja. Nekoč je prišel k njemu berač in ga prosil za mi-ločšino. Papež mu je nakazal 12 sku-dov, ki bi mu.jih moral izplačati njegov državni blagajnik. Blagajniku pa se je zdela vsota previsoka in jo je znižal na 6 skudov. Užaljeni berač se je takoj pritožil pri sv. Očetu rekoč: »Najvišji pastir sveta! Poštenjak od nog do glave! Dal si mi dvanajst skudov. toda Tvoj blagajnik je znižal njihovo število za 2 krati tri. Dvanajst je bilo apostolov; dvanajst mesecev ima leto; dva krat dvanajst ur šteje en dan; dvanajst znamenj ima solnce na nebu. Število dvanajst je torej pravično in le meni se ga hoče prikrajšati. Pij, sedemkrat Pij napravite red! Jaz pa Vas bom dvanajstkrat poljubil.« Drugi dan je dobil Sledeči odgovor: »Dobil boš dvanajst krat dvanajst na dvanajstega tega meseca in dvanajst krat dvanajst dvanajstega vsakega nadaljnega meseca.«
— Draginja nekdaj in sedaj. Vsak dan poročajo listi o grozni draginji, ki „vlada v nekaterih državah. Tako morajo Nemci nositi s seboj polne vreče denarja, ako si hočejo nabaviti potrebno obleko. »Excelsior« spominja pri tem na razmere, ki so vladale pred osemdesetimi leti v Parizu. Tedaj si se mogel obleči od nog do glave za bora dva franka. Hlače so stale 50 stotink; čevlji 0.25 in tudi ostali deli obleke so bili zelo poceni. Najzanimivejši del cenika pa je oni, ki pravi, da »se zamenja srajca za 0.50 stotink«. Bila je namreč navada, da si prinesel v trgovino staro srajco, ki so ti jo zamenjali za označeno vsoto. Isto se je dogajalo tudi z ovratniki. Temu se ne bo čudil oni. ki je služil v avstrijski vojski Slični posel opravljajo danes pri nas cunjarji in starinarji.
Moma s plini.
Manchester Guardian objavlja spomine nemškega generala Hoffmanna, ki je bil načelnik glavnega stožera pri cesarskih vojskah na vzhodu. Nedavno je dal nekaj potankosti o bojevanju z dušečimi plini, ki so se na ruski fronti v prvič uporabljali 2. maja 1915. Uspeh je bil piškav, še neznatnejši nego mesec dni poprej pri Ypersu. Izumitelj tega nečloveškega orožja je tajni svetnik Haber, ki je hotel skraja pošiljati plin v granatah. Ker pa je veter povzročal težkoče, je izumitelj umetnega amoniaka našel iperit ali »plin z rumenim križem«, imenovan tako radi tega, ker so takšne bombe zaznamovali z žoltim križcem.
Preden je izročil armadi novo morilo, pri katerem ni pomagala nobena znana marka (»oplinjenci« so se morali preobleči, ker je iperit pustil v tkanini strupene snovi, povzročajoče pekočine po vsem telesu: spomnite sc na tundko centavra Nessosa v grškem bajeslovju!), se je stari Haber zagotovil pri Luden-dorffu, da bo vojne pred latom dni konec. Domneval je namreč, da bi Francoz je v tem času lahko proizvedli dovoljno množino iperita. To zagotovilo, ta samoprevara je drago stala Nemce. Kajti general Hoffmann se moti, če trdi da Francoz je, zasledivši po 16 mesecih formulo iperita, je niso mogli »na svojo veliko žalost« izkoristiti pred premirjem: njih čete so namreč uspešno rabile ta plin pri napadu dne 15. julija 1918 na bojišču v Champagni, kjer so Nemci utrpeli težke izgube... Vendar pa ostane ta novi način boja nemška sramota in Angleži sami so vsekdar obsojali to ostudno orožje.
— Kar je preveč, še s kruhom rd dobro. Tega našega pregovora sem se domislil, ko sem čital zgodbo, ki jo resno pripoveduje Deutsche Allgemeine Zeitung: francoski vojak je baje v Diisseldorfu ustrelil šestletnega fantiča, se potem zakadil na mrtveca in mu pojedel možgane. In te splošne nemške novine pristavljajo svojim ovčicam: »Znano je, da je šega, požreti možgane premaganega sovražnika, zelo razširjena v zamorskih francoskih polkih. Kakor kaže navedeni slučaj, je ta navada prodrla celo med bele Francoze, katerih počmitev napreduje e velikanskimi koraki. Izvedeli smo, da namerava general Degoutte, ki so mu javili zadevo, povišati tega zanesljivega strelca za podčastnika radi njegove hladnokrvnosti pred protivnikom in ga prideliti svojemu obližju.« — Angleži sicer nazivlje-jo Francoze žabojede, vendar švabski možgančki dosihdob še niso bili na nobenem jelovniku. Niti najbolj črnim Senegalcem se ne cede sline po njih. Sicer pa je lomastni nemški šaljivec tudi pozabil, da general Degoutte ne more narediti iz preprostega vojaka kar podoficirja, preden ta mož ni dosegel korpo-ralske časti.
— Kino v službi kriminalistike. Državni savez nemških kinematografičnih podjetij Je Izjavil nemški vladi, da so kinematografi pripravljeni, prikazovati v zelo važnih kriminalnih slučajih diapozitive nevarnih zločincev, in sicer brezplačno. To bo najboljša tiralica.
Hrasa papaiava
veierla.
Papež Pij VII. je nekoč potoval iz Fontainebleaua v Rim. Spremljal ga je samo njegov tajnik Bertazzoli in straža, ki jo je odredil Napoleon, ki ga je dal odvesti v Francijo kot svojega jetnika. Mogočni Cesar je odredil, da se ne smejo mnogo ustavljati in da morajo potovati čim najhitreje. Na svojem potovanju je prišel papež nekega večera v Cahors. Kljub temu, da je potoval strogo tajno, se je raznesla vest o njegovem prihodu z bliskovito naglico. Naročili so večerjo v neki restavraciji in štiri dame iz najboljše družbe so se ponudile za strežnice. Ker je bil papež Pij VII. zelo skromen mož, je naročil samo eno jajce in nekaj sočivja, njegov spremljevalec pa ravno tako skromno večerjo. Prebrisani restavrater pa je vseeno napravil račun, ki je bil vreden papeške večerje, osobito radi tega, ker je vedel, da plača vse stroške vlada. Dotični račun, ki ga še danes hranijo se glasi: Večerja sv. Očeta 100 fr.; njegovega spremstva 200 fr.; častne straže v Cahorsu 400 fr.; stara cahor-ska vina 50 fr.; fina desert, vina 30 fr.; kava in konjak 20 fr„: skupno 800 fr. V resnici pa je stala večerja nekaj nad pol franka.
— Prestolonaslednik Rudolf in mlada Židinja. Cesar Franc Jožef je poslal svojega sina Rudolfa v Prago, da nagradi zveste avstrijske služabnike. Nekoč je prišel Rudolf na svojem izpre-hodu v neko židovsko ulico. Pred manjšo trgovinico je zapazil mlado dekle izredne lepote. Ker js bil kot vsi Habsburžani vnet čestilec ženskega spola, se je nekoliko ustavil in jo nekaj časa strastjo opazoval. Končno je stopil k njej in jo vprašal po njenem poklicu. Odgovorila mu je, da je domača trgovčeva hčerka. Ko je princ odšel, so stariši zvedeli, kdo da je bil. Stari Abraham je bil prevdaren mož itn je hčerko takoj poslal k sorodnikom v provincijalno mesta Tam se je hčerka poročila z nekim trgovcem. Kmalu po poroki pa je zbolela in prišla v praško bolnico, kjer je v nekaj dneh umrla. Rudolf pa je še na Dunaju mislil na lepo dekle in nekoč se je vrnil v Prago in obiskal tudi omenjeno trgovino. Abraham ga ni M prav nič vesel in mu je nejevoljen pojasnil, da je njegova hčerka umrla. Stariši so bili namreč trdno uverjenl da je hčerka umrla samo vsled hrepenenja po lepem princu. V tem jih je še bolj utrjevalo dejstvo, da je na smrtni postelji često izgovarjala njegovo ime. Nekega večera so čuvaji židovskega pokopališča videli na njenem grobu temno postavo, ki je bridko ihtela. Drugi dan so našli na grobu šopek vrtnic in zvedeli, da je bil nočni obiskovalec prestolonaslednik Rudolf.
— Zračni omnibusi v Parizu. Pariški mestni svet se je bavil z vprašanjem uvedbe zračnih omnibusov za prevoz prebivalstva. Načrt pa je bil odklonjen. ker mu je manjkalo poglaviti predpogoj. Ako bi ga namreč hoteli uresničiti, bi bilo treba porušiti nekaj cest, da bi napravili postaje, to pa je zaenkrat nemogoče. Brezdvomno pa bo prišel čas, ko bodo električne cestne železnice zamenjane.
iCrompIf. m
Pametna prehrana še daleč ni dokončno rešena. Ta učenjak je za meso, drugi za rastlinski živež. Večina ljudi pa se ne meni za znanstveno podlago in uživat, kar dobi. Strokovnjaka Kestner in Knipping sta s točnimi poskusi skušala najti navodila v preživljanju umskega delavca. Po njunem nazoru ni treba za razumsko delo kalorij kakor za mišični posel, pač pa posebnih snovi zoper okisavanje krvi. Najboljše in naj-prirodnejše sredstvo je obilno izločanje trebušnega soka. Za ta opravek pa je mesna hrana najprikladnejša; razen tega ima še to prednost, da za najdalje odstrani rrmčni občutek gladu. Potemtakem pridejo za mesom šele maščobe, mleko, ribe; čez dolgo časa krompir in kruh, pireji (mečkanine) so pa čisto na koncu seznama. Cujmo še, kaj pravi slavni Geoffroy de Saint-Hilaire: »Koliko činjenic je v življenju narodov, katerim pripisujejo zgodovinarji raznolike, zamotane vzroke, dočini leži vsa skrivnost v okrilju družine! Glejte Irsko, glejte Indijo! Bi li Anglija vladala brezmočnemu ljudstvu, če ji ne bi pri tem pomagal skoro edini krompir? In tam enostran morja, bi se li 140 milijonov Indov pokorilo nekaj tisočem Angležev, ako bi se hranili na britanski način? Brahmani so kakor svoje dni Pitagora hoteli ublažiti nravstvo in navade; to jim je uspelo, toda s tem, da so pomehkužili ljudi.«
Torej, razumniki, jejte meso. D. G.
— Praktičen zmisel. Letos imajo v Belgiji poleg angieških izletnikovi, ki hočejo poceni prebiti počitnice, vse polno britanskih letoviščarjev, katerim plačujejo albionske gosposke njih stroške. V Angliji namreč obstoji odbor, ki namešča brezposelne delavce. Ker pa je prehrana v sterlingih predraga, je odbor poslal pravcato naselbino brezdelnih težakov v aapadno Flandrijo.
— Lepa plača. Amerikanci primeroma pičlo plačujejo svojega predsednika, nasprotno pa so velikodušni napram umetnikom, pevcem in pevkam, seveda samo starim, priznanim artistom, ki so si bili že stekli lovorik na starem kontinentu. Sedaj pa so raztegnili svojo zlato naklonjenost na začetnike. Mlado pevko — ime ji je Erhelind Terry, roj. 1904 — je vzel v službo Palace Theatre v New Yorku s tedenskimi prejemki 85 funtov, to je nad poldrugi milijon dinarjev na leto... Mogoče tiči v tem precej reklame za omenjeno gledišče.
— Sumljiva smrt egiptovske prin-
cezinje. V Kairu je te dni umrla nagle smrti krasna egiptovska princezinja Abbas Halim, soproga nečaka egiptovskega kralja. Umrla je nekaj trenutkov predno bi morala nastopiti svojo pot v Anglijo. Njena smrt je povzročila temne slutnje in oblasti so zaposlile ves svoj aparat, da se smrt razjasni. Princezinja je bila trikrat poročena pa se je dala vsakokrat ločiti. Končno se je poročila z nečakom egiptovskega kralja, s katerim je bila najbrže zadovoljna. Takoj po njeni smrti je obvestila angleško poslaništvo in zaprosila njegovo pomoč njena sestra, ki je živela že delj časa pri njej.
Mlad kaplan je tolažil starko, vzdihujočo na smrtni postelji, češ, saj ni nič dobrega v tej solzni dolini. »Oh, pač: mesene klobase in svinjska rebrca!« je ugovarjala sirota. Slično menda misli dr. Gustave Cousin, profesor na medicinski fakulteti v Marseillu, znan po svoji skoposti. V neki tožbi se je iznesla na dan naslednja umazanija. Kakor oni otrok, ki ni imel dovolj denarja, da bi plačal vso pristojbino, želeč izvedeti svojo težo, in je za polovično ceno prosil, naj mu povedo polovico njegove težine, tako je zdravnik Causin napravil Pogodbo s svojim brivcem: »Malo las imam; ako mi ne priznate 50 odstotkov popusta, se bom hodil drugam strič.« In brijač je pristal na zahtevo.
Nekaj časa je pokrajinsko glasilo Petit Marseillcds plačevalo profesorja Cousina, da bi na njegove stroške lečil bolne delavce in uradnike. Nekega dne je bil pozvan k ubožnemu stavcu, id je iztežka zmagoval izdatke za mnogobrojno svojo družino. Ali praktik je bil mnenja, da poset črkostavčevemu detetu ne bo brezplačen, in je povedal račun. Uslužbenec se je pozival na svoj slabi” gmotni položaj.
»Dajte mi vsaj nekaj,« je silil doktor,
»Prav ničesar nimam.«
Na mizi je stalo ovčje rebrce, skromen obed za siromašno obitelj. Cousin ga mirno vtakne v žep, rekoč: »No, če je taka, si vzamem pa kar tole.«
Drugi dan je seveda izgubil svojo službo pri omenjenih novinah in ceno rebrca so mu pritegnili pri plači.
— Vojaško zavetišče nemškega prestolonaslednika. V svojem govoru pri posvetitvi spomenika padlim vojakom v Charleville, se je Poincare spomnil dejstva, da je bil Charleville sedež nemškega generalnega štaba za časa svetovne vojne. »Petit Parisien« je pri tej priliki osvetlil junaško zadržanje nemškega prestolonaslednika, ki se je često mudil v omenjenem mestu. Ker so Francozi izvohali, kje se nahaja generalni štab, so često mesto bombardirali. Nemški princ pa se je strašno bal za svojo kožo in je ukazal izkopati globoko kaverno, ki naj'bi mu služila v slučaju francoskega obstreljevanja. Kljub temu, da je bila kaverna globoko Pod zemljo, so morali napraviti par metrov debelo betonsko zidovje. Toda tudi to mu ni zadostovalo. Nad celim prostorom so napeljali debele železne mreže, ki jih še dandanes kažejo, kot častni znak hrabrosti nemškega prestolonaslednika.
— Pleši, pleši, črni kos. Bolj in boli se širi navada, plesati ob zamorski godbi več ali manj groteskne korake: two-step in fox-trott sta privedla še Jazzband. Priznati je, da sodobni plesalci čezdalje manj skušajo doseči ljubke kretnje, kakor so jih bili vajeni naši predniki, kadar so drobili valček ali polko. Danes se stremi po gibanju in vedenju, ki bi ga bili pradedi označili kot nesramno. Letošnjo zimo pride na vrsto posnemanje velblodovih stopinj. Morda je kamelja hoja dovršena. Nekateri sicer o tem dvomijov čeprav je Splošna plesna zveza razglasila, da je novi korak »blues« pristen koregrafski in glasbeni umotvor.
Zanimivosti.
Edmond et Jules de Goncourt:
Renče Mauperin.
(Roman.)
(Nadaljevanje.)
V.
Gospod in gospa Mauperin sta bila v svoji sobi. Stenska ura je ravnokar odbila polnoč resno, počasi, kot bi hotela naznačiti slovesnost te intimne in zakonske ure; ure spreminjanja in magije, ki je zajedno malomeščanska in dijabolična in spominja na povest o ženi, ki je bila spremenjena v mačko. Senca postelje se skrivnostno dotika zakonske žene. Leganje v posteljo jo obdaja s čarom posebne vrste. Ostanek čarovnije gospodarice se ji vrne v tem trenutku. Njena volja se vzbudi poleg moževe volje, katera zaspi. Dvigne se, praska, krega se, draži in bori se. Zoper moža ima ljubkovanje in nohte. Blazina ji daje svojo moč: vstopa v noč kot y svojo moč.
Gospa Mauperin si je pred ogledalom natikala vijačke v lase. Samo ena sveča ji je svetila. Bila je v srajci in spodnjem krilu. Njena debela oseba, nad katero so se premikale njene male roke, kot bi jo hotele kronati, je metala na steno fantastično silhueto golote njenih petdesetih let. Na opnah v ozadju sobe se je tresla ena onih korpulentnih senc, ki spominja na slike Hofmanna in Daumierja. *— Gospod Mauperin je bil že v postelji.
— Louis! je dejala gospa Mauperin.
— Kaj je? je odvrnil g. Mauperin, naglasom brezbrižnosti, obžalovanja, nevolje človeka, ki že z odprtimi očmi začenja okušati naslade vodoravne lege.
A, vi že spite!
— Nikakor ne! Kaj pa je?
— O, moj Bog, nič. Mislim, da se je Renče danes zvečer vedla silno nespodobno... to je vse. Ali ste opazili?
— Ne, nisem pazil.
— Strašno! In brez vsakega vzroka... Cuj, ali ti ni ničesar povedala? Ničesar ne veš? Glej, i^ako daleč jem že, ko se yidva vedno igrata skri-
valnice: jaz najzadnja zvem stvari.Tebi pa, oj, vse ti pove... Res sem srečna, da se nisem rodila ljubosumna.
G. Mauperin si je odel ramo z rjuho, ne da bi odgovoril.
— Zares, ti spiš, je dejala gospa Mauperin s kislim naglasom ženske, ki je slabe volje in pričakuje odgovora na svoj napad.
«— Rekel sem ti že, da ne spim.
— Tega pa res ne razumete, gospod Mauperin. Oj, ti inteligentni moški... to je čudno! In vendar bi vas stvar morala brigati, saj je to vaša zadeva tako kot moja. Poglejte, spet zakon, s katerim ne bo nič... zakon, pri katerem ni ničesar manjkalo... niti bogastva, niti imena... ničesar! Poznam dobro, kako gredo take stvari... Lahko žalujemo... Henri mi je danes zvečer govoril o zadevi; naravna je, da mladi mož ni ničesar rekel, saj se zna obnašati... Toda Henri je prepričan, da se bo potegnil nazaj... Take stvari človek čuti, to leži v obnašanju ljudi...
— Torej dobro, potegnil se bo nazaj. Kaj pa hočete, da naj še rečem? — In g. Mauperin se je dvignil in stegnil roke. — Potegnil se bo nazaj. Takih mladih Reverchonov je dosti na svetu... Deklet pa, kot je moja hčerka...
— Moj Bog! Vaša hčerka... vaša hčerka...
— Vi je ne upoštevate dovolj, Therese.
— Jaz jo upoštevam kolikor je le mogoče. Samo... vidim, kakšna je; saj nisem slepa... Ima napake, zelo velike napake, Id ste jih vi podpirali; da, da, kaprice, muhe, kot bi imela deset let!... Ce mislite, da ne trpim radi te negotovosti, njenih zahtev in cele vrste nemogočih stvari, odkar jo skušamo poročiti! Kako čudno navado ima, obnašati se proti ljudem, kateri so ji predstavljeni! Naravnost strašna je v tem oziru... Že kakih deset jih je bilo tu in iz vseh se je le norčevala.
Pri teh zadnjih besedah gospe Mauperin se je očetovski ponos zablestel na obrazu g. Mauperina: Da, da, je dejal, smehljajoč se, v resnici ima nekaj vražjega v sebi... Ali se spominjaš na onega ubogega prefekta: »Oj, stari petelin!«... Spominjam sej kako je to rekla takoj, ko ga je videla.
—- Zares te to zelo smešno, predvsem pa spodobno, *aj n«?.,, Ali mislite, da take. besede na-
pravljajo zakon... da navdušujejo druge ljudi, da se približajo? Ne dvomim o tem, da velja Renee v družbi za hudobno... Še malo takega duha in videli boste, koliko prošenj bo prišlo za roko vaše hčerke. Tako lahko sem poročila Henrietto. Tale je pa moj križ!
G. Mauperin, ki je bil vzel tobačnico z nočne mizice, je bil ves zamišljen v vrtenje svojih palcev in kazalcev.
— Slednjič se pa to tiče nje, je nadaljevala gospa Mauperin. Ko bo imela trideset let, ko bo odklonila ves svet, ko se nihče več ne bo zanjo pobrigal... vkljub temu, da je duhovita, da ima dobre lastnosti, da ima sploh vse, kar hočete... premislila si bo... in vi pa tudi.
Nastopil je odmor. Gospa Mauperin je pustila svojemu soprogu časa misliti, da je končala. Nato je pa spremenila ton, rekoč: Sedaj vam pa moram govoriti o vašem sinu.
Tu pa je g. Mauperin, ki je bil dosedaj sklonjen pod besedami svoje žene, dvignil glavo. V svoji dobrovoljnosti se je napol hudobno na-smehljal.
V meščanskih krogih, v najvišjih kot v najnižjih, se nahaja gotova materinska ljubezen, ki se dvigne do strasti in celo do oboževanja. Večkrat srečavamo v teh krogih matere, katerih ljubezen leži na tleh, katerih srce takorekoč poklekuje pred sinom. Jo ni več materinska ljubezen, ki zakriva svoje slabosti, ki se oborožuje s svojimi pravicami. Otfok, ki ga mati na vse načine privlačuje, se časti in suženjsko obožuje, kajti ni samo dedič, temveč tudi bodočnost rodbine, kateri obljublja bogastvo meščanstva in njega dvig od roda do rodaj Mati plava v blaženosti radi tega, kar je in kar bo. Ljubi ga in slavi se v njem. Vsa njena stremljenja so posvečena njemu in njemu velja obožavanje. Ta sin se ji zdi kot nadzemsko bitje, nad katerim se njeno telo čudi, da ga je nosilo: človek bi rekel, da se na dnu njene duše nejasno meša ponos in ponižnost matere kakega Boga.
Gospa^ Mauperin je bila tip teh mater modernega meščanstva. Zasluge, obraz, duhovitost njenega sina, vse to je bilo za njo kakor božanstvo. Njegova oseba, njegova prikupljivost In vse, kar je 4P>vgriL s« 4 te zdekj svefej, Pref*. sii» is sitala v
zamaknenju; ostali niso bili za njo poleg njega. Zdelo se ji je, da se svet začenja in končuje pri njenem sinu. Za njo je bil dovršenost vsega, naj-inteligentnejši, najlepši in predvsem najodličnejši moški. Bil je kratkoviden in nosil lornjon, ona pa niti ni hotela priznati da slabo vidi.
Ce je bil tu, ga je gledala, kako govori, kako se vseda, kako hodi; smehljala se mu je, če ji je kazal hrbet. Ljubila je gube njegove obleke. Če ga ni bilo, je večkrat sedela par minut zamišljena v naslonjaču: misel brezkončne miline se je svetila in polagoma pomirjevala njen obraz; njen pogled je bil srečen, oči so se ji spominjale, njeno srce ga je takorekoč gledalo. Ce jo je kdo v takem trenutku nagovoril, se je zdrznila, kot bi se zbudila.
Ta manija materinske ljubezni je bila podedovana. Gospa Mauperin je bila iz krvi, ki je vedno imela za svoje sinove vročo, nasilno, skoraj frenetično strast. Matere njene rodbine so bile matere z divjim navdušenjem. O njeni stari materi so pripovedovali, da je pokvarila z žarečim ogljem obraz otroka, o katerem so pravili, da je lepši kot njen. Ko je bil njen sin prvič bolan, je postala gospa Mauperin skoraj blazna: preklinjala je vse otroke, ki so bili zdravi; hotela je, da jih Bog umori, če njen sin umrje. Enkral ko je bil težko bolan, se oseminštirideset ur ni vlegla in od utrujenosti so ji otekle noge. Ko je začel tekati, mu je bilo vse dovoljeno. Če se je kdo prišel pritožit, da je pr£' tepel vaške otroke, je milo dejala: »Ubogi malček!«
Ko je dečko rastel, je začela materina duša misliti naprej in sanjala o potu moškega življenja-Mislila je na bogate hčerke v okolici, katerih enaka starost bi se z njim zlagala. Videla ga j® gradovih, na konju, kako jaha na lov v rdeči suknji. Kar blestelo ji je od iluzij in perspektiv.
Prišla je ura vstopa v srednjo šolo, ura 1°" čitve. Gospa Mauperin se je borila tri mesece, da obdrži sina doma in ga pusti izobraziti po čem učitelju. Toda g. Mauperin se ni dal omehča 1-Vse kar je mogla gospa Mauperin doseči od svojega soproga je bilo to, da je smela voliti penzu ' nat. Izbrala si je najudobnejšega, kamor so P° "
, ali otroci bogatašev. Disciplina ie bila tam z mehka, na sprehodih so jedli slaščice ip protest»** m iško mak kaznovali.