11. številka
Trst, v soboto 18. marca 1905.
Tečaj XXX,
Wm~ Izhaja vaakl dan. ~wm
Taii ob nedehah in praznikih ob 5. uri. ob ponedeljkih ob uri riutraj.
>asmi«'ne iteTiJkc «»e prodajajo po 3 novč. <6 Btot.nk » mnogih tobakarnah t Tr^tu in okolici. Ljubljani. Gorun. >lji, Kranju. Mariboru. Celovcu. Idriji, tt. Petru. Sežani.
Nabrežini. Novemmestu itd. »cIbm» in naročbe sprejema uprava lista „Edinost". nlira .'orrJo GaJatti St. 18. — 1'radne are so od i. pop. do zvečer. — Cene oglasom 16 st na vrsto petit: poslanice. Mmrtnice. javne zahvale in domaći oelasi po pogodbi.
TELEFON Štev. 11*7.
Edinost
Giasilo poiitčnega društva ..Edinost4' za Primorsko.
V edinosti je moč !
Naročnina znafta
sa vse leto 24 K. pol leta 12 K, 3 mesece 6 K. — Na naroćbe brez doposlane naročnine se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankovana
Disina se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: al. Glorgio Galatti 18. (Narodni dom.)
Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik iconsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija '.ista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti it, 18. PoStno-hranilnični račun št. 652.S41.
(Brzojavne vesti).
Kuropatkin od vezan vrhnega povelj-
ništva.
PETROGRAD 17. Kuropatkin je od-ecsn cd vrhnega poveljn štva mandžurske
rirade, ki je zača3no zrceeoo generalu L-
nc ; iČU.
PETROGRAD 17. (Poročilo petrogr. rz. agent.) General Kurrpatkin je odrsšen rhnega poveljnist7a mandžurske armade, a i It žil je dostojanstvo carjevega generalnega
ad,ct%nta.
Naslednika generala Kuropatkina ?
PARIZ 17. »Nt\v-Yor*. HertlN poroča liane? iz Berolina od 16. t m.: Iz Petr^grada javljajo da o I potu e Dreg mirov v kratkem na l o'išče, kakor glavni svetovalec velikega z.\ Nikolaja. To je dokaz, da je zrasgala s rsnaa, ki hoče voditi vojno do skrajnosti. Izian je ukaz, da se mobilizujejo eete moskovskega okraja.
Umikanje rnske armade.
TOKIO 17. (Reuterjev biro.) Japonci so v eli pri Tielinu mn go Rusov. Isti eo v Tie 1 nu zažgali m nego zalog.
PARIZ 17. I/at »Ecbo de Par sc poroči z Pct'ograda, da najde Kuropatkin na svojem im nanju preti severu 120.000 m( i ojačenja, si - v istem ča*n dos-eli iz Evrope. V Pe-'r gradu so menili, da so ta ojačenja že docela v Mu&den, v resaici si bila pa vsled nezgode, ki se je pripetila na zisibirski že iezniei in katerj to skrb. o pr kri vali, z idržana teaka dva teina. Zi se, da sj Japonci o tej camudi vedeli n da j) ta ckolnost Ja jtonce napot la, da so povspesili rapad.
LONDON' 17. L st >Timesc poroča iz Peir'Zrada od 16. t. m., da ima Kuropatkin ra razpolag? še 300 0<H) mož, \£t*vši straži železnici in posadko v Vladivoetiku.
Zdravstveni ndde ek vojske je brzrjavil ine 14. t. m. iz Tielina, da je bilo odposlali proti severu 1369 ranjenih in 433 bolnih *Ms*nikov, 6723 ranjenih in pribl žno 5000 ' .»la:h vojakov.
PETROGRAD 17. Poročila generala Kuropatkina dospela 16 t. m. javljejo, da ni
pri Tie iau drugih bojev. Rusi es naha a <» -edaj pr:bl žno 60 verst severno od Tie -na. Iz Harbina so odp slana ojačenja. S^di d t ne pride v kratKern do nov h rien h ►ojev. ker ne morejo Japonci prodirati severno od Mukdena radi težav preskrbovanja vojake.
Ruska mobilizacija.
PETROGRAD 17. Govori se, da ratun iruge gardne divizije, ne skiičejo pod orožje tudi tnje vojni zb, r . Vojaški krogi strogo mol"«? o mubilincji, k«r je vojni minister
izdal okrožnico, v kateri strogo prepoveduje obveščati privatne osebe o mobilizaciji.
Japonsko posojilo v Nemčiji.
DUNAJ 17. »N. Fr. Presee« poroča iz Berolina, da se Japonska tamkaj pogaja za poeojilo io da se zdi, da pride do ugedne rešitve.
Baltiška eskadra
LONDON 17. Kakor poroča »Daily Chronicle« iz Aleksandrije od 16. t. m., je rueki pomorski attšć fregatai kapitan Sch\vink tarus il Port Saiu ter se podal v Džibut . 8cb\vaak je odpotoval tudi vsled t?g», ker se premogovne ladije branijo zalagati s premogom eskadro Rožde^tvenskeg?. Schwank se nadeja, da sklene z z llagatelji premo/a novo pogodbo.
Dogodki v Rusiji.
VARŠAVA 17. Štrajk je zopet pričel v več tovarnah.
JURJEVO 17. Na dve posestvi ob jezeru Peipus je bilo odposlano vojaštvo, da uduši kmstske nemire, katerih se je udeležilo nekoliko stotn kmetov. Tem povodom je zgorelo nekoliko h š.
Brzojavne vesti.
Beg turških dostojanstvenikov.
CARIGRAD 17. Dostojanstveniki, o katerih begu se je ža sporočilo, so ostavili pismo na sultana, v kateiem ga zagotavljajo svoje zvestobe in udauostt t ar zjavljajo, da so bežali le radi tega, ker je bila njihova osebna varn:st od ttrani Fehmi p?še v nevarnosti.
Iz Makedonije.
SOLUN 17. Predvčerajšnjim je bila pri Seaolu ali SmtjaDU, 9 kilometrov južno-vztočno od Gavgele med železnico in Ard-zane popolnoma uničeni četa, dešla iz Bolgarije, 42 mež, mej tami sta bila ubita glasovita načelnika čet Apost l in Leonida«. Turški vojaki s i imeli osem mrtvih. Pri ubitih člen h čete bo bili najdeni spis;, mnogo bon b, puške in strelivo.
Tekom treh tednov je t) tretja bolgarska četa, ki je b:la popolnoma uničena, kar podaja doksz, da ;e možno pod spretnim in energičnim vodstvom iztrebiti ustaške čete.
Eksplozija acetiiina.
TOULON 17. V sosednji vasi Pierre-leon je včeraj v neki gostilni eksplodirala svetilka na acetilio. Gostilničar in njegova žena sta ;gubila ž vljenje, štirje gosti so bili nevarno raojeni. Dve Bosednji niši sta bili skoraj popolnima razdejani.
Potres.
RIM 17. Kakor pjročajo iz Avelina, je bil danes cb 4. uri 4 min. popoludoe valovit p jtres, ki je trajal več eekund.
RIM 17. It Beneventa in Neapelja poročajo, da je bilo danes Čuti potres, ki pa ni provzročtl nikake škode.
PODLISTEK.
1Č6
Prokletstvo.
£f >ioTio»ti roman Avgusta denoe. — Nadaljeval
in dovršil I. E. Tomić.
Prevei M. O—d.
V tem fe je odzval to^ot kooj k;h kopit in malo za tem §e je izvil iz oblaka prahu č-idea konjenik na žilavem, aii suhem kljusetu. Dolg kraki jezieoa so ot9pali konja po rebrib, velika glava se je zibala kakor mak na dolgem vratu, a dolgi, v črno obleko odeti život je p« skakoval v sedlu. To je bil dijak-prosjak Miroslav. Zdelo ee je, da se mu mudi, ker je neprestano Le pel konja s šibo, obraz mu je bil potin, a obleka prašna. Ko je is-pod očesa zapazil človeka z belim peresom La kapi, se je nekako uttrašil, ali zavedel se je hitro in pozdravil:
—	Hvaljen Jezus, kume!
—	Na veke ! Kam ti ?
—	Grem v Jakušev&c preko Save k župniku.
—	Ne gr<š-li v Zagreb?
—	Bog ne daj ! je cdmignil dijak s ko nja, umaknivši se za dva koraka, ker se je nepr.zoani človek bližal fe njemu. V Zagrebu se kuka krvava kaša. To ni stvar za mirnega človeka.
—	Pa kdo si ti ?
—	Dijak-prosjak. V Zagrebu se ljudje pobijajo, šole ni, a jaz sem jo odbrmil, da mi bodo pleča varna. Kanoniki nekaj mešajo tam za novega kralja, a čemu to, ko že imamo kraljico ? Jaz ne umejem tega, ali mislim tako.
—	In dobro misliš. A ol kodi prihajaš?
—	Iz Pušča, kume.
—	Dijak na konju ?
—	Posodil mi gi je župnik, ker je nevarno peš hoditi v teh krvavih časih.
—	NisMi nič čul o vojaki, ki gre na Zagreb ?
—	Ah ? Vojska na Zagreb ? Kakova ? Kraljičina ? To mi je prvo, kar čujem.
Nemški državni zbor.
BEROLIN 17. Zbornica je taJaljevala proračun državnega kancelarja.
BEROLIN 17. Državni zbor je po daljši debat*, v katero je posegel tudi državni kancelar, vsprejel proračun državnega kancelarja. Na to je prčela zbornica razpravljati proračun zunanjih stvari, ki je bil konefino po predlogih proračunske komisije vsprejet.
Klic po pravici in proti politiki, Id izzivlja Italijo na invazijo naših M!
(Dalje).
V	svojih izvajanjih glede na vprašanje vojske je zu.'iiical se poslanec B ankini v odgovor ministru za deželno br^mbo, da Hrvatje tvorijo pc s jben političen narod s posebnim teritorijem in da Hrvatska hoče doseči tudi glede skupne vojske iste pravice kakor Ogrska. Ali — žal —, da vrhna vojna uprava daja Madjarcm vse, kar žele, Hrvatom pa ničesar, in jim ce!6 še odjemlje ono, kar bo poprej uživali po pravu in zakonu.
Do tu je hrvatska javnost — v kolikor prihaja do izraz i v novicah — popolnoma soglašala z izvajanji poslanci B.ankinij?. Govoril je Hrvatom iz srca. Drugače je bilo z nadaljnimi izvajan i o vojai mornarici. Proti tem je bilo dokaj prigovarjanja od raznih 6trani.
Biank ni je naglašal veliko važnost vojne mornarice za državo. Ako bi bili n. pr. Rusi imeli dovolj močno dorastlo fl jtc, ne b; bili doživeli juneške obrambe in pada Port Ar-turja in japonska vo ska bi bila zašla svoj grob v valovih Rmenega morjs. V slučaju vojne bi mi morali braniti dolgo obal. Na tej obali bivajo Hrvatje, ki dajajo mornarici najbolje mornarje. A koliko se skrbi za to obal, koliko za nje ekonomski in kulturni napiedek? Koliko se brigamo ra obrambo te obali v slučaju vojne ? Kako naj umejemo nemarnost parlamenta nasproti vojni mornarici ? Morda zato, ker ta vojna mornarica ni zastopana v državnem zboru na vladnih klopeh ? To je Bramc^na pomanjkljivost, ki nam jo je prineslo tesr^čao duval:stično razdobje. Će je zapisano v knjigah usode, da ta parlament postane kedaj vreden Bvojega imena, potem si poslanec Bisnkini ne more predstavljati takega pravega parlamenta brez enega admirala za vojno mornarico in brez ministra za trgovinsko mcraaricot kakor ju imajo vse pomoisie vla?t:. Ob sedanjem modernem načinu vojevanja sta vojna in trgovinska mornarica navezani ena na drugo. Ko vidi, s kako temeljitostjo se skrbi v drugih parlamentih za interese toliko vojne, kolikor trgovinske mornarice, a kako gre pri nas vse po šabloni in nemarno, obliva govorn ka pot žalosti in to i.
V	slučaju v<jae bodo najprej izpostav-jene sovražniku Dalmacija in droge hrvat ske dežele, a po njegovem prepričanju mora
prej ali slej priti do krvavega spopada med Italijo in Av-stro-Ograko in to pred vsem na Jadranskem morjn. Na to je govornik risal podrobno, kako se Italija neumorno pripravlja za tak krvavi spopad. Izlast' hoče — glasom iajav vojnega in ministra za vojno mornarico — uBtvaiiti popolno eskadro križarjev, povsem sposobnih za manevriranje v vodah Dalmacije, potem torpedov in podmorskih ladij. Dalje da hoče Italija imeti pod zastavo 25.000 mornarjev, a v Jakinu urediti skladišče za 10.000 ton premoga, za pšenico in žito, toliko za vojsko, kolikor za mornarico. Parniki italijanske parobrodne družbe dobe topove. Vsi ti parobrod1, kakih 100 po številu, bodo služili Italiji v slučaju vojne kakor križarji.
A kaj se dogaja pri nas ? Je li bil kedaj predložen delegacijam točen program za floto, da bi vedeli narod in njegovi zastopniki, kako je prav za prav z vojno mornarico in kaj se bo zahtevalo zanjo v prihodnjem letu ? ! Neki strokovnjak je zagotovil govorniku, da naša monarhija mora povečati svojo vojno mornarico, ako hoče v slučaju vojne obraniti svojo južno mejo, da ne bo izgubljen ves ogromni denar, ki sa je do sedaj potrosil zanjo. Govornik je dokazoval, kako nedostatna je naša vojna mornarica in kako je mnogo nje ljudij raznih kategorij — nerabnih. Vse pomorske vlaBti se drže načela, da število križarjev mora biti še enkrat veče, negi li ono velikih vojnih ladij. Pri nas pa imamo devet vojnih ladij in le osem križarjev. In še od teh ne odgovarjajo nekateri glede brzine. A ša žalostneje stojimo glede ortilerije in oklepov. Nedostatne križarje j treba nadomestiti. V teh obupnih odnošajih nam ne preostaja druzega, nego da povečamo vojno mornarico, ali pa da to poslednjo in vso naši vztočno obal prepustimo slučajem us>de. Ako nočemo tega poeleJnjega, mora S9 takoj in resno lotiti d=la za spopolnjenje vojne mornarice. Proračuni vseh vojnih mornaric rastejo. Celo Anglijn in Amerika — ki nista naklonjeni molohu miltirizma — trositi za vojno mornarico več, nego mi za vojsko in mo-narino skupaj. Slednjič bi morali posnemati Italijo in skrbeti, da b nam tudi trgovinska mornarica mogla dajat floto za prevažanje v slučaju vo;ne. To bi mogli doseči z dobrim zakonom v podporo trgovinske mornarice. Ladije te poslednje, oborožene s topovi, bi mogle služ ti kakor pomožni križarji.
Kakor že omenjeno, so ta izvajanja poslanca Biankinija izzvala precej odpora in prigovorov v hrvatski javnosti.
(Zvršetek pride.)
Avstrijska državna zbornica.
V včerajšnji seji je dižavna zbornica nadaljevala razpravo o predogu pos . Der-Bchatte. Ministerski predsednik baron Gautsch
—	Kakova kraljičina? Liga gre, vojska za novega kralj?.
—	Nesrečni puntarj', Bog jim je zmešal pamet. Je-li blizu ?
—	Nama za petami.
—	A tako! Petem pa le beživa pred vragi ! Po belem peresu vidim, da si pošten človek, a po sablji, da si vojak. Kam ti in od kodi ?
—	Naravnost v Zagreb. Gospodu Lu-čencu nosim glas o ligaški vojski. Letel sem lačen in žejen brez ozira, ali tu s s je konju ispodtaknila noga, padel je, ranil si nogo. Sedi j sem ga napojil, obvezal, pa hočem dalje v Zagreb. Ouješ dijak, imaš li kruha v torbi ? Dijak je zamižikal kakor v zadregi. Lačen sem, da mi kar gori v trebuhu.
—	Nimam, dragi kume, niti mrvice, je zajecljal. Potem pa je rekel hitro, kakor da mu je nekaj zasvet lo v glavi, tam je blizu je koča. Pojdi tja. Tam dob š kruha. Dobri ljudje so.
—	Dobro. Počakaj me tu, dijače, pa < poj deva skupno.
Vojak je skočil preko pot ka in krenil proti koči, da si poišče kruh.Sadaj je izginil za grmom. V hipu je dijak potegnil meč iz pod halje, priskočil i« ranjenemu konju porinil železo v rebra. Konj Ee je vspel, skočil dva tri korake in s a potem zrušil na tla.
—	Zločinec! Zločinec! Ubila te strela! je kričal od koče leteči vojak. Čakaj !
—	Z Bogom, kume ! se je nasmejal dijak, vspodbodivši svojega konja, pozdravi mi Lučenca ! In odkuril jo je.
—	Počakaj, počakaj, zločinec, je kričal vojak, leteči povzdignenih rok po cesti za njim. Ali zastonj, dijak je bil že izginil v oblakih prahu. Bežal je prot Zagrebu, da ponese Kapitelju glas od lige, naj si drži, ker Horvat da v kratkem z veliko silo navali na Zagreb, Ogleduh kapetana Lučenca pa je
stal škripaje, kraj mrtvega konja s/ojega.
*
* *
(Pride še.)
je polem ziral proti izjavam dr. Lecberja, ki je v za in i ssji izrazil svoje začudenje, da je Avstrija zkljnčenm cd pogajanj krone z ogrs-: mi ljudskimi zastopniki.
V	k likor se predirga posl. Dar^chatta tiče armade, zamore min^eterski predsednik pokazati na svoje nedvomno etališče, kakor ga je razložil dne 14. fdbiuvarje. Vlada bo ztala vedno varovati eaakopravai upliv na skupne stvari, ki jej je zakonito zajemen. (Odobravanje.) To je naša pravica in naša do žnoet. Ministerssi predsednik meni pa, da se n bati, da bi bile omajane zkušane podlage naša ekupne armade, ki je
trdnjava evropejskega miru. {Protestni klici.)
V	interesu je obeh državnih polovic, da se neporaženo < hran; ta najimeoitneja državna s la. Ak > minis^erski predsednik konečno pregleia skupni po'ožej, zamore pripomniti z poel. Leehcrjem, da je nas položaj v Avfctrji resen, veadar ni tako slab. M nistaraki predsednik je zaključil : Prosimo zbcro.c , naj zaupa v fdno voljo vlade, da se fet^ri vsemcžno, da ne bodo trpeli avstrijski interesi. Mi ne bomo tega zaupanja zlorabili, skušali bomo do tedaj v^e opustiti, kar bi uteguilo razburiti duhove. (Pritrjevanje. Mejklici.)Mir :n stvarnost vodita naj-vspešaeje besedo za dobro in pravičao stvar. (Živahna pohvala.)
M-d dišlimi vlogami se nahaja predlog posl. Mavrederja in drugov glede dopolnitve vladne predloge o razš.rjepju tržaškega pristanišče.
Za ministerskim predsednikom je govoril poel. K lenbrgen ter povdarjal, da nam je težavno razmerje do Ogrske prineslo na vseh stvareh največo škod > ter da je naš parlament obsodilo v nemoč. Parlament ima emineatno nalogo, da pravočasno razruši obstoječa zvezo z Ogrsko, preden b )do uničene naša "industrija, raša kmetijstvo in naše finance. Ko bo nagodba odstranjena se iz gospodarskih interesov obeh državnih polovic pokaže gospodarska einota. Vojaška jed-nota je odveč.
poel. \Volf je tudi naglašil, da je škodljiva nagodba z Ogrsko, ki je dovedla do državce krize ter nas je politično in gospodar-o oškodovala ter oslabela naše najbolje m ■ .. Govornik je za loč.tav oarine-ke zveze z < >grBko ter za c^rioBko zvezo z Nemčijo, i ki bi Nemcem prinesla tudi narodnih korist1. Glasoval bo za predlog posl. Derscbatr.f.
G vordi so tsa posl. Loser, F ed er in A\mac. Posl. Ij sar in Axman sta se izjd-vila, naj se ttkoj 1< čiti obe državn; polovici, ako n: ai( žao, da se sklene no?a ragoiba, ki bi obe diživn; polovici zadovoljila.
Posl. Susteršič je izvajal, da spravi personalca unija Ogrsko v največo zadrego, ker bi se po Len njen vo'ni proračun povišal za 100 milijonov kron. Tudi je pr.šio na dnevni rfd hrvatsko in b saneko vprašanje, pri če mer se mora n8glaš£t:, da so velevlasti v bero1in«ki pogodbi dtle pooblastilo za z&sa-denje Bosae avstro ogrski monarhiji. Ako se tore monarhija razdeli, poneha pravni ob jekr, k*tfr je bii pooblaščen, da zajede Hosnit. SLal;š?e Jug-islovacov stoji na prsteni seu>>n -t z enakimi pravicam in do'žaostmi, s treba se ločiti. Na to je bila razprava prekinjena.
Pr.hodn a seja v torek.
V tem zidnjem slučaju bi se moralo greznilo ravno vsled dejstva, da so se odlo-| Državni zbor. Z Dunaja paročaje,
čilni krogi vedno in povsodi pokorili nemški da bo državni sbor zboroval do srede aprila volji in samovolji. — Še nekov simptom in ss snide potem še le končam meseca maja. nastopivšfga ozdravljanja v presojanju polo- V tem času bodo zborovali nekateri deželni žsja v odloči.nih krog h, oziroma emancipi- zbori, zg-dovino te države. N i j vojna še tiko dolgo ; ranja od slepega strahu pred tsroriznom	Beligrajsko v s e u č i 1 i š č e. Srbski
traja, moramo, računajoči z vsemi Človeškimi nemšk h slrank bi bilo zabeležiti. Odločilni ; kralj je potrdil zakon, s katerim je beligraj-predvidjacji smatrati za gotovo, da izide Ru činitelji so začeli uvidevati, da se je na jugu ska visoka škola povzdignjena v vseučilišče.
drža ;e doslej preveč grešilo in da je v inte- Oi dosedanj.h redoih profesorjev jih je resu držaje same, ako Be prične s saniranjem vlada imenovala osem, ter jih pooblastila da vsaj glavnih vnebovpijoČih krivic. Islasti mi-* oni izvolijo še dvanajst profesorjev. Ostale slijo na ekonomno polje. Oživlja se torej učne moči so razdeljene na izredne profesorje, in z manjim številom čet nego sovražnik j nada> da b > vendar enkrat konte tisti ne- docente in asistente, postavil kocko ošode svoje armade v glavni prečni, nezmiseln*, zdrav«mu razumu ia pc-	Italijanska z b o r n i c a je sklicana,
j bitki pri Mukdenu ter bil poražen, v tem ; trebnemu državnemu egoizmu v obrac LbijoČi kakor javljaj0 lz Rima| Zrt doe 22. t. m. slučaju je z ozirom na znano razkačenost jvlftdni P°litki v naših P^orskib P°*	Srbska s k «; p s č i n a. Zasedanje
ruskih vojakov v boju smatrati, da je pri- krajman.	srbske skuoščine je b lo s kraljevim ukazom
Biljeno umaknjenje iz Mukdena moralo zal Pripomba uredništva: Sporočilo čujemo, zaklju^aao v 5etrtek popoludne. vso armado izpasf le katastroMao ter mo ali ne	mu Prav verjeti. Saveda: bi
reč: : Rusija je enoletno vojno zgubila tsr mora z nova pričeti, ako hoče obvarovati svoj ugled pred vsem svetim, ktr se zamore smatrati z:i gotovo, ako zasledujemo dosedanjo
sija iz te vojne kakor zmagovalka.
Ako je pa Kuropatkin proti	svojemu dosedanjemu vojevanju igral »na ban^ue«
ter oddaljen 11.000 kilometrov cd	domovine
ralo faktično njegovo armado silno oslabiti.
V	tem slučaju bi se zsmogla tudi pri Tielinu in pri Harbinu le malo ustavljati sovražnikovi premoč". Po tem bi bilo najbo lje umakniti ostanek armade do Bajkala, počakati tam ojačecja, dekler ne bo ruska armada v premoči ter potem prestopiti v protuofenzivo.
V	tem slučaj h bi bil Vladi voatok edina podpora za zbiranje ruske armade v vztočn: Aziji.
Te težke posledice bitke pri Mukcfono bi popolnoma opravičile odpoklits Kuropefc-kina.
*
* *
Kitajci proti Evropejcem v Mirkdenu.
Ia Petrograda poročajo, da so Kitajci v Mukdenu po odhodu Rusov umorili S0> Evropejcev, med temi Mr. Little-ja, dopisnika lista »Chicago Daily Newi«.
Iz Port Arturja.
bilo nam v največe zadoščenje, ako imajo dobre nade našega dopisnika le količkaj re-elnega ozadje. Po našem mnenju bi pa spo znanje, o katerem govori naš dopisnik, moralo pr ti do izraza ž9 t sestavi novega ministerstva. Zadsji čis je že res, da se
Politične konference v Zagrebu. Pred nekoliko dnevi ata prišla v Zagreb, kakor javljajo od tamkaj, državna poslanca SpinČ:ć in F«rri ter sta skozi par dni imela razgovore e nekaterimi prvaki opozicije ia večine (»narodae stranke«). Te konference bo baje v zvezi s sedanjim položajem
neha tradicijonalna anomalija, ki tiči v tem,	m
da naš jug konsekventno »i zastopan med v mrnai iji. svetovalci krone in da naše vitalne interesa,
politične, kulturelne in ekonomae, urejajo le	i/OlllSCC VCStl.
ljudje, ki ne poznajo ne naših pokrajin, ne	Smrtna kosa. V Četrtek je preminula
naroda, ki biva v njih, ki vsled tega tudi v Barkovljah gospa Marija Martelanc, »imajo srea zanj in ki torej ob vprašanjih, , mati nag8ga rodoljuba in bivšega mestnega ki pomenjajo za jug vprašanje rbiti ali ne svefcovalca ^oap. Ivana Martelanca. Uzorni biti«, uravnavajo svoje odredbe izključno le | pokojnici blag spomin ? Rodoljubni družini a oziram na interese, ki bo nam ptuji, ali pa naše aožalje !'
ce)6 direktno sovražni. Da vidimo, je-ii g. i Umrl je dne 16. t. m. v Kranju Friderik H-udove rni k dob. svetovalec in
Gautseh res bolj avstrijski nego pa nemški državnik !
LTra je že enajsta. Ša nekoliko vstrajasja v stari zmoti in usoda pojde dalje svojo pot, ki ne vodi k dobremu. Vederemo.
Londonski list >Kvening Nt\vs« poroča J iz Ć fu : Glasom zanesljivih poročil iz Port Arturje, Japonci le malo popravljajo tamošnje i vtrdbe. Posadka šteje sedaj 4000 mož. Vse i
nobene pogreznjenih
tudi niso vzdignili ladij.
Eaj bodo Bosi z Mandžurijo f
Na to vprašanje se !ahk<» odgovori, da ima Rusija dovolj ozemlja in da jej ai do Mandžurije in za vse ozemlje onstran bajkal-skega jezera — njej je do T luga Oceana. A brez Mandžurije ne more imeli tJik-o obali Tihega Oceana, kolikor je jej je neob-
župnik v pokoju. Pokojnik je bil od leta 1866. do 1901. župnik v Leseah na Gorenjskem.
Odlikovanje- Cesar je po-lelil finančnemu ravnatelju dvornemu svetniku Oskarju : vit. Zimmermannu vitež-kr križ Lecp >1-dovega reda.
Iz municipal1!*« deleuraeije V zadnji seji je sklenila mun'c:palna delegacija, da
Sestanek „hrvatske strank« prava".
Ia Zagreba poročajo, da se je tamkaj v druge č*ts »o odišle na f onto. Japonci 5etrtek vrš,L shod zaapnib mož »hrvatske
stranke pravac. Predsedoval je ehcdu dr. prcšaji okrajmga "zdravnika" dra.' An-IVan Banjavčie. Silenjeno je bilo, da stranka ^^ ^ u r k a za umirovljenje, še nadalje oetme ua atališču programa od	_ ....	, v.
,	.	. .. , f, .onu	Konstituiranje občinskega zastopstva
leta 1894^ in znanih resolucij od leta 1908:	^	. n	r
, ,. , J 1- i v Puli. /a b >doc ponedeljek dne JO. t. m. V principu bo stranka tudi se nadalje	.	....
,	.so vnovič pozvan' novoizvoljeni zastopniki
sodelovala skuuao b opuzicijonaln-mi elementi.	r .	,
,	. . ,	občine Pula, da izvolijo občinsko upravo in
Izvoljen je bil odbor 12 členov, fei bo s poslanci, razun Derenčina, Vinkovi<5i ter Vr-baniča t.ord vodstvo stranke. Konečno so
novega župana.
Prihodnji izpiti zn učno nsposoblje
hodno potrebno. Zato jej je potrebna Mandžurija, da preko n?e pride do morja. Ako bi bil ter se v to svrho snuje delniško društvo z Tihi Ocean tam, kjer je B ijkaiBko jerero, glavnico 50.000 kron. bi Rusiia bila zad j volj na tud. ee svojim oz< m
zborovalci sklenili iz iajati glasilo stranke, »J* ljudske in meščanske šole^^e prično ._____ .________, pred izpraševalno komisijo v Kopru dne S.
Rusko-japonska vojna.
Trst, 17. marca 19ti».
Odlo4'ilna lutka pri Miikrtenti. Ali Lia<»jan st. 2.! Posledice.
Dopis iz strokovnjaškeg^a peresa.»
Se vedno ni popoine jasnosti o izidu bitke j r, Mukdenu, da bi se »amrg o njene potledice preetaiti. D«» danes icanjkajo od ruske stran: f ticijelni podatki o izgubi mrtv.h, ranjen u in pogrešanih ter o izgubi materijala. Kadi tega -e še do danes ne more presoditi, se je li Kuropatkin po bitki pri Mukdenu umaknil proti Tielinu dobrov ljn^, ali je bil pa prisiljen.
V prvem slučaju je ravnal po primeri bitke pri Laojanu — edino pravi način bojevanja ! — ter bi bil v stanu, da bi v kratkem času pri Tielinu pod boljimi pogoji kakor pri Mukdenu, \sled ugodne zemlje pisne lege, pripravil vnovič Japoncem L ».o jan št. 3. V slučaju, d* je pa pri Mukdenu iska oliočilne bitke, se lah Ko gotovo reče, da ne bo, radi velike premoči sovražnika in radi dejstva, ker je bdo nejveč zalog kon centriranih v Mukdenu, njegov upor niti pri Tielinu resea.
ljem Bajkala.
Vojni dopisnik vjet.
Berolinski »Lokal-Anzeiger« poroča, da bo Japonci pri Mukdenu vjeli njegovega specijelnega vojnega dopisniKa, stotnika Bin-der-ja, katerega je bil odposlal na bojišče.
Odločitev v aferi fcrippenberg Kuropatkin.
Berolinskemu Lokal-Anzeigaru« so brze-javili iz Petrograda, da general Drago-m rov kakor razsodnik med Kuropatkinom in Grippenbergom razsodil proti Kuropatkinu. Grippenberg bo na.b ž spremljal generala Dragomirova v Mandžurije ter veprejme baje zopet poveljstvo svoje armade.
Preosnova ministerstva Gautschevega. *
Z Dunaja nam p;šsjo: Stvar postaja iesneja in resneja. Vprašanje preosnove ministerstva Gautschevega v parlamentaričnem smislu prehaja vedno bolj iz stadija ugibanj v stadij konkretnih oblik. Od strani, ki se jo more smatrati za zelo resno, čujem, da je za bodečega finančnega ministra na prvem mestu v kombinaciji čtški državni poslanec dr.a Kramar. Ca uvažu-jemc, da iz znanih razlogov Nemci n s j nič kaj zavzeti za namerjano preoanovo ministerstva in da to še poiebno odločno ravno proti temu, da bi kak Slovan dobil važni resort fiaanc — češ, da ae je bat', da bi s» notem v vsem področju tega minieterBtva birokracija vseprek slovanila —, in če vendar
1B1JO
maja ob o?mih zjutraj. Rok za vlaganje prošenj poteče dne 22. aprila.
Ne poznajo slovenščine,	tujimi
zavarovalnimi drufcbaon', ki lovijo klijenta
Ogrska kriza.
Z Dunaja javljajo, da ae poda	cesar v	.
i i• » tj i	t_- i	_____zlasti po naši s'ovenski okolici, se nahaja tudi
ponedeljek v Budimpešto, kjer bo	vsprejel	K	'	J
, .	x , ,	»North British and Mercantiles. Zastopu te
v avd.jenco več ogrjkih politikov.	1
o •	• __________•	druibe v Trstu je pač všeč slovenski denar,
Pri sestavi novega ministerstva	priiejo	J r
baje v pošiev grof Andrae-y, \Vekerle in
Lang.
b cer pa mu je zopern Bluvenski jezik.
Mej teaj, ko ce!6 največe tržaške zavarovalne družbe uljndoo odgovarjajo na s ovenske dopise, postavka ee zastop te druibe na stališče, da je slovenščina v Trstu nepoznan jezik in noče ocigovarjati na elo-ise.
Kaker se vidi, ee ta družba zel<5 priporoča Slovencem !
Divjaški« delovodja. Iz-med delavcev Llojdovega arsenala emo prejeli la^ki pisano pismo, v katerem ee nam naznanja, da je bil prošli teden kovao H. radi malenkostne po greške na delu od delovodje Ravalico ozmer-
Drobne politične vesti.
Romanskoslovanski klub. Ka
kor ss poroča, bo ustanovili v R mu roman- r . ~
r	. T	T	venske ctop
sko-alovanBki klub (circolo Ltt erano L<atino-
Slavo). Po § 2" pravil, mu je smoter : zbliževanje slovanskih in romanskih narodnoBtij v književnem, gospodarskem in socijalnem oziru. Polit ka je v društvu izključena.
Protektorat katolikov vTur-č i j i. Dunajska »Zeitc poroča iz Carigrada,
da ue.cdi turška vlada želji Avstrije, da ista.	„	, . ,	__
&	jan s »ščavo porko« in drugimi sramotilnimi
me,to Francije prevzame protektorat kato-	^^ ^^ oemerjanja je deiovodja pri-
liških cark.u in samostanov v evropski	^ dmm„ de»aveu ge osem dni kaeni.
Turčiji; »to tako da ugodi Italiji, da prev-	go H	v ponedeljek ra Helo> 8e
zame protektorat nekaterih verskih salezijan-	mu na£nanilo> da mora 8, dtti ua izprehod !
Bkih zavodov v Palestini.	^ deJa ^ ^ lef pri UoydUy je moral
Iz Makedonije. I« Carigrada pc- moige požreti krvava žaljenja in po vrhu še ročajo, da eo se od srede meseca februvarja iIgubiti 8 dni dela oziroma zaslužka !' Tako pomnožile ustaške četa v Makedoniji. Kakor p08topanje proti etaremu, poštenemu delavcu poročajo konzuli, je bilo tamkaj žs šest ve- je razbuiilo vbo delavn'co tako, da so ee še čih bojev s temi četami, in s cer trije v iatega jutra vzdignili vsi delavci (kakih 80)-S«opeljskem. vilajetu, dva v monastirakem in. ter gjj k ravnete'ju arsenala protestirat proti eden v so itoskem ; razun tega so čete izvr- djvjaškemu postopanju rečenega delovodje^ šile več manjš h napadov in mnogo umorov. Ravnatelj je delavca poučil, da ne smejo-Glasom nekega poročila iz Monastirja korporativno nastopati, pač pa da smejo poje bil v soboto na cesti iz JPrilepa v Lzvor : 8lati deputacijo naddelavcev, ki naj pride k
vzlic nemški volji zadobivajo vesti o preosoovi I boJ m9'i	voJaki in n«ko bolgarsko njemu ob 4 uri popoludne. Stvar se je ne-
ministerstva vedno konkretneje oblike in da [Sedem uetašev je bilo ubitih, a 2 sta kako zavlačevala lo srede. Ker je pa delav
se ipak Ceha označa kakor bodočega finančnega m n etra, po vsem tem |nam mora biti dovoljen zaključek, da bo tudi na Dunaju slednjič začeli pribajati do Bpoananja, da tieba notranje politično življenje Avstrije navesti v druge struje, ako se je sploh hoče povzdigniti iz močvirja, v katero se je po-
bila vjeta. Četa je estavila mnogo bomb. ! stvo vsega arsene Li grozilo, da nastopi stavko, Turška vlada je izvedela zaupnim potom, ako ee ne zadoščenja užaljenemu delavcuv da je na grškem generalnem konzulaku v je ravnatelj obljubil, da poravna vao stvar h
Solunu skritega mnogo orožja in Btreliva, namenjenega za grške ustaške čete.. Sodi se,, da ee Turčija radi t* ga pritoži pri grški vladi v Atenah.
tem, da napadenemu poviša plačo in da kazen osmih dni znila na štiri dni. Ravalico je pa že v torek odišel iz arsenala. Kam je še , nas me briga, saaKi. da se ne ponovijo- ne-
sramni naj adi na pridne in poštene dc-
lavee.«
V dot enem p ?mu je še več pritoieb, naj er en b proti drugim delovcdjem L'cvio-vega arsenala. Ker pa upamo, da omenjena iekcja pomore tudi na druge s'rani, opu stimo ea danes navajanje imen det Snih de loved j.
Iz Podsrada 1~>- marja 1905. C. k. viš e deželno si>d;š5e v T ratu na komisiji v Podgradu izvršuje že G dan pre skavo proti deželnosodnem a svetovalcu in voditelju okraj neza s>iiiča v Podgradu, g. Ricjardo Pau-linn. Zaslišuje o. k. apelacijski svetovalec g. M lovcic, opisuje c. k. sidni prislušnik g. Abram. Zaslišanih bilo je kakih 40 prič. Ocolo 10 prič, večinoma c. k. uradnikov, ki ne stanujejo več v Podgradu, zaslišanih bo pozneje. Poved preiskavi je interpelacija poslanca g. Spinč da in dr. stavljena v držav nem zboru dne 15. marci t. 1.
Dalje smo prejeli iz Podgrada nastopni dop.'a:
Velika pre siava, ki se vrši te dni v P dgradu proti sodnemu svetovalcu gosp. Kiccardo Pauiinu bede najbrž brezvBpešna. Kajti, ako nastopata proti našim državnim poslancem dva tako veljavna moža, kakor sla Fra-iceeco Marotti in Ivan Bubnič-Mor-nar iz Obrova, bo brez koristi vse prizadevanje imenovanih državnih poslancev !
Zaupen mož prinesel nam je pokazat sledečo
izjavo:
Podpisani izjavljamo da smo z našim c. sodnem svetniku Rthardu Pauiinu najza
v-olnejši, ker cn je očit, dober, pravičen, Egovoren, in sploh z\ nas kmete izvrsten oeeba za usaki svt-f. Z omenjenim gospodom »e lahko vsaki otrok kakor tudi najem mi-snejši čovjek izgovori, bodi si u uradu a:i • z v s n urada Zato molimo da se našega za na* postavljenega sodn ka o1 tukaj ne od strani.
M aro t! i s. r.
Prinesel nam j6 tuii sledečo objavo:
Hitro vam naznan m de kar jih je v m ji gostimi so vsi zadovoljni de sb pcslu-ž jo tfga ntš ga dogovora ne eden a i dva kakor de gredi epl.tb vs; f>0 posestniki za-našiga gospoda Svetlika Samo dati naznanje kedaj gremo.
Prijateljsko pozdravim vsi skupej
Ivan Bubnič Mornar s. r.
On m, ki so bili Tcnenja. da se je Fran-i*esco poboljšal, bodi to v dokaz, da so se o motili. Fraccesco je ostal isti agitator, fcekot š ?n je bil vedno in grdi prep r, ki ga je imel svo Čas pred postnim p »slopjem z g. Paul nf m, vtrdil ga je v prepr e*nju, da e g. P. oč.t, zgovoren itd. A Mornar je - idi pizabl na razmere med njim in Fran-i*e*^otom — še o zadnjih obč. volitvah.
S car pa interpelacija ne navaja n;č, kar >: se bilo dogodilo v Obrovem, ampak to, kar je bilo in je v Podgradu !
Porodom praznika sv. Jožefa se usta
vita jutri na postajici v R cmanj:h vlak, ki odide s postaje pri sv. Andreju cb 2. uri 29 m nut po pol u ine in vlak, 'ti pride iz Her pelj Koz ne na postajo pri sv. Ardreju ob uri 26 minut zvečer, rvrstitev davčnih zavezancev t davčne razrede za obdo pridobarlno. C. kr.
finančno ravnateljstvo nam j a v j a :
Finančni minister je ćoLČ 1 v sm s'u ij 12, olstavek 7, zakona od 25. oktobra drž. zak. št. 220, dan 1. junija 1905 kakor dan, do katerega se je na uvrstitvi davčnih \ zavezancev v davčne razrede za občo pridc-barino v <*vrho sestave družbenih kontin-g^ntiv za 5. priredbeno dol>o 1906/07 smeti cz:rati na prirastke in odpadke davku podvrženih podjetij in opravil.
One davčne zavezance, ki žele enotno obdačenje podružnih zavodov skupno e glavnim podjetjem, opozarja se na dolečbo J; 37, olstavek 4. navedenega zakon?, po katerem je take prt šoje podati na finančni deželni o >lasti vsaj šest mesecev pred pričetkom do-t čne priredbene dobe.
Kadar se nahajajo zavedi, ki j h je enotno obdačiti v raznih deželah, je vsaka d tičn h deželnih oblast: upravičena, da vspre-jema prošnje.
Električna železnica Trst— Opčina
nam javlja, da vlaka, ki odhajata iz Trsta ob ->.32 in 4.20 nista mogla včeraj oditi, ker se je nekaj pokvar 1 dinamo. To zapreko so pa Kmalu popravili in na črti se je camoglo zopet redno vozit
Poveljnikom orožništva t Gorici je
imenovan orežniški poroČn k F. K chinger.
Pazite na otroke. 4 in pol letnega Brunona Savič sta sinoči ob i*, uri in pol prinesla njegova roditelja na zdravniško postajo. Otrok ie bil hudo opečen po rokah in po obrazu. Mati je namreč nekaj kuhala na špiritu, a Brunon je zvrnil na-se goreči špirit ter se tako opekel. Zdravnik je malemu revčku podeLl najnujnejo pomoč.
Iz Škrata :
Učitelj: «Raz!fgal sem vsro ža o štirih
letnih časih. Kaki čas je eeriaj ?< Učenec: »Slabi časi so, pravi doma naš oče«.
Kazne vesti.
Potres na Dunaju, v sredo zvečer ob 9. uri 48 minut so čutili ta Dunaju lahek potres. O lahkih potresih poročajo tudi iz južne Italije.
Grozen vihar je rt z ajal V sredo na An-gleikem, vsled katar*ga so b.le brzojavne zvez^ prekinjene. Več ladij je ponesrečilo.
Narodni muzej v Sofiji. Kakor javljajo iz Scfiie, se teb dni slovesno ot7ori tamošnji narodni muzej.
Umetnost.
Glasbene Matice prvi koncert dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer, bo obeezil sledeči vspored :
1. Anton Hajdr.h : »Hercegovska«, moški zbor. 2. »Slovenske narodne pesmi«, harm. Matej Hubad : a) »Je pa davi tlan' ca pala« ; b) »Miška« ; c) »Luna s;je«, mešani zbori. 3. Anton Fuers er: »Ljubica«. Balada, mešan zbor a capeila. 4. a) Jo*ip PrcchžUka : »Zvezdice ž.njo«; b) K. Goldocark : »Stu denčok« ; c) Peter Iijič Oajkovskij: »Zipoj mi pesen, o mati !« ; č) Anton Sijovic: »Kaj bi le gledal!«; d) A. Greg: »Pesem Solv«yge«, poje gdč. M r j Dev. 5 a) Anton Foerster : »Povejts, ve planine!«, moški zbor;
b)	dr. Gojmir Krek: »Vabio«; c) Anton Sa-ovic : »Bolest Koveč« in č) Anton Sajc-vic : »Napitnica«, mešani zbori fi capelia. 6. Stjevjn S\ Mokiecjac : Srbsko-makedonske narodne pesmi iz Ohrida, me.-ani abiri a cape la. 7. Pet:r 11 j i 3 Oajkovskij : »Arija kneza Gremina is opere Evgenij Onjegin«, poje gosp. Julij Betetto. 8. »SI »venske naredne pesmi« : a) »Meglica«, mešan elur, harm. Oskar Dav ; b) »Bratci, veseli vsi !«,
c)	»Ljub?a, povej, povej!« in č) »S^rjanček poje, žvrgol «, mešani zbori, harm. M. Hubad. 9. Anton Ned\e 1 : »Na»aj v planinski raj«, mešan zbor capeila.
Cene na 1. koncert bodo sledeče : vstopnina v pritličje 1 K, «deži v pritličju z vstopnino vred : od I.—IV. vrste po 4 K, od V.—VIII. vrsta po 3 K, od IX—XV. vrste po 2 K, 1 žd po 10 K (brez vstopnine), vstopnina v leže 1 K, sedi ž na galeriji z všteto vstopnino po 1 K »>9 st, vstopnina na galerijo (»O ttot.
Vspored drug€g<i koncerta dne 26. t. m. ter cene za vstopnino, sedež?, L že in gale rijo, ki bjdo nekoliko višs, nego za prvi koncert, priobčiaio v jutrajšnji številki našega 1 sta.
VstopnVe in sedeži sa bodo dobivali v predprodaji pri vratarju »Narodnega doma« od ne dalje naprej, na većer koncertov pa pri blagajni. Mali programi z be*ed lom zborov in pesmi se bodo dobivali is.otam po 10 stotink.
Glasbena Matica nam je poslala krasno veliko Bliko svojega pevskega zbora, ki jo razobesimo v atriju »Nar dnega doma« na ogled. V kavarni »Kalka; « pa razobesimo nekoliko slik (manjšega formata) pevskega zbora »Glasbene Matice«, ki je 1. 1896. koa-csrtoval na Dunaju.
g. Josip Stoka 4 K kakor preostanek pustno-nedeljskega računa v njegovi gostilni na Kontovelju.
Srčna hvala!
Blagajništvo.
NB. Pred nekaterimi dnevi doposlal je nekdo malo zbirko v isti namen ; ker se je pa dotični listek izgubil, presimo, da se pošiljatelj oglasi.
Zadnje brzojavne vesti.
Rusko-japonska vojna.
General Kuropatkin.
ĆANTAFU 17. Kuropatkin odpotuje zvečer v Petrograd.
Baltiško brodovje.
TANANARIVA 17. Rusko brodovje je včerai popoludne zapustilo No^si Bč. Kam je odplulo, ni znano.
Princ Friderik Leopold.
COLOMBO 17. Pruski princ Friderik Leopold je dospel semkaj ra svojem potovenju v vztoČno Azijo.
Prva avstrijska hranilnica.
DUNAJ 17. Na današnjem glavnem zborovanju »Prve avstrijske hranilnice« je ! bilo sklenjeno, da te od čistega dobička
I,126.360	kron izroči 785 000 kron reserv-nemu zakladu ; 200.000 kron je bilo določenih v humanitarne svrhe, 130.000 kron za remuneracije uradnikom in uslužbencem,
II.260	kron se pa vpiše kakor prenos dobička.
Francozka zbornica.
PARIZ 17. Zbornica je s 519 proti 32 glasom sprejela zaV. načrt gleda 2 letnega služ bovanja v armadi, v obliki, kakor jo je sklenil senat.
Baraka Inka. — Železnica Bar—Pod gorica.
CETINJE 17. Grof Foscari, z stopnik neke beneške družbe, ki prevzame gradnjo barske luke in železniške črte Bar—Podgo-rica, je dospel a?mkaj z več inženirji, da sklene konečno pogodbo s črnogorsko vlado.
Pšenica: ponudba zadoitne, povp^aSevan e slibotuo, mrtvo. Prodih 1*2.000 rret. stot. za 5 st nižje. — Koruza in oves vzdržano. Druga žita nespremenjeno. Vreme: dež.
Ha vre. (Sk'.eo Kav» -S*ntos g rage za tek. uri^c do 50 k? 42.1 , frk ta maj 42.'/.
New-York. tOtvo- e.- Kava Rio r* * /e dobavr. vzdržano. 5 stotink zvišanja. 10 st. z išauja
tiamburg.	j >p.. va?* rsaioa	"
average za maf 34:l 4 '•* -tai 3>- z<\ -i9p:. 353 4 za decembei t. Vzdržalo — Kava Rio nnvad-*-loco 3o —38, navadna reela* 33 -39 navali'. d"> 39—12.
Hamburg. (Skleo 1 Sladkor mares 29.20 za aoiil 29.15. t* mai 29 ?0 iua	za
julij 29 60, za avgust '.9.75 Mirno. Vram»: lepo. ri 1 a d k o r tuzeman. Oeutfiru^aL pil*, or , ji
K H6.50 do 68.00, za aeot noe.' 5---i' — -
marec-avg. 66.50 do 63.— Concw*š i« M3'.iia i-promptno K 68.30 do 69.3 J. a aept K — -—.—, marec-avg. 68.30 do
London. Sladkor \z repe surov 14.V, S'. Java —.
Pariz. Rž za tek mesec 15 33. ri april 15.40, zt uiaj - junij 16.--, za m j - avgust lrt.76 mirno.) — r^erica za tekoči mesec 23.60, za april i 3 PO za maj - junij 24.1'5 za maj-avguat 2410 itrdnol — Moka za te koCi meeec 29.90, za apiil 30 20, za maj-junij 30.70, za maj- avgust 30.90 (mlačn i). — Repično oije za tekoči mesec 52— za apiil 52 --za maj - avgust 51.— za sepienbe- - december 60 (trdno $ piri t za tekoči m9*ef* 43 25 za april 43 75 r.t maj-avgust 44.50 s a september - december 4 ».— (mirno Sladkor »urov	nov	37- - tmirno
bel za tekoči naeHec 403 4 za maj-avgust 415/, za julij-avgust Hau, za okiojer-jao. 3i5/a, (ata uo , ratimrh. 7*2'/»—Vreme: blažje
Konsnnmo flrnštvo FiSv.M.M.SD0flnji.
Vabilo
na
11. redni občni zbor
ki se bo vršil
dne 26. marca 1905
ob 9. uri predp v prostorih »Društvene krčme«.
DARILA.
V počeši-euje spomina oziroma meato venca na krsto pok. gospe Marije Martelanc v Barkcvljah je podani g. Svetko Martelanc 10 K »Dijaškemu podp. društvu«.
Jama zahvala. Nearefinemu Filipa Kaučiču sta nadalje podarila : Dregctin Gre-gorSiS 4 K 80 etot., a 6uvaj v pivovarni Dreher pa ti K 92 etot. Obdarjene« izreka doLr jim koma najprisrSoejo zahvalo.
Za moiko podružnico družbe ev. Cirila in Metodija na Greti je podaril g. Alfonz Razlag 2 kroni.
Za možko podružnico družbe sv. Cirila in Metodija v Trstu je doposlal
Borzna ptročUa dne 17. marea Tržaška borza. Napoleoni K 19.04— 19.07—, angležke !ire K —.— do —.—, London kratek termin K 239 75—240.25 Francija K 95 20 -95.25 Jtilija K »5 20—95 40 italijanski bankovci K —. — —.—. Nemčija &
117.10—117.30, nem&ki bankovni ^----
avstrijska ednotna renta K 100 25 100 50 ogrskfc kronska renta K 98.25 Uri 50, ItaUjanskM rent«
- — —.— kreditne akcije K 677.---680 —
državne železnice S 660 — — b'63 —, Lomba-di a 91.— 93.—, Uoydov- aKC^e - 64i.— - 618 —
8 r e č k e : Tisa K 346---:5)—. vretlit 487.—
do 497.—, Bodenkredit 1880 R 305.— 315 - Bo-denkredit 1889 K 3j7.— 31? —, TarS«. ^ 142 50 do 144.10 Srbske —do —.—
Dunajska borza ob 2. uri pop.
Državni dolg v papirju „ n n srebru Avstrijska renta v zlatu
n „ kronah 4°/0 Avst. investicijska renta 31/,"',, Ogrwka renta v zlatu 4°,'0
„ „ kronah 4°•
it »J 3 '/* Akcije aacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 Lstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini
Parižka in londonska borza.
Pariz. (Sklep.) — Francozka reuta 99.42, italijanska renta 104-72, ipan^bi exterieur 9137, akcije otomanske banke 601—. Menjice na London 25i.—.
Pariš. (8kl,>7.J Avstrijske	fel«-
—-— Lombardi 94— unificirana tnrfika rent»90 5'J avetri)tika zlate m.. 103 10, ogrska 4 % zlat ^ renta 103.55 LAnderbi. 519.— turSke sračz-134.25 paiižkr banka 12 95, italijanske meridi-jcnalne akcije 757.—, akcii* Tinti 16.M. Slabotna L o n d o n. »dklnn- Konsol^Urn. ».o 9115/18 Lombardi 3»/4 srebro 26»'/I(1> Španska renta 903; i. lijanska renta 10bs/4 tržoi diakoni, 23,', maujic « Dunaju —.— dohodni banke —.— izplačila h vi* -.— Mlačna
Tržna poročna 17. marca. Budimpešta P&enn~ za april K 19 20 dc K 19 22; rž za april K 15 32 do K 15.34 ; ovee z» pri) od K 14.26 do 14 30; koruza za maj K 15.38 do K 15 40.
Dnevni red:
1.	Nagovor predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
.■>. Poročilo blagajnika. 4. Rsizni predlogi in nasveti.
ODBOR
Opomba: Kadi odsotnosti nekaterih odbornikov se občni /bor ne bo vršil dne 19. t. ra., kakor je bilo prej objavljeno.
vJeraj	danes
100L&5	I0J 95
100.95	10 .'.95
12>.K»	
ItlO.So	:00r5
9:^.30	93 2 >
118 9J	118 HS
93.40	9« 35
	89.95
	
67«.—	67/.55
	. J i9.87'/,
117.1 »	117.121/,
J3.4fi	23.46
19.«;6	19.08
95.30	95.25
11^0	11.30
Dijamanti sa resa ti aipđ sd patre m vsakemu h;šuemu g03podar,u, kajti z istira: lahko sim v oži šipe. Dobre dtjamante pri-porcSa ras rojak g. Angel Casagrande, ks-kor ju razvidno iz njegovega oglasa na Četrti stran'.
Nleblovana soba runefVaS
št. 40, vrata 8 (desno).
MloHoili^ vešč knjigovodstva, slovensko. ITIldUDIIIU italjanske, hrvatske in deloma nemške korispodenee z večletno prakso, išče v jutranjih urah 8—12. zaslužka Ponudbo pod »Postranski zaslužek« na upravo »Edin...
Otvorila se je nova prodajalnica
ulica Barriera vecchia 19
kjer so na izbero zlate in srebrne ure za mož<i.' in ženske, kakor tudi zidne ure.
Poprave se izvršujejo z največjo natančnostjo 12-let. jamstvom.
= Budilnice od gld. 1.50 z 2-let. jamstvom.-
firAon ijucker S fer3o Jtaslingcr
zaprisežena sodna eenilea ter ^z — ura rja južne železniee.
rovaron poi2latv&
Aleksander Levi l^nzi
= ulica Tesa St. 52 A =
(t Im sI hiSL)
ZALOGA: Piazza Rasarl« (šolsko poslopje).
C^n«, 4* »« nI h»tl niki t« kial uai
Sprejemajo se vsakovrstna dela tndi po posebnih načrtih.
tlutrovu —Ifc brapU6io ftm fraakr
Mizarska zadruga v Gorici (Solkan)
tovarna pohištva s stroj evnim obratom
priporoča slavnemu občinstvu svojo
zalogo pohištva
prej ANTON ĆERNIG0J
na fiei Rettori Ste?. 1 (flosario) - v Trstu - tik certre S?. Petra t Mši Marenzi
Največja tovarna pohištva primorsko dežele.
Pohištvo iadeluje se solidno, trpežno in lično, in sicer stuno im lesa, posušenega r tovarniški sušilnici s temperaturo 60 stopinj.
Vsaka konkurenca je izključena.	Album pohiStva pošlja se brezplačno.
Prodaja se tudi na mesečne obroke.
Zaetopetva v: TRSTU, iPLJITU in ALEKSANDRI JI (ORJENT).
v!
v) „Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani" g
- dunajska cesta št. 19 v Jffedjatovi hiši v pritličju vsprejema:	-

1.	zavarovanja vsako vrst u ili poslopij, premičnin In pridelkov < proti požarni škodi;
2.	zavarovanja zvonov proti poškodbi in
i. za nizjeavstrijska deželno zavarovalnico na Diinaji:
a; zavarovanje na doživetje in za smrt. jednostavna zavarovanja za Hlm-aj smrti na doto in »ento liudska zavarovanja z med nim plarilom zavarovalnine po nO stot., 1, J m 4 K m dak po neprisiljenih vlogah v oddelku „Rentna hranilnica- deželne zavarovalnice zelo
praktično starostno in rentno preskrbo;	.
b) zavarovanja proti vsakovrstnim nezgodam (telesnim poškodbam) in nezgodam na potovanju po subem in na vodi ter jamstvena zavarovanja vsake vrsti.
i Pojasnila daje in vsprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice ter postreže na željo tudi s preglednicami in ceniki.
Ta edina slovenska zavarovalnica sprejema zavarovanja pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
V krajih, kjer še ni stalnih poverjenikov, se proti proviziji nastavljajo spoštovane osebe za ta zaupni posel.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
svoji m. svojim	Slovenci! pristopajte k domači zavarovalnici!
Glavno poverjeništvo za Trst, Istro in Goriško je; TRST-BARKOVLJE štev. 426.
I

mala oznanila
v novi prodajalnici jestvin
in koionijai Petra Peternel
v ulici Gulia št.
i*- rdin iti T»akoTT«tiM* jmmtrin* kaktr: k»To. riif testenine t , »ladkor . turVuo m iielo m'4«, naravno muln.
milo. .iedilDO olje prre vrst* j*. 3« aovf.
— illaro vedno sveže.—
Tomasoni Dlisse
Trst slikar-dekorater.
Sprejem« delo na deželi. De-knraiije sob b papirjem. Sli-kauj* noh in napisov t vseh »logih in o» vse načine. Ponarejen ie* in marmor. Barvanje pohifrtva. podov itd. Vse po nuernih re-nah. točno in hitro. Delavnica: ulica Uco Fescolo ttev. 19.
OOOOOOOOOOOOOOO Svoji k svojim!
P odpisani priporoča svojo zalogo oglja, drva. premoga in drugo razno kurjavo ter petrolej. Pošiljanje na dom.
Josip Muha,
ul Cavana <uhod ulica Ca-vazzeni št. 3).
cooooooooaooooo
Iv. Kopač
svečar v Gorici
priporoča priznano najboljše in najcenejše
♦ voščene sveče *
Cenil DrezDlacno m tnalo.
J^arooni kolek je vdobiti pri upravi
99
edinost"
tovarna pohištva ignac kron
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5
MEBLOVANJE PO NAJMODERNEJŠIH ZAHTEVAH
KATALOGI BREZPLAČNO.
Drag. Schonberger
TRST
u L S. Caterina u, /I
siTilna trojačnica
Naročbe in piačila po dogovoru
»idi uDlćli sć ixgotom24nr.
Podpisani priporoča svojo
m- NOVO PEKARNO IN SLADČIČARNO
pri Sv. Jakobu
isrrsta ulica 12 (ziaves si. šole).
Vedno svež kruh. Pošiljanje na dom Sprejema naroČila in domaći kruh v pecivo. Postrežba točna.
Benedikt Suban
6uerino Jtfarcon
aliea Tivarnella štv. 3
Priporoča svojo zalogo oglja in drv. ki je vedno preskrbljena z najboljšim kranjskim blagom. Prodaja na debelo in drobno.
PoftUJasJa na dom.
— Telefon štev. 166-1. —
Nova prodajalnica
Romolo Perini
zlatar in droguljar
Via. del Rivo 26 Sprejema poprave, kupuje zlato, srebrno in juvele.
Popravlja ote na jamstvo.
Dijamanti za rezanje šip
3van Jančar
teh«, konces. zobozdravnik
TRST ul. Torrente 32II. n. I delavnica za umetno zobovje. Izvršuje popolno z bovje iz kauču ka ali zlata p: > francozkem sestavu. Poprave v 2 urah. Cene zmerne -^i Sprejema od S -6 pop.
Prodajaliico jestvin
založeno z vedno svežim Dingom I. vrste kakor : kavo vseh vrst, sladkorja, olja. mila. ki*a, testenin, moke, ot-obov itd. priporoča svojim rojakom ndani
Počkaj Ivan
ul. PETROMIO 2 ("Gaf S. F.)
MIRODILNICA
Siona Slriijar
ulica Farne to it. 33
podružnica
nI. Settefontane 629
sprejema tudi pismena naročila ter pošilja na zali levo blaga na dom po najnižjih cenah.
MIRODILNICA Henrik Bonetta
ul. Carradori 181 vogal Geppa)
Specijaliteta navadnih in tue-riiriualnih drog. liarv, pokoati, lukuv. Sčetk, oopic-ev, navadnega in parfum m-Ka mila, petroleja. Špirita tiesto za. noreti. — Barvilo za čiSčeuje ■ - vina.
i
I po 180 2*40. 3. j 4, 5. 6, 8. 10.
11. 15,20,30 K.
Nad IO.OOO
			
	L--		----
		.-J	1
			
ima v zalogi
Angelj Casagrande
TRST Portici tli Chiozza 1 Telefon 994
^mJT^TTi
. JH-i _.ry
Vsak komad je zajamčen
Razpošilja tudi posamezne komade po povzetju.
Nizke cene. Prodaja na debelo in drobno
1 Karlo Marcuzzi
Restavracija "TBB v ulici Vincenzo Bellini štv. ij.
.flllaCitladiFrancoforfe' DELRVMICR kirurgičnih priprav.
ulica	in Piccolo št. I~	Ortopedidni aparati. — Predmeti za bolnike.
? aiice Šifer* Keraiaite štev. 4 iei Piazza iella Zonta toči izvrstno in vedno sveže
e • «
Josip Zigon
o o e o
____________________oLCaseria
šteinfeldsko pivo *
Izbor drog, barv, Sopićev, pokosti. kakor tudi dobra in pristna Vina. parfumov, fin. mile —Zaloga mineralne vode,
voska za parkete, na mrzlo pripravljenega Kuhinja vedno Z dobrimi jedili alrupa tamarindo, malinovca itd. itd. -mm
~ preskrbljena.	—	—^^^^^^^
Podpisani si dovoljuje naznanjati cenjenemu občinstvu, da je otvori 1
prodajalnico manifakturnega blaga na	' —

trgfu sv. Ivana št. 1.
V zalogi bo držal tudi veliko izbero perila, platenine, krp, pregrinjal in preprog kakor tudi bogat izbor drobnarij.
ovanjem	DiktOf ^CftoU.
KONSTANTIN RUBINIK
Prodajalnica mrežic, Ulica Stadion 3.
Sprejema prekladanje in čiščenje svetilk na plin ob času selitve. Neprekosljive plinove circžiee. — Vsakovrstni pripadki za razsvetljavo.
Naročbe za popolno čiščenje stanovanj.
Postrežba točna in cene nizke.
Se toplo priporoča
Rudolf Szoboszlay
gostilničar.
B"
Izvrstno jedilno olje
po 28 nvč. liter v novi prodajalnici
A. BERINI & A. STRINGARI
ulica d i Torre bianca 45.
ki>. milo. svw> in sorta. -=
= -Irdilno olji4 po uovf.
v ulici Vgo Foscolo it. 9
Zaloga vina A. FONDA
Istrska in dalmatinska vina prrih kleti, priporoč-1 ivi to!i vsled pristnosti kolikor zmernosti v ceni Furlansko vino lastnega pridelka. 1'rodajalniea buteljk, -pecijaliteta: rozolja vermut, maršala, istrsko in fur!ausko žganje.
Protlaja na debelo in drobno.
Krcmarjem in trgovcem po znizanih cenah.
Xdor se hoče dobro in z veliko ekonomijo obleči, naj se poda v
prodajalnico
izgotovljenih oblek
1. FARCHI Barriera veccMaS
kjer se vsaki dan izdeluje obleka _ v lastni krojač niči. _
soriška UDDSEa posojilnic*
vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorief
Gosposka ulica hšt. 7., il. nadstr.
v lastni hiši.
mr ćrgovina z manufakturnim blagom
Barriera vecchia II. - ANTON SANCIN - Barriera vecchia I .
Zaloga perila, blaga od same volne za žensko obleke, velik dohod barhanta (fuštanj). veleur in pletenin; zaloga imbotiranib in flaneliranih p ogrinjal, bele in barvane srajce za moike. maje. spodnje hlače in delavske hlače; bogat izbor ovratnikov, zapestnic in kravat.	Moderci in drobnarije.
Vse po najnižjih cenali, da se ni bati konkurence.
IT SPECIJALITETA:
likerji. pristna vina v buteljkah in na drobno. Cene zmerne. Maršala 80 nč liter, žganje 80 nvč. liter vermut 64 nvč. liter.
Prodajalnica boteljk
HranilU** Tloare sprejemajo B« od vaacega će tudi ru č an tiruštva io S3 ohre^tu jrjo po 41/j°/o> 'ia b. se o1l> jal rtntu d»ve k.
Posojila dajejo s« m.m > članom in s cer n« mtnj ce p > 6°/fl in n« vkojižb« po o1/^0^ l raduje vs?aki dsn od 8. do 12.7- pnp. razven nedelj in prazn kov.
M a 11 je hranilnih rlos leta 1'ui K 1,4S5.607*11
posojil ........1.573.842-34
., glavnih deležev . „ „	112-720-—
Postno-hran. račun št?. 837.: 15.
so
Najboljše STISKALNICE ZA GROZDJE IN OLJC
naše stiskalnice „ERGOLE"
najnoTejieira in najboljšega sestava z dvojno in nepretrg-ano pritiskalno močjo; zajamčeno najboljše delovanje, ki prekaša vse drugre stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA.
Najbolj«- autoruatićiio jiati-utcivunt* tjtut' brkzgalaice, ki delujejo saiue o«l 5eb»-, ne da, bi jih bilo trelia
.Syphonia" plugi stroji, za grozdje, sadje in oljke, mlin za miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadja in drugih vegetalnih, življenskih in mi-ralnih pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AntOiatiCna OriZfalDICa. čistilnice, resetalnice. — Slamoreznica, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji zj» poljedelstvo.
Izdelujejo iD pošiljajo ca jamstvo kot posebno najnovejžega izhornega uresniCenetra, najbolj pripoznanega in odlik, sestava.
PH. MA7FARTH & Co.
tovarna za poljedelske in vinske stroje, DUNAJ. II. TABORSTRASSE št. 71.
Odlikovani v vseh državah sveta 7. nad 530 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami Ceniki z mnogoštevilnimi pohvalnimi pismi brezplačno.
Raz prodajalci in zastopniki se iščejo povsodi kjer nismo zastopani.
Stiskalnica za grozdje.
-SLAVLJA" sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vritnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ico nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in -mrt z zmanjkuj oči m i se vplačili.
Vsak elan ima po preteku petih let pravico do dividende.
„Slavija"
Tzajeiua zavarovalna tanka ? Pragi. — Rezervni fond 29.217.694*45 K, izplačane odškodnine: 78:324 623 11 K.
Po velikosti draga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
Vsa pojasnila daje:
Generalni zastop V Ljubljani, f-egar pisarne SO v lastni bančni Iliši v Gospodskih ulicah 12
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah. £kode cenjuje takoj in najakutneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnok jristne sjscc namene.