Občni zbor ,,Slov. drnštva" obliajan dne 6. t. m. v Jfariboru. Daairavno je vsled konfiskacije štev. 35. ,,8i6V. Goapodarja", v katerej je bil napovedan občni zbor ,,Slov. društva", le malo kmečkih udov o privem času za to zborovanje izvedelo, prialo je vendar precejšnje število kmetov in posestnikov iz Hariborske okolice, razumništva na-, rodnega pa več, nego smo se ga nadejali, tei 80 se v veliki dvorani goatilne ,rStadt Wien'l vdeležili napovedanega občnega zbora ,,Slov.\ društva". Pričujoči ao bili gg. poslanci dr. Radaj, Božidar Raič, M, Vošnjak, J. Jerman in rodoljubi iz Celja, Ptuja, Ormoža, Sevnice itd. Kmalu po 3. uri popoldne otvori predsednik zborovanje, kratko pozdravi vse navzoče ude, predatavi vladnega zastopnika ter naznani dnevni|red občnega zbora. Najprej je bilo treba društveni odbor dopolniti, ker je dosedanji predsednik vsled družinakib razmer prisiljen predaedništvo odložiti, dva Mariborska odbornika pa sta iz Maribora odšla. Za predaednika je bil soglaeno izvoljen poalanec dr. Dominkuš, za odbornika pa dr. Rudolf in dr. Feliks Ferk. Potem je dr. Radaj prosil za besedo ter izgovoril najpred g. barona Goedelna, ki ae ni mogel tega zborovanja vdeležiti, ker je bil nenadoma na Dunaj poklican, potem pa samega sebe, da danes ne more polagati računa o svo jem delovanji v deželnem zboru, kakor je drugekrati storil. ker je vsled družinskib neareč (g. dr. Radaju je pred kratkim umrla soproga) še preveč potrt: a obljubil je, da boče kot poslanec vedno delati le na srečo svojih volilcev. 0 drugi točki dnevnega reda — sprememba društvenih pravil — poročal je v odborovem imenu g. J. Dečko, češ, naj ae §§. 8. in 9. društvenih pravil tako spremenita, da sme zunajne občne zbore, katere lehko društvo na različnih krajili obhaja, ne le predsednik ali podpredaednik, ampak kateri koli od pred- aednika pooblaačen odbornik voditi, in naj v odborovih sejah za veljavne aklepe zadostuje mesto šeet že pet navzočih odbornikov. Ko še je bil dr. Radaj ta predlog podpiral in ti spremembi društvenih pravil priporočil, je zbor soglaano pritrdil, naj se tajjdva §§. v tem smislu spremenita\ Razgptora o južni železnici, ki je potem na vrsto ^išel, vdeležila sta se g. J. Dečko in g. poalsraec J. Jerman. V svojih jako poducljivib go/vorih ata oba dokazovala, da se vodatvo južne železnice niti v narodnem, niti v gospodarskem oziru na nas Slovence ne ozira, dasiravno smo se že večkrat pritoževali po svo-~ jih časnikih in zborovanjih zavoljo te brezobzirnosti. ,,Slov. društvo" naj torej sklene reaolucijo, v kateri se od vodstva južne železnice zahteva, da brž ko brž odpravi vse krivice, ki ao ae do zdaj delale slov. narodu v gospodarakem in jezikovnem oziru. Prečitana resolucija se potem sprejme. Najbolj zaaimljiva toeka dnevnega reda pa je bil razgovor o našem političnem položaju. Prvi je pri tej toi'ki za besedo prosil Č. g. poslanec BožidarRaic, kije veaelo pozdrav]jen, navdušeno v jako drastitnih^vzgledih pororal o svojem in drugih slov.enskih poslancev delovanji v Stajerakem deželnem zborn in na Dnuaji v državnem zboru. Kratek zapopadek njegovega zanimljivega govora je bil ta: Naae razmere ao take, da slov. poalanci ne do8ežejo v Gradci nič in na Dunaji nič. Kaj nam je torej storiti? Zahtevati rnoramo neprenehoma, da se nam na spodnjem Štajeru dovoli posebni oddelek c. kr. namestnije, na Dunaji pa morajo slov. poslanci predložiti naše zahteve, in če se nam takoj ne izpolnijo, naj se vsi jngoslovanski poslanci zdražijo v ožjo zvezo, da bodo zamogli z večjim povdarkom zahtevati v ustavi zagotovljene pravice svojega naroda. Dr. Gregorič je v enakem smislu govoril ter izjavil, da se z nazori poslanca Božidara Raiča zlaga ves Ptujski okraj, kar je očitao pri zadaji volitvi pokazal. ko je bil g. Raič eaoglasao za poslanca izvoljea. Potem je opozoril aa aaše žalostae šolske razmere ia aa revai ataa aaaih kmetovalcev, za katere aaša vlada premalo ali skoro aie ae atori. Potem je poslaaec g, M. Vošajak obširao pojasail aaše goapodarske razmere, ki so res žalostae, ia dokler vlada aasproti aarodao-gospodarskim razmeram ae kreae aa drugo pot, ai maogo upaaja, da bi se zboljšale. Oa kot izvoljeai državai poslaaec se lioče aa vso moč potegovati za to, da se kmečki staa bolj okrepi, to bode njegov program v gospodarskem oziru, v političnem oziru pa se popolaoma sklada z g. poalaacem B. Raicem. Dve resohiciji, ki ste se potem prečitali, bile ste soglasao sprejeti. Napoaled je g. poslanec Jermaa še opozoril na aekatere posebae potrebe, ki jih imamo slovenski Stajerci, aamreč uradaa razglasila bi se aaj tudi aloveaski razglašala, deželae ia državae postave bi se aaj v majhaih knjižicah aloveaaki izdajale ia prodajale, ia slov. župaai bi se aaj bolje poprijeli slov. uradovaaja. V tem smialu prečitaaa resolucija ae je tudi soglasao sprejela. \ Ker je bil daevai red\ dokoafaa in bilo že precej pozao, akleail je predsednik zborovaaje s trikrataim ,,živio!" avitlemu cesarja Fraacu Jožefu! Resohicije sprejete v obcnem zboru ,,Slov. društva" dne 0. sept. 1885 v Mariboru. I. Narodna ravnopravnost, korist slov. naroda, kakor tudi korist južne železnice same ter prometni interesi zabtevajo, da se v slov. pokrajinah, počemši od Spielfelda, napravijo vsi javni napisi, oklici in naznanila na postajah tndi slovenski;da kličejo sprevodniki imena postaj tudi slovenski; da so vse tiskovine, ki jih dobiva občinstvo v roke, ne samo nemške, in da se nastavljajo v slov. pokrajinab le taki uradniki, ki so slovenščine zmožni. Narodno-gospodarski interesi pa tirjajo , da se tarifi južne železnice, ki so previsoki, tako da zavirajo gmotni napredek slov. naroda ter podkopujejo njegovo blagostanje, znižajo v isti meri, kakoršni veljajo pri državnib železnicah. Z ozirom na vse to pričakuje se od vseli slov. državnih poslancev, da bodo vso svojo pozornost obrnili na narodne in gospodarske razmere med slov. narodom in južno železnico ter da bodo storili vse potrebne korake, da sc odpravijo krivicc, katere dela južna železnica slov. narodu v gospodarskem in jezikovnem oziru. Slov. občinstvo pa, katero ima opraviti z južno železnico, naj tndi sarao povsod in vedno tirja, da se pri južni železniciravnopravnost spoštuje. II. ,,Slov. pol. društvo" izraža svoje prepričanje, da je ncobbodno potrebno, da slov. poslanci, ako za svoj narod bodi-si v narodncm, bodi-si v gospodarskem oziru v državnem zboru kaj doseči liočejo, morajo v družbi z ostalimi jugoslovanskimi poslanci osnovati posebno zvezo, iz česar pa ne sledi, da izstopijo iz Hobenwartovega kluba. III. Najnovejša naredba učnega ministerstva ne zadostuje opravičenim zabtevam slov. Ijudstva glede slov. učnega jezika na Mariborski pripravnici. S štirimi učnimi uranii na teden iz slovenščine se uoenci ne naučijo potrcbnih tehničnib izrazov, in se vendar ncprilično nasproti dnigira ucencem obložijo. Naj se torej ukrene: a) da se ena ura poduku iz nemšcine odvzame in poduku slovenščine doda, tako da bodo za nemški, kakor za slovenski jezik tri ure na teden odločene; l>) da bi se predavalo nckaj predmetov v slov. jcziku, recimo v c r o n a u k, m e t odika, nara voslo vje, poljedelstvoinmatematika; e) da bi sc v onih predmetih, ki bi se še naprej ucili v iiemščini (pedagogika, zčmljepisje, zgodovina, telovadba) podajali terminologični izrazi tudi v slovenskem jeziku, naopak bi se pa naj učila v predrBeiih s slo\r. učnim jezikom tudi neraška terminologija. IV. Odbor ,,Slov. društva" se pooblasti, vsc potrebno učiniti, da se doseže, da se vsa uradna razglasila v ,,Grazer Zeitung" tudi v slov. jeziku objavljajo, in da se deželne in državne postave v knjižicah tudi v slov. jeziku tiskajo iu prodajajo.