— 319 — Drobne vesti. — (Iz kronike društva „Pravnika".) V zadnji odborovi seji je bilo poročilo o delovanji za slov. pravno terminologijo. Doposlani izpiski iz zakonikov so odbor potrdili v mnenji, da je izpisovanje prva in prava podlaga bodočemu delu, da se samo po njem doseže kolikor moči popolna vrsta potrebnih pravniških besed. Odbor se je uže tudi začel baviti s finančno stranjo tega podjetja in nadeja se dobiti tudi v tem pogledu potrebnih sredstev. Zaradi tega prosi vseh p. n. gg. sotrudnikov, naj bi pohiteli z izpisovanjem in izpiske do poslali vsaj do konca tega leta, da se potem prične lahko redakcija in se tem preje zvrši, česar vsi željno pričakujemo. Nekateri gg. izpisovattlji so v posebnih pismih dodali svoje opomnje; take opomnje, bodisi glede česa občega, ali pa tud i posamez nega izraza so jako dobro došle, in odbor prosi, da bi se vse pripomnilo, n. pr. kak boljši izraz, kako narodao besedo, sinonime i. t. d., kar se lahko zgodi na listkih samih da je le razvidno kot „opomnja". Tudi bi redakcijo močno pospeševalo, da se na vsak listek zapiše letu i ca zakonika, katerega se tiče. — Svoje izpiske so nadalje poslali gg.: I. Gregor in , okr. sodnik na Krškem; Jos. Kovač, okrož. sod. pristav v Rudolfovem in Jos. Senčar okiv sod. pristav v Senožečah. — 320 — — (t Lorenc pl. Stein,) bivši profesor narod, gospodarstva in držav, znanostij na Dunajskem vseučilišči, mnogim nam učitelj, umrl je dne 24. septembra t. 1. v ¦Weidlingau pri Dnnaji 76 let star. Več iz njegovega življenja in znanstvenega delovanja prihodnjič. — (Pravica do časuiškega naslova?) Oktobra meseca 1886 je začel izhajati „Wicner Tagblatt". Izdajatelja je takoj nSteiermflhl" kot lastnica dnevnika „Neues Wiener Taglatt" tožila, da mu je prepovedati rabo naslova „Wiener Tagblatt" za njegov časnik, češ, da s to rabo sega v lastnino lista „Neues ¦Wiener Tagblatt". Tožbo je sedaj odločilo Dunajsko deželno sodišče za civilne reči, ugodilo zahtevi, prepovedalo namreč, da izdajatelj „Wiener Tag-blatt-a" ne sme več rabiti tega naslova, in obsodilo ga v povračilo škode in izgube, katero je provzročil tožiteljici'po rabi tega naslova. Takega slučaja baje še ni bilo rešiti in zato je opravičena znatiželjnost, kako bodeta tu odločili višji instanci. — (t R o m u a 1 d H u b e.) Ta znacaeniti poljski pravnik umrl je pred kratkim. Rodil se je 1.1803., študoval v Krakovem, Varšavi in v Berlinu, kjer je slušal čitanja Savigny-a, Hegela, Ritter-a, Steffense-a i. dr. Povrnivši se v domovino, predaval je kot „magister legens" zgodovino prava, soseb rimskega, na vseučilišči Varšavskem in je izdal razun nekaterih spisov v „Polski Themidi" v letih 1826-28: Gaii institutionum commentarii IV; Dlpiani libri singalaris regularum fragmenta; in De furtis doctrina et jure Romano. Deloval je na stolici kazenskega prava v Varšavi do 1.1832. in izdelal v tej dobi različne spise te stroke: O teorjiich prawa kriminalnego (1828); O dawnych pisarzach prava karnego w Polsce; Ogolne zasady nauki prawa karnego (1830). Po 1 1832. je bil član za-konodavne komisije poljskega kraljestva in od 1. 1843. je predaval na Peter-burškem vseučilišči zgodovino poljskega prava, kazensko pravo in kanonsko ; tudi se je udeležil zakonodavnih del za rusko carstvo. V tem času je dal svoje študije o poljskem pravu v tisek: O statutih malopolskih; O najstarših pol-skih statutih synodalnih, prispevek k objašnjenju zgodovine Vislickega statuta; Antiguissimae Constitutiones synodales provinciae Gnesensis. L. 1861. vrnil se je v Varšavo kot predsednik vladne komisije nauka in obče prosvete, potem je postal člen vlade kraljestvu poljskemu, senator in tajni svetnik. Od 1. 1866. je izdal nastopna dela: Kodeks ciwilny wloski; Prawo salickie; O znaczeniu prawa rzymskiego i byzatityskiego u ludow slovvianskich ; O datach nadawanych statutom Kazimierza Welkiego; Kodeks diplomatyczny tyniecki; Prawo polskie w wieku XIII. a XIV. i statuta nieszawskie; Roty przysiag krakowskich z konca wieku XIV. i inne poomniejsze. — Literarna delavnost Hube-ova spada v dobo preporoda znanostne literature poljske in stoji na podlogi historičke pravne šole. „V zbiranji in npotrebljanji gradiva" piše Gaz. sad. Warsz., ^ni možno nijednega poljskega pravnika postaviti na stran Hube-u. Z neslišano vstrajnostjo je iskal po arhivih, čital najstarše in najtemnejše listine in zbiral snov za nekatera dela po mnogo in mnogo let." Sosebno je objasnil temeljito poljsko pravo s 13. in 14. stoletja. „SIovenski Pravnik" izhaja 15. dne vsacega meseca in dobivajo ga člani društva ^Pravnika" brezplačno; nečlanom pa stoji za vse leto 4 gl., za pol leta 2 gl. Uredništvo je v Ljubljani, št. 8 na Bregu; upravništvo pa na Križevniškem trgu št. 7.