Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in peiek. Stane mesečno Din 7—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno-čekovnem zavodu St. 10.666. Jlova &oba Cena 1 Din. liedaKtija in up/ava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračr.jo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Prcdpisi glede prostora in dneva objave ogiasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s šievilkami so plačljive. Štev. 9. Celje, petek 31. januarja 1930. Leto XII. Upliv nemških reparacij na naše finance Neničija je plačala od 1. septem- bra do 31. (lecembra 1929 skupno 493 milijonov mark. Ce odštejemo stroške za anuiteto nemškega poso- jila, za okupaeijo Porenja in še ne- katere izdatke, ostane čisti iznos 277 railijonov mark, ki sc je uporabil za reparacijske dajatve v ožjem sinislu. Od te vsote smo prejeli 3(5,879.055 mark in sicer za razne nabave 10 milijojiov (560.988 mark, za kemične in dušikove proizvode 230.000 mark, za razne stroške 134.000 mark, osta- nek pa v gotovini. Teh 25.8 milijonov mark, ki smo jih prejeli v gotovini, odgovarja približno 350 milijonorn dinarjev. Ta vsota jc dvojno uplivala na na- še finance. V prvi vrsti smo dobili za toliko tujih dcviz, s čemer je na- ša devizna zaloga narastla. Finanč- no ininistrstvo je prepuščalo te mar- ke Narodni banki za dinarje. Tako je priSlo v državnb blagajno 350 mili- jonov dinarjev in državrui banka je rnogla s tern gladko poravnati mno- ge obveznosti. Ker so bili državni davčni dobouki v zadnjih mesecih zelo veliki (za 300 milijonov dinar- jev večji nego leta 1928.), je moglo finančno ministrstvo poravnati po- leg rednih tudi nekatere starejše ob- veznosti. Finančno ministrstvo je iniclo vrh tega znatne vsote tudi v Držiivni hipotekarni banki in Poštni hranilnici. Ta zavoda sta iinein ob koncu leta v blagajnih in v žiro-ra- Čunih okroglo eno rnilijardo dinar- jev. Kakor vidimo, uplivajo nemške re- paracije zelo ugodno na naše držav- ne finance. Letos bodo reparacije v gotovini nekoliko manjše, ker so nemškc reparacije po Youiigovem na- črtu znižan». Kljub temu pa bomo dobivali iz nemSkih reparacij vsako leto približno pol milijardc dinarjev v gotovini. Iz teh reparacij se bodo plačcvate tudi anuitete za vse naše dolgove, razen tega pa bomo še pre- jemali v naravi skoro pol lnilijarde dinarjev. Ker se davčni dohodki iz- redno povoljno razvijajo, bi se mogle nemške reparacije plodonosno upo- rabiti za razne produktivne investi- cije. DOMACE VEIII (j Za gostilničarsko pivovarno v Laskem. V torek 28. t. m. se je vrSila v (xljskem domu v Celju pod pred- sedstvom hotelirja g. Cirila Majcena seja ožjega pripravljalnega odbora za ustanovitev gostilniearske ])ivovarnc v Laškem. Navzoči delegati, ki so že poročali o zadevi na obenih zborih mariborske in ljubljanske zveze go- stilnicarskih zadrug in nekaterih go- stilničarskih zadrug v dravski bano- vini, so sporofili, da so zborovalci povsod soglasno in navdušeno po- zdravili idejo ustanovitve svoje do- mace pivovarne. Pomisleki, da nova j)ivovarna morda ne bo vzdržala kon- kurence ostalih pivovarn, ki razpo- lngajo z vclikim kapitalom, niso upravičeni, ker bo proti složnomu nastopu zavednega gostilničarstva, tudi še tako velik kapital brez moči. Pri novi pivovarni bo laliko udele- žen vsak na.š človek brez stanovske in družabne razlike. Na seji je bilo sklenjeno, da se v najkrajšem času ra/.piše subskripdja 30.000 delnic no- ve pivovarne po 500 Din, ki so bodo mogle plaeati tudi v mesečnih obro- kih. Strokovnjaki in resni možje, ki tvorijo pripravljalni odi>or, nudijo jamstvo, da se bo ta važna gospodar- ska akcija solidno in uspešno i/.- vedla. (1 Zakoa o univerzali. Vrhovni za- konodajni svet je te clni razpravljal o načrtu novega univerzitetnega za- kona, ki varuje načelo široke avto- nomije naših univerz lev določa po- polne univerze v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, razen tega pa ostaneta filozofska fakulteta v Skoplju in pravna fakultota v Subotici. Ljub- ljanska univerza ohrani filozofsko, pravno, medicinsko, tehnično in teo- loško fakulteto, pri čemer ostane me- dicinska fakultota omejena na štiri seincstre. d Tragična snirt vojaškega godbe- nika. V torek 28. t. m. zvečer je sla- vilo nekaj članov mariborske vojaš- ke godbe v gostilni Wombek v Kr- čevini pri Mariboru god nekaterih tovarifiev Fi-ančiškov. Okrog treh zjuti'aj, ko so nekateri hoteli dornov, je nastal med godbeniki prepii". Ne- nadoma se je zaletel vojaški godbe- nik Franc Rakuša v tovariša Franca Vodnika in ga podrl na tla. Začela sta se ruvati za bajonet in se preme- iavati. Pri tern je padel Rakuša tako nesrečno, da se mu je bodalo zarilo v desno stran prsi. Rakuša je kma- lu izdihnil vsled izkrvavitve. Zlasti tragic no je. da sta bila Vodnik in po- kojni Rakuša, ki je bil oženjen in oče dveli otrok, dobra prijatclja. d Samomorilska manija v Maribo- ru. V zadnjih mesceih je opaziti v Mariboru naraščanje samomorov. Samoinorilci iščejo sinrt večinoma v nnvJih valovih Drave ali pa pod ko- lesjem lokomotiv. V soboto zvečer se je vrgel pri magdalenskem drevo- redu pod lokomotivo 53-1 etni brezpo- selni delavec Franc Šček od Sv. Kri- YR pri AjdovšCini. Kolesa so mu zdrobiia jr'avo in je bil takoj mrtev. žček je hotel dva drii prej skočHi z dravskc brvi v Dravo, a je službujoči slražnik preprečil njcgovo» namero. V nedeljo okrog poldneva je hotel skočiti pod vlak na koroški progi ob Jezdarski ulici 28-Ietni trgovski slu- ga Ivan Teršovec, a so ga pasanti ])ravočasno spravili s proge. (J Tovorni kolodvor v Hočah. Pred dnevi se je konstituiral v HoCali pri Mariboru pripravljalni odbor za zgradiiev nujno potrebnega tovorne- ga kolodvora. Odbor je poslal mero- dajnirn oblastvom zadevno spomeni- co. 8 postavitvijo tovornega kolodvo- dvora v Hočah bi bila znatno razbre- menjena tovorna kolodvora v Mari- boru in Rat j em - Framu. d DavkoplRČevalci se opozarjajo, da potece redni i-ok za vlaganje pii- jav za rentnino 15. februarja. Zadev- nc tiskovine se dobivajo pri davčnih upravah po ccni 1 Din za komad. Po pi-eteku tega rednega roka se laliko vlagajo prijave še do vštetega 3. mar- ca, vendar pa morajo zavezanci v tern roku vložene prijave opravičiti s tehtnimi vzroki. d Tatvine tobaka v Ljubljani. V ljubljanski tobačni tovarni so prišli na sled volikim tatvinam tobaka, ki so ga storilci in njihovi pomagaČi razpečavali po deželi. Izvršenih je bi- lo veC aretacij. Skupna škoda tobaČ- ne tovarne znaša okrog 30.000 Din, je pa že skoro docela poravnana. Tato- vi so odnesli iz tovarne tudi stroj za rezanje tobaka, ki so ga sedaj našli nt> Vif-u. Razpor:evalci ukradrnego. tobaka bodo morali plarati občutne globe. d Zveza denUstov za Sloveuijo je imcla v čctrtek 30. t. in. v Ljubljani svoj l-edni občni zbor, na katereni je bila med drugim sklenjena spre- mcniba naziva organizacije v »Zvezo dentistov dravske banovine«. d Sestro je obstrelil. Pred dnevi se je igi'al 13-letni meščanskoSolski uc'encc Ernest Pogačnik v Hrastniku doma v kuhinji s flobertovko. Fant je po nesreči sprožil pištolo in pro- jektil je zadel 27-letno sestro Franjo, ki je sedela pri štedilniku, tik pod srcem. Ponesrečenko so prepeljali v celjsko bolnico. Rana k sreci'ni smrt- nonevarna. d Čepice Jadranske Straže. Po po- roüilu iz Splita uvaja Jadranska Straža za slavnostne prilike čepice '/.a. svoje člane. Cepice so slične čepi- cam oficirjev naše vojne mornarice in imajo spi-cdaj znak Jadranske Straže. d Dunajska vremenska napoved za soboto 1. februarja: Sneg in nato mraz na vidiku, zlasti na vzhodnem in sevei'iiem robu Alp. IzCeljainokolice c Pevski zbor ljubljanske Glasbenc Matice, ki koncertira v nedeljo !). fe- bruarja ob 4. popoldne v veliki dvo- rani Celjskega doma, nastopi s spo- redom, ki se deli v dva dela: V pr- vem delu se bodo izvajale Gallusove, Lajovčeve, Gotovčeve, Štolcerjeve in Adamičeve skladbe. To so stebri na- ze vokalne glasbe, kažipoti vokalno- glasbenega. ustvarjanja med nami. Gotovac in štolcer sta hrvatska skla- datelja, ki uživata poleg drugih so- vrstnikov velik ugled. Nam sicer manj znani Joisp Štolcer-Slavenski velja za najmai'kantnejsega sodobne- ga skladatelja v Jugoslaviji. Mladi komponist si je že pridobil evropski sloves s svojimi vokalnimi in instru- mentalnimi skladbami na festivalu v Donaueschingenu pred štirimi leti in na raznih drugih avropskih festi- valili. Jos. Stolcer živi sedaj v Beo- gradu kot profesor glasbe na tamoš- nji glasbeni soli in je kot skladatelj jako plodovit. Jugosloveni si od nje- ga lahko še mnogo obetamo; doalej so izšle vse njegove večje skladbe v založništvu Schott in sinovi. Brez La- jovica in Adainiča si pa koncertno- pevskega sporeda niti misliti ne mo- last Kondeük in zet Veivara Češki spisal Ignat Herrmann. Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. 38 Po teh mislih, popolnoma sebičnih, katerim bi sicer podlegel skoro vsak mož v njegovem položaju, so nastali važnejši pomisleki. Sedaj! se jo oglasilo v mojstru. Ko mu je že petdeset let! Ko ima skoro celo življenje za seboj in gre počasi doli. AH ni v tern malo brezčutnosti in hudobnosti usode? Kako dolgo bo trpelo, predno izgine bodoCemu pri- rastku mladost? Koliko dolgih let, predno bo mogel on — gospod Kon- delik — zapreti za vselej oči, zado- voljen, da je tudi to drugo dete pre- skrbljcno? Ali zadostuje dvajset? Ali doživi on sedemdeset let? Mojstru Kondeliku je prišel sedaj na misel njegov stari strah, ki mu je grozil: da bi ga lahko zadela kap. In potem bi moral zapustiti to vdovo in siro- to . . . Misli gospoda Kondelika so sedaj preskočile. Dosedaj ni videl v celi tej prigodbi nobenega drugega nego sebe, toda ko je pomislil na vdovo, mu je stopila naglo pred oči njegova žena. Da, go- spa Kondelikova! Pojavila se mu je nacnkrat v tern roju misli, z ostrim, karajooim izrazora na obrazu. Kon- delik, Kondelik, kaj sem dočakala! Res, saj tudi Beti čaka zelo težka skušnja. V mojstru je zastala sapa. Naenkrat se mu je zazdelo, da jö on kriv. In kako mu je prizanašala! Nič mu ni povedala. Gospod Kondelik ni mogel tako dobro razumeti, kaj so jo v nji godilo od prvcga trenutka, ko je začutila, da je mati, toda slut.il je le, da je imela težke, grenke trenut- ke, dočim je sam hodil okoli nje brez- skrbno, se ji smejal in dela! dovtipe. Sedaj se je stegnil na postelji, da se je s prsti pri vznožju in zglavju do- tikal obeh posteljnih stranic. Ali sem jo v tern Casu tudi \kaj razžalil? mu je prišlo na misel. — Ne, se je takoj opraviCeval sam, saj ve, kakšen sem, in ne gleda na vsako besedo, ki jo izrečem. Moj Bog, ko bi bil slutil, da postane mamica . . . In ko je izrekel v duhu to besedo, se mu je naglo razlila v prsih než- nost, katere že davno ni čutil. Mami- ca! Vidi jo že, kako hodi po sobi, boža drobnega Črvička, da bi rajše spal in ne budil ata. Šepeta mu na ušesce, pokriva mu čelo z lahnimi poljubi in šepeta njegovo ime: Spi, Vašek, spi . . . Kako je prišlo to, da se je inojster spomnil. na Vaška? To je bila samo najsrčnejša želja mojstra Kondelika, ki se je bliščala v vsej tej zmesi misli, ki so se mu podile po glavi. Ali more biti to kdo drug nego Vašek — mali Vaša Kon- delik! . Hčer ima, po sinu je vedno hrepenel no, morda vzcvete ta pozni popek, da bi bila izpolnjena njegova nekdanja želja, kateri se je bil že za vselej odrekel. Betka jo iz- polni, Betka prinese Vaso. Fant bo — je klicalo mojstru Kondeliku — fantek! Edino to je prav, da bosta imela fitntka. Koinu pa naj bi prepu- stil obrt, ako ne bi prišel fantek! V Stefanskem zvoniku je bila ura dve po polnoči. Mojster je poslušal, kako njegova žena pravilno in glo- boko diha. Spi. Le spi, mamica, si je mislil Kondelik, kaj zato, če jaz ne spim. Tn sedaj so ga tako zbodle ne- vljudne besede, ki jih je izrekel pri oni nesrečni prigodbi s črnilom. Ko bi mu bila teta Katinka prej pove- dala — bi bil molčal, niti besedice ne bi zinil. Res, pozabilje na ta ne- srečni tintnik! V tern trenutku, ko je vedel za taj- nost svoje žene, jo je imel tako rad in tako ji je bi! hvaležen za tega bo- docega »malega Vašo«, da je moral to nekako izraziti. Nat anno je vstal, sel po prstih okrog postelje — vod- nik mu je bilo dihanje speče gospe — sklonil se je nad njo previdno in ji je pritisnil na ustna poljub. Gospa Kondelikova se je zbudila in kei1 je Cutila v svoji bližini nekaj, je vprašala: »Kaj pa hočeš, stari? Ali kaj iščeš?« »Ne, ničesar ne iščem, Beti«, je od- govoril mojster šepetaje, »samo po- gledal sem — če si pokrita — toplo- ta se je razgubila — dela se hladno. Spi, mamica, spi . . .« Tn jo je pogladil po obrazu. Sedaj je gospa Kondelikova uga- nila,, kaj jo je prebudilo. Hitro je stegnila obe roki, objela je mojstra okoli vratu, pritisnila ga k sebi in glas se ji je zatresel, ko je zaklicala: »Stari!« Vse je bilo v tej edini besedi. Po- trditev Katinkine novice, lastno pri- znanje, nežno očitanje soprogu in obenem opravičba. Stran 2. »Nova Doha« 31. I. 1930. Štev. ii. remo in to kajpada jUpravičeno. V drugem delu sporeda bodo zastopane poleg dr. Schwabovega uiiictn. zbora »Zdrava Marija« (kar utegne Celja- iie še posebej zanimati) same narod- ne pesmi naših najboljžih harmoni- zatorjev Mokranjca, Andela in Hu- bada. Pevski zbor nastopi z 80 pevei in pevkami. Zanimanje za ta koncert je zelo veliko. Vstopnice se dobe v knjigarni Goričar & Leskovšek. ! c Koncert Glasbene Matice v Ljjub- j ljani, ki se vrši v nedcljo 9. februar- ja ob 4. popoldne v veliki dvorani Ccljskcga doina v Cclju, bodo pose- tili ludi v vclikom številu bližnji in (laljni okoličani, ki se opozarjajo, da se zaradi vrnitve s posebniini avto- busi po koncertu obrnejo pravočas- lio na »Mestno avtobusno podjetje v Celju«. c Ljudsko vseučilišče. V pondeljek zvečer je predaval v risalnici deške meščanskc sole državni tožilec g. dr. Albin Juhart o modernih sniereb jiiladinskega sodstva v naši državi. V izredno zanimivem in poučnem predavanju je uvodoma podal razli- ke med starim in novim kazenskim zakonikom, ki je temeljito reformiral doslej veljavno kazensko pravo v na- ši državi, zlasti v Sloveniji, kjei1 je hi I v veljavi skoro nespreinenjeni za- stareli kazenski zakonik iz leta 1852. V novem zakoniku so zlasti moderne določbe o mladinskein sodstvu, kjcr je močno upoštevan vzgojni moment. G. dr. Juhart je v poljudnem in te- meljitem predavanju raztolmačil po- glavje miadinskega sodstva. Preda- vanju je prisostvovalo mnogo poslu- šalcev, predvsem je bilo dobro zasto- pano učiteljstvo. — Namesto ¦ g. dr. Dvornikoviea iz Zagroba, ki bo iinel svoje predavanje »O raznih kvalite- tah Tugoslovenov« šele v mai-cu, bo predaval v pondeljek 3. februarja ob osmih zvečer v celjski trgovski šoli g. prof. Srečko Brodar »0 prazgodo- vinskih odkritjih na Olševi«. To pre- davanje je nadaljevanje lanskega in ga bodo pojasnjevale zanimive ski- opt.ične slike. e XI. obrtniški pies, ki ga priredi- jo celjski obrtniki v soboto 1. febru- arja zvečer v vseh gornjib prostorih Narodnega iloraa v Celju, bo gotovo ena najlepših plesnih prireditev v le- tošnji sezoni. Aranžma je v rokah strokovnjakov. Sodelovala bo priznn- na celjska mestna godba. Kdor se lio- če res domače in neprisiljeno zaba- vati, naj nikar ne zamudi te že deset let najpriljubljcnejše in najprijet- nejše prireditve. Pričakovati je. da bodo obrtniški pies posetili poleg obrtnikov tudi vsi številni prijatelji obrtništva. 57 c Svetosavska zabava. Pravoslavna srbska cerkvena občina v Celju pri- redi v soboto 8. februarja zvečer v dvoranah Celjskega. doma slavnost- no zabavo v korist zidanja eerkve sv. Save v Celju. Cenj. dame se napro- šajo, da se blagovolijo ]>o možnosti udeležiti te prireditve v slovanskih narodnih nošab. Pričakovati je, da bo naše narodno občinstvo v velikem številu posetilo to odlično prireditev. c Veliko maškerado priredi tudi na letošnji pustni torek zvečer (dne 4. marca) celjsko Olepševalno društvo. Mladinski korzo mora žal tudi letos izostati in to vsled zdravstvenih ozi- rov naäih malčkov. Zato bo pa večer- na prireditov nadkrilila vse doseda- nje; med zanimivimi toCkami, ki bo- do še objavljene, bo tudi tokrat kon- kurenca lepotic, ki se je Še veduo krasno obnesla. Odbor Olepševalne- ga družtva zelo veseli deistvo, da Je že danes po mestu in okoliei izredno živahno zanimanje za to največjo predpustno veselico. c f Martin Kolšek na zadnji poti. V torek 28. t. m. popoldne se je vršil 7. Brega na okoliško pokopališče po- greb znanega narodnjaka, čevljar- skega mojstra g. Martina Kolška. Ogromna udeležba vseh^ stanov iz Celja in okolice, kakršne Čelje že več let ni videlo, je pričala o pokojnikovi popularnosti in priljubljenosti. Pred hišo in ob grobu je zapel pevski zbor »Oljke« ganljivi žalostinki »Pomladi vse se veseli« in »Vigred se povrne«, na pokopališču pa se je v lepih bese- dah poslovil od pokojnika v imenu obrtništva in bivših sodelavcev gosp. Kolška predsednik Slov. obrtnega društva. in okoliški podžupan gosp. Vinko Kukovec. Vod gabrskega ga- silnega društva se je v slovo poklonil prcd grobom značajnega in zasluž- nega narodnega moža. Prebivalstvo mu bo ohranilo trajen in Gasten s|)o- min. c Smrtna kosa. V četrtek 30. t. m. je umrl v celjski bolnici bivši celjski zlatar g. Ivan Beuc, v zadnjem času /latarski pomočnik v Zagrebu, v sta- rosti 48 let; zapušča ženo in 8 otrok. V petek 31. t. m. je umrla v bolnici na davici 3-Ietna posestnikova hčer- ka Katarina Trobiševa iz LoČ pri Šmartnem v Rožni dolini. V Buko- vem žlaku pri Celju je umrl v torek 28. t. m. artiljerijski polkovnik v p. g. Oton šimunič v starosti 59 let. N. p. v m.! c Iz davčne službe. Davčni pri- pravnik g. Anton Zmue je iinenovan za davkarja pri davčni upravi v Ce- lju. c Iz poštne službe. Pošlna uradni- cn g(\(\ Leonija Lampič v Celju je premcščena k pošti Ljubljana I. c Uradni dan Zbornice za TOI za Celje in okolico. Gremij trgovcev v Celju naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celju in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent ljubljanske zbornice za tr- govino, obrt in industrijo v torek 4. februarja od 8. do 12. dopoldne v po- svetovalnici gremija trgovcev v Ce- lju, Razlagova ulica št. 8, pritličje le- vo. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa zbornica, se vljudno vabijo, da se v doloCenem času zglase pri referentu. c Avtobus Celje—Store, ki je zaCcl voziti ob nedeljali in praznikih neka- ko od Novega leta, se je med tern ča- som že vpeljal in so se ga doslej po- sebno posluževali Štorjani in Tehar- čani. Zdi se pa, da vsi Celjani tega no vedo. Opozarjamo torej, da oprav- lja to vožnjo ob nedeljali in prazni- kih avtobus, ki prihaja ob 13.35 z Vranskega. v Celje, odkoder odhaja po 5-minutnom odmoru v Store in se vi'aca v/. fitor ob 14. uri v Celje. c Avfobus Celje—Velenje—Šoštanj. Mestno avtobusno podjetje namerava v najkeajsem času uvesti stalen av- tobusni promet na progi Celje—Ve- lenje—Šoštanj. Gre za dva načrta: T>o prvem bi šla proga iz Celja skozi Babno, Med log (nrikljuoek ceste iz Arje vasi), Gorico, (":i-nolico (priklju- ček ceste iz St. IIja in z Zg. Ponikve), Št. Janž in Velenje do Šoštanja, po drugem nacrtu }>a iz Celja skozi Le- vee, PetrovCe in Arjo vas, nato pa dalje po progi, določeni v prvem na- crtu. V sredo se je vrSila na progi do Šoštanja poskusna vožnja, ki je kljub slabim cestam, ki pa bodo naj- brž kinalu popravljene, potekla pj-av zadovoljivo. ( Zborovanje živinozdravnikov v Celju. V nedeljo donoldne se je vršil v hotelu »Evropi« v Celju občni zbor ljubljanske sekcije Udruienja jugo- slovenskib veterinarjev. Zborovanje, ki so se ga udeležili tudi (Hani bivse mariborske sekcije, je vodil podpred- sednik ljubljanske sekcije g. P. Re- bek. Po njegoveni nagovoru in |)oro- čilib funkcijonarjev, iz katerih je razvidno agil no delovanje sekcije v preteklem letu, se jc obravnavalo vprašanje združitve ljubljanske in mariborske sekoije. Po krajši debati je bila sklenjena združitev obeli sek- cij v enotno sekcijo za dravsko ba- novino s sedežem v Ljubljani. V no- vem odboru sta zastopani Ijubljan- ska in mariborska sekcija proporci- jonalno. Predsednik je bivši podpred- seilnik ljubljanske sekcije g. P. Re- bok, podpredsednik je bivši predsed- nik mai'iborske sekcije g. dr. Vreble, tajnik g. Leon Kocjan, blagajnik L. Franjo Goljar, odboniiki pa so prof, vet. g. dr. Kern, vet. inšpektoi" gosp. Gerne ter jrg. Oska?1 Deu in Zemljič. c »Soča«, podružnica v Celju ima svoj letni občni zbor v nedeljo 2, fe- bruarja ob treh popoldne v mali dvo- rani Celjskega doma. 'Dolžnost vsake- ga clana je, da se občnega zbora ude- leži, zatorej na svidenje! — Odbor. c Opozorilo. Prostovoljno gasilno društvo v Celju objavlja: Dobrotniki, ki so se svoječasno velikodužno za- [ vezali, da bodo prispevali za name- ravano ustanovitev rešilnega* oddel- ka v Celju, se ponovno naprošajo, da to store čimprej. Vplačila naj se iz- vrsijo za račun Rešilnega oddelka prostovoljnega gasilnega društva celjskega pri Mestni hranilnici od- nosno pri Hranilnem in posojilnem društvu v Celju. Društvo pričakuje z ozirom na dejstvo, da se začne spo- mladi graditi v Celju moderna stav- ba, v kateri bo poleg gasilnega dru- štva nastanjen tudi resilni oddelek, da se bodo vsi dobrohotniki odzvali teinu vabilu in nakazali obljubljene prispevke. c Gasilskj dan v Celjn. Kakor vsa- ko leto, namerava celjsko gasilno društvo tudi letos 1. junija prirediti svoj običajni gasilski dan, ki naj po- kaže javnosti izurjenost in priprav- Ijenost celjskih požarnikov. S prire- ditvijo je spojena tudi velika tombo- la, srečolov in druge zabave. Z ozi- rom na i^lovekoljubni namen tc pri- reditve prosi društvo vsa ostala dru- štva, da bi se ozirala na omenjeni datum in ne prirejala istočasno svo- jih veselic. 88 c Požar v Tremerju. Celjsko gasil- no društvo je bilo v sredo 29. t. in. ob M9. zvečer po železniškern telesonu obveščeno o požaru v Tremerju, ki o^roža sosednje objekte. Tri minute po alarmu je bil službujoči vod že na potu. Gorel je kozolec posestnika Logarja, p. d. Cenclja. Gasilci so v kratkem času ogenj udušili in od- stvanili nevarnost, ki je grozila bliž- njim poslopjem. Požar je bil najbrž podtakujen. Ob 'AH. ponoči so se ga- silci že vrn.ili v Celje. Celjski gasilci so bili v januarju ätirikrat alarmira- ni in so vsakikrat požrtvovalno so- deiovali ])ii gaženju požara. Alarmi sc vršijo v zadnjem f-asu tako mirno in neopaženo, da izvedo Celjani o po- žaru večinoma šelo iz fasopisov. c Poravnajte prenosne takselDavc- na uprava v Celju oj)ozarja, kla je tre- ba prenosne takse ]>lačati do 1. fe- bruarja. c Pevknm in pevcem Celjskega pevskega društva uaznanjamo, da se vrše pevske vaje za prvi pomladan- ski koncert od početka februarja da- lje vsak torek za moški, vsako s r e d o za ž e n s k i in vsak p e t e k za m e š a n i zbor. ZaČetek ob 20. uri v pevski sobi v Narodnem domu. Cenj. pevke in pevce prosi odbor vljudno, pa tudi resno, da posečajo vaje polnoStevilno, točno in nepretr- gonia. Kdor bi se ne udeležil počet- nih vaj do vključno 12. februarja, ne bo mogel nastopiti pi'i koncertu. Od- bor pričakuje polnožtevilen odziv do- sedanjih pevk in pevcev ter novih moči, ki ima jo sree in razumevanje '/.a lepo slovansko pesem. c Sneg. V sredo zvečer je pričelo zopot "snežiti. Snežilo je skoro nepre- stano do dayi, vendar pa se sneg ni obdržal v večjih množinah. V mestu je samo pobolil strebe. c Celjski äahovski klub je imel 15. t. m. svoj redni obtni zbor. Izvoljen in sestavljen je bil naslednji odbor, ki ga tvorijo gg.: predsednik okrožni zdravnik dr. Anton Schwab, pod- predsednik strokovni učitelj Josip Gräser, tajnik zasebni uradnik Emil Csörgö, gospodar učitelj Ivo Petrak, knjižničar inž. SreČko Sajovic, od- bornik postajenačelnik Tvo Lavrin v Štorah. V odbor »Alfila«, probl. od- seku Celjskega sahovskega kluba, so bili izvoljeni za predsednika g. Emil Csörgö, za podpredsednika g. Josip GraSer in za reclitelja g. dr. Anton Schwab. c Aretaüija dveh tihotapcev toba- ka. Celjski linančui organi so pred dnevi v nekem celjskem hotelu pri- jc-li Ivana Vilenico iz Imotskega in /apk'iiili pri njem 14 kg vtibotaplje- nega tobaka. Njegovega tovariša Iva- na Polunijica .iz Gorice v Bosni pa so aretirali v Mariboru. Pri njem so na- sii 8 kg tobaka, do^im. je bil 7 kg že prodal. Vilenico so po zaslišanju iz- j.ustili, Polunijica pa so oddali v za- por, ker ni imel svojih dokumentov v redu. Izgledo, da so bavi s tihotap- stvom lobaka v Sloveniji še več osel). c Dijaški kuhinji v Celju je daro- val g. I. Hönigmann, trgovec v Celju, 100 Din namesto cvetja na grol) 1r- govcu g. Francu Urclm. Iskrena hva- la! c Iz policijske kronike. Pred dnevi sta se stopla v neki gostilni v (iaber- ju .">7-letni laborant Franc O. in 3(>- letni sluga Stanislav V. in zaCela me- tati drug v di'ugega kozarce. Pri tern je bil V. lahko ranjen na ustnicah in razlritib par Sip na oknu. O. je ob- Ijubil lačuje v obrokili. V slučaju bolezni ali kake druge ovire, naj stranka od- javi otroka. najmanj 10 dni i>red od- hodom kolonije; v tem slučaju dobi vrnjen tudi denar. Za izvenpočitniš- ko dobo bo društvo sprejemalo tudi odrasle. Natančnejže informacije do- bi vsak pri prijavi. c Zglasitev nesprejetih rezervnih oficirjev. Dodatno k razglasu mest- nega načelništva (vojaftkega oddel- ka) v Celju glcde zglasitve rezervnih oficirjev, oficirjev v ostavki in v po- koju se pozivajo tudi vsi v mestu Cclju bivajoči bivši nesprejeti rezerv- ni .oficirji, da se do vkljucno (i. febru- arja (izvzemši nedeljo) zglase y neki nujni in važni zadevi pri navedenem uradu v sobi St. 2. c Licenciranje žrebcev. V smislu člena 9. zakona o pospeševanju živi- noreje .se vrši letošnje licenciranje Srebcev za celjski okraj v torek 4. fe- bruarja ob 3. popoldne na dvorišču hotela »Pošte« v Celju. K licencira- nju je treba prignati vse žrebce, tudi ono, ki Se niso bili doslej licencirani. Občinski uradi naj o tem pravočasno obvestijo lastnike žrebcev. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 1. februarja do vštetega petka 7. februarja lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. c Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedelje 2. februar- ja do vštete sobote 8. februarja T. vod pod poveljstvom g. E. Berne. c Javna zahvala se izreka glasom sejnega sklepa šolskega odbora celj- ske trirazredne obrtne nadaljevalne sole sledeCim korporaeijam za na- kl on jene denarne podpore v pretek- lem šolskem letu 1928/29: občini Ce- Ije-mesto za 30.000 Din, bivšemu ob- lastnemu odboru v Mariboru za 8.000 dinarjev, Zbornici za trgovino, obrt in industrijo 'v Ljubljani za 7.000 Din, okrajnemu zastopu celjskemu za 5.000 Din, obCini Okolica Celje za 4.975 Din, rokodelskim zadrugam v Celju za 3.800 Din; nadalje daroval- cem po 1.000 Din: Cinkarni d. d. v Celju, zlatarni Pacchiaffo, Knez in drug v Celju, Coljski posojilnici d. d. v Celju, Rudniku in železarni v Što- rah, Slov. obrtnemu društvu v Celju in Celjski mestni hranilnici. Po 500 dinarjev sta darovali: Oblastna hra- nilnica mariborske oblasti v Celju in zadruga stavbenikov za Slovenijo v Ljubljani. 300 Din je poslala zadruga urarjev in zlatarjev v Mariboru. 200 dinarjev je doslo od strokovne zadru- ge zidarskih mojstrov v Mariboru in Prvega mestnega mlina v Celju. 150 dinarjev je dala pokrajinska zadru- j;n fotografov za Slovenijo v Ljublja- ni, po 100 Din pa zadruga tesarskih mojstrov v Mariboru in Ljudska po- sojilnica v Celju. — Dr. Aloj/ Gori- čan, predsednik šolskega odborn. Vse pletenine jopice, kostump, žemperie, otroSke obleke itd. kupite naiceneje z znatnim popustom samo pri B. Pušnik Celje, Cankarjeva cesta 4. Solidno domače delo. Naročila po meri se točno izvršujejo. 'Stev. 9. »Nova Doba« 31. I. 1930. Strnn :>. registrowana iradruga z omejeno zavero S i ¦§ I Sob g I ** JH « '2 i •« ß .5= i to •¦* xj i a s i Pisarsia v Preser-movi ulici 6 (gsrej Lasini doan) Hranilne vloge o&resmje po 6—8% čisfiti, l>rez renfnega davfea. Giedališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU. Reperioar: Sreda 5. fobruarja ob 20.: »Lepa pu- stolovščina«. Gostovanje maribor- skega Narodnega gletlališča. »Lepa puslolovščina« v eeljskem gledaJišču. Mariborsko narodno gle- dališče gostuje v sredo 5. februarja v Mestnem gledališču v Celju / du- liovilo in učinkovito i'ranrosko ko- ine di jo v ;] dejanjih »Lcpa pustolov- ščina«, ki so jo spisali g. A. do Cail- lavot, Robert de Flers in Eticnnc Hey. Pregarčevo režijo je obnovil g. Vla- do Skrbinšek. V igri sodelujejo m. dr. ge. Dragutinovičeva in Savinova, gdč. Kral je va in Starčeva tor gg. Skrbinšek, Danes, Grom, I'asberger in I1. Kovič. Igra je za rnladino pod 17. ieti prepovedana. Vstopnice se do- bijo v predprodaji v knjigarni Gori- fai* & Leskovšek. SokoSstvo x Uprava eeljske sokolslie župe. Staivšinstvo SokoJu krn.ijev.ine Jugo- slavije je na svoji seji v nedeljo inie- novalo uprave sokolskih žup, ki so bodo odslej dosledno imenovale s;i- mo kmjih, kjer je njihov sedež. I pra- \h celjskft y.upe je sestavljena tako- le: si a resin a: Josip Smertnik, rav'natelj Celjske posojilnice; pod- s ( a rcšina: Ferdo Poljšak, rudiiiš- ki tajnik v Zagorju; n a c e I n i k : Lojze Jerin, tajnik Celjske posojilni- ce; n a r e I n i <• a : Almira Grudno- va, uradnica Celjske posojiluu e; p r o s v e t a r : di1. Ervin Mejak, (.d- vetniški kandidat v Celju; ta j n i k : 1'iaii Cepin, uradnik Celjske posojil- nice; b 1 a g a j n i k : Bernard Vlt.'iv- ski,. tajr.uk občine Okolica Celje; č I a - n i u p r a v e : Zofka Debelakova, svrokovna učiteljica; dr. Josip Dolni- Čar, sodnik; dr. Milko Hrašovee. od- vetnik; Josip Kramnr, drogerist; .Martin Mastnak, prosesor; dr. Aloj/.ij Nendl, sodni svetnik; Stanko Perc, uradnik Ljubljanske kreditne banke; Drago Sirec, trgovee; dr. Fran' Sve- tina, zdravnik v St. Jurju ob juž. žel.; Ciril Vajd, tovarnar; n a in e s t n i - k i : Alojz Baša, postajenačelnik v Zidanem mostu; Alojz Hofbauer, uči- telj v Hrastniku; Tone Kurnik, kon- trolor premogovnika v Velenju; Mir- ko Sušnik, učitelj v Trbovljah; Mar- tin Vrečko, šolskj upravitelj v Lošta- nju; n a d z o r n i o d b o r : Drago Kraij, ravnatelj Celjske posojilnice; Karo! Pen-, knjigoveški mojster; il koj)ališče j OUZD in ga preuredil v moderno zdravilišče. Šmartno v Rožni dolini. (Snutna kosa. i Tu je uim-la v j)ondeljek 27. t. m. splošno priljubljena ga. Marija Reharjeva, niati guÄtanjskega župni- ka Hebai'ja. Pokopali so jo v sredo dopoldne ob gtevilni udeležbi pi'ebi- valstva. Kino Meslni kino Celje. Petek 31. janu- arja. in sol'»ota 1. februarja: »Sunja«. H dojanj o siavohlepju, bogastvu in Ijubezni. V glavni ulogi Gloria S w a n s o n. Mistiöni orient, New York, Pariz, ljubezen, eleganca in razkošje. Film izredne kakovosti. ¦- Nedelja 2. in pondeljek 3. februarja: »Goreča ladja«. Sijajcn pomorski j film v () dejanjih. V glavni ulogi K a- tica Nagy iz Subotice. lzredno le- pe slike iz pomorskega življenja. Kot dodatek se predvaja vse dni naj- novejši Ufa-žurnal. Gospodarstvo g Železniškc olajšave za ljubljan- ski velcsejeni. Za X. inednarodni ju- bilejni vzorčni velesejem v Ljublja- ni, ki se vrši od 29. maja do 9. juni- j;i 11*30, so dovolile železniške j>opu- ste doslej sledeče države: Avstrija, Ceskoslovaška, Nemčija, Poljska, Ru- munija, Sarsko ozendje, Švica po 25% po])usta, Grčija 50%, Ogrska pa ugodnost razreda za razred, t. j. pla- ča se n. pr. tretji razred osebnega vlaka, vozi pa se z brzim. g Knjigovodski in kalkulacijski te- čaj za stavbne obrte v Ljubljani. Na željo prijavljencev je Zavod P. O. Zbornice TOI sklenil, da sc knjigo- vodski in kalkulacijski tečaj za stavbne obrtuike vrši v skrajšanem roku od 10. do 21. februarja naniesto od 3. do 28. februarja, zato pa se bo- do 'vršila predavanja vsak dan iz- vzemši soboto in nedeljo od 15. do 18. ure. Predavali bodo g. prof. lv. Modic, stavbeiiik in podpredsednik Zbornice TOI g. Ivan Ogrin in tesar- ski mojster gosp. F'ran Kavnikar iz Ljubljane. Tečaj se bo vršil v po- slopju Tehniške srednje Sole v Ljub- ljani. Pouk sc prične v pondeljek 10. februarja. Prijavljenci se pozivajo, da se točno ob K«15. uri zglase v pre- davalnici imenovanega zavoda. Ker je nekaj mest Še praznih, je rnogoča še naknadna prijava, toda najkasne- je do 5. februarja. _ Drobiž Na otoku Madagaskar je svila naj- cenejäe oblačilo. Sviloprejka napravi v 1 uri samo ]>ol metra doigo nit, lovarniški stroj pa naprede v 1 minuti 35 meti-ov dolgo nit umetne svile. Že pred 3000 Ieti so imeli na Ki- tajskcni reden poStni promot, ki so f/a oskrbovali s tekači. Mnoge žuželke imajo slušne or- gane v nogali. Voda zavzema najmanjši prostor, kadar iina toplino -\-i stopinj C. Ce jo segrevamo nad -\-i stopinje C ali ohlajamo pod +4 stopinje C, se nje- na prostornina poveča. Kavo so prinesli v Evropo iz Mehi- ke pred 400 Ieti. ^»oferja 7/A skoraj§n]i v^to.i i^če tovarna barv Viljem Brauns, Cci|e. Kontopistinjo peifektno v strojepisju in stenografiji, dobro verzirano v vseh pisarniškdi de- hh, se išče za korespondenčni oddelek tukaiSnjega podjetja. Ponudbe je poslati pod 5tev. 89 na upravo lista. Zelo dobro ohranjeno K O L O znariike »Puch« se proda. Ogleda se pri mtsmern oskrbniku g. Marnu na Sp. Latiovžu (Kersnikova ulica 9). 1-2 Dobro kosilo in večerja dnevno 15 Dm. Gsegorčičeva ul. 3, desno. Pozor! V Gosposki ulici St. 4 v Celju se prod&jo razni predmeti in sicer: 1 skoro nov ročni voz na dve kolesi, posüda za umivanje, vrala, izložbene omare, va- Ijak za perilo, velika banja, velika miza za kroiače, razni veliki zaboji, okovan! zaboji za kramarje, sestavni dfli Zd stojnice itd. i i v 11 j o za mo5ko in damsko perilo i 5 č e m. Sm^eriev šivalni stroj v Ivši ali pa dam blago s seboj. Naslov v npravi. 2Ö°/o kronske priznsnice kupi začasno in plača najbolje tr