Šolsko obiskovanje. Dandanašnji se večkrat pritožbe slišijo, da je nova šolska postava preostra, ker tirja, da morajo otroci od dokončanega šestega do izpolnjenega štirnajstega leta v šolo hoditi. Zavoljo tega ne bode odveč, ako danes preiskujemo, ali so, in koliko so take pritožbe opravičeneinneopravičeue. Poglejmo v ta namen, kaj stare in nove šolske postave govore v tej zadevi. §. 301. stare politične šolske vredbe pravi: nVsi otroci, dekleta in dečki, preniožni in revni, naj bodijo v šolo od pričctega šestega (tedaj od dokončanega petega) do izpolnjenega dvanajstega leta". Prejšnja postava je velevala torej sedem let šolanja. Verh tega pa je bila še nedeljska ali ponavljalna šola, v ktero je morala mladina od 12. do 15. leta Iioditi. Kaj pa nove šolske postave? so li v istini ostrejše od starih? Opazujnio jih nekoliko bliže! Nova šolska postava od 14. tnaja 1869 sicer res zabteva osmoletno šolanje, pa ne omenja več nedeljske šole, in iiua v zadevi vsakdanje šole zlasti za kmečko miadost uinogo olajšav. Tako se bere v 3. odstavku §. 21. deržavne postave od 14. maja 1. 1869. sledeče: sKonec šolskega leta more okrajno šolsko nadzorstvo učence, ki še niso izpolnile 14. leta, pa ga bodo v naslednjem pollelu, iu ki so si nauke Ijudske šole prisvojili, iz gotovih vzrokov iz šole izpustiti". Iz te določbe se razvidi, da mnogim učencem se dolžnost v šolo hoditi raore znižati na 7% let. Za kmecko mladino je pa vgoden drugi odstavek §. 13. šolskega in učnega reda od 20. avgusta 1870, ki se glasi: ,,Zapovedano šolsko dobo (8 let) okrajšati (s pomanjšiloni učnih ur v tednu, z ogradilom nauka samo v zimsko polletje, z napravo večerne ali premenjevalne delovniške šole ali pa po kakšneni druzem pripravneni potu) to je samo po kmetih časno dovoljeno tisti mladini, ktera je prišla že v zadnji dve leti uka. Natančneje o tem določa deželna učilnična oblast, poslušaje primerne želje ter nasvete krajne in okrajne učilnične oblasti". Iz navedenih določeb stare ia nove šolske postave posnamemo torej sledeče razločke: Stara postava je tirjala za mestne ia kmečke otroke sedemletno (od 5. do 12. leta) šolanje v vsakdanji in triletno šolanje v ponavljalni šoli. Nova postava tirja za meslno mladino oseniletno (pri nekterih učencih le 7'/o) šolanje v vsakdanji šoli — nedeljske šole ne zahtcva; za kmečko mladino pa velja (§. 13. uč. reda) redno vsakdanje (delovniško) šolanje le od 6. —12. leta, toraj le šest let; kajti za zadnji dve Ieti, 13. in 14. leto, more se napraviti večerna' šola po 1 uro na dan ali preoienjevalna (vsaki drugi dan) delovniška šola ali še kaka drugačna šola, da je ruladini bolj olajšano. §. 13. šolskega in učnega reda daje šolskim oblastnijain loliko pravice, da morejo po potrebi posaoiesnib dežel nauk za kmečko mladino v starosti od 12. do 14. leta kaj poljubno vravnati. Ta §. celo dovoljuje, da sme deželni šolski svet s porazumstvoni krajnib in okrajnib šolskih svetov za 13 in 14 Iet stare otroke na kmetih vpeljati tudi nedeljsko šolo, kakor je bilo do scdaj v navadi. Če vse te določbe dobro premislirao, moramo reči, da v tej zadevi ni med novo in šolsko postavo nobenega bistvenega razločka, da nova šolska postava nikakor ni ostrejša od stare politične vredbe. Pritožbe samo zoper novo šolsko postavo so tedaj neopravičene, kajti enake, nemilejše določbe so tudi v starili postavali. Tistim, ki v tej stvari vedno grajajo novo postavo kot ostro in krivično, moramo tedaj reči, da ne umejo prav niti starih nili novih šolskih postav. Godernjanje zoper osem-, sedera- io šestlctno šolanje pa vendar ne smemo popolnoma prezirati, kajti to ima v krajih z enorazrednimi šolami pač svoje veljavne vzroke. V občinah z enim razredom bi moral otrok 6, 7 ali celo 8 let vedno k enemu učilelju v šolo hoditi, vsako leto skoraj le ene in tiste nauke poslušati, skoraj le ene in tiste knjige rabili. Pri najizverstnejšeinu učitelju se mora tndi najboljši učenec lakega vsakdanjega življenja naveličati. Marsikteri nčenec na takih šolah še rad hodi 3 do 4 leta v šoio; ali potem se aiu šola pristudi. Če učitelj šolo še tako prijetno dela, če bi še tako nauke spreniinjal; veselje do šole je učencu prešlo. Zeh' si spremenjave, želi tnorda prestopiti v druge šole: a če to ni mogoče, poslovi se od šole za vedno. j\a dvorazrednih šolah moreta dva učitelja že dalje časa otroka v šoli prideržati. Pridni učenec hodi tii 4 — 5 let v šolo. Na triin večrazrednili šolah je pa še boljše. Zategadel sniemo svetovati, da dolžnost v šolo hoditi naj bi se ravnala po številu učiteljev, ki podučujejo na različnih šolah. Na enorazrednili šolah naj bi bila dolžnost 6 let v šolo lioditi, na dvorazrednih 7 let, na večrazrednih naj bi se popolnoma postavi zadostovalo, na (eh naj bi šolanje Irajalo celih 8 Jet. Na vseh šolah pa naj bi veljalo načelo: Dalje časa ko otrok v šolo hodi, vcč se bode učil, več se bode navadil, in lože bode sliajal s pridobij enimi nauki v poznejeni življenji.