IZDAJA ZA GORIŠKO II BENEČIJO JUGOSLOVANSKI FILM «Bakonja - prepovedan TRST, sobota 26. januarja 1952 Poštnina plačana v gotovini Speiizlonp in abbon post 1 gr. Kakšna miselnost vlada pravzaprav v glavah najedge-vomejših ljudi, fct so danes na visokih in odločilnih, položajih oblasti v anglo-emeriški coni Tržaškega ozemlja, nam. na temeljit način od časa do časa pokažejo vj.hovi ukrep., ki morajo vsakemu ' normalnemu človeku enostavno vzeti sapo. Med take dogodke spada dej tvo, da je oblastvena cenzura dala dovoljenje, na podlagi katerega so v kinematografu < vestnost, ko je cenzurirala M-neslovanski film «B" konja fra Bme*. Pa ne samo to: p kazala je tudi vse vv-je neznanje in prav gotovo tudi prat'jv. g--slovansko ost, ki je v glav h in dušah cenzorjev tako zelo razvita, da je ob cenzuriranju prav tega jugoslovanskega filma prišla do izraza na tako grob in nezaslišan na'in. Podjetje «Tevgeste film« je namreč od teh cenzorjev prejelo obvestilo, da je predvajanje filma ccBakonja fra Bme* delamo Jugoslovanska nota Madžarski iH gradimo zaradi atentata na n. Mališevskega sklenitev avstrijske pogodbe DUNAJ, 25. — Na pobudo ameriškega visokega komisarja ie zavezniški svet na Dunaju danes razpravljal o vprašanju avstrijske mirovne pogodbe in o sovjetskem stališču glede konference namestnikov y Londonu. Ameriški predstavnik je izrazil začudenje zaradi dejstva, da je sovjetski namestnik postavil kot pogoj za svoje sodelovanje na konferenci proučevanje «o-borožitve Avstrije* in tržaškega vprašanja, ki nima nobene zveze z Avstrijo. Predlagal je, naj zavezniški svet sprejme resolucijo, ki bi ugotovila, da je želeti čimprejšnjo sklenitev pogodbe z Avstrijo, in priporočila ( zainteresiranim vladam, naj pogodbo čimprej sklenejo. Francoski in angleški predstavnik sta priporočila odobrila, toda sovjetski delegat, namestnik visokega komisarja Kraskijevič, je temu nasprotoval. Zatrdil je, da so zahodne velesile odgovorne za neuspeh konference namestnikov v Londonu in predlagal resolucijo, ki bi predlagala zainteresiranim vladam, naj se ne upirajo več sovjetskim predlogom. Seja je trajala pet ur, vendar obeh nasprotnih stališč ni bilo mogoče zbližati. 0 peruski in sovjitski resouciji mora giosovati še g'ovoa skupščina * Nadaljuje se razpravljate o Libiji Italijanski kominformisti in zakon o zatiranju neoiašizma unh ali w O prea- *«• irki nni r^ttna PTi sprejemanju P^dithL iIPf,rno Po osnutku Skozi silo NOVI DELHI, 25. — Kongresna stranka je dosegla velik volilni uspeh v pokrajini Bombay. V volitvah za pokrajinski parlament je dobila 27 sedežev, neodvisni 17, socialisti 8. komunisti 1, združenje ((nedotakljivih* 1 in lokalne stranke 18. V volitvah za državni zbor je kongresna stranka dobila v bom-bajski pokrajini 38 glasov, neodvisni 3, «nedotakljivi» 1 in druge stranke 3. Dva sedeža že nista bila dodeljena. LIZBONA, 28. — Mraz J. ra- jel tuli «vcrno Portugalsko, kjer j« padel obilen sneg. Mar. •'kje je UH premet prekinjen. Ob lufni nsriUsalski obrli pa !a vedno aivja vihar, ki je *a» hteval precej aiartnih Irtov med ribiči. SAIBON, 28. - V Sajgort ja priioel Jean Letnumeau, trtn-cedri ral rus ter aa pridružene drlive. Na tlekevnj konferenci je izjavil, da »ogajenja $ Ho-čiminhom aploh ae ur idejo v £K*tey. uhm 'niU Vsaka ura teče drugače GORICA. 25. — Nismo vedeli, kateremu svetniku bi se morali zahvaliti, ko smo pred nekaj meseci opazili, da 60 najrej začeli pu-sra vid ati elektr-čno uro na vogalu Ljudskega vrta in ko se je občina končno vendarle odločila. da bo popravila tudi električno uro na steni poslopja zelenjavnega vrta. Vsekakor je bil to pomemben dogodek, o katerem so se Goričani mnogo razgovarj^e li; še celo pa go o njem govorile gospodinje, ki odhajajo vsako jutro na trg po zelenjavo in so imele v bližini kar dve uri. po katerih so se lahko ravnale, po niti polletnem obdobju pa smo prejeli te dni v naše uredn.štvo Pismo naslednje vseb.net tSpoštovano uredništvo' Sem slovenska gospodinja in imam vsako jutro opravke na trgu. Ker se mi ponavadi zelo mudi, saj moram poleg nakupa zelenjave opraviti tudi druge s.vari, mi je čas zelo skopo odmerjen. Zato se če st o oziram na javne ure. Toda glejte, kaj sem pred dnevi ugotovila: odšla sem s trga proti Verdijevemu gledališču, ko je ura na zelenjavnem trgu kazala 10. Ob 9.50 sem bila pri Ljud- « akem vrtu, ob 935 pa pri Verdijevem gledališču. Lahko si mislite, da pri toliki zmešnjavi na javnih urah na Verdijevem korzu človek res ne more uganiti točne ure, če je niti sam nima. Zato sem zaprosila bližnjega gospoda. da mi je povedal, kako pozno je že. Prepričana sem. da se je to dogodilo tudi drugim meščanom in da se nihče m preveč dobro počutil, zlasti pa ne, če se mu je mudilo na vlak ali avto-us. Posredujte pri občinskih oblasteh, naj te ure popravijo, če pa oblasti te prošnje ne bodo uslišale, naj povedo vsaj ime svetnika, da se mu priporočimo. Morda bo on uetužriejši.s (Opozarjamo oblasti na te nepravilnosti in jih pozivamo, da čimprej uredijo, da bodo ure kazale točen čas. Saj je to njihov namen). ...ki je od mrtvih vstal GOkICA. 25. — Oh. kako smo zlobni! Ze smo ga pokopali, sedaj pa smo nenadoma začudeni ostrmeli. Po oglasnih deskah so nalepili lepake, na katerih sporočajo, da bo pravoverna kominformisti&na «L’Ora dei Lavoratori« spet zagledala luč sveta in pričela, s svojo resnico razsvetljevati um goričkemu prebivalstvu. Mislite si. kaj vse se ne spommujo za njegovo blaginjo. Kaj je proti vsemu temu presta cona? Nič! Proza! Ali vas zanima, kaj bodo kormnformisti postregli v prerojeni «L’Ora dei Lavoratori«? N.č manj kot članek o titiz-mu in o borbi proti Titovi kliki. Novo obdobje — stare metod«. Pa ja ne, da je ve« to početje kot v odgovor na titovsko »Blagor mu, ki se spočije...« Ce je tako. potem si štejemo v veliko čast. Torej, slavno kominformi-Stično vodstvo federalne podružnice in nadvse spoštovano uredništvo se še vedno nista prepričala, da je nadaljnje varanje goričkega prebivalstva, predvsem pa slovenskih ljudi, mlačva prazne slame. RAZGOVOR Z BRIŠKIMI VINOGRADNIKI Italijanska vina izpodrivajo briško rebulo in malvazijo Visoki proizvodni stroški • Pomanjkanje sodov in drugih naprav za shranjevanje - Uspeh oslavske zadruge na sejmu sv. Andreja GORICA, 25. — Prebivalci tistega dela goriških Brd, ki so prišli Po novi razmejitvi pod Italijo, se v glavnem preživljajo z vinarstvom. Kamor-koli se ozrete, povsod vidite lepo obdelane brajde, pb kate-rin se vij: vinska trta, Brici so že od nekdaj znani kot dobri pridelovalci vina. saj slove njihova vina daleč po svetu. Čeprav pa je la sloves splošno znan in potrjen, moramo priznati neko dejstvo- Gorica in naš Kras sta v neposredni bl.žini Brd in človek bi pričakoval, da bodo Steverjanci in Oslavci svoje vino prodajali predvsem r.a ti dve tržišči. Vendar to nj tako. Ce nekoliko povprašamo vinske pridelovalce in kupce, nam povedo, da briška vina na Kuru le s težave najdemo, medtem ko jih tudi po Gorici nd najti v vsaki gostilni, čeprav je to vino naš pridelek. Ljudje na Krasu se pritožujejo, da vir.ski trgovci in gostilničarji v večini točijo italijanska vina, povsem pa zanemarjajo vina iz Brd. Tega mnenja so tudi sami Stever-jenci. Pred dnevi smo v razgovoru z njimi izvedeli, da je ve. čino vinskega pridelka v spodnjem koncu kupil neki trgovec in skladiščnik od St. Lenarta. Plačeval pa ga je po 50 do 60 lir za liter. Te cene so neverjetno nizke in kmetje so jih morali sprejeti. Ponujene cene pa so morali sprejeti zato, ker je bilo veliko kmetov, ki so imeli izposojene sode in so mo- rah vino čimprej oddati, ali pa so jih imeli napolnjene »n postavljene kar na dvoriščih, Ker v kleteh niso imeli prostora. Iz vseh teh razl-.gov. marsikdaj pa tudi iz potrebe po denarju, da so si pomagali iz trenutnih težav., so izkoristili prvo priliko in vino prodali. Nizke cene briških vin pa so krivi tudi drugih razlogi, pravijo, da j® italijanska vinska proizvodnja zelo visoka in da so zato vina na debelo zelo poceni. Cesto jih plačujejo tudi po 40 lir za liter in tudi manj. Naravno je, da po vsem tem domača vina ne morejo kljubovati poplavi cenejših italijanskih vin in da zato tudS na goriškem tržišču, kjer je še pred časom imelo briško vino popolno nadvlado, počasi prepušča tip italijanskim vinom. Marsikdo si bo mislil, kako je to mogoče. In je res! Poglejmo na primer samo bližnjo Furlanijo. Kmetje, ki skušajo svojo njivo spremeniti v vinograd, jo najprej s traktorjem globoko preorjejo in nato zasadijo trte. V Brdih pa to delo ne gre tako hitra Svet je namreč valovit in prekopavanje je mogoče samo s krampom in lopato. Izračunali so, da stane obdelava, enake površine zemlje v Furlaniji in Brdih, ki jo hočejo pripraviti za vinoerrdt v prvem primeru samo 100 000 lir. medtem ko morajo v Brdih potrošiti nič manj kot 500.000 lir. Spričo takih številk nam je takoj lahko jasno, zakaj so Nadiža pri Stupici v Beneški Sloveniji. briška vina že na debelo za okoli 20 lir dražja pri litru in zakaj zlasti Kraševci v zadnjem času segajo Po italijanskih vinih. Kljub temu pa moramo priznati. da so naši Brici na svoje vino vseeno zelo ponosni in da ne Izgubijo noben« priložnosti, da ne bi njegov sloves še bolj utrdili. Zlasti se je v zadnjem času pokazala ta njihova gorečnost do lastnega vinca na sejmu sv. Andreja v Gorici. Ob tej priliki so namreč oslavski vinogradniki, ki so združeni v močni vinarski zadrugi, na poseben način napravili reklamo svojemu bricu. Na zelenjavnem trgu so si uredili lepo opremljeno stojnico. Prepletli so jo z vinsko trto, na kateri so bili še sveži grozdi Vmes so porazdelili tudi dto-mača velika jabolka, ki so vsakega mimoidočega mikavno vabila. Točili so malvazijo in briško rebulo. Vino je bilo v buteljkah po sedem decilitrov. Napis na steklenicah je bil dvojezičen. Vino je vsem prijalo, Kdcr je tiste dnj hodil po sejmu sv. Andreja in ga je pot privedla tudi do vinskih «štantov», je moral priznati, da je bilo okoli njih vedno dovolj pivcev, ki se niso mogli ločiti od pristnih in dobrih briških vin. To nam vedo povedati tudi brhka oslavska dekleta, ki so imela tiste dni 9 točenjem vedno polne roke dela. Važna pri vsem tem je tudi ocena posebne komisije, ki je izrazila priznanje glede opreme točilnice, o vinu pa je dejala. da je naravnost odlično. Tega mnenja smo tudi pri nas, saj nam je briško yir.ee, ki smo ga zalivali ob »rrulcah«, prijetno dela Kako na bi tudi ne dela dobra ta žlahtna nebeška kapljica. Kraševci kar ponjo. Brici vas čakajo s polnimi hrami! Danes, sobota 26. januarja Polikarp, Vsevlast Sonce vzide ob 7.35, zatone 00 17.01. Dolžina dneva 9.26. Luna vzide ob 7.30. zatone ob 16.21. Jutri, nedelja 27. januarja Janez Zlat.. Dušana NEDELJSKI ŠPORTNI POGOPHj „Pro Gorizia" igra danes v Trstu Paviljon briških vinogradnikov na sejmo sv. Andreja v Gorici. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Obsodba tatov in kupcev ukradenega blaga Albina Makuca so zaradi kupčije z ukradenim blagom naprtili dve leti ječe GORICA, 2l5i — Razprava prot; mladima tatičema avtomobilskih. kolesnih in motornih n enomestni h delov ter proti neprevidnim kupcem ukradenega blaga, je zaradi zapletenosti izjav obtožencev stala sodiščne-ga predsednika dr. Storta mnogo truda, preden j® lahko z mirno vestjo odlšel v posvetovalnico in sestavil obsodbo. Tatiča, ki sta danes prišla na vrsto na kazenskem sodišču, sta žs preteklega leta dala mnogo opravka policiji ter piscem črne kronike. Od decembra 1950 do februarja 1951 smo večkrat ugotavljali tatvine nadomestnih delov’ avtomobilov, ki so jih lastniki puščali na cesti. Zdaj temu. zdaj onemu avtomobilistu, ki je ponoči dielj časa pustil svoie vozilo na cesti, je zmanjkalo rezervno kolo, svetilka itd. Policija je vsak teden KRATKE VESTI iz beneških vasi Čedad ČEDAD, .25. — Predvčeraj®-1 njim so v čedadsko bolnišnice pripel jali Angela . Bi rtiča, iz Zgornjega BrnaSa.''ki je t/g naslednji dan operiran zaradi dvojne kile. Kirurški poseg je dobro uspel in je upati, da se bo Birtič lahko kmalu vrnil v svo jo vas jn na delo. V čedadSki bolnišnici leži tudi Alfonz Gorjup iz Čedada, ki je bil prav tako operiran na kili. Tovarišema želimo skorajšnjega okrevanja! Šovinizem na italijanskem radiu Pesmice o neodrešenem Trstu v furlanski folklorni oddaji Rezijanskih in beneških pesmi po se niso spomnili IFaStiPt* ne mtfieio pozabili... «Kot je A znano mora gč —biti Ocb r za zašči o matere in otrc ka po zakonu od dne 5.IX.38, št. 2008 sestavljen takole: 1. Zupan ali njegov namestnik - predsednik. 2. Tajnica ženskega jašja s funkcijo podpredsednice, ki jo se aj imenuje prefekt. 3. Zauprik Zveze združenja številrih družin. 4. Občinski zdravnik. 5. Didaktični ravnatelj ali učitelj njegov namestnik. 6. Duhovnik, ki skrbi za duše in kj ga imenuje prefekt Po dogovoru z župnim upraviteljem...« (Iz «H Mondort št. 39). Ko beremo, da mora biti na drugem me tu v sestavi imenovanega odbora tojn ca ženskega fašja, bi m ors P'do mislil, da smo gornji citat povzeli 1 z kak-ne stare okrožn'ce. Toda stvar je novejšega izvora , kajti citat je bil potret iz okrožnice, ki jo je prefekt iz Benetk Poslal županom ro-krajine dne 14. avg. 1951. Verjetno gre le za «majhno pomoto«, za "trenutno pozab Ijivrsts, med katero se prefekt ni soomnil, da je prefekt pod demokrš^m-ko v’cdo ne pod faš:sf'čno. in kadar se je dobri mož zbudil tedaj je bi’a okrožnica ža razpo-lana. To se je zgodbo zaradi tega, ker čeprav kakšen č-so-pis omeni stvari, ki so v tesni povezavi s fašizmom, nihče ne polaga nanje nobene paž- nje. ji, Take stvari se dogajajo tudi zaradi tr ga. ker v državnih uradih »pijo. Uredniki ne gledajo na v ebinc pisanja, temveč le na obHko Prefekt podpisuje okrožnice, kodar pisane lepo in čitljivo, ne kadar so pisane vsebinsko dobro. Pa si še upajo trditi, da se it e vračamo v fašizem. Predsinočnjim so v gledališču «Puccini» v Vidmu snemali spored «Mikrofon je vaš», ki ga je sinoči oddajal italijanski radio na omrežju U. programa. Oddaja, ki jo je zrežiral Nunzio Filogamo in ki jo je spremljal orkester Angelini, naj bi bila nekak pregled vseh krajevnih umetniških dogodkov. Po eni strani naj bi b.la ta oddaja tipično krajevna, po drugi pa diile-tantska; drugo lastnost so pri oddaji upoštevali, niso pa upoštevali prve, ker niso dovolj poudarili splošne folkloristične plati. Tipično krajevno je bilo samo petje furlanskih zborov, ki jih je vodil pevovodja Garzo-ni. Vse ostalo pa je bilo splošno italijanskega značaja, le da so spored predvajali domači dUetantje. Mi smo prav zadovoljni, da so tudi Furlani vsaj enkrat lahko peli po italijanskem radiu, ki se doslej ni nikoh spomnil Furlanije, njenega ljudstva, njenega jež ka in njenih značilnosti. Torej je RAI končno le nekaj priznal Furlanom. Toda vse to je zanje premalo, za nas Pa prav nič. Ne smemo pozabiti, da furlanska dežela predstavlja z narodnostnega stališča najbolj raznoliko deželo v Italiji. Nobena provinca v tej držatli ne pozna take mešanice ljudstev in plemen kakor videmska provinca. K oddaji «Mikrofon je vaš», ki so jo snemali v Vidmu, pa so pritegnili ljudi iz Gorice in iz Trž-ča (to ni nič čudnega in slabega, ker ti dve mesti *Pa* data k deželi Furlani ja-J ulij-ska krajina) in celo ljudi iz Trsta, ki spadajo pod Svobodno Tržaško ozemlje. V Trst so šli iskat krepkega mladeniča, ki je zapel sMuleta mian, pozabili pa so, da bi v sami furlanski deželi lahko pritegnili k mikrofonu ljudi s posebnimi zn ali «La eri me e steli en ali kaj podobnega, bo rajši poslušal res sposobne umetnike. S tako pripravljeno oddajo pa hočejo prikazati vsemu italijanskemu občinstvu, kako je Furlaniji prt srcu usoda Trsta in Gorice. Furlani pa so v resnici že siti tega lažnega patriotskega hrušča in trušča. Furlani so namreč mirno ljudstvo, ki rado dela in ne ljubi bučnih pouličnih manifestacij. Treba je, da pojasnimo malo svoje misli. Domovini je treba služiti, kadar je treba in kakor je treba. Nihče ne bi nikoli pripovedal Nunziu Fi-logamu. da se gre vojskovat recimo leta 1940, kakor mu sedaj nihče ne prepoveduje, da se prostovoljno prijavi v kakšno vojsko, toda naj ne hodi deklamirat na radio ognjevitih pesrmi o Trstu. V Italiji je retorika na pohodu in nekateri ljudje ne opazijo, da se s tem popolnoma osmešijo. Zato je smešna pesem «Odpotuj ponosen in vrni se zmagovalec» in z vsem tem, kar sledi do besed o Trstu, odrešenem z ljubeznijo. Vse to je Prav in Nunzio Filogamo lahko odpotuje, kadar se mu zljubi. Prav on naj da zgled vojaka, ki ponosno odpotuje; puško si lahko kupi v katen koli trgovini igrač tudi poceni. sedaj, ko so božični prazniki za nami. In če bo izstrelil le kakšen čep, naj ne bo zaskrbljen. Zanj bo to že preveč. Mislimo, da bi nru moral zadostovati že njegov jezik. A. J. Petjah PETJAH, 25. -*• Pred nekaj (točvi.. jc župan v Sv. Petru Slovenov sprejel delegacijo iz naše vasi, ki se je pritožila za radi namena občinskih oblasti, da bi namesto vede iz Pojane, k( sedaj zalaga vas s pitVio vedo, podvzeli druge ukrepe za napeljavo vode in to v okviru sredstev, ki jih ima občina na razpolago. Občina je hotela to napraviti zaradj tega. da bj zmanjšala stroške v svojem proračunu. problem pa rešiti s tem, da bi na vodbvodne cevi, ki so jih lani postavili tudi do naše vasi, nastavili dva hidranta. Toda zaradi premajhnega pritiska veda sploh ne doseže naše vasi. Zato je razumljivo, da je med prebivalci nastala zaradi namena ob. čine o ukinitvi dobave vode iz Pojane velika zaskrbljenost. Vendar je župan, g- Birt‘ič, delegaciji obljubil, da bo vsaj za sedaj ostalo stanje neizpre-menjeno, medtem pa bodo skušali najti boljšo rešitev tega problema. Torjan TORJAN, 25, — 14. januarja je v Mažerolj umrla dva meseca stara hčerka goepe Marije Makorič. Zaradi glasov, ki so se razširili po vasi. češ da je otrok umrl zaradi nepazljivosti star. Sev, ki naj bi ga med spanjem nehote zmečkali, je v vas prišel v spremstvu karabinjerjev zdravnik iz Terjana, ki je mrtvega otroka preiskal. Zaradi zdravniškega preglede in po izjavah domačega duhovnika Don Zocca ter botre gospe Makorič pa, se je kasneje ugotovilo. da je otrok, umrl v na-ročju botre in to zaradi paralize. S tem so seveda prenehali glasovi o čudni »nrti. ki so se širili na račun nesrečnih star šev. Pogreb je bil 17. januarja ob prisotnosti številnih vaščanov in otrok, ki so umrlo dete posrn—mili na zadnji P°ti. Praprot PRAPROT, 27. — Lansko leto so dovršil; delo na napeljavi vt.dcvoda v naslednje naselke: Muce. Fradjele, Kovšen in Bu. T ... . . Vodo iz izvira v Lajscah je zajela neka videmska tvrdka, ki te ob izviru zgradila cement, nj okvir, tako da so sedaj prebivalci na istem kot pred napeljavo vodovoda:. Pravijo, da je bil vodovod zgrajen po načrtih Tehničnega urada, toda zaradi premajhnega denarnega nakazila, ni naogla firma dela izvršiti v cementu in železu, kot bj bilo potreba. V feb dneh pa se je razširila vest, da bode oblasti nakazale določeno vsoto denarja za ponevitev nekdaj izvršenega dela. Upajmo, da se bodo,dela kmalu začela in da ne bo ostalo samo pri obljubah, kajti ljudje v teh naselkih vodo nujno potrebujejo C. H. zaznamovala nove primere ta-tinslcega pustošenja avtomobilov. motorjev in tudi koles, do. kler ni lepega dne izsledila tatova in z njima še tiste, ki sr, tatičem držali vrečo, oziroma kupovali ukradeno blago in jih tako spodbujali k tatvini. V decembru 1950 sta 19-letoi Ulisse Pieroni iz Ul. Colombo 32 in njegov sosed 18-letnj Marij Conzutti iz Ul. Col r m bo 31 ukradla novo nadomestno kolo avtomobila Fiat 500, trem kolesom, ki so jih lastniki pustil; pred nekim lokalom sta odlomila tri dinamo svetilke, nadalje sta avtomobilu trgovca Ivana Paolettija. ki ga je pustil na cesti pred hišo, izruvala obe svetilki. Februarja 1951 sta ponoči odnesla iz nekega avtomobila fiat 500 katerega lastnik ie ostal neznan, nadomestno ko. lo, z «Vespe» omana' Birse pa kolo brez zračnice, avtomobilu indiustrijca Cincinellija pa zopet pcpclnoma novo nadomestno kolo. Svoje tatinsko delo pa nista omejila samo na vandalsko pustošenje raznih vozil in sta se v aoč; 11. februarja 1951 vtihotapila v zabavni krožek CRAL v Stražicah, od koder sta iz kleti odnesla šest stolov, več steklenic vina. likerjev in večjo količino jestvin, v skupni vrednosti 29.000 lir. Ko ju je policija izsledila, ni bjlo težko, .fpravitj ju pri zasliševanju v protislovja in do iz. povedi. Oba sta priznala tatvino za tatvino in kmalu izdala tudlj osebe, ki so ukradeno blago kupovale in prikrivale njuna dejanja. Vse avtomobilske dele je kupil 43-letni mehanik Albin Makuc iz Ul. Volta 21, ki je tri zaradi prekupčevanja ukradenega blaga že večkrat obsojen. Makuc je mladeničema dajal točna navodila. kako naj prinašata ukradeno blago v nje. govo delavnico, da ne bi pritegnila nase pozornosti policije. Za ukradene predmete jima ni plačeval niti desetine njihove vrednosti in se tako okoriščal na račun nezakonitih dejanj mlade letnikov. Poleg Makuca je na zatožni klopi sedel kot kupec ukradenega blaga t!udi 20-letej Valerij Collini iz Ul. Toti 2 in v odsotnosti so zaradi istega prekrška sodili Mihaelu Mavriču iz Ul. Prato 17. Colii-ni je cd Piermija in Ccnzutti-ja kupil ukradene stole in jestvine, k,i sta jih odnesla iz kleti krožka CRAL, Collini pa torbo z orodjem, ki sla jo smuknila z «Vespe« Romana Birse. Kot glavnega krivca vseh de. ianj Pieronija in Conzuttija je javnj tožilec dr. Marši prikazal Makuca, k.i je mladeniča spodbujal k tatvini s tem, da j« sprejemal vse ukradeno blago, ki b; ga fanta drugod prav gotovo ne moela prodati. Čeprav je Makuc zanikal, da bi vedel, da sta mu fanta prodajala u-kradeno blago, so sodniki njegovo trdiitev v nizu dokazov, k.i so se vrstili r>rotl njemu, po oolnoma, prezrli in ga obsodili na 2 leti zapora ih plačilo 50.000 ’ir globe. Pieronija in Conzut-tija sb,*,upoštevajoč vse olajševalne okoliščine, obsodili prve-■a na 10 mesecev zapora in 8000 lir globe, Conzuttija pa, za katerega so upoštevali tudi mJa dolelnost na 5 mesecev zapora a 5600 lir globe. Nadalje sc strogo obsedali tudi Mavriča, in sicer na 1 leti zapora in 20.00C lir globe, Collini'a na, kj morda edini ni v^dbl d!- mu fart-conudila ukradeno blago, sam^ ng 4000 lir globe. Vse .skupaj so obsodili na plačilo sodnih stroškov. Ero Gorizia«, ki je preteklo! nedeljo dosegla težko zmago na lastnem igrišču, bo igrala danes popoldne namesto jutri v Trstu proti moštvu «Ponziane». Ime nasprotnika ne dela prevelikih skrbi Goričanom, saj je »Eonziana« skoraj na koncu lestvice z 12 točkami, to je z osmim; manj kot jih ima «Pro Gorizia«. Zmaga bi torej po vseh pravilih ne smela niti Goričanom, ki so najavili moštvo z nekaterimi spremembami v napadu, tako da bo ta res učinkovit: Dve točki sta tembolj važni za Goričane, kajtj ostala moštva, ki sp na prvih mestih lestvice, imajo v tem kolu nekatere tež*.e tekme; vsekakor je vsaka priložnost dobra za prepotrebno napredovanje v lestvici." * a * Prvenatvp I. divizije bo jutri počivalo »Juventina« je v tej prvi polovici prvenstva dobro nastopala, bila nekaj časa celo v vodstvu, sedaj pp deli drugo mesto z meštvom iz Moše. Upajmo, da ne bo v drugem delu prvenstva razočarala svojih navijačev, kot jih ie lansko leto, ko je Po odličnem startu dospela na konec tekmovanja nekje v sredini lestvice. Dobre igra je še bolj važna zaradi tega, ker bod® letos, zaradi reforme italijanskih nogometnih prvenstev, ostala le štiri, prvo-plasirana moštva v prvenstvu I. divizije, medtem ko se bodo morala ostala zadovoljiti s tekmovanjem v nižji skupini. Juventirra B, ki nastopa v pokrajinskem prvenstvu II. divizije, se bo jutri pomerila z ekipo «Edera» iz Gorice. Po našem mnenju bi morale nastati v jutrišnji napadalni petorici nekatere spremembe, saj so prav nekateri posamezniki izmed napadalnega kvinteta krivi nedeljskega neodločenega rezultata, ker so zamudili lepo vrsto priložnosti za gol. Standreški igralci se bodo morali potruditi, če hočejo zlesti iz ne preveč prijaznega mesta v sredini lestvice, na katerem 30 sedaj. Tekma bo jutri ob 14,30 na igrišču na Rojcah. Oprostitev šoferja obtoženega, da je do smrti povozH motockista Novembra 1950 je 32-letni šofer A rmana o Denari jz Soraz-zana pri lAeksandriji vozil ve. liko avtocisterno s prikolico iz Mestre v Trst. Na peti skozi Tržič v Ul. 1. maja srečal m-oUc.ciklista, kj je vozil pred njim. Denari, v.i je zaradi Večje brzine »vojega vezila, motociklista prehitel, poterr ko je nekajkrat močno zatrobil. -Ko se ie vozil mimo sopotnika, pa je takoj začutil, da mu je prikolica nekoliko zanesla vozilo in misleč, da gre gotovo za o-kvaro n.a prikolici, ie ustavil. Ko »e stopil iz kabine, je opa. zil. da sta kolesi prikolice opraskani; ko si je praske od bliže r.riedal na ie zraven njih opazil tudi krvave madeže. Ozrl se i« in dvajset metrov zadaj zagledal ležečega motociklista. Preiskovalna komisija, ki j® takoj prišla na kraj nesreče, je ugotovila, čSa ie ponesrečenec, 42-letni Osiride Bobiz, doma * Papriana pr; Vidmu, pcdlego hudim poškodbam. Krivdo n<-sreče so po sledovih obeh vonj pripisali šoferju avtocisterne',K' da je motociklista prisilil n2 desni rob ceste in sploh voz" tjk ob njem. . Zato so1 Denarija prijavili 1 d; sodišču. Na današnji razPJS' Vi pa so številne priče pri slrševanju izjavile, ah ni •J®' cisterna zadela ob motocikli*"' marveč se je t'a nenadoma kolebal s svojim vozilom in čil v prikolico. Na tej P®""* so Denarija oprostoli z Ijitvijo, da ni zakrivil d«jaw«' ( Tržiški zdravnik povozil žensko v Gradiški .GORICA. 25. — Danes ob '? dopoldne je zdravnik Bri" Filide iz Tržiča šel s svojini A' torocbilom «Fiat» 500 GO ” iz Tržiča proti Vidmu. K° 1 prišel v Gradiško, mu je z. Trgu Vittoria neka ženskaJJ kolesu nenadoma presekala P" Zdravnik je svoje vozilo n«W" doma zavrl, vendar pa ni nd več preprečiti nesreče, "b: ie v kolesarke 52.1etno AnSv Zuppelli iz Gradiške, ki & h pri nesreči ranila v čelo in desnim očesem. Znatno F°ri, dovana sta ostala kolo in a mobil. Aretacija tatu v železarni Composto GORICA. 25. — Trgov« starim železom 53-letni r* Composto iz U.l. CamPi 46 J? Tnrf' l javil policiji, da so mu nezn tatovi odnesli med december preteklega leta in prvo Pc* v-_ c o januarja 8 jeklenih kalup' j 100 kg železnega material«, utežev litega, železa, 70 k8 ?L,j ca, 40 kg kot lovi ne v skwV, • vrednosti 80 000 lir. Tatovi se ponoči vtihotapljal; v ~ poetovo skladišče. Policija^, takoj po prijavi pričela s PL, iskavo in v nekaj dneh lZle{ dila tatu. Aretirala je nam1,. - a 1' . z.. alf_ . m—1 1 izdal oh Z«, Oi la xaui. z\reura-d je "r. 19 letnega Alina TrobinU? j Ul. sv. Antona 4 ki ie Pn^ svojo krivdo in 17-letnega prijatelja Mughellija iz Ul. Ascoli mu je pomagal pri kraji -Oba sta pri zasliševanju^ javila, da sta ukradeno zel* prodajala 32-letnemu tn, s starim železen Renzu. Pn** riju s Plaču te 7. Tatiča, ka» tud; Prosnenja, te policija p1 jabila sodnim oblastem. Zlomil si je rebi° pri preyaŽQD|u stroiev GORICA. 25. - Pri n ju težkih'strojev za opexa ki jih je neko podjetje jz , graja proddlo tvrdki Kizz^v^il Gcrici, 43 letni gipHilPSmpn "Ji Gcrici, se je danes poblljjtni ni delavec Arnuand iz Padove Ul. Arcella 6.. 1 - škripec, ki je stal na treh ^J, ah. je zlomil rebro. nih nogah je padel nanj in Izposojeval si je avtomobile in jih potem prodajal v Italiji V Veroni so aretirali mladeniča iz poštene tržaške družine, toda podjetnega v pustolovščinah KINO VITTORIA. 17: »Čudoviti ilegalec«, R. Ryan. VERDI. 16.30: »Sedem ur nezgod«, Toti. CENTRALE. 17: «Zabavajmo se to noč!«, D. Kaye in G. Tier-ney. MODERNO. 17; «Zob za zob«, C. Borat to. 20 decembra lanskega leta je 26-letnj Albino Fonda, stanujoč v Vieolo del Castagneto št. 52 javil polici ji, da mu je nekaj dni prej 21 letni Sergio Pa-po iz Videlce Skoljeta št. 1791, katerega te srečal na cesti in kateri je \edel. da je brezposeln, obljubil službo in sicer pri Angležih, kjer je baje imel — tako je namreč dejal — več prijateljev’. V ta namen mu je Fonda izročil osebno in šofersko izkaznico pod pogojem seveda, da ju vrne že zvečer, To se ni zgodilo, ker je Papo od tedaj izginil. S Fondlovimi dokumenti pa se je Papo oglasil 17. decembra pri 27-letnemu Grubiniju iz Ul. Belpoggio 29, s prošnjo da mu posodi avto. Grubbini mu je izročil vozilo in Papo je lastnoročno podpisal potrdilo, vendar ne s svojim imenom, temveč s Fondovlm. Ker sc mladenič ni oglasil nikoli več, je tudi Grubbini zadevo izročil v roke policiji, ki je uvedla pre. iskavc in obenem obvestila vse karabinjerske postaje v Italiji. Na podlagi prejetih podat, kov, je italijanska policija končno le zaplenila Grubbini-jev avto nekemu Gerolamu Ca-regliu stanujočemu v okolici Cunea, k)i te izjavil, da je vo-zilo kupil od Papa za 350.000 Ut. Toda Papo 9e nj zadovoljil s 350.000 lirami, temveč se je 3 t. m. z Grubbinijevimi dokumenti, ki Uh je našel v sposojenem avtu, oglasil pri 29-lethi Silvani Zupančič ki ima meha nične delavnico v Ul. Perarolo tudi dobil na posodfc «Fiat 1500» št. 3. Tudi njo je zaprosil in ter obljubil, da ga vrne že na. slednjega dne. Nadobudni mladenič pa se je z vozilom odpeljal v Padovo in ker je avto potreboval nekaj popravil, ga je pustil v mehanični delavnici v Ul. Facciolati, la sr Olinda Pe-rinija. S pretvezo. da ima nuj. ne posle pa si je Papo izposodil od lastnika drugo vozilo iste znamke ter seveda izginil, brez sledu. Ker je Perini našel v avtu ki ga je imel v popravilu, naslov lastniku, to je Zupančičeve, ie telefoniral v Trst in vprašal za pojasnila; dobil jih je in tako izvedel, da je tudi 1 on ogoljufan. Toda Papova pustolovščina se še vedno razvija In obenem zapleta. 18. t. m. je 38-letni Oscar Brusaferro iz Ul. di Ffume, pri. javil policiji, da je prejšnjega dne posodil nekemu Luciju An-toniniju iz Ul. Kotanja 350.000 lir vreden avto »Fiat 1500», kateri pa je. P° podpisu aprejem-nice in plačila kavcije v višini 3.000 lir, izginil brez sledu. Ker ga Je stvar zanmala je obiskal Antcnin-ija na domu, vendar ie presenečen obstal; možu. ki mu j« cdprl vrata in ki je dokazal, da je Anton in i. ni on nikoli posodil avta. Brusaferro je takoj razumel, da ie postal žrtev spretnega sleparja in je zato zadevo prijavil. Policija pa mu je ookazala Papovo sliko, v kateri je spoznal lažnega Antomnija. Takojšnja preiskava je dala možnost' videmskim karabinjerjem, da so Brusaferrov avto zaplenili 28-Ietnemu Aldu Cava-laru, stanujočemu v padovski provinci, kateri pa je dekazai, da ga je kupil od Pappa. 2e naslednji dan. to je 19. t. m. pa se Je 21-letni Lucio An-ton-ini iz Ul. Kolonja, oglasil na. policiji in pojasnil kaj se mu je zgodilo; 17. istega meseca, medtem, ko se je zadržal v Petru Pavlu Vergeriju bo Zveza Italijanov v Istrskem okrožju postavila spomenik Glavni odbor Zveze Italijanov za Istrsko okrožje je na zadnji seji sprožil akcijo za zbiranje prostovoljnih prispevkov za postavitev spomenika koprskemu naprednemu škofu Petru Pavlu Vergeriju mlajšemu. Zveza je odprla akcijo s takojšnjim prispevkom 10.000 dinarjev. Italijanski kulturni krožki v Istrskem okrožju bodo za večji in boljši izid te prostovoljne akcije organizirali številne kulturne in umetniške prireditve. Koper se bo tako dostojno od-dolžil svojemu velikemu sinu, ki je že v dobi reformacije pomagal Slovencu Trubarju s pobudami in nasveti za slovensko knjigo. «Caffe Milano«, se mu je približal mladenič, ki se je izdajal za Francesca Harrisa stanujočega v Ul. S. Ciliino in mu ponudil, ker je vedel, da išče služ bo kot šofer dobro mesto pri angleških vojaških edmicah. V ta namen je pred njim izpolnil tri formularje v italijanščini in angleščini ter od Antoni-nija zahteval osebne in šofersko izkazico. Mladeniča seveda ni videl nikoli več In z njim sta izginila tudi njegova doku menta. Sele na polciji, ko je videl Papovo sliko, v kateri je spoznal svojega »dobrotnika«, je spoznal, da ga je mladenič pošteno potegnil za nos. Z Antoninijevirri dokumenti Pa se je Papo 23. t. m. predstavil tudi 42-letnermi Giovanniju Levigariju iz Ui,- Torrebianca, ki je zaposlen pri garaži »Espe-ria« y Ul. sv. Frančiška. Levi-gari je že naslednjega dne obrazložil pr^skovalni policiji, da je lažnemu Antoniniju posodil samo za nekaj ur avto znamke »Fiat 500 C« v vrednosti 750.000 lir. katerega na do tistega dne ni več videl. Tudi on je po sli kj spoznal Papa kot goljufa. Toda sreča, ki je Papa spremljala, ga te končno le zapustila, kajti v Veroni je padel skupno z ukradenim »Fiatom« v roke karabinjerjem, ki ga bodo v teh dneh izročili tukajšnji policiji. Preiskava se še nad;, ljuje. Kakor kaze, je bil Papo zaposlen v angleški kasarni v Ul Rossetti kot uradnik. Krožijo vesti, da je mladenič prigoljufal na plačah delavcev okoli 1.20.000 lir, nakar si j« sposodi! prvi avto in izginil. Ko jc njegov oče izvedel, se je policiji ponudil, da sina pripelje nazaj in obljubil, da poravna vso škodo. Sin se je res vrnil in je na očetovo vprašanje, koliko de. narja rabi za povrnitev škode, odgovoril, da mu zadbstuje samo, 52.000 lir. Cim ie te dobil v roke, pa s; je sposodil drugi avto ln se ni nikoli več vrnil k očetu na dom. Kljub temu, da pripada dobri in pošteni družini, ie imel Papo precei pustolovski značaj in je že večkrat izginil z doma. da bi izognil "čenju. Kaj več o njegovih sposobnostih pa nam bo povedala razprava. Izšel je 12. zvezek <0 O***# kazalo je treba ugotoviti, ° se «Razgledi» v pretek'em povzpeli do vzorne vi šibe. v VI. letniku «Razgledov» primerjavi s prejšnumi pozna, da so stremeli Pre"^5s' k temu. da oostanejo res ška revija. Uspeh v trm s celjenju ni izostal in človek 1 seliem ugotavlja, da so talc°5] R« občnem zboru SHpZ. »[P razstav neših umetrikov rt ji «ScorpJone» dali.šk;h nrrd'tav Razgledi izba>, I.? 1000 lir-, polletna P® g in oceoe^jij. SNG v * ^ baiaio 1 9 j« no Crioletna naročji 1000 lir, polletna Py ‘n 4» Za cono A. zn *» Je domačem trgu. lili tl^0!emftte so, da bi zašči-taterese, ustanavljali &. re rs,Ca društva — zadrw-iih okZ ^kupcvale od svo-’J kštnjh -"o, Oa. predelovale p, os1,orčh in na ta Kteto rfn rzevaie cene in kva-,0 ntutni'lacega Pridelka. Tako sekti „ V' Sv' Križu, na Pro-ijah.’v Kčmtovelu, v Barkov-Ua On-- °^a?lu, Pri So. Ivanu, 'P°(iarJ”fh.in. še drugje »Go-dtUštverH uš,*var> z lastnimi »o bjK krčmami, v katera toneye 'jOlanjeni vsi domači taioorn^,'-- 80 se ukvarjali z 2e ^mstvom. s0 , Začetku smo omenili, če aruštva ščitila dema-cene in predlo p0„' star’- očanci so bili nove p^nl na te svoje ustava, kiko ušati bi jih bilo tre-0 s«°j:i 50 2«aij razpravljati znal rmnovah, in kako so ^ s° Sp ščit'ti proti vsem, nove v rudUi, da bi te us.a-OoSrMVasi Propad'e. a10 or»eiJika dr š va pa se kn a samo na gospoda r- Mat sfco °»l! *>ojth /Ooč-jj a7nPak so skušala ■-om- ----- prcs‘orh ny>ki Pr°svetnega dela. dti je bn0 m,nogo za-o t0, 'la ta’ ki 80 se trudili ',°r‘h nosi b društvenih pro-£ Za°etje tudi Ijud- oseh ustanovnih rt;av,-Ca d-, 7* 'l*v ** na-Pis -na > z. 4“ ^Plačne najem. '-(acn> obstoječem pr o- blfdrVftvu- Praktično je en S*W dia»? gp^':o- sB°je^a društva porbl-stil a|j p™ . očeta, brata ali sina fco> ,. c«lo samega sebe. da je k 101 9ost prosvetnega društva 6ja ® Prostorih gosp dar-s&eip r 'štva. Ob'čajno so pro->9radb- dn,š!!.’a razpolagala v : enim ®osPf dar skr ga društva T°ina . ,“1‘ pa dvema prostorskem Sta služUa domačemu ^nf, d “ 2^ora, dramski družnem,.. b-^ni knjižnici, more-^ tam^°dbe'nemu društvu ali ^Ohn U-^kemu zboru za C e;0 ^Plianje. aJ>0(tar ,”a Pcč so mislila go-Ci niso L Siva- Kaši ožan-5° Po r°2ablll na dijake in *ne°a ali'UJad'' vzdrževali po ‘J«asi fc. a najboljša dijaka *!Ueniii l,80 l'>m dajali iz dru-no ■nrlCndou začasno ali Ko J^floro. rnnrvih’ nim° ene izmed Se d'm/SUinov- ki °bsta- k" eS' in sicer mU rl^Vr.i,, arskega društva na ... J ,!am P«de aktivno ^ev zelo jarko v prireditve, ker se je zavedal, da tako delovanje mnogo prispeva k splošnemu kulturnemu razvoju vasi. Ob takih prilikah se je pojavilo v vasi posebno živahno življenje. Takrat so tudi ne-domačini ocenjevali žlahtno kapljico tega ali onega kmeta, ki je bil posebno ponosen, da se njegov pridelek toči na tak dan, ko je bilo mnogo tujcev na vasi. Upravičena ljubosumnost našega kmeta je zahtevala, da se je točil pridelek tega ali onega posebej, in oni, čigar vino se je točilo, je veselo pri kozarcu v lastni krčmi razlagal, koliko se je moral truditi, da je trta obrodila tako žlahtni sad — božjo kapljico. Naši kmetje pa so mislili tudi na širše gospodarske potrebe vasi. Spominjam, se, da so n. pr. na Kontdvelu pori. peljali mnogo sena, ki je bilo potem spravljeno v ebalahs v veliki dvorani. To seno so pokupili, in to kar več vagonov, v krajih, ki sedaj pripadajo Jugoslaviji. Večkrat so to napravil na pobudo v v-si obstoječe zavarova'nice za gcm: jo živino, vedno pa ob krepki V o* moči Gospodarskega društva, ko je bila suša In ni bilo dovolj domačega sena. Gospodarsko društvo je tudi poskrbelo, da so dobili vsi vaščani potrebno število sadnega drevja, trrinrh sadik in semenskega krompirja. Pri tem je sodelovala tudi kmečka or- itasih uasl ganizacija ('.Kmetijska družbas, ki je takrat obstajala v Trstu. Večine tega delovanja, sedaj ni več. Mnogo kritje lahko pripišemo fašizmu, ki je toliko let strahoval po naši zemlji. Tudi vojna je pustila, svoje posledice. Ni pa vsa krivda v preteklosti. Povsod, kjer še obstajajo take ustanove,, je treba najti možnosti, da se jih spravi iz današnjega, mrtvila Na podlagi izkušenj bi morale te organizacije bolj zaživeti. Mislim, da se ne bi smeli zadovoljiti s običajno bilanco, ki jo naša gospodarska društva, dajejo kot obračun ob letnih občnih zborih, o večji ali manjši aktivi, o bolj ali manj dobro idoči društveni gostilni im nič drugega. Treba bi bilo kaj več. Zaman je samo tožiti o gospodarskih težavah, ki danes težijo našega kmeta, ne da bi resno prijeli za delo in ustvar rili nekaj novega. Namen tega članka pa je ravno vzbuditi ptolemAko med člani gospodarskih društev, ko se ta pripravljajo na občne zbore. , Gospodarska društva lahko mnogo pripomorejo k razvoju Vus'. Naši očetje so to znaU, Zakaj ne bi tudi mi? FRANC STOKA Prva Ukora umetnina V ' J' .•••■ 'hj, ' V:' /fi' •,.* j »te M ' > p jgggp B •Z' % ¥> : 4" ; | Vy' ,/ '■ S* t> < * 4* 1 $ & \ ' ? :: « oooaoaooaaooaaaaoooaa aoooq.aoaaoooaQOQaaaaoo iniiiiiiiiirslfll* □ a o o o □ o o o UUUULfe Venec na Zacherlovi hiši na Dunaju. Hišo je postarvii dunajski trgovec Zsrcherl. Ker je želel, da bi bila stavba čim lepša, je naprosil profesorja VVagnerja, naj povabi mlajše arhitekte k tekmovanju. Plečnikov načrt so priznali za najboljšega ta hišo po njem tudi v letih 1903-1905 zgradili. To je prva znamenita Plečnikova umetnina Iz načrtov za ljubljanski magistrat. V sredo 23. januarja ko je univ. profesor arhitekt Jož? Plečnik, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, bopoini'i 8o Let' svojega plodnega življenja, je bila dopoldne v zbornični dvorani ljubljanske unive.ze prisrčna slavnost. Zbornično dvorano in vse galerije so do zadnjega kotička napo n li častilci velikega slovenskega arhitekta. v slovesno razsvetljeni dvorani pa so bilj p iprav-ljeni film ki delavci, da posn >-mejo na filmsk. trak sv ča-no promocijo arhitekta Plečnika za ča rnega dok.o ja Teh-niške visoke šole v Ljubljani.! Malo pred dvanajsto uro je stopil v dvorano slavljenec, z njim rektor T.hniške vis-ke šo'e, inž. Alojz Hrovat, dekan fakultete za arhitekturo pr f. inž. Boris Kobe in promotor akademije univ. prof. dr. France Stele. Med odličnimi gosti so bili tudi predsečn k Prezidija Ljudske skupščine LRS Josip Vi tnar, p ed ed ik Ljudske skupš.me dr. Fer o Kozak, predsedn k Sveta za prosveto in kulturo m:n'ster Boris Ziherl, pr dsednik M st-nega ljudskega odbora J ka Av ič, predsednik Sloven k -Akademije znanosti in umetnosti univ. prof. dr. Fran Ramovš s številnimi člani Akademije, rektor univerze dr. Gorazd Kusej. dekani, prod -kani in profesorji univerze in visokih šol, šefi in p.eds av-n ki števiimh ku’tumih ustanov, p satelj F. S. Finžgar in v ve'ikem številu študentska rnkdna.. Po kratktm nagovoru rektorja TVS prof. H-ova a je spregovoril prof. Kobe, ki je obrazložil in utemeljil predlog, da se podeli arh. Plečniku častni doktorat, promocijo pa je izvršil akadem k prof. Stele. Za izkazano odlikovanje se je k.atko, a prisrčno zahvalil prof. Plečnik, ki ga je vsa zbornica pozdravila z dolg-trajnim pioskan em, navzoči predstavniki, pa so slavljencu izrekli svoje čestit- Biia je to prva betonska cerkev v vsej Avstriji in je značilna za tedanjo miselnost, da so se ob zidavi te cerkve razvile burne debate, tako da so zidavo morali ponovno prekiniti. Naposled je morala celo papeška kurija s posebnim odlokom dovoliti, da se cerkev LEČNIK OJSTER ODKRILI SO TOLIKO ZNANSTVENEGA GRADIVA, DA GA BODO ASTRONOMI PROUČEVALI ŠE 50 LET O “VELIKEM SCHMIDU*4 cib Fiott onih It eni daljno gleda NA GORI PALOMAR V prejšnjih časih sta bila poklicno orodje zvezdcslcvcev edinole običajni daljnogled in točen časomer. Ce bi se danda-pe51.fedQ„,s. . takimi pripravami lotil obsežnih in raznovrstnih zvezdosiovmn raziskovanj, bi bil/kot!otrok, k.i-se Jgia.nara-vosfovca in se spravi na lov na kite in mikrobe s preprosto mrežo za metulje. Toda sodobni zvezdoslovec. ki preučuje vsem irske sile. ki ženejo zvezde. ki analizira kemične sestavine vsemčrja in dalj. vo najbolj odmaknjenih zvezdnih megla, potrebuje raznovrstne jn posebne priprave, od katerih je napravljena vsaka le za svoj točno določen namen. T ko služijo svojemu posebnemu namenu električni fotometri ali svet-lomeri. daljnogledi na radijske valove, visoko leteče rskete in priprave za umetno zamračeva-nje sonca. Prav tako izdelujejo dandanes razne in številne , vrste daljnogledov, ki služijo ‘ točno določenim nalogam. Že dolgo časa se svet zanima za orjaški daljnogled s približno 5-metrskim premerom, ki so ga namestil; v zvezdami na gori Palomar, blizu San Diega, ob kalifornijski tihomorski obali. Le malokdo ve, da ima ta daljnogled zelo omejeno in natančno določeno nalogo. Sicer nam odpira poglede v daljavo do ^'iča zgradba te- m 40(l.’ ki je nastala v s|07-?:ln« \/r>red prVo 8Vet0V- »o ■ t'e!;i es del nove09 P°* dih n’’rn j, - {n 'mala dvora-fe’ kako so se tru-tr,-,*1 niiv?anci’ kako vel ka D r«žuo7a Sk''b 2(1 Spl0šni 7? it b^a wdno brez- ^ ?rire tn?6 Uredil *° U prirel,lli Jd:tpc, ni prijemal prosvetnega Pa, da tudi -hi odhr, ni 1 P hi h n/ drnUva m vrat, Plačeva H La° najemnino. da t‘dn° vabb Cdb0'' je Ce~ * toireim r"2no dru&va, lala v tej dvorani ene milijarde svetlobnih let, vendar je razgled, ki nam ga nudi, zelo omejen. Z naraščajočo daljavo se izsek, ki ga daljnogled objame, zpžuje v obratnem sorazmerju. In vendar orjaški daljnogled na gori Paio-rr.ar predstavlja vtšek, ki so ga dosegu v izdelovanju daljnogledov za največjo razdaljo. Ne-dostatek. ki ga ima tako orjaško oko v vesoljstvu, pa so poskušali odpraviti na ta način, da so vel'kanu orjaku dedali še nov daljnogled, skozi katere, ga lahko vidimo daleč ne da bi se v toliki meri zožila vidna površina. In temu namenu najbolj služi Schmidtov fotografski daljnogled. prvotno sp imeli daljnogledi leče tako razporejene, kakor navadna kukala. Pri izdelovanju in sestavljanju takih leč pa je nastopila težava zaradi njihove kromatičnesti. To se pravi: te leče so razprševale svetlobo v posamezne barvne žarke, ki jo sestavljajo, kakor če bi svetlobo poslali skozj navadno prizmo. To težavo so premostili tako, da so opremili daljnoglede z žarometi, to je s konkavnimi ogledali, ki zbirajo žarke v očesni leči. Vendar so našli tudi pri takih daljnogledih z reflektorjem še nove nedostatke, ki jih imajo vsi daljnogledi z lečami, in si- Palomsrski veliki daljnogled med montaža « Ksem s ceste, in 26V?anU££iZ<>ritVama' j. ekove ,D ' ’ bo Pvemiera s ccste#'ki °lT vSii napravi, 7"' J°že Ce-1p Pr,tV11 novo sceno za- nova 5F'-Sr.’ ,rd!:m. S,SS*^r. ^sssz v roke tud, 4* St0Piči 7*er,.U iru!' arh' afci fL^r’st®vu turiTlkal°Ra Je' (id*r ir, dl na sloven- Prea to >*«• - jih vsak darj srečujemo na svoji poti, ljudi, ki godejo po ulicah in dvoriščih. Vsak cd nas jih je že neštetokrat srečal, jim dal nekaj lir in šel mimo njih, ne da bi razmišljal o njihovem življenju, fiurek odgrne zastor In rjam pokaže zakulisno življenje teh ljudi. Spoznamo njih napake in dobre strani, vidimo, koliko dobrote, nesebične ljubezni in samoodpovedi je zmožna Ana, kako mehka, dobra in plemenita sta v bistvu Karel in Krištof, in da je • celo vihravi in strastni cigan Miško v bistvu poštenjak. Kljub vabam jn zapeljevanju vdove Kati. kljub Konradovemu prigovarja, nju in grožnjam, se muzikanti n» morejo odločiti za nepoštenost. in ko njih dobri duh urnami), vse poravna in uredi, živijo srečno naprej. Rfžiser Bojan Stupica je to preprosto, o vendar življenjsko zgodbo pocestnih muzikantov prevedel in nekoliko predelal ta jan. 1936 jo je v slovenščin, prvič uprizorila ljubljanska Drama v režij, prevajalca. Pozneje so jo igrali v Mariboru ta nato P° neštetih ljudskih odrih širom po Sloveniji, kjer je povsod žela velik uspeh. V nedeljo 27. t. m. popoldne bo v Avditoriju v Trstu ponovitev mladinske igre ((Desetnica Alenčica«. Ker je to zadnja predstava te igre v Trstu, vabimo vse malčke, ki je še niso videli, da si jo zanesljivo ogledajo. Isti dan zvečer ob 20.30 uri pa bo v Trstu prva uprizoritev Schonherrjeve drame »Satan v ženski«, ki je doživela pri premieri pretekli teden v Kopru zelo lep uspeh in o kateri je »Primorski dnevnik« že objavil poročilo in recenzijo D amo «Satan v ženski« je režiral Jože Babič. L. S. cer sferični alj krogelni odklon (»sferično aberacijo«) in robni odklon (((marginalno aberaci-jo»). »Sferični odklon« spreminja smer žarkov, ki padajo na lečo ali na konkavno :jli konveksno ogled..!«. Odpravljajo ga na ta način, da vdelujejo v daljnogled zrcalo z vzdolžnim presekom, ki ima obliko parabole. Nedostatke »robnega ali marginalnega odklona« pa deloma odpravljajo tako. da stav-ljajo v žarigče daljnogleda posebno lečo, ki ureja žarke. Tako urejevalno lečo ima tudi orjaški daljnogled na gori Palomar. Njegova leča razširja njegov zorni kot od 2 na 15 stopmjskih minut ali na četrtino stopinje. , vsem tem pa je zorni kot tega daljnogCeda še zelo majhen. Zato sp- postavil., v zvezdarno na gori Palomar še metom dalinogled 2 žaro- Osnovna zamisel daljnogleda kateremu posvečamo ta opis' Je v tem, da ima posebno kom-kavno_ zrcalo (žaromet), nad njim se posebno lečo. kj pravilno usmerja žarke, še preden padejo na zrcalo. Tej iečj pravijo (czboljševalna ploščica«, a nameščena je na sprednji odpr-ir}' daljnogleda, kjer uhaja svetloba^ Ko pada svetloba sko-f tu leco na konkavno zrcalo, ta odbija svetlobne žarke jn jih zbira v sredini daljnogtedne ce-vi na fotografski plošči. Kombinacije tako imenovane «iz-boliševalne plošče« in konkav-nf?a . zrcaia. omogočajo, da uklanjamo «sferični» V, »marginalni« alj robni odklon in da v zornem kotu razširimo površino slike za nekoliko stoptaj. Ravnateljstvo zvezdame teh-ntčne visoke šole v Kaliforniji. «Califomia Institut of Techno-logy», ki je d-lo pobudo za to. da izdelajo veliki daljnogled s Približno 5-metrskim premerom. Je pozneje sklenilo, da postavijo poleg njega Schmidtov daljnogled. Naročili so Schmidtov daljnogled največjih dimenzij, i - Uh dcPu*ča kromatičnost lec Posrečilo se jim je napravit; ((izboljševalno lečo« s premerom 18 palcev ali približno 1.20 m in konkavno zrcalo s oremerom 72 Daicev ali 1.80 m Ta veliki Schmidtov daljnogled so del ali i 0d leta 1939 db jeseni leta 1948. Cepr-av nam velkj S-hm'd‘ov daljnogled omogoča pogled v daljavo komaj ža eno tretjino tiste daljave, ki to lahko doseže oko orjaka s 5 metrskim ptremerom, je vendar njegov razgled za celih 44 kvadratnih stontaj širš, im omogoča Astronomom pomembnejša odkrit ja, «Veiik, Schmidt služi trojnemu namenu. Predvsem omogoča fotografije zelo velik h zvezdnih teles in razsežnih ozvezdij, kakor so svetle in temne zvezdne megle, od katerih pokrivajo nekatere na nebu več kvadratnih stopinj. Posebno pripraven se je izkazal Schmidtov daljnogled za stat st'čno proučevanje številnih nebesmh teles. Za astronomske statistike so zlasti važni podatki o legi, gibanju, svetlobni moči. barvi zvezd, k, nam pomaga, da dosežemo ustroj zvezdnih megla. Pri tem uporabljajo fotografske plošče s posebnimi emulzijami in posebna svetlobna sit-, ki omogočajo fotografiranje različnih zvezdnih teles in planetnih meglic. Na podlagi teh fo'ografskih posnet, kov sest-vlj-jo astronomi nebesne atlase Ker je z #V"1 Hm S-nmid-tom« mogoče op zov ti in hitro pregledati razsežne nebesne po- Že dolgo časa se svet zanima za orjaški palomarski daljnogled s petmetr* skim premerom = Le malokdo pa ve, da «on lahko vidb le ozek odsek in da mu je moral priti na pomoč «ve-liki Schmid*, ki vidi daleč m veliko vršine, se ga zvezdoslovoi poslužujejo za načrtno znanstveno raziskovanje vsemirja. In v tem pogledu prek: ren; v Tebcutb pa ylada še vedno napetost. Iz Toulona je v Bizerto odplula torpedovka «Mzrceau», na kateri je vkrcan g avnl stan republikanske garde, ki je prišla danes zjutraj v Tunizijo. Neka druga ladja je v Tculo-nu vkrcala večjo količino materiala. med drugim jeepe, tovorne avtomobile, vojaške kuhinje, lahko orožje in namerava vkrcati tudi en bataljon kolonialne pehote. MIROVNA POGAJANJA NA KOREJI Novi predlogi OZN PAN MU N JO M, 25. — Združeni narodi so danes po svojih predstavnikih ponudili Severnokorejcem nov načrt, na podlagi katerega bi se dalo pospešiti pogajanja za premirje na Koreji, in Severnokorejci so obljubili, da bodo načrt vestno proučili in nanj odgovorili kasneje. Delegat OZN general Turner je predlagal, naj bi se zaupala naloga za sestavo terminov pogodbe o premirju častnikom glavnega poveljstva. S tem v zvezi je izjavil: »Z naše strani želimo iskreno člm-prej doseči stalno prem.rje. Zato predlagamo, naj bi se takoj poverilo častnikom glavnega poveljstva nalogo, da rešijo podrobnosti in določijo termine mirovne pogodbe, ki naj bi se naslanjala na že dosežene začasne sporazume, zadevajoče tretjo tečko*. General Turner je potem obrazložil svoj načrt m dodal, da bo današnji zavezniški predlog verjetno prispeval k uspehu pogajanj. Kar zadeva letališča je general Turner predlagal enega izmed naslednjih načinov dela: 1. podkomisija naj nadaljuje z razpravami, medtem ko bodo častniki glavnega poveljstva orožniške rezerviste. Oj-čenja | obravnavali podrobnost; začas- Buli er pripravlja «i/arčei/alni naerl» Po splošnem mnenju predstavlja rešitev iz težav edinole utrditev iunta šterlinga LONDON, 25. — Danes popoldne se je ponovno sestala angleška vlada in nadaljevala s proučevanjem novih gospodarskih ukrepov, ki jih bo moral finančni minister Butler predložiti parlamentu prihodnji teden. V londonskih gospodarskih krogih menijo, da bodo mere, podvzete za ured tev gospodar skega položaja, obsegale: 1. nadaljnje skrčenje uvoza. Zlasti iz ZDA: 2. povečanji produkcije in izvoza: 3. porazdelitev surovin in delovne sile; 4. znižanje vladnih stroškov. Kakor je bilo javljeno nocoj, bo Butler predložil parlamentu svoj varčevalni načrt prihodnji torek. Isti dan zvečer bo govoril po radiu o tej zadevi angleškemu narodu. Sicer o načrtu samem ni nič znanega, toda obsežnost in naglica, s katero bo predložen parlamentu, je dala povod najrazličnejšim govoricam. Vendar pa se nikakor ne potrjuje vest o možnosti razvrednotenja funta, ki jo je «Daily Mail* prinesel iz Rima. Poudarja se v tej zvezi, da o-snovno vprašanje Anglije ne oredstavlja toliko večji izvoz, kolikor povečanje proizvodnje. Poleg tega bi razvrednotenje še bolj otežkočilo izpolnjevanje DOgodb. ki jih ie Anglija sklenila pred kratkim z ZDA v pogledu nabave jekla. Vsekakor prevladuje mnenje, da bo Butler najavil ostre mere. »Financial Times* piše danes, da bo moral Butlerjev načrt spraviti v sklad zahteve po oborožitvi in zahteve po povečanju uvoza. »Napraviti red v lastni hiši*, piše list, »bo mogoče samo na en način: utrditi funt šterllng s tem, da postane konvertibilen*. * Vsi vidijo v tem ključ do vprašanja. Predednik denarnega zavoda Lloyd’s Bank lord Balfour, ki je govoril danes po radiu je dejal: «Mi smo na robu katastrofe in Če bomo izgubili kontrolo nad vrednostjo funta, 50 milijonov prebivalcev Anglije ne bo dolgo živelo. Kot narod, je nadaljeval lord Balfour, smo živeli nekaj časa boljše življenje, nego so nam dovoljevala sredstva in smo skušali storiti vse preveč v vse prekratkem času. Dokaz najdemo v tem. da nismo utegnili ukrotiti demona inflacije. V zadnjih šestih mesecih smo izgubili polovico rezerv v zlatu in dotarjih. Ako se bo to nadaBevalo. bomo rezerve od katerih joodvisna stabilnost funta, izčrpali v devetih mesecih*. Lord Balfour Je zaključil svoj govor zanašajoč se na čut odgovornosti, ki ga ima angleški narod spričo grozeče nevarnosti. no sprejetih sklepov; 2. podkomisija naj začasno prekine razgovore. dokler bi častniki glavnega poveljstva ne predložili rezultatov svojih naporov: 3. zadeva letališč naj bo predložena častnikem glavnega poveljstva, da jo proučijo *n priporočilo vse one točke, o katerih bi prišlo do sporazuma. Podkomisija za četrto točko je imela danes dve uri trajajočo sejo in se bo sestala zopet jutri. Zavezniško poveljstvo poroča danes le izvldnlško delovanje na frontah. V operacijah, ki so s$ pričele 2. decembra proti gverilcem na Južni Koreji, posebej v pokrajini planote Kiri, je bilo ubitih 8000 gverilcev in nad 7000 zajet.h. ■mm ■ Delegacija mednarodne zveze socialistične mladine med tiskovno konferenco v Beogradu. Proces v I ucci Zaslopn K civilna slranke se »pia v LUCCA, 25. Današnja razprava se je pričela z govorem zastopnika civilne stranke odvet-r».ka Grllija. ki je v dolgoveznem govoru prikaza! ozopcvce kot edine branilce italijanske zemlje v onih dneh. »ko je gio-zil naši -deželi val mrzličnega pustošenja slovanskega imperializma. In ta slovenski šovinizem, ta fanatični nacionalistom diuh. nasičen z zahtevami po Italijansk.h ozemljih, so z vsemi silami podpirale partizanske formacije divizije Ga-ribald1-Natisone*. Vročekrvni odvetnik je potem v podrobnostih opisoval dogodke v Porčinju, kajpada vedno na način, ki naj bi prikazal garibaldince kot krvi žel-me zlnč rce in ozopovce kot nedolžne žrtve. Jutri dopoldne bo govoril drugi zastopnik civilne st ra. ke. odvetnik Silvani, ki bo obravnaval odgovornost vsakega obtoženca posebej. ■ ■ lil --I !; jjj ’lF ;j| gt r >1 mm lil :i£ ■čl d f . i -■ftr ■ v> 1! S§1 At =» BeJl MflDftLJEPflNJE ZIMSKOŠPORTNEGA TEDM \7 GA Ml 1S f. HI) V slalomu prvi Obermueller Izur.len plasma Štefuta in Ci/enltlja • Tekmovalci iz osmih držav GARMISCH - PARTENKIR-CHEN, 25. — V slaloma je v Garmischu' zmagal Nemec Ben-ni Obermueller pred številni-mi tekmovalci Avstr '.je, Italije zasedel četrto mesto. Framske, Španije, Nove Zelandije in Avstralije. Včerajšnji zmagovalec veleslaloma Italijan Carlo Gartner vak», pravi napis. Ime Angela de Martina, od danes ovekovečeno na marmorju, je bilo zna-r.o kolesarkim navijačem pred 30 leti. 1930. je de Martino zapustil kolo, se vrn-1 domov, odprl trgovino in se posvetil drugi strasti svojega življenja — tToberjanju. Trobenta je instrument, katerega bivši sve- je zavzel četrto mesto Fran- .____________. coz Rev.al. ki je bil včeraj prvak ‘fa. s Vrtamo drugi, po je bil diskvalificiran, ^vn0St3° X <*°macl vaskl ker je izpustil vrata. Njegov čas je bil 130 sekund in 3 desetinke. Relativno velik uspeh sta dosegla Jugoslovana Janko Stefe in Cvenkelj, ki ima glede tki včerajšnji dober plcsman lepe i zglede v alpski kombinacij. Službeni vrstni red specialnega slaloma (pr c ga je bila dolga 500 metrov z 250 m višinske razlike m 52 vrati): 1. Benni Obermueller (Nemčija) 126 (62,7 . 63,3); 2. Ger-hardt Hildebrand (Avstrja) 126,6 (63,5 - 63,1); 3 Engelbert Haider (Avstrija) 127,5 (64,2 - 63.3). 4. Carlo Gartner (Italija) 123,7 (64.9 - 63,3); 5. Guido Ghedina (Italija> 130 (65,3 -64.7); 6. Janko Stefe (Jugoslavija) 1302 (65,6 - 64 6); 7. Er-manno Nogler (Italija) 130,5 (65,6 - 64,9); 8. Beppi Schurai-ger (Nemčija) 130,7 (65,3 - 65.4); 9. Otto Rieder (Avstrija) 130.8 (66 - 64.8); 10. Franc Cvenkelj (Jugoslavija) 130,9 (66,2 • 64.7). Ne zgodi se pogosto da bi živ dobil spomenik VERONA, 25. — Ne zgodi se vsak dan, da bi človek lahko g!cdal odkritje lastnega uporne-nika r,a hiši, kjer s« je rodil in kjer nadaljuje s skromnim življenjem. Taka čast je doletela včeraj, & svečanim blagoslovom najvišjega mestnega cerkvenega funkcionarja, govori, koncertom mestne godbe in podobnim, slavnega sina Dossobuna (Verona) ob 55. rojstnem dnevu «24. januarja 1897. se Se rodil v tej hiši Angelo de Martini — kolesar — svetovni pr-4 BOKS 10. septembra Italija Jugoslavija BEOGRAD, 25, — Revanžno srečanje v boksu med reprezentancama Jugoslavije in Italije bo 10. septembra v Italiji. Kraj Je ni znan. V p-rverr dvoboju, ki je bil lani v Beogradu. je zmagala Jugoslavija z 12 8. Poleg tega bo jug. boksarska reprezentanca letos nastopila še protj Avstriji in Danski. Jugoslovani so v pogajanjih še z nekaterimi drugimi e-kipami. Nedeljski nogomet ZDTV Program nogometnih tekem osmega kola turnirja ZDTV: GLullana - Aurora, igrišče »Prvi maj* ob 9. uri; Inter - Študenti, igrišče «Prvi maj* ob 11.; Olimpija - Sv. Ana, igrišče »Prvi maj* ob 14.30; Zarja * Ilirija, igrišče na Opčinah ob 10.30. — Počiva Polet. Smučarsko tekmovanje za pokal ,,Foemina" ABETONE. 25. — Jutri in v nedeljo bo žensko smučarsko tekmovanje za pokal «Foemi-r.a» ob sodelovanju tekmovalk Avstr-je, Švice in Italije. Zaredi drugih istočasnih tovrstnih prireditev je mednarodna udeležba omejena. Med neprestanim. sneženjem so na današnjem treningu dosegle najboljše čase Italijanke Celina Seghi, Minuzzo, Marchelli in Francozinja Thioliere. V Trstu jutri Lazio proti osveženi Triestini TENIS STEFE je zopet enkrat pokazat kaj zmore. Sedgman in McGregor ADELAIPE, 25. — McGregor je premagal Arnerikanca Dicka Savitta v polfinalu avstralskega teniškega prvenstva in mu s tem odvzel upanje na ponovno osvojitev r.aslova av-stralrkega prvaka. Amerikancu bo poraz škodiil tudi pri razpravljanju o pravilnosti ameriške liste najboljših igralcev ZDA, Rezultat je bil 6-4, 6-4, 3-6, 6-4. Sedgman je brez naprezanja porazil Rosp s 6-2, 6-4, 6-2. Sedgmanova zro-;a v finalni borbi je zelo verjetna. Sedgman in McGregor st£ odpravila v polfinalu tekmovanja parov S: vltta in, Richard, sona. Avstralca sta zmagala z rezultatom 6-3, 3-6, 4-6, 6-3, 6-2. Njuna nasprotnika v finualu: Rose in Don Can Molterer 1:10.6.’ Tek na 18 km: Sepp Schneeberger 57:13, 2. Hans Eder 59:02, 3. Fritz Frlsehan Shiffner, Radacher. Pri smuku sta nevarno padla Christian Pravda in Egon Schoepf. Ni še znano, ali so poškodbe hujšega značaje. 6= * * MOSKVA. 25. — List »Pravda* sporoča da ie med drugimi odličnimi rezultati v hitrostnem drsanju Sergejev porabil za progo 1000 metrov čas 1:25.0, kar bi morali priznati za nov svetovni rekord Z vseh vetrov O Poroči.a agencij so kot kaže napačno obvestila o poškodbi iuocs’ovan.T:ega smučarja Lukamca. ki se je poškodoval na treningu v Bad-gasteinu. Lukane si ni zlomil noge, temveč samo močno nategnil mišice, O Košarkarji ljubljanskega Železničarja so odigrali v Florenci svojo prvo tekmo. Porazili so povprečno moštuo CUS Firenze z rezultatom 87:44 (40-24). O Košarkarska ekipa Bor-■ let tj . Olimpia iz Mi'ana bo morda gostovala 1. maja v Beogradu proti Crveni zvezdi. Včerajšnja eGaezeita dello Šport» prinaša stavek iz pisma beograjskega kluba, kjer prvai, da bi Zvezda želela predstaviti svojemu občinstvu najboljše moštvo Evrope». Borletti bi odklonil vabilo samo v primeru, če bi večina članov bi la na skup-nem treningu državne reprezentance. Ze v aprilu bo v Beogradu gostovala Gallara-fese, p/ojačena z najboljšim italijanskim Igralcem Stefani-n i jem. V tej ekipi igra bivši član Crvene zvezde Rolcllcer, sedaj pa odpotuje v Gallarate tudi Popovič, dolgoletni trener Zvezde, ki bo angažiran kot igralec-trener. Jugoslovanska federacija je že dala prtvo'jenje. Poleg teh dveh moštev, bo nastopilo lete* v 59:14. Edina ženska tekmoval ka, Dunajčanka Kladensky, je 1 Beogradu tudi večje število tekmovala skupno z juniorji. Na progi 8. km je bila osma s Časom 35:44. Moški smuk: 1. Molterer 1:59.9, 2. Boberraig-ner 2:00.6, 3. Spies* 2:00.8 Skok za klasično kombinacijo; Eder, drugih. Problem je edino prostor, ker dosedanji ne odgovarja velikemu zanimanju občinstva. Mogoče bedo z zložljivimi tribunami opremi-l| kar nogometni stadion, KINO n«i. 0: «Pohujšaaie * k.eke», Greuwaoo. V T K S T L Rcssetti. 16.00: »Nesrečna *uži‘ na», A. Fabrizi. Exclesicr. 16.00: radi bele ok , ______________ Nazionale. 16.00: »Deklica z ~ nave», M. ROkk. Fenice. 16.30: »Dsvajalka*, Haywarii. a Fiioarammatico. 16.00: «Za™ pira;*, P. Hervveid. Arccbaleno. 15.30: «Bil je <>s- da, da!* W. Chiarl. Astra Rojan. 16.30: »Hčerka W tuna*. E. VVilliams. . Alabarda. 15.00: »Potujoči oW>*" V. Johnson, J. AlIyson. . Armonia. 15.30: »Tarzan na Vtr nem pehodu*. Arlston. 16.00: «47 - govori iriftf’1' ) Anrora. 16.: «Rodo’.fo Vale/il1"®' Garibaldi. 15.15: »DakotsKi $ čarjl*. Red Cameron. Ideale. 16.00: «Strah naprad ^ S. Pampanini. Impero. 16.00: «1. BarKleM 1 Brodwaya», G. Rogers. Italia, 16.00: »Pustolovščina g«1* X», M. Oberon. Kino ob mojru. 16,00: »V teni šem življenju*, B. Davis. Moderno. 16,00: «Pr'našalka & ha», V. Gioi, C. Ntnchl. Savona. 15.00: »Bronasta M. 0’Hara. Viale. 16.00: «Tolpa», R. M!tcW Vittorlo Veneto. 16,00: «0K^ pre.eklostl*, J. M. Donald. . Azzurro. 16.00: «Strupene c e*, F. Tucker. Belvedere. 16.00: »Generalni ^ špektor*, D. Kay, Marconi. 16.00: «Tako se Je Jj čela naša ljubezen* B. Gr*«1" Massimo. 16.00: »Veliko izdajs«** E. Taylor. Novo Cine. 16.00: »Železna M* na», G. Cervi In L. Ferid*. Odeon. 16.00: »NI miru v olji*" nasadih*. G Radio, 16.C0: »Lep plen*, De Carlo. - Vlttoria. 16.00: »Cilj BurffM Flynn. RADIO JlUOSI.OVAgbKK OUSk » n gg T A SOBOTA, 26. januarja 7.00, 13.30, 19.30 in 23.05 P®1? čila. 13.45 Lahka g.asba. 14.0® , slovanskih oper. 14.30 Od vč“ do danes. 18.00 Igrajo kmečki sambli. 18.15 Skcz svet m £ 13.30 Plesne pe ml poje Ivo * b.č, 19.00 Iz romantične glasNr zaklain.ee. 21.00 Ep srzm v venski literaturi. 21.30 Ut*11' kaj igramo. 22.00 Frenos glasbe Iz hotela »Triglav« r pru, 23.10 do 23.30 Glasna n 1 ko noč. i «t s r it. u 7.15 Poročila. 7.30 Jutr.a2iS gUsba. 11.80 L hkt orkestri. za vsakega nekaj. 12.45 13.00 Šramel kvintet. 13.30 virski in s.m.onični jazz. 1L Poročila. 17.30 Plesna 8, T* 18.15 Elgar: Koncert za vloll^ h molu. 19.15 Operna g !t»f ,9.45 Poročila. 20.co Kem^ ,) vojnega po.oia.a na Koreji Operetna glasba. 21.00 sporeči. 21.30 Lepe melod1!®,^ lepi g asovi. 22.00 Lahki ork« 23.15 Poročila. • “ “T «• nK V balkanskih državah i? j/ .ento vzplamtelo rusko-n* ^ tekmovanje. Dvajsetega 111 ^4 le Nemčija dosegla P°n\0pl' uspeh: Jugoslavija J® la k ti ojnemu p^ktu-Mieni dni pozneje je P’10 $ jansko Cvttkovičevo v* vr»l uihul vojaški drživrU pr^«liif ki ga Je podprl val nac.cn ^ ga ogorčenja. Se enkrat J ler presekal vozel. OJločil se Je *« voJr£ N1 Balkanu. Posledica tega la, kot rečeno, odgodile® gif ta »Barbarossa* Napad jš-sijo, ki bi se moral rste jejt maja, je bil preložen 3® tednov. (Konec) Glavni uradnik BHANKO BABIC - Ud« uradnik JŠIANIBLAV KENKO - UKEUNIBTVO »LICA MONTECCHI št #, III nad. - Ulefon štev k-HD* tn »4 63» - poštni predal S02 - UPRAVA ULICA SV KHANCIbKA It 40 - Telefonska »t 7J-3S - OGLASI; od 8 30 12 Iti Od 15 IB - Tal tisa - Cen. otlaaov Za vsak mm višina v širini l alolpes trgovski Š0, finančno-upravm too. osmrtnice 90 lir - Za Ft.HJ za vssk mu. Širina t ttolpca ta vte vrate oglasov po 10 din - Tiska Tržašk tlakarski ravod Podrti! Gorica Ul S PalMco i-It. Tal II 32 Koper. Ul Batllatl 301a-1 Tal 70 NAROČNINA Cona A. mesečna 350 Cetme n* 200 potietn* ITUCI. ceioietne 3200 lir Cona B uvod *, mesečno ISO dm. KLHJ: Uvod *. mesečno I*° ^ Poštni tekoči račun «a *TO ZVU Zalotmštvo trlrškega tiska Trat 11.S3T4. - Z* Jugoslavijo; Agencija demokratičnega moaetnakegs -f, Ljubljana Tyrš*v» *4 tal 20-0» tekoči račun pri Komunalni »ankl v Ljubljani 6-190SS2-T — tzdšja Založništvo tfžaškrga tt*k» DEOZ