V Štandrežu dvakrat zbežali od žene Nova Gorica mladim neprijazno mesto? Rumena zastava v podporo javnemu šolstvu in univerzi Šport TORKOVA PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA OD 11. DO 22. STRANI Primorski Cas je, da vsak razkrije svoje karte Rado Gruden Pred četrtkovim prvim krogom pogovorov o rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov na Južnem Koroškem med državnim sekretarjem v kanclerjevem uradu Josefom Ostermayerjem in predstavniki treh krovnih organizacij Slovencev v Avstriji se temperatura dviguje. Šlo bo dejansko za prvo srečanje Oster-mayerja z najvidnejšimi predstavniki manjšine, pogajalska izhodišča pa so še zelo oddaljena med seboj. Dunaj ponuja približno 150 dvojezičnih napisov, del manjšine pa je včeraj začel z informacijsko ofenzivo in predstavil znanstveno brošuro, v kateri je črno na belem zapisano, da bi moralo v skladu z razsodbami ustavnega sodišča na Južnem Koroškem stati več kot280 krajevnih napisov, na katerih bi bilo poleg nemškega zapisano tudi slovensko ime. Seveda gre za maksimalno število, v zvezi s katerim gotovo ne bo soglasja. Je pa dobro, da tudi nasprotna stran izve, če tega še ne ve, kaj bi se zgodilo, če bi Dunaj dosledno spoštoval razsodbe ustavnega sodišča. Zelo pomembno je tudi, da so se voditelji Zveze slovenskih organizacij, Narodnega sveta koroških Slovencev in Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk odločili za usklajen nastop. Važno je tudi, da se strinjajo, da rešitev mora biti v skladu z določili pravne države, čeprav konkretnega števila dvojezičnih napisov ne omenjajo. Za to bo še dovolj priložnosti. Prva že v četrtek, ko bosta obe strani razkrili karte in pokazali svoje adute, pri čemer za Slovence v Avstriji niso v igri samo dvojezični napisi temveč še vrsta drugih morda na kratki rok pomembnejših problemov. koroška Dvojezične table kar v 280 krajih? CELOVEC - Predstavniki slovenske manjšine na eni ter deželna politika na drugi strani se intenzivno pripravljajo na četrtkov prvi krog pogajanj o morebitni rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel z državnim sekretarjem Josefom Oster-mayerjem (SPO). Predsedniki NSKS, ZSO in SKS so se v ta namen vnovič sestali in še enkrat potrdili usklajeno nastopanje. Manjšina pa je predstavila tudi brošuro, v kateri je zapisano, da bi morali po kriterijih ustavnega sodišča postaviti dvojezične table v več kot 280 krajih. Na 2. strani dnevnik TOREK, 1. FEBRUARJA 2011 Št. 26 (20.041) leto LXVII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € italija - Premier v težavah zaradi afere Rubygate Berlusconi zaman zaigral na karto dialoga z Bersanijem Opozicija vztraja, naj premier odstopi - Berlusconi besen trst - Seja manjšinskega predstavništva na pobudo SSk Še kar uspešen korak za premostitev »incidenta« na slovenskem konzulatu TRST - Na sedežu stranke Slovenske skupnosti je včeraj popoldne tekla razprava o predstavniškem telesu slovenske manjšine. Sejo je sklical deželni tajnik SSk Damijan Terpin tudi z namenom, da se zgladijo spori, ki so na- stali ob znanem »incidentu« na generalnem konzulatu Republike Slovenije. O sestavi predstavništva Slovencev v Italiji je bilo slišati različna mnenja, vzdušje na seji pa je bilo še kar tvorno. To je že nekaj, če pomislimo na ze- lo ostro polemiko, ki je pri nas in v Sloveniji izbruhnila po dogajanjih na konzulatu. V Ljubljani so nekateri takrat celo zahtevali odstop generalne konzulke Vlaste Valenčič Pelikan. Na 3. strani RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je v odprtem pismu, ki ga je poslal časniku Corriere della Sera, Demokratsko stranko pozval k sklenitvi sporazuma za gospodarsko rast države. V največji opozicijski stranki so se na poziv odzvali z oceno, da se je Ber-lusconijevi vladi čas iztekel. To je ujezilo premierja, ki je vodjo demokratov Bersanija označil za »objestneža«, in napovedal, da bo vladna večina sama izpeljala reforme. Sicer pa mnogi menijo, da je Berlusconijev poziv demokratom le poskus, da bi se izvlekel iz težav, v katere je zabredel z afero Rubygate. Na 5. strani Seznam drugih pisnih predmetov na maturi Na 2. strani Dolina: omikan protest iz Zaboljunca Na 7. strani V Trstu goljufija z evropskimi sredstvi Na 7. strani V Gorici zelena luč za tri referendume Na 23. strani Francozi in goriški Slovenci »pobrateni« Na 23. strani Po streljanju v Jamljah na tisoče šiber Na 24. strani egipt - Danes milijonski pohod protestnikov Vojska zahteve ljudstva označila za legitimne KAIRO - Egiptovska vojska, ki ima v državi velik vpliv in ugled, je včeraj zahteve prebivalstva, ki v večjih mestih že teden dni protestirajo proti režimu Hosni-ja Mubaraka, označila za legitimne. Pri tem je obljubila, da ne bo uporabila sile proti protestnikom. "Vaše oborožene sile, ki priznavajo legitimne pravice ljudstva, niso in ne bodo uporabile sile proti egiptovskemu ljudstvu," je v sporočilu zapisala vojska. Njen predstavnik je ob tem dodal, da je mirna svoboda izražanja zagotovljena vsem. Protestniki v večjih egiptovskih mestih že sedem dni protestirajo proti režimu, za danes pa je napovedana splošna stavka in milijonski pohod protestnikov. Na 29. strani SAVNA V HOTELU KLUB info V LIPICI SAMO 10 EUR 00386 5 734 16 44 •TRAJNO ODSTRANJEVANJE DLAK • POMLAJEVANJE KOŽE • ODSTRANJEVANJE ŽILNIH NEPRAVILNOSTI • ODSTRANJEVANJE PIGMENTNIH NEPRAVILNOSTI ZA PREDHODNA NAROČILA IN DODATNE INFORMACIJE POKLIČITE NA TEL: 00386 41 973 550 Powered by eiös) BREZPLAČEN PREIZKUS STORITVE Salon Ul. Petra Kozlerja 18, Sežana 2 Torek, 1. februarja 2011 ALPE-JADRAN / rim - Sporočilo ministrstvo za šolstvo ministrice Mariastelle Gelmini Latinščina na klasični, matematika na znanstvenem Seznam drugih pisnih predmetov na državnem izpitu in zunanjih članov komisij RIM - Latinščina na klasičnem liceju, matematika na znanstvenem, tuj jezik na jezikovnem liceju, gospodarsko poslovanje na trgovskem tehničnem zavodu. To so predmeti drugih pisnih nalog na letošnjem državnem izpitu, ki jih je izbralo in včeraj objavilo italijansko ministrstvo za šolstvo ministrice Mariastelle Gelmini. Obenem je objavilo seznam predmetov, ki jim bodo na državnem izpitu sledili zunanji člani ocenjevalnih komisij. Na klasičnem liceju bodo maturantje pisali drugo nalogo iz latinščine. Ta predmet bo v domeni zunanjega člana. Pri ustnem delu izpita pa bosta zunanja člana profesorja priro-dopisa in filozofije. Na znanstvenem liceju bodo pisali drugo nalogo iz matematike (zunanji član). Zunanja člana komisije bosta pri ustnem delu izpita profesorja prirodopisa in risanja in zgodovine umetnosti. Na jezikovnem liceju bodo drugo pisno nalogo pisali v tujem jeziku (zu- nanji član). Zunanji član pri ustnem delu izpita bo profesor prirodopisa. Na družboslovnem liceju bodo pisali drugo nalogo iz družboslovnih ved (zunanji član). Pri ustnem delu izpita bo zunanji član profesor filozofije. Na znanstveno tehnološkem liceju bodo pisali drugo nalogo iz matematike (zunanji član). Pri ustnem izpitu pa bosta zunanja člana profesorja biologije in tujega jezika. Na trgovskem tehničnem zavodu bodo pisali drugo nalogo iz gospodarskega poslovanja. Ta predmet bo tudi v domeni zunanjega člana. Pri ustnem delu izpita pa bosta zunanja komisarja profesorja ekonomskega zemljepisa in finančnih ved. Na zavodu za geometre bo druga pisna naloga - gradbeništvo - »prepuščena« zunanjemu članu. Druga dva predmeta zunanjih komisarjev bosta osnove prava in topografija. Na tehničnem zavodu za informatiko bodo pisali drugo nalogo iz informatike (zunanji član). Zunanja čla- Mariastella Gelmini ansa na bosta tudi profesorja gospodarskega poslovanja in matematike. Na poklicnem zavodu za tehnike elektronske industrije bodo pisali drugo nalogo iz elektronike in telekomunikacij. Ta naloga bo poverjena zunanjemu članu ocenjevalne komisije. Zunanja člana bosta tudi profesorja sistemov, avtomatizacije in organizacije proizvodnje ter matematike. Na poklicnem zavodu za tehnike kemijskih in bioloških industrij bodo pisali drugo nalogo iz kemijsko-indu-strijskih procesov in tehnologij (zuna- nji član). Zunanja člana bosta tudi profesorja matematike in biotehnologije. Na poklicnem zavodu za tehnike mehanske industrije bodo pisali drugo nalogo iz strojeslovja (zunanji član). Ostala zunanja člana bosta profesorja elektrotehnike in elektronike ter matematike. Na poklicnem zavodu za turizem bodo pisali drugo nalogo iz turistične tehnike (zunanji član). V ocenjevalni komisiji bosta tudi zunanja člana za predmeta zgodovina umetnosti in tehnike komunikacije. Na slovenskih višjih srednjih šolah bodo pisali prvo nalogo v slovenščini. Ministrstvo za šolstvo je že sporočilo datum začetka državnega izpita. Prvo pisno nalogo bodo pisali 22. junija, drugo pisno nalogo dan pozneje. Datum tretje pisne naloge bo ministrstvo sporočilo z ministrskim odlokom. Po vsej verjetnosti bo ministrstvo za tretjo pisno nalogo izbralo ponedeljek, 27. junija. Sledil bo pregled in ocena pisnih nalog, šele potem se bo začel ustni del izpita. koroška - Dvojezični krajevni napisi Na podlagi razsodb nad 280 tabel Informacijska ofenziva manjšine pred prvim krogom pogajanj z Ostermayerjem v četrtek v Celovcu s predstavitvijo znanstvene brošure CELOVEC - Predstavniki slovenske manjšine na eni ter deželna politika na drugi strani se intenzivno pripravljajo na četrtkov prvi krog pogajanj o morebitni rešitvi vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel z državnim sekretarjem Josefom Oster-mayerjem (SPO) na sedežu koroške deželne vlade v Celovcu. Predsedniki NSKS, ZSO in SKS so se v ta namen vnovič sestali preteklo nedeljo, tokrat v Železni Kapli, kjer so še enkrat potrdili usklajeno nastopanje, koroške politične stranke, še posebej vladajoči svobodnjaki (FPK) na čelu z deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem, pa očitno hočejo z novimi zahtevami, mdr. z referendumom, še zmanjšati tako in tako že skrajno nizko število dvojezičnih tabel, o katerih se govori v zadnjih tednih in dneh. Kot odgovor na to je neodvisna delovna skupina koroških Slovencev, sestavljena iz strokovnjakov, včeraj popoldne na tiskovni konferenci na sedežu NSKS v Celovcu predstavila znanstveno brošuro, ki jo lahko tolmačimo tudi kot informacijsko ofenzivo manjšine pred začetkom pogajanj z zvezno vlado. Brošura je prikaz dogajanja, razvoja razprav in tudi poizkusov reševanja (in zavlačevanja) vprašanja dvojezične topografije na Koroškem od prve razsodbe ustavnega sodišča leta 2001 dalje. Zaključek avtorjev in urednikov brošure, med njimi so pravnik Rudi Vouk, poslujoči podpredsednik NSKS Nanti Olip, izobraževalni referent tinjskega doma Martin Pandel in politolog Karel Hren, je nedvoumen: nobena od doslej uradno predlaganih ureditev ne ustreza razsodbam oz. kriterijem ustavnega sodišča iz leta 2001 in kasneje. Po kriterijih ustavnega sodišča (10 odstotkov slovenskega prebivalstva v kraju in čez daljše obdobje - vsaj dva popisa prebivalstva) bi namreč morali na južnem Koroškem postaviti dvojezične krajevne table v več kot 280 krajih! Dunaj jih za zdaj »ponuja« okoli 150, deželna vlada v Celovcu pa še manj! V včeraj predstavljeni publikaciji so nakazani tudi različni možni pristopi pri reševanju vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel, tako da je publi- www.primorski.eu 1 Od leve Karel Hren, Martin Pandel in Rudi Vouk ivan lukan kacija delovne skupine iz vrst slovenske manjšine nedvoumno tudi opora in pomoč (ne le slovenskim) pogajalcem pred začetkom prvega pogajalskega kroga v četrtek. Kako je na Koroškem v zadnjih 110 letih napredovala asimilacija, pa je razvidno tudi iz na isti tiskovni konferenci predstavljenega seznama dvojezičnih krajev iz časa av-stro-ogrske monarhije. Le-ta namreč dokazuje, da je bilo leta 1900 na Koroškem od 800 do 900 krajev s slovenskim oz. dvojezičnim prebivalstvom! Strokovnjak za ustavno pravo Rudi Vouk je včeraj zavzel stališče tudi do najnovejše zahteve koroških svobodnjakov, ki zahtevajo v slučaju političnega dogovora o dvojezičnih tablah še referendum v tistih krajih, ki naj bi dobile dvojezične table. Po mnenju odvetnika Rudija Vouka je referendum neizvedljiv, saj »delček avstrijskega prebivalstva« -referendum hočejo izvesti samo na južnem Koroškem - ne more odločati o spremembi zvezne ustave. Medtem ko je stališče manjšine za prvi pogajalski krog v četrtek jasno, namreč da mora biti rešitev v skladu z razsodbami ustavnega sodišča in avstrijsko ustavo, je koroški deželni glavar Gerhard Dörfler v soboto dejal, da je za njegovo stranko FPK »manever-ski prostor« za postavitev dvojezičnih krajevnih napisov med 10 in 25 odstotkov slovenskega prebivalstva v posameznih krajih na osnovi samo enega štetja leta 2001, rešitev pa naj bi bila v obliki zakona v ustavnem rangu in brez t.i. odprtostne klavzule. Koroška ljudska stranka (ÖVP) se zavzema za rešitev, ki bi temeljila na dogovoru med tedanjim kanclerjem Wolfgangom Schusslom in tedanjim deželnim glavarjem Jorgom Hai-derjem iz leta 2006, ki je predvideval 141 dvojezičnih tabel. Tako kot osta- le stranke, si tudi v ljudski stranki želijo rešitve na ravni ustave, hkrati pa zavračajo tako morebitno novo preštevanje manjšine, prav tako odprto-stno klavzulo. Proti referendumu pa se je izrekla socialdemokratska stranka (SPO). »V demokraciji ne more in ne sme postati politična praksa, da lahko večina odloča o pravicah manjšin, ki so zapisane v državni pogodbi« je kot odgovor na zahtevo FPK oz. deželnega glavarja zapisal v izjavi za javnost njen predsednik Peter Kaiser. Slednji je tudi očital deželnemu glavarju, da ogroža »konsenzno rešitev, ki je tik pred nami.« Vendar se tudi Kaiser izreka za rešitev na ustavni ravni. Tudi pristojni državni sekretar Josef Ostermayer je v odgovoru na zahteve FPK izjavil, da hoče Dunaj »nadaljevati pot konsenza«, o predlogu referenduma pa je dejal, da bo pri razgovorih v četrtek na Koroškem »izkoristil priložnost tudi za razpravo o tem.« Ivan Lukan Za reševanja v gorah nujno tesnejše sodelovanje VIDEM - Tesno sodelovanje med civilnima zaščitama Furlanije-Ju-lijske krajine in Slovenije, da bodo reševalne akcije v obmejnem gorskem svetu učinkovitejše. To je cilj, ki so si ga na včerajšnjem srečanju zastavili predstavniki obeh civilnih zaščit, podpredsednik Dežele FJK Luca Ciriani in pobudnik srečanja, deželni svetnik Ljudstva in svobode Franco Baritussio. Ciriani je izpostavil, da je prelet obmejnega območja tudi za reševalce zapletena zadeva, saj je vsakič potrebno izrecno dovoljenje oblasti sosednje države. »Začeli smo dialog, s katerim hočemo doseči dogovor za sodelovanje na tem področju,« je povedal Ciriani. Potreba po primernem sodelovanju in prožnejših birokratskih postopkih je spet prišla na dan ob nedavni nesreči na Mangartu, kjer je življenje izgubila avstrijska planinka. O tem pa je bilo veliko govora tudi po nesreči v ostenju Prisojnika, po kateri je 22. januarja lani umrl znani alpinist Luca Vuerich. Policija ulovila dvojico po begu z avtomobilom KOPER - Včeraj dopoldne je na Obali prišlo do slikovitega lova na avtomobil z dvojico italijanskih državljanov, ki se na noben način ni hotela predati policiji. Razburljiv lov se je končal s prijetjem, koprska policija pa včeraj ni razkrila, zakaj sta moška bežala in česa sta osumljena. Začelo se je nekaj minut po 11. uri, ko je občanka v Portorožu poklicala policijo in sporočila, da je opazila sumljiva moška (podrobnosti policija ni izdala). Patrulja policije iz Pirana se je napotila v Portorož in trikrat poskusila zaustaviti sumljivi avtomobil, toda brez uspeha. Avtomobil seat ibiza s kranjsko registrsko tablico je hitro peljal naprej proti Izoli, ves čas večinoma po prehitevalnem pasu. Policija iz Kopra je postavila blokado pri Žusterni, voznik se je pred blokado ustavil in se patrulji izognil z vzvratno vožnjo. V zasledovanje se je vključila prometna policija, pri Moletu so novo blokado postavili izolski policisti. Seat je pred blokado zavil v stransko ulico, kjer sta voznik in sopotnik zapustila vozilo in beg nadaljevala peš. Policista sta stekla za njima in ju prijela. Popoldne je sledil razgovor s prijetima, za katera se je izkazalo, da sta italijanska državljana. Več informacij policija ni dala. Prejšnji petek so trije roparji, najverjetneje Italijani, oropali koprsko zlatarno, tedaj je policija prav tako postavila več blokad in zaprla izhode iz mesta, trojica pa je izginila v neznano. slovenija - Od danes za prevoz po avtocestah in hitrih cestah Letne vinjete za 2011 Stanejo 95 evrov, veljajo pa do 31. 1.2012 - Za avtomobile še mesečne in tedenske vinjete LJUBLJANA - Včeraj so prenehale veljati letne vinjete za vožnjo po slovenskih avto in hitrih cestah za leto 2010, ki so modre barve. Uporabniki letnih vinjet morajo tako od danes na vetrobranska stekla nalepiti vinjeto za leto 2011 v roza barvi. Zanjo je treba odšteti 95 evrov. Veljavnost vinjet se sicer izteče glede na njihovo vrsto. Letna vinjeta za tekoče leto tako velja od 1. decembra predhodnega leta do 31. januarja prihodnjega leta, torej skupno 14 mesecev. Mesečna velja od trenutka nakupa vinjete do preteka dneva, ki ima isto številko en mesec po dnevu njenega nakupa oz. do preteka zadnjega dneva v mesecu, če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni. Tedenska vinjeta velja sedem zaporednih koledarskih dni od vključno dneva, ki ga določi uporabnik ob nakupu vinjete. Kot omenjeno, je treba za letno vinjeto odšteti 95 evrov. Cena mesečne vinjete je 30 evrov, tedenske pa 15 evrov. Letna vinjeta za motorna kolesa stane 47,50 evrov, polletna 25 evrov (polletne vi-njete veljajo samo za motorna kolesa, za katera ni mesečnih vinjet), tedenska pa 7,50 evra. Vinjete je mogoče kupiti na približno 1400 prodajnih mestih, od tega približno 850 v Sloveniji, poleg tega pa ima Dars tudi lastna prodajna mesta vi-njet, in sicer na petih vstopih v državo (Škofije, Fer-netiči, Šentilj, Gruškovje in Obrežje). (STA) / ALPE-JADRAN Torek, 1. februarja 2011 3 trst - Srečanje na pobudo stranke Slovenske skupnosti Spori in polemike ne vodijo nikamor ■ ■ fvt tv V MV ■ š ivš Manjšina isce najboljše predstavništvo »Incident« na konzulatu dejansko premoščen - Zmerno zadovoljstvo udeležencev sestanka TRST - Znani »incident« na slovenskem generalnem konzulatu, ki je povzročil toliko slabe krvi v manjšini in v Sloveniji, je dejansko premoščen. To je vsaj vtis z včerajšnjega sestanka predstavništva slovenske manjšine, ki ga je sklicala stranka Slovenske skupnosti. Uradni sklicatelj je bil njen deželni tajnik Damijan Terpin, ki je bil v prvi osebi vpleten v dogodke na konzulatu. Toni, ki so prevladali na seji, so bili spravljivi ob ugotovitvi, da spori ne vodijo nikamor in samo škodijo slovenski narodni skupnosti v Italiji. Kdo je sedel na omizju na tržaškem sedežu SSk Poleg Terpina so na sestanku bili senatorka Tamara Blažina, deželna poslanca Igor Kocijančič in Igor Ga-brovec, predsednika SKGZ in SSO Rudi Pavšič in Drago Štoka ter deželni koordinator Slovencev v Demokratski stranki Andrej Gergolet. Deželni tajnik SSk je srečanje na koncu označil kot koristno izmenjavo mnenj in stališč, z zmernim optimizmom so pobudo ocenili tudi preostali udeleženci. Najbolj realistična je bila najbrž ocena Gergoleta, ki je poudaril, da si manjšinska politika in politiki res ne morejo privoščiti »večne prepirljivo-sti«, ki je ljudje ne samo ne razumejo, temveč tudi upravičeno odklanjajo. Dovolj, da pogledamo okrog sebe in na politična dogajanja v Italiji in Sloveniji. »Začasna rešitev racije levice, njeni ustanoviteljici SIK in SIK pa še delujeta kot strankarski enoti, zato se bo posvetoval s SIK o nadaljnjih skupnih korakih glede manjšinskega predstavništva. V levi sredini bo treba sicer razčistiti vlogo Zelene liste (omenjen je bil goriški pokrajinski odbornik Marko Marinčič), treba pa bo »pogledat« tudi v stranko Italija vrednot Antonia Di Pietra, kjer se pojavljajo Slovenci, čeprav (še) ne v organizirani obliki. Skratka na levici vlada kar precejšnja razdrobljenost. Kaj pa odnosi s Slovenci v desni sredini? Večji del Slovencev voli za levo sredino, precej je tudi tistih, ki glasujejo za Severno ligo in za desnosre-dinske stranke. To je danost in ne obstajajo Slovenci prve, druge ali tretje kategorije. Treba pa se je sporazumeti za neka pravila oziroma za neke kriterije, po katerih bi lahko tudi zastopniki teh strank sodelovali v manjšinskem predstavništvu. Stvar ni tako enostavna in na včerajšnjem srečanju je bilo glede tega slišati različna mnenja in predloge. Nekateri menijo, da bi moralo manjšinsko predstavništvo vzpostaviti dialog s Slovenci v lokalnih upravah (omenjena je bila devinsko-nabrežinska odbornica Tjaša Švara), drugi pa so omenili ligaša Danila Slokarja, ki ni nikoli skrival svoje pripadnosti slovenski narodni skupnosti. Vprašanje ostaja vsekakor odprto. Včerajšnji sestanek na sedežu Slovenske skupnosti v Trstu kroma deželne avtoceste - Nov način za nadzor hitrosti Od danes »safety tutor« Elektronske naprave so postavljene na avtocestni mreži, ki jo upravlja družba Autovie Venete v pričakovanju boljše« Resnično predstavništvo ali zgolj debatni krožek? Noben predlog o sestavi manjšinskega predstavništva ne bo naletel na splošno odobravanje, sestava včerajšnjega omizja pa se v danih razmerah zdi najboljša, je bilo slišati na sestanku. Dokler se na obzorju ne pojavi neka tretja krovna zveza je vloga SSO in SKGZ neoporečna, podobno velja za Slovensko skupnost, problemi se pojavljajo v levi sredini oziroma na levici, kjer je situacija še kar »premična«. Senatorka Blažina je tako opozorila na novo stranko Nichija Vendole, ki združuje tudi Slovence (sinoči so se srečali na Goriškem), njena volilna moč pa se za sedaj meri le po son-dažah in javnomnenjskih anketah. Kocijančič je izpostavil rojstvo Fede- Glede »incidenta« na konzulatu je Gabrovec dejal, da konflikt ni nastal preko noči, ampak da je bil dejansko skoraj napovedan, na kar sta on in SSk že dolgo opozarjala. »Prav je, da se govori o predstavniških kriterijih, treba pa je preprečiti, da bi predstavništvo postalo neke vrste debatni krožek,« je opozoril Pavšič. Do nadaljnjega se bo predstavništvo kar zadeva komponente zato zbiralo v včerajšnji sestavi, pri obravnavi konkretnih zadev (izrecno je bilo omenjeno šolstvo) pa je stvar dogovora in stvarnih potreb. »Fleksibilno« zastopstvo je takšno telo označil predsednik SKGZ. S.T. TRST - Od danes dalje bodo na avtocestah, ki jih upravlja družba Autovie Venete hitrost vozil nadzorovali s pomočjo tako imenovanih »Safety tutorjev«. Gre za posebne elektronske naprave, ki bodo s pomočjo senzorjev in kamer zabeležili uro, ko gre vozilo mimo, registrsko številko in vrsto vozila kot tudi povprečno hitrost. Naprava deluje tudi v primeru slabe vidljivosti (dež, sneg, megla), ko so druge elektronske naprave za merjenje hitrosti skoraj neuporabne.Na A4 je postavljenih 16 »tutorjev«, na A28 in na A23 pa po dva. »Safety tutor« bo na različnih razdaljah (od 6 do 36 km) ugotavljal povprečno hitrost posameznega vozila. Pri vozilih, kjer bo naprava ugotovila prekoračitev dovoljene hitrosti, bo sistem avtomatično v arhivu »motorizacije« s pomočjo registrske tablice ugotovil tudi ime in priimek lastnika vozila. Na podlagi tega bo prometna policija lastniku izstavila obvestilo o prometnem prekršku in predvideno globo oziroma kazen. S tem naj bi voznike »prisilili«, da vozijo bolj previdno oziroma, da ne pritiskajo preveč na plin. Posledica tega naj bi bilo občutno zmanjšanje hujših prometnih nesreč in še posebej smrtnih, občutno pa naj bi se zaradi zmernejše hitrosti zmanjšal tudi izpust CO2 v ozračje. Računajo, da PoLiiia Stradale]. --Ml -' M ControLlo |r elettronico delLa velocita t con sistema tutor > "v & naj bi se število nesreč zmanjšalo za 27 odstotkov, tistih s hudimi poškodbami za 19, smrtnih pa kar za 51 odstotkov. Cilji so uresničljivi, saj jih potrjujejo izkušnje z odsekov, kjer so »tutorje« uvedli že prej. spletni primorski dnevnik - Odmev na pobudo civilnih iniciativ Kras in za Primorsko Različni poudarki in mnenja o nevarnosti nepremičninske »razprodaje« Krasa v Sloveniji Novo stanovanjsko naselje v Divači. Tudi ta občina se je znašla na zatožni klopi civilnih iniciativ kroma TRST - Zahteva civilnih iniciativ Kras in za Primorsko, naj Slovenija za nekaj časa zapre nepremičninski trg za tujce na območju Krasa, je na spletnem Primorskem dnevniku (www.primorski.eu) naletela na veliko zanimanje. Podobno velja tudi za komentar v nedeljskem Primorskem dnevniku, v katerem Sandor Tence kritično ocenjuje to pobudo ob ugotovitvi, da obstajajo drugi načini in druge poti za zaščito Krasa. Večina komentarjev na spletni strani našega časnika sicer z različnimi utemeljitvami podpira predlog kraških civilnih iniciativ, po katerih bi se morala Slovenija zgledovati po Danski. Slednja je ob pristanku Evropske unije »zamrznila« nepremičninski trg na jugu države, da bi preprečila »nepremičninski vdor« Nemcev. Slovenija je majhna država, pravijo, zato ima vso pravico, da zaščiti svoje interese pred tujci, v tem primeru Italijani. Oglasili so se tudi tisti, ki takšni potezi nasprotujejo, češ da je v kričečem nasprotju z današnjimi časi. Kaj pa italijanski državljani slovenske narodnosti, ki bi se hoteli preseliti na Kras v Slovenijo? Naj si preskrbijo dvojno državljanstvo, jim odgovarjajo nekateri. Pojavili so se tudi komentarji o stanju na italijanskem delu Krasa, kjer so večji del zazidljivih zemljišč prodali domačini Slovenci. Za hiše na Krasu v Italiji in zlasti na tržaški obali se zanimajo tudi državljani Slovenije. Bi jim morala Italija zakonsko preprečiti nakup nepremičnin? • ? www.primorski.eu \ klikni in izrazi svoje mnenje Ali je zahteva Civilnih iniciativ Kras in za Primorsko po »zaprtju« • v • i nepremičninskega trga za tujce na slovenskem Krasu utemeljena? O DA O NE 4 Torek, 1. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI ljubljana - Na sejmu Turizem in prosti čas Predstavitev Slovencev iz videmske pokrajine z geslom Mi smo tu(rizem) Turistična, jezikovna in kulturna podoba Kanalske doline preko Rezije do Nadiških dolin LJUBLJANA - Mi smo tu(rizem) je geslo, s katerim so se nekatere slovenske ustanove od Kanalske doline preko Rezije do Nadiških dolin, turistično, jezikovno in kulturno predstavile na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču ob priliki sejma Turizem in prosti čas v prostoru Alpe Jadran, ki je potekal zadnje dni januarja. Ustanove, ki so bile prisotne na sejmu so nastopale pod skupno oznako Inštituta za slovensko kulturo. V lepo in prijetno opremljenem prostoru so štiri dni nudile obiskovalcem sejma vse možne informacije o prostoru, ki sega od tro-meje do Nediže in še dlje. Obiskovalcem so poleg splošnega informativnega materiala celotne pokrajine ponujali še lepo opremljeno knjižno informacijo, priložnostno zgibanko in zemljevid območja, kjer so prisotni Slovenci v videmski pokrajini. Prva dva dneva sta bila v glavnem namenjena turističnim operaterjem, vodičem ter poznavalcem razmer in teritorija, sobota in nedelja pa sta bili namenjeni družinam. S prvimi so poglabljali in utrjevali prijateljstva in sodelovanja, drugim so nudili splošno a hkrati popolno turistično-re-kreativno informacijo ter jih seznanjali z življenju in prisotnostnostjo Slovencev na Vi-demskem. Izkazalo se je, da sicer veliko ljudi površno pozna zamejski prostor, a je tudi veliko takih, ki ničesar ne vedo o Slovencih izven slovenskih meja in ki se sploh nikoli niso poglobili v to problematiko, kaj šele obiskali kraje pod Višarjami, Kaninom in Matajurjem. Organizatorji pobude menijo, da je bila njihova prisotnost v slovenski prestolnici poleg informativnega značaja tudi priložnost za utrditev že obstoječih sodelovanj predvsem pa računajo na nove oblike dela in sodelovanja med ustanovami Slovencev videmske pokrajine ter Slovenije in morda tudi tistih iz širšega območja. Prepričani so, da so s točno in poglobljeno informacijo zadovoljili radovednost obiskovalcev. Da je bila udeležba na sejmu prava izbira, priča tudi veliko zanimanje medijev in ne nazadnje tudi pomembni obiski, ki so se zvrstili v razstavnem prostoru. Med temi naj omenimo poleg drugih samo župana občine Nabor-jet-Ovčja vas Aleksandra Omana in župana Bleda Janeza Fajfarja. R. B. Razstavni prostor slovenskih organizacij je med drugimi obiskal tudi župan Naborjeta-Ovčje vasi Aleksander Oman statistika - Obračun za lansko leto Lani v Sloveniji turistov za odstotek več, nočitev pa za prav toliko manj LJUBLJANA - V celotnem lanskem letu se je število prihodov turistov v Sloveniji zvišalo za odstotek, vendar kot kažejo včeraj objavljeni začasni podatki državnega statističnega urada, je bilo lani število nočitev turistov za odstotek manjše kot v letu 2009. Število nočitev domačih turistov se je zmanjšalo za štiri odstotke, število nočitev tujih turistov pa povečalo za odstotek. Turistične kraje in znamenitosti je lani v primerjavi z letom prej obiskalo šest odstotkov več domačih in tri odstotke manj tujih gostov.Decembra se je število nočitev domačih turistov zmanjšalo za štiri odstotke, število nočitev tujih turistov pa povečalo za odstotek. Med turističnimi prenočitvami je bilo decembra 51 odstotkov nočitev tujcev. Največ so jih prispevali turisti iz Italije (37 odstotkov), Hrvaške (11 odstotkov), Avstrije (10 odstotkov) in Nemčije (šest odstotkov). Število prenočitev tu- ristov je bilo decembra manjše kot v enakem obdobju 2009 v obmorskih občinah (za deset odstotkov) in zdraviliških občinah (za pet odstotkov), večje pa v gorskih občinah (za šest odstotkov) in Ljubljani (za sedem odstotkov). V hotelih je bilo decembra ustvarjenih 71 odstotkov vseh nočitev, sledila so apartmajska in počitniška naselja (osem odstotkov). "Lahko rečemo, da je turizem v letu 2010 začel okrevati, tako na svetovni ravni kot tudi v Evropi. Pokazalo se je, da je turizem trdoživa panoga, ki hitro reagira na spremembe v okolju in tudi relativno hitro okreva," je rezultate komentirala direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak in dodala, da je slovenski turizem lansko leto sklenil po pričakovanjih. "Zavedamo se, da bo tudi letošnje leto zahtevno. Svoje aktivnosti usmerjamo predvsem v koncentracijo promocije na ključnih emitivnih trgih ter razvoj novih trgov in segmentov'. (STA) kulinarika - Jutri na kmetiji Milič-Zagrski v Zagradcu Večer slovenske kulinarične kulture Svojevrstno praznovanje bližnjega dneva slovenske kulture - Združenje Slowfood s kuharji Terra Carsus in proizvajalci medu, vina, sira in olja s Krasa Bliža se dan slovenske kulture, ki ga bodo na svojevrsten način praznovali tudi na domačiji Milič - Zagrski jutri od 19.30 dalje z Večerom slovenske kulinarične kulture. Kot poudarjajo organizatorji, so del kulture tudi obdelana zemlja in dobrote, ki jih narava podarja. Človek, pa jih s trdim delom in znanjem sprejema in predeluje. Obstaja namreč kulinarična kulturna dediščina. To je tista, ki dandanes hitro izginja in na katero se v vsakdanjem življenju mnogokrat pozablja. Vedno novi industrijski proizvodi in razne eksotične kuhinje nas odvračajo od skromne kuhinje naših babic, ki pa nas vedno rade spominjajo, da je lahko kuhati, »ko ni mižerje pri hiši«. Tem ženskam je namreč treba priznati, da so znale iz skromnih sestavin pričarati nepozabne dobrote. »Že lani smo se pogovarjali o tem projektu z mladimi kuharji društva za ovrednotenje kulinarične kulture krasa Terra Carsus in s predstavniki različnih združenj proizvajalcev kmečkih dobrot z obeh strani bivše meje, ki vsak s svojimi proizvodi sodelujejo med seboj in s tem skušajo predstaviti kraško okolje tudi po svetu. Projekt o predstavitvi slovenske primorske kulinarične kulture in predstavniki različnih konzorcijev, ki združujejo kmetije s celotnega Krasa, so obenem blizu združenju Slowfood, ki promovira tipičnost in kakovost tudi manjših pridelovalcev,« piše v sporočilu ob najavi dogod- Turistična kmetija Milič-Zagrski na arhivskem posnetku ka. S tem se ohranjajo tradicija in znanje naših prednikov, ekosistemi in zdravje potrošnikov in naših zanamcev. Ideja Slow-fooda o nakupovanju živilskih proizvodov z »nič kilometri« je zato izredna. Pri tem se govori o pridelkih, ki jih lahko pridobimo brez nepotrebnega prevoza in shranjevanja v hladilnikih, različnih embalažah, ki imajo prevelik vpliv na okolje in posledično na našo denarnico. Tako na primer limone iz Argentine mesece prevažajo do Evrope, medtem ko italijanski kmetje svojih limon ne morejo prodati. »To je na žalost klasična zgodba o uspehu velikih mednarodnih distribucijskih mrež, da ne govorimo o lepih rdečih paradižnikih, na katerih je nalepka Made in Holland, a je to le nalepka, saj so bili v resnici pridelani na Kitajskem,« pišejo organizatorji večera. Slowfood zagovarja pravico do čiste, dobre in zdrave hrane ter pravico do poznavalskega uživanja, kar je daleč od hi- EVRO 1,3692 $ EVROPSKA CENTRALNA BANKA 31. januarja 2011 valute evro (povprečni tečaj) 31.1. 28.1. ameriški dolar japonski jen 1,3692 112,49 1,3710 112,76 ruski rubel 9,0299 40,7950 62,8570 40,7130 62,7440 danska krona 7,4544 0,86090 7,4540 0,86090 švedska krona 8,8670 8,8530 7,9330 češka krona 24,223 1,2891 24,248 1,2942 estonska krona 15,6466 273,85 15,6466 271,70 poljski zlot 3,9362 1,3679 3,9161 1,3644 avstralski dolar 1,3763 1,9558 1,3751 romunski lev 4,2590 3,4528 4,2574 3,4528 latvijski lats 0,7030 2,2962 0,7049 2,2982 islandska krona 290,00 290,00 hrvaška kuna 7,4171 7,4230 EVROTRZNE OBRESTNE MERE 31. januarja 2011 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev LIBOR (USD) LIBOR (EUR) LIBOR (CHF) EURIBOR (EUR) 0,26000 0,30438 0,45469 0,13833 0,17000 0,24000 0,872 1,057 1,301 ZLATO (999,99 %%) za kg 31.229,65 € -178,35 TECAJNICA LJUBLJANSKE BORZE 31. januarja 2011 trega, paranoičnega, sterilnega načina hranjenja, ki nam ga lepo pakiranega ponujajo vsepovsod. Za jutrišnji večer so simbolično združili proizvajalce vin, medu, oljčnega olja, sirov, mesnih izdelkov s skupino mladih vrhunskih kuharjev, ki že vrsto let sodeluje na mnogih mednarodnih kuharskih tekmovanjih, kjer s svojo originalnostjo in modernimi tehnikami dosega odlične rezultate ter tako promovira naš teritorij na nenavaden, a zelo učinkovit način. Skupino Terra Carus sestavljajo Peter Patajac (gostilnica Ruj, Dol pri Vo-gljah), Matjaž Lindič (okrepčevalnica in catering Apetit, Sežana), Martin Ma-horčič (gostilna Mahorčič, Rodik), Dejan Križman (gostilna Pri Križmanu, Tu-blje pri Kozini), Blaž Malovec (restavracija Malovec, Divača) in Elvis Guštin (restavracija Križman, Repen). Kuharji bodo ovrednotili kakovost domačih surovin z inovativnimi tehnikami. Ob večerji bodo na razpolago vina številnih kraških proizvajalcev, tako da si bo lahko vsak gost sam postregel s tistimi vini, ki mu najbolj odgovarjajo. Vina bosta predstavila enolog Kmečke zveze iz Trsta Stefano Rosati ter enolog vinske kleti Vinakras iz Sežane Boštjan Zidar. Svoje delovanje bodo orisali tudi predstavniki konzorcijev proizvajalcev, ki bodo na tem večeru predstavili svoje pridelke. Rezervacije za jutrišnji večer sprejemajo na tel št. +39040229383. vrednostni papir zaključni tečaj v € spr. v % BORZNA KOTACIJA PRVA KOTACIJA GORENJE 12,50 -1,15 KRKA 64,00 -0,67 MERCATOR PETROL 154,00 -0,65 TELEKOM SLOVENIJE 257,00 87,50 -1,91 -0,57 BORZNA KOTACIJA - DELNICE ABANKA 47,10 AERODROM LJUBLJANA 17,50 DELO PRODAJA 24,15 +0,21 -1,07 ISKRA AVTOELEKTRIKA 16,50 NOVA KRE. BANKA MARIBOR 10,16 -2,26 KOMPAS MTS 7,65 -- PIVOVARNA LAŠKO 13,98 +2,64 PROBANKA 24,29 -- SAVA 78,01 -5,44 ŽITO ZAVAROVALNICA TRIGLAV 91,10 17,55 +0,66 +0,17 MILANSKI BORZNI TRG ftse mib: 31. januarja 2011 +0,11 delnica zaključni tečaj v € spr. v % A2A ALLIANZ 1,085 101,68 +0,09 +1,00 BANCO POPOLARE BCA MPS BCA MPS 2,5975 -0,89 +1,27 BCA POP MILANO 3,085 +0,81 ENEL 0,8385 4,1275 +0,61 FIAT 7,09 9,865 -0,40 +1,50 GENERALI 15,93 +0,50 INTESA SAN PAOLO 2,43 +0,93 LUXOTT1CA 22,14 -0,56 -0,76 MEDIOBANCA PARMALAT PARMALAT 4,7425 7,38 +0,69 -0,74 PIRELLI e C PRYSMIAN PRYSMIAN 5,58 -0,53 SAIPEM SNAM RETE GAS SNAM RETE GAS 36,54 -0,74 +1,44 STMICROELECTRONICS TELECOM ITALIA TELECOM ITALIA 3,8325 8,845 +0,79 +0,06 TENARIS TERNA 17,10 +0,47 TISCALI UBI BANCA UBI BANCA 0,0896 +0,47 +1,82 UNICREDIT 7,565 1,809 -0,99 SOD NAFTE (159 litrov) 92,16 $ -0,03 IZBRANI BORZNI INDEKSI 31. januarja 2011 zaključni tečaj sprememba % SLOVENIJA SBITOP, Ljubljana 835,65 -1,12 TRG JV EVROPE CROBEX, Zagreb BIRS FIRS, Banjaluka Belex 15, Beograd SRX, Beograd BIFX, Sarajevo NEX 20, Podgorica MBI 10, Skopje 2.292,58 967,30 1.665,15 735,14 297,93 1.604,63 2.632,53 -0,45 +0,02 +1,38 -1,76 -1,30 -1,20 -5,01 DRUGI TRGI Dow Jones, New York Nasdaq 100 S&P 500, New York MSCI World, New York DAX 30, Frankfurt FTSE 100, London CAC 40, Pariz ATX, Dunaj PX, Praga EUROSTOXX 50 Nikkei, Tokio STI, Singapur Hang Seng, Hongkong Composite, Šanghaj Sensex, Mubaj 11.886,98 2.281,29 1.286,05 1.302,12 7.077,48 5.862,94 4.005,50 2.886,00 1.236,90 2.953,63 10.237,92 3.179,72 2.789,82 18.327,76 +0,54 +0,47 +0,76 -1,44 -0,36 -0,31 +0,08 -0,11 +0,82 -0,50 -1,18 -1,55 +1,35 -0,37 indeks / ODBOJKA Torek, 1. februarja 2011 5 politika - V odprtem pismu v časniku Corriere della Sera Berlusconi Bersaniju »prepozno« ponudil pakt za gospodarsko rast Demokrati vztrajajo, naj premier odstopi - Severna liga zaskrbljena zaradi federalistične reforme RIM - Predsednik vlade Silvio Berlusconi je v odprtem pismu, ki ga je poslal časniku Corriere della Sera, Demokratsko stranko pozval k sklenitvi sporazuma za gospodarsko rast države. V največji opozicijski stranki so se na poziv odzvali z oceno, da se je Berlusco-nijevi vladi čas iztekel. Premier, ki je že nekaj mesecev v središču pozornosti javnosti predvsem zaradi domnevnih spolnih odnosov z mladoletno prostitutko, je tako opozicijo pozval, naj postavi na stran predsodke, ko gre za državo. Med ključnimi ukrepi premier navaja reformo zastarelega davčnega sistema, ki bi podjetjem in mladim podelila višje davčne olajšave. Reformo, ki naj bi liberalizirala gospodarstvo, je nedavno že napovedal gospodarski minister Giulio Tremonti, usmerjena pa naj bi bila predvsem v preprečevanje davčnih utaj. To od Italije pričakuje tudi Mednarodni denarni sklad. Po nekaterih ocenah naj bi namreč v Italiji letno utajili za kar okoli 125 milijard evrov davkov. Kot zgled za reforme Berlusconi v pismu navaja Nemčijo, ki je na čelu z Angelo Merkel uspela pognati gospodarsko rast navzgor. Da je tudi Italija sposobna speljati potrebne reforme, pa navaja sporazuma, ki so ju sklenili vodstvo in zaposleni v Fiatovih tovarnah v Pomiglianu in Mirafioriju. Sporazuma sta uvedla strožje pogoje dela, in sicer večizmensko in sobotno delo, v zameno pa namerava Fiat v proizvodnjo vložiti več 100 milijonov evrov. »Berlusconi me spominja na nogometaša, ki želi nadaljevati z igro še po preteku časa,« so se na premierjev poziv odzvali v Demokratski stranki. Dodajajo še, da je imel Berlusconi tri leta časa za izpeljavo reform, a jih ni. Čas njegove vlade je potekel, prav tako pa je »zapadla« njegova kredibilnost, je dodal voditelj stranke Pier Luigi Bersani, ki je prepričan, da premier obupan išče izhod. Edini izhod pa je po njegovih besedah še vedno le odstop. Berlusconijev poziv je po ocenah nekaterih političnih analitikov zgolj preusmerjanje pozornosti z afer in preiskav organov pregona, v katerih se je znašel. Sicer pa so se proti Berlusconi-jevemu pozivu negativno izrekli tudi drugi predstavniki opozicije, med temi prvi mož Italije vrednot Antonio di Pie-tro ter voditelj Sredinske unije Pier Fer-dinando Casini. Na vse to je naposled ostro repli-ciral premier, ki je Bersanija označil za »oholeža«. Berlusconi je dejal, da bo vladna večina program za gospodarsko rast izpeljala sama. Vlada naj bi že ta petek sprejela pomembne ukrepe v tem smislu. Napetost med večino in opozicijo in v sami vladni večini pa se veča tudi zaradi federalistične reforme. V prihodnjih dneh, po vej verjetnosti v četrtek, bi se morala dvodomna parlamentarna komisija izreči o vladnem odloku za uvedbo davčnega federalizma na občinski ravni. V tej komisiji pa imata vladna večina in opozicija enako število članov, zaradi česar odlok ne bo odobren brez podpore vsaj enega predstavnika opozicije. Notranji minister in vidni predstavnik Severne lige Roberto Maroni je zagrozil, da če bo odlok zavrnjen, bodo predčasne volitve neizbežne. Njegov strankarski kolega in minister za poenostavitev zakonodaje Roberto Calde-roli je skušal napetost omiliti, češ da ultimati niso primerni, a na dlani je, da bi ta zadeva lahko bila usodna za nadaljnjo usodo vlade. Silvio Berlusconi ansa Pier Luigi Bersani ansa rubygate - Medtem ko se množijo protesti proti premierju Tožilci bodo ta teden zahtevali takojšen proces za Berlusconija MILAN - Milanski javni tožilci, ki vodijo preiskavo o aferi Rubygate, bodo po vsej verjetnosti ta teden formalno predstavili zahtevo, naj se sproži takojšnji sodni proces proti predsedniku vlade Silviu Berlusconiju pod obtožbo izsiljevanja in favoriziranja mladoletne prostitucije. O zahtevi se bo morala izreči milanska sodnica za predhodne preiskave Cristina Di Censo. Za odločitev naj bi imela pet dni časa. Očitno za milanske preiskovalce ni bistvenega pomena hišna preiskava nekaterih Berlusconijevih stavb v Milanu, v katerih uraduje njegov računovodja Giuseppe Spinelli. Zadevno prošnjo so preiskovalci predstavili pred tremi tedni poslanski zbornici, saj gre za stavbe, ki jih premier formalno uporablja kot parlamentarec. Potem ko je imunitetni odbor z večino glasov prošnjo zavrnil, se bo poslanska zbornica o njej izrekla na plenarnem zasedanju ta četrtek popoldne (zaključno glasovanje ob 19. uri bo prenašala televizija v ži- Nicole Minetti ansa vo). Kot rečeno, pa bodo milanski tožilci zelo verjetno še pred tem zaključili predhodno preiskavo in vložili zahtevo za takojšen proces. Preiskovalci pa so minulo nedeljo zaslišali deželno svetnico Lombar-dije Nicole Minetti, ki je skupno z Ber-lusconijem, novinarjem Emiliom Fe-dejem ter televizijskim in filmskim agentom Lelejem Moro osumljena fa-vozirizanja mladoletne prostitucije. Zapisnik zaslišanja so preiskovalci ovi-li v strogo tajnost, iz bolj ali manj za- nesljivih virov pa se je kljub temu marsikaj razvedelo. Tako naj bi preiskovalci Minettijevo spravili v velike težave, ko so ji predstavili dokazno gradivo, po katerem ji je premier prek bančnih nakazil neposredno pošiljal večje vsote denarja za plačevanje mladih prostitutk. Afera Rubygate je medtem izzvala vrsto protestnih pobud. Tako bo združenje Liberta e giustizia priredilo v soboto, 5. t. m., ob 15. uri v Palas-harpu v Milanu javni shod v obrambo ustave, na katerem bodo govorili Gustavo Zagrebelsky, Umberto Eco, Roberto Saviano, Paul Ginsborg in drugi. Združenje zdaj zbira podpise pod pozivom, naj Berlusconi odstopi. Podobni akciji vodita Demokratska stranka ter razna ženska združenja, ki bodo 13. februarja priredila demonstracije v vseh večjih italijanskih mestih. Protestne pobude so napovedali še t. i. Vijolično ljudstvo, novinar Michele Santoro in drugi. Petdeset milijonov evrov neprijavljenih dohodkov RIM - Italijanska finančna straža je v poročilu za leto 2010 navedla kar nekaj zanimivih podatkov. V enem letu so zasačili 8850 »popolnih« davčnih utajevalcev, se pravi takih, ki niso plačevali niti evra davkov. Odkrili so za petdeset milijonov evrov neprijavljenih dohodkov - tj. kar 46 odstotkov več kot v letu 2009 - pa tudi 4500 oseb, ki so nepravično prejemale invalidsko pokojnino oziroma do-klade in olajšave za revne. Organiziranemu kriminalu je finančna straža zasegla za tri milijarde evrov dobrin. Pomembne so tudi dejavnosti v okviru boja proti ponarejenim znamkam, v lanskem letu je zaseženo blago doseglo skupno vrednost 110 milijonov Na jugu Italije aretirali tri islamske skrajneže CATANZARO - Policija je v Ka-labriji aretirala tri domnevne islamske skrajneže, ki jim očitajo, da so pomagali pri urjenju teroristov. Trije tujci, priseljenci iz Maroka, naj bi prek svetovnega spleta širili informacije o orožju in eksplozivih. Prav tako so med aretacijo pri trojici zaplenili računalniški program, s katerim je mogoče onesposobiti računalniške sisteme. Vsi trije aretirani so pripadniki islamske skupnosti v kalabrijskem mestu Catanzaro. Zagonetna smrt 25-letnega dekleta blizu Perugie PERUGIA - V nekem gozdu kakih 15 kilometrov severno od Perugie v Umbriji so včeraj dopoldne našli truplo 25-letne Elise Benedet-ti iz bližnjega kraja Citta di Ca-stello, ki je izginila brez sledu v noči med soboto in nedeljo. Gre za zagonetno zgodbo, ki jo skušajo razvozlati krajevni kara-binjerji pod vodstvom javne tožilke Antonelle Duchini. Elisa je skupno s prijateljico Vanesso C. v soboto pozno zvečer nekoliko pregloboko pogledala v kozarec v nekem baru v predmestju Perugie, in to v družbi štirih Maročanov. Na poti proti domu sta mladenki imeli manjšo prometno nesrečo. Ko je Vanessa še govorila z drugimi udeleženci v nesreči, ji je baje Elisa nenadno vzela avto in z njim sama zbežala. Pozneje je po mo-bitelu poklicala karabinjerje, češ da se je z avtom ugreznila v blato in da so jo posilili. Avto so našli v nedeljo na poljski poti, včeraj pa so še truplo nesrečnega dekleta dober kilometer stran od vozila. umetnost - V Rimu razstava Punk naj bi imel pomemben vpliv na evropsko vizualno umetnost RIM - V rimski vili Medici je do 20. marca na ogled razstava, naslovljena Europunk - vizualna kultura punka v Europi, 1976-1980. Razstava je poklon glasbi, ki je navdihnila večbarvne iro-keze, uporabo varnostnih sponk kot nakita in piercing. Pokazati želi, da je imel punk pomemben vpliv na evropsko vizualno umetnost, ki pa doslej ni bil ovrednoten. Predstavljenih je 550 del vizualne umetnosti, nastalih v poznih 70. letih minulega stoletja. Razstava razpenja časovni lok od leta 1976, ko se je britanska punkovska zasedba Sex Pistols prvič pojavila v britanskem televizijskem glasbenem šovu "So it Goes", do leta 1979, ko je član zasedbe Sid Vicious umrl zaradi prevelikega odmerka heroina. Zasedba je spodbudila nastanek proti-kulturne scene, ki je doživela eksplozijo v vizualni kulturi po vsej Evropi, od fanzinov in posterjev do filmov pa tudi v modi, sta povedala ku-ratorja razstave, direktor Francoske akademije v Rimu Eric de Chassey in Manifest britanske punkovske zasedbe Sex Pistols neodvisni kustos Fabrice Stroun. »Kreativni imperativ gibanja je bil, da lahko vsakdo dela glasbo ali umetnost, ne da bi to znal,« je dejal Chassey in dodal: »Ni bilo potrebno najti občinstva. Pomembno je bilo stvari početi.« Stroun pa je dodal: »Vsakdo je lahko ustvarjal.« Na razstavi sta predstavljena tudi dva projekta »site specific«, ki so ju ustvarili štirje umetniki - Francis Baudevin, Stephane Dafflon, Philippe De-crauzat in Scott King. V vili Medici je danes sedež Francoske akademije v Rimu. Poslopje je bilo zgrajeno okoli leta 1500. vatikan - V nedeljo med redno molitvijo Uporniški golobi miru niso hoteli na prostost VATIKAN - Golobi miru, ki jih je papež Benedikt XVI. želel izpustiti v nedeljo med redno tedensko molitvijo, so se uporniško odločili, da ne bodo poleteli na svobodo, temveč so poleteli naravnost nazaj skozi odprto okno, pred katerim je stal papež. Papeževi pomočniki so ptice nato le ujeli in jih znova izpustili. Papeža sta ob oknu nad Trgom svetega Petra spremljala dva otroka Katoliškega združenja v Rimu in z njim proslavljala mesec miru. Ob nenavadnem incidentu sta se vidno zabavala, nato pa sta pomagala pri ujetju uporniških ptic. Med molitvijo se je papež spomnil mednarodnega dne molitve za mir v Sveti deželi in pozval k »resnim načrtom za mir«, na trenutne dogodke v Egiptu pa se ni odzval. Golob se vrača k osuplemu papežu ansa 6 Torek, 1. februarja 2011 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu univerza - Zaskrbljenost zaradi »reforme Gelmini«, ki je stopila v veljavo v soboto Rektor dvignil rumeno zastavo ...univerzi preti nevarnost Skrbi jih krčenje javnih sredstev - V deželnem svetu danes o novem zakonskem predlogu »Finché vedrai sventolar bandie-ra gialla ... Dokler boš videl plapolati rumeno zastavo, boš vedel, da tu plešemo,« je pred petinštiridesetimi leti v italijanščini pel Gianni Pettenati. Tudi nad velikim parkiriščem pred glavno tržaško univerzo od včeraj plapola rumena zastava, pod njo pa ne pleše nihče. Na univerzi trenutno ni mesta za veselje, prej nasprotno. Reforma univerzitetnega študija, ki jo je predložila ministrica Mariastella Gelmini in je stopila v veljavo prejšnjo soboto, vzbuja skrb v stavbi na Trgu Evropa. Začenši z rektorjem Francescom Peronijem, ki je včeraj v vetrovno tržaško jutro dvignil veliko rumeno zastavo z grbom italijanske republike v podporo javnemu šolstvu. Spremljala ga je večja skupina docentov, raziskovalcev, administrativnega osebja in študentov. »Naša univerza je že z decembrskim odlokom šolskega senata podprla »kampanjo rumena zastava«, ki je nastala na pobudo nekaterih docentov,« nam je pojasnil rektor. »Verjamemo namreč v njeno sporočilo, da sta javno šolstvo in javna univerza ustavna pravica in torej središčnega pomena za italijansko državo. Z dvigom velike zastave želimo na to opozoriti tudi javnost.« Rektor Peroni je prepričan, da mora država, ki želi biti koherentna s svojo ustavo, konkretno podpreti pravico do izobrazbe in študija. »Zelo nas skrbi reforma, ki je stopila v veljavo v soboto, saj predvidene reorganizacije univerzitetnega sistema ne spremljajo koherentne investicijske izbire. Nasprotno: reformnemu procesu sledi upad razpoložljivih finančnih sredstev. Z rumeno zastavo želimo opozoriti, da je tako početje nekoherentno s prioritetami, ki jih narekuje ustava.« Peroni pa je včeraj z videmsko rek-torico Cristiano Compagno in ravnateljem visoke šole Sissa Guidom Mar-tinellijem naslovil noto tudi na deželno vlado. V deželnem svetu na Trgu Oberdan se namreč danes začenja debata o zakonskem predlogu, ki naj uredi financiranje deželnega univerzitetnega sistema. Podpisniki se sicer strinjajo z osnovno zamislijo deželne reforme, ki bi po njihovem mnenju omogočila pro-zornejše in uspešnejše delovanje univerz in konservatorijev. Deželo pa opozarjajo, da uvaja reforma Gelmini vrsto sprememb, ki neizbežno vplivajo tudi na vsebino deželnega zakonskega osnutka. Od Dežele zato zahtevajo maksimalno pozornost pri koordinaciji obeh besedil ...koordinacijo, ki je žal na ravni finančnih sredstev že danes po- polna: obe reformi zaznamuje namreč krčenje prispevkov. Rumena zastava na Trgu Evropa nas opozarja tudi na to. Poljanka Dolhar pokrajina - V kratkem naj bi ceste prilagodili razmeram »po schengnu« Urediti nekdanje mejne prehode Na spisku obnova pokrajinskih cest, ograj in prometnih znakov - Včeraj sestanek z občinami, prefekturo in agencijo za državno domeno Nekdanji mejni prehod Bazovica - Lipica kroma V Palači Galatti, na sedežu tržaške pokrajinske uprave, je pokrajinski odbornik za promet Mauro Tommasini včeraj vodil prvi sestanek v okviru programa za tehnično prilagoditev in ureditev pokrajinskih cest v bližini nekdanjih mejnih prehodov. Delovnega omizja so se udeležili predstavniki občin, pre-fekture in agencije za upravljanje državne domene. »Po vstopu Slovenije v schengenski prostor in ukinitvi mejnih kontrol je nastala potreba, da obmejna območja prilagodimo novim razmeram,« je povedal odbornik Tommasini. Razložil je, da je Pokrajina Trst že sprejela predhodni načrt deželne nepremičninske družbe, zdaj pa sta na vrsti dokončno načrtovanje in izvršna faza: »Združili smo se zainteresirane ustanove, da bi skupaj proučili zadevo in zagotovili krajanom varen in prost prehod, pri čemer sta nam pomagali mejna in prometna policija.« Pokrajina Trst bo obnovila cestišča in opremo, ki je potrebna za varno vožnjo, na primer središčni-ce, prometne otoke, razdelilne ograje in cestne table. Posege bodo izvajali na pokrajinskih cestah pri nekdanjih mejnih prehodih Lazaret, Čampore, Korošci, Križpot, Prebeneg, Bazovica, Šempolaj in Re-pentabor. Zaradi gostejšega prometa sta za Pokrajino prioritetna posega pri nekdanjih prehodih Lazaret in Bazovica - Lipica. Župan Dipiazza sprejel Francesca Russa Tržaški župan Roberto Di-piazza je včeraj na županstvu sprejel novoizvoljenega pokrajinskega tajnika Demokratske stranke Francesca Russa. Šlo je za vljudnostno in institucionalno srečanje brez političnega ozadja, poudarjajo na županstvu. Pred kratkim je Rus-sa sprejela tudi predsednica Pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat. Brezplačen preklic potovanj v Egipt Kdor si je privoščil in plačal turistični paket za letovanje v Egiptu, vključno z destinacijami ob Rdečem morju, lahko prekliče pogodbo in pri tem ne bo plačal nobene denarne kazni, opozarja združenje za zaščito potrošnikov Confconsumatori. Po nemirih in protestih proti predsedniku Mubaraku sta tako italijansko kot slovensko ministrstvo za zunanje zadeve odsvetovali potovanja v Egipt. Kdor hoče preklicati rezervacijo in potovanje, mora svojo odločitev prek priporočene pošte (po možnosti naj kopijo najprej pošlje po faksu) sporočiti turistični agenciji in turističnemu operaterju, ki potovanje organizira. Stranka naj zahteva povračilo celotne denarne vsote, svetuje Confconsumatori. Turistični ponudnik lahko predlaga alternativno potovanje, s primerno cenovno prilagoditvijo. Dvodnevnaprometna omejitev v Štivanu Devinsko-nabrežinska občinska uprava sporoča, da bodo v četrtek in petek na vrsti dela za prilagoditev kanalizacije v Ribiškem naselju. Zaradi tega bo Občina med 8. in 17. uro (ter vsekakor do zaključka posega) uvedla prometne omejitev v Šti-vanu. Na odseku med hišnima številkama 24/A in 29 bo prepovedano voziti in parkirati (na obeh straneh vozišča), morebitna parkirana vozila pa bodo prisilno odstranili. Prepoved ne velja za reševalna vozila. Znanstvene muzeje zapirajo ob 13. uri Občina Trst sporoča, da so mestni znanstveni muzeji, ki so doslej zapirali ob 13.30, po novem poskusno odprti do 13. ure. Od 9. do 13. ure si je mogoče ogledati naravoslovni muzej (od ponedeljka do petka), morski muzej in botanični vrt (oba od torka do nedelje). Akvarij je od 1. aprila do 31. oktobra odprt od 9. do 19. ure, trenutno pa od 9. do 13. ure (od torka do petka) in od 9. ure do 17.30 (ob sobotah in nedeljah). Tečaji slovenščine Šola slovenščine italijanske ustanove za spoznanje slovenskega jezika in kulture obvešča, da se je še mogoče vpisati na tečaje slovenščine, ki se pričenjajo februarja. Tečaji bodo potekali pretežno v popoldanskih ali večernih urah, enkrat ali dvakrat tedensko. Za dodatne informacije in vpise je na voljo tajništvo šole (ul. Valdirivo, 30, 2. nadstropje) na telefonskih številkah 040761470 - 040366557 od 17. ure do 19.30. V drugačnih urnikih lahko pokličete na številko 3382118453. / TRST ODBOJKA Torek, 1. februarja 2011 7 dolinska občina - Z napisi v občinski dvorani Enosmerne ulice v Zaboljuncu: omikan protest na občinski seji Občinska skupščina z glasovi levosredinske večine odobrila proračun 2011»vreden« 8.819.000 evrov Enosmerne ulice v Zaboljuncu so privabile na včerajšnjo dolinsko občinsko sejo kakih dvajset tam bivajočih občanov, ki so z barvnimi napisi opozorili občinsko upravo na težave, v katerih so se znašli po uvedbi novega prometnega režima. »Dvomesečna poskušnja je postala 9-mesečna,« je spominjal eden od napisov. »Bolje menjat enega odbornika, kot zgubit 100 glasov,« je napovedoval drugi. Nove prometne ureditve s številnimi enosmernimi ulicami že takoj po uvedbi niso prepričale ljudi iz Zabo-ljunca. Spremenile so že desetletja utečene prevozne navade domačinov in tako izzvale njihov protest. Občinska uprava je takrat zagotovila, da naj bi bila nova prometna ureditev poskusna. Trajala naj bi dva meseca, potem naj bi preverili, ali bi bilo treba kak prometni ukrep spremeniti, ali ne. Na včerajšnji seji je zadevo omenila občinska svetnica Demokratske stranke Rossana Petaros, tudi sama iz Boljunca. Prvotno poskusno obdobje se je z dveh mesecev raztegnilo na šest mesecev, sedaj že na devet, je spomnila. Omenila pa je srečanje z županjo, na katerem so razpravljali o žgočem problemu. Takrat so se domenili, da naj bi do konca januarja poiskali rešitev, ki bi zadostila prometnim zahtevam in željam krajanov. Petarosova je zaželela, da bi do podobne rešitve čim prej prišlo. Zaboljunčani so se vsekakor spomnili zadnje obljube in zadnji dan januarja prišli v občinsko dvorano ter zelo omikano z napisi ponovili, da jim sedanji prometni režim ne ustreza. Na seji niso prejeli nobenega odgovora, kar tudi ni bilo pričakovati, saj prometno vprašanje v Zaboljuncu ni bilo na dnevnem redu. Njihova prisotnost je bila vsekakor opazna, »grožnja« z bodočimi »izgubljenimi glasovi«, namenjena levosredinski občinski upravi pa kar se da realna. Na prvi letošnji seji je občinska skupščina z glasovi levosredinske večine odobrila proračun za letošnje leto in triletni seznam javnih del za obdobje 2011-2013. Razprava o proračunu je bila zelo skopa. Občinska uprava je že pred časom seznanila s finančnim dokumentom načelnike posameznih svetniških skupin. V občinski dvorani proračun ni bil predstavljen, niti njegove temeljne postavke niso bile nakazane. V razpravo je posegel edinole načelnik Ljudstva svobode Roberto Dro-zina. Opozoril je na zmanjšanje resur- Enosmerne ulice še burijo prebivalce Zaboljunca kroma zov. Predvsem se je znižala sredstva za investicije in to za kar 2 milijona 53 tisoč evrov, je izračunal. Omenjena so javna dela, ki so bila že zastavljena lani ali v prejšnjih letih in jih bodo letos dokončali, ni pa govor o ukrepih v podporo krajevnemu gospodarstvu, je kritično pripomnil. Iz finančnih dokumentov je mogoče razbrati, da je letošnji občinski proračun »vreden« 8 milijonov 819 tisoč evrov. Davek na nepremičnine (Ici) ostaja nespremenjen: 4,5 promile za »družinski dom«, 6 promil za drugo sta-novanje-hišo, prav toliko na proizvodne zgradbe. Od davka Ici bo občina letos iztržila milijon 350 tisoč evrov. Med tekočimi stroški bosta tudi letos najbolj zaznavna dva. Strošek za zaposlene bo znašal 2 milijona 25 tisoč evrov (ali 34 odstotkov vseh tekočih stroškov). Za nudenje storitev pa bo občinska uprava potrošila 2 milijona 152 tisoč evrov (ali 36 odstotkov vseh tekočih stroškov). Med ostalimi stroški gre omeniti prenose (702 tisoč evrov), stroški za nakup potrošnih dobrin in surovin pa bodo znašali 230 tisoč evrov. Na včerajšnji občinski seji je dolinska skupščina nadalje odobrila »program nalogov za avtonomno sodelovanje za leto 2011 z določitvijo najvišjega možnega stroška za leto 2011« (beri: prispevki za zunanje sodelavce) in prehod dosedanje občinske vodovodne službe k podjetju Acegas. O seji bomo še poročali. M.K. sv. just - Unija Istranov obsoja dogodek Vandali razbili tabli, posvečeni žrtvam fojb Vandali so bili nazadnje dejavni pri Sv. Justu. V nekaj dneh so razbili obe kamniti tabli, ki označujeta drevored, posvečen žrtvam fojb. Gre za pešpot, ki vodi z Ulice Capitoli-na v osrčje spominskega parka. V parku je tudi spomenik žrtvam fojb, ki ga je Občina Trst dala postaviti leta 2000, ko je bil župan Riccardo Illy. Obveščena je bila policija Digos, Občina Trst pa namerava namestiti novi tabli še pred Dnevom spominjanja na fojbe in eksodus, ki bo 10. februarja. Predsednik Unije Istranov Mas-similiano Lacota je v tiskovnem sporočilu obsodil dogodek in izjavil, da nestrpna in nasilna dejanja terjajo pozornost. Neznane storilce je označil kot »nesrečnike, ki nasedajo razširjenim ideološkim stališčem, za katere je značilen negacionizem«. Povoženi pešec s pridržano prognozo Na Ulici D'Alviano se je včeraj pet minut po poldnevu hudo ponesrečil pešec, 71-letni G. B. Ulico je prečkal pri hišni številki 41, v neposredni bližini poštnega urada. Hodil je v smeri proti velikemu čarbolskemu parkirišču na prostem, ki se nahaja višje nad ulico. Ko je bil na prehodu za pešce, je v smeri proti Škednju privozila 45-letna A. M., ki je s svojim skuterjem znamke Honda povozila pešca. Okoliščine nesreče so po ocenah poročnika tržaških mestnih redarjev Roberta Gazzee jasne. 71-letnik se je hudo poškodoval, zaradi zlomov so ga na urgenco kati-narske bolnišnice sprejeli s pridržano prognozo, po navedbah mestnih redarjev pa ni v smrtni nevarnosti. Sindikat policistov proti filmu Vallanzasca Sindikat policistov COISP bo danes od 17. ure do 18.30 iz protesta delil letake pred tržaškim kinom Nazionale na Drevoredu XX. septembra. Deželno tajništvo sindikata se zgraža nad »sramotnim povzdigovanjem lika bandita Renata Vallanzasce s filmom Val-lanzasca - Gli angeli del male. Protest policistov poteka na vsedržavni ravni. Letaki opozarjajo, da so policisti zgroženi, ker naj bi film slavil zločinca in pozabil na njegove žrtve. Deželni tajnik sindikata Maurizio Iannarelli pravi, da režiserja Micheleja Placida spoštuje, a se z njim ne strinja. V Grljanu konec iskanja V Miljah so svojci od nedelje zvečer pogrešali domačinko in s tem seznanili tamkajšnje karabinjerje, na pobudo katerih je stekla iskalna akcija. 46-letna Renata Fioriti je od doma odšla s svojim avtom fiat panda, včeraj zjutraj pa so vozilo našli v Grljanu. Ka-rabinjerji so prečesali celotno območje, ob 14.20 pa so truplo pogre-šanke našli karabinjerji potapljači, in sicer med skalami na grljanski obali. Kontrole pri Fernetičih Obmejne kontrole pri Fernetičih so v teh dneh privedle do aretacije in kazenske ovadbe na prostosti. Med potniki romunskega linijskega avtobusa, ki je zjutraj privozil iz Slovenije in je bil namenjen v Španijo, je bil tudi 20-letni romunski državljan, ki mora v zapor, ker ga je v Turinu doletela obsodba na leto in pet mesecev zaradi prikrivanja ukradenega blaga. Zaradi suma enakega kaznivega dejanja pa so mejni policisti v večernih urah prijavili sodstvu 30-letnega romunskega voznika kom-bija. Vozilo so neznanci dva dni pred tem ukradli v Milanu. policija - Zasledovanje in dvojna aretacija v kraju Quarto d'Altino Mladeniča zasipavala Trst in druga mesta s kokainom Policija je prijela dvojico trgovcev z mamili in tako udarila po skupini, ki je v Italijo uvažala kokain in ga dobavljala razpečevalcem Veneta in Furlanije-Julijske krajine. Za zapahi sta se znašla albanska državljana Denis Božani in Fejzi Kullu-ri, stara 20 in 21 let. Preiskava, ki jo v sodelovanju s kriminalisti iz Trsta in Trevisa vodi tržaško državno tožilstvo, se nadaljuje. Kulluri in Božani sta baje skupaj z nekaterimi rojaki sodelovala v kriminalni organizaciji, ki je v Italijo uvažala večje količine kokaina. V severovzhodni Italiji je bila skupina v stiku z mladimi italijanskimi razpečevalci, ki prepovedano drogo na drobno prodajajo v posameznih mestih. Preiskava se je pred meseci začela v Trstu, kjer je mobilni oddelek zabeležil skokovit porast razpečevanja kokaina. Policisti so prišli na sled razpečevalcem in nato še njihovim albanskim dobaviteljem. Med preiskavo so kriminalisti ugotovili, da imata Kulluri in Boža-ni, ki že več let živita v Venetu, vodilno vlogo v sklopu organizacije trgovcev s kokainom. Droga je najpogosteje potovala v Trst, Treviso in Benetke, kupci pa so bili običaj- no zelo mladi. Dvojica je bila že dalj časa pod nadzorom, včeraj pa jo je policija prijela. Albanca sta z avtom krenila iz Mogliana Veneta, kjer sta prejela »beli prah«, da bi ga prodala venetskim razpečevalcem. Policisti so ju zalezovali do kraja Quarto d'Altino, kjer je prišlo do poskusa pobega in dvojne aretacije (policisti so med zasledovanjem z avtomobili tudi streljali v zrak). V avtomobilu sta Albanca prevažala več kot sto gramov čistega kokaina. Osumljenca so preiskovalci zaslišali in ju odvedli v zapor v Benetke. Prijetju je sledila hišna preiskava v kraju San Donà di Piave, kjer so policisti mobilnih oddelkov iz Trsta, Trevisa in Benetk našli pištolo beretta kalibra 7,65 milimetra z izbrisano serijsko številko. V stanovanju so zasegli še nekaj zanimivega gradiva. Zdaj bodo skušali ugotoviti, kdo so ostali člani združbe. preiskava - Goljufija z evropskimi sredstvi Milijon evrov Ustanova LED organizirala lažne poklicne tečaje, 17 sodnih prijav Prvi oddelek tržaške finančne straže je v sodelovanju z javno tožilko Cristino Bacer dve leti vodil preiskavo v zvezi s tržaško ne-profitno ustanovo, ki je bila dejavna na področju poklicnega izobraževanja. Preiskovalci so zbrali dovolj dokazov in prijavili 17 ljudi, glavno vlogo oa imajo štirje upravitelji ne-profitne ustanove LED (Laboratorio regionale di economia della distribuzione) s sedežem v Ulici Zonta 2, nekaj korakov stran od cerkve sv. Antona. Ostali osumljenci so z ustanovo sodelovali v posameznih projektih oziroma poklicnih tečajih. Z goljufijo naj bi skupina nabrala za milijon evrov evropskih sredstev. Ustanova LED, ki jo je leta 1989 ustanovila skupina podjetnikov, univerzitetnih docentov in neodvisnih delavcev, je leta 2009 šla v stečaj. Pred tem je bila akreditirana pri deželni upravi, sodelovala je tudi z Univerzo v Trstu. Še do leta 2008, ko so uvedli preiskavo, je LED baje organiziral vsaj 40 lažnih tečajev (med temi so bili tečaji tujih jezikov, gostinstva, gradbenih, trgovskih in drugih predmetov), in sicer s sredstvi Evropskega socialnega sklada, ki jih dodeljuje Dežela Furlanija-Julij-ska krajina. Ustanova je po podatkih preiskovalcev z lažnimi izjavami v potrdilih o stroških in s ponarejanjem seznamov tečajnikov črpala evropska sredstva, skupaj naj bi tako nabrala več kot milijon evrov. Deželni upravi naj bi vodstvo ustanove predložilo dokumentacijo, v kateri so bili tudi izmišljeni stroški za osebje (v poročila so vnašali tudi imena oseb, ki pri organizaciji tečajev niso sodelovale), število tečajnikov pa so sodelavci na zahtevo vodstva ustanove v dokumentih umetno povečali do minimalnega praga, ki omogoča prejemanje povračil za stroške. Med prijavljenimi sta tedanji predsednik in direktor ustanove LED, Roberto Rosini in Paolo Arzioni. Finančni stražniki, ki so med preiskavo tudi prisluškovali telefonskim pogovorom, so prijavili 17 ljudi in preventivno zasegli 190 tisoč evrov ter sto kvadratnih metrov veliko stanovanje v središču Trsta, katerega lastnik je eden izmed vpletenih. Če bo prišlo do obsodb, bosta denar in stanovanje postala državna last. Finančni zakon iz leta 2008 je tovrstne ukrepe razširil tudi na področje davčnih goljufij. 8 Torek, 1. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI barkovlje - Domače društvo S« • • • - • • pesmijo in recitacijo počastili dan kulture Priložnostno misel je na nedeljski prireditvi podal Peter Verč Program so oblikovala Dekleta s Škofij, ki jih vodi Marjetka Popovski (levo), spodaj pa novinar Peter Verč kroma Slovensko kulturno društvo Barkovlje je letošnji največji slovenski kulturni praznik, ki ga obhajamo 8. februarja, počastilo s pesmijo in recitacijo. Društvene prostore je v nedeljo popoldne obiskalo številno občinstvo, ki mu je slovenska beseda ljuba, v okviru kulturnega programa pa je bilo moč prisluhniti tudi priložnostni misli novinarja Petra Verča, sicer sodelavca različnih lokalnih medijev. Zvesto občinstvo je uvodoma pozdravila predsednica barkovljanskega društva Sandra Poljšak, ki je v svojem nagovoru spomnila, zakaj imamo Slovenci radi praznik slovenske kulture, ob tem pa je še dodala, da nas Prešernov dan vsako leto opozorja na to, kaj smo, od kod izviramo in kaj nam pomeni slovenska beseda. V nadaljevanju je publika prisluhnila dobro pripravljenemu in pestremu programu ženske pevske skupine Dekleta s Škofij, ki so pod vodstvom Marjetke Popovski zapele in zrecitirale številne znane slovenske ljudske in domoljubne pesmi. Zasedbo sestavljajo žene, dekleta in prijateljice, ki so se pred petimi leti združile z namenom, da bi prepevale stare domače pesmi. V njihovem repertoarju prevladujejo stare slovenske ljudske pesmi vseh pokrajin, med njimi pa se pogosto znajde tudi kakšna tržaška pesem. Nastopajo širom po Sloveniji, ničkolikokrat pa zapojejo tudi viže, pod katere se podpisuje njihova zborovodkinja Marjetka Popovski, ki večkrat svoje pevke spremlja na kitari. V nedeljo so nastopajoče za začetek zapele slovensko himno - Zdravljico. Prijetno kulturno popoldne pa nam je postreglo še s pesmimi kot so Slovensko dekle, Jaz bi rad rdečih rož, Večerni mrak, Na obali, Jabolko rudeče, Stu-denček ... Pevke so tudi zrecitirale štiri pesmi, v sklopu zadnjega venčka zapetih pesmi pa je bilo moč prisluhniti štirim pesmim, ki so požele bučen aplavz. Podeljevanju cvetja in zahvalam pa je sledila še družabnost, ki jo vsakič s svojimi dobrotami oblikujejo domačini in domačinke. (sč) mladika - 39. literarni natečaj Znani dobitniki nagrad, vročili jih bodo v ponedeljek Znani so nagrajenci literarnega natečaja Mladike. Prvo nagrado prejme Mire Ribič za novelo Vse Vasili-jeve zime, drugo Roman Kukovič za novelo Popotovanje z Almo, tretjo pa Janez Jurič za Dedijevo hruško. Prvo nagrado za cikel pesmi prejme Nada Lomovšek, drugo Marija Švanj-cer za cikel Naši ljudje, tretjo pa David Bandelj za pesmi Trenutki za spomin.V noveli Ribičeve Vse Vasili-jeve zime je zaobjeta nenavadna življenjska zgodba. V njej so zelo plastično prikazani značaji oseb in njihovi medsebojni odnosi, ki včasih mejijo na tragičnost, piše v obrazložitvi nagrade.Kukovič se v noveli Popotovanje z Almo poigrava z različnimi znanimi osebnostmi iz preteklosti, s katerimi se srečuje v Trstu; hkrati so vidne medbesedilne povezave z njihovimi deli ali biografijami. Dedijeva hruška ponuja Juriče-vo nostalgično spominjanje na dedka in živ opis medgeneracijskih odnosov. Podaja tudi trpko ugotovitev, kako se pokrajina in navade spreminjajo zaradi človeškega pohlepa. Lo-movškova se v prvonagrajenem ciklu pesmi spopada z bivanjsko tematiko, ki se izraža z izjemnimi lirskimi občutki in metaforami. Vsakdanje vsebine tako po prepričanju komisije nikoli ne zvenijo banalno. Ciklus pesmi Švanjcerjeve neposredno in učinkovito posreduje podobe ljudi in odnosov. Ubeseditev je bogata in izbrana, sam ciklus pa je pomensko zaokrožen. Bandelj je v ciklusu pesmi Trenutki za spomin upesnil serijo urbanih slik iz slovenske prestolnice. Avtorja odlikuje igrivost in poseben smisel za ritem. Komisijo literarnega natečaja Mladike so sestavljali pisateljica Vilma Purič, prevajalka Diomira Fabjan Bajc, pisateljica Evelina Umek, profesorica Marija Cenda ter odgovorni urednik revije Marij Maver. Prva nagrado za prozo znaša 400 evrov, druga 300 evrov, tretja pa 250 evrov. Dobitnik prve nagrade za pesmi bo prejel 200 evrov, druge 150 evrov, tretje pa 100 evrov. Komisija je obravnavala 125 prispevkov v prozi in 99 ciklusov pesmi. Za objavo komisija priporoča še novele: Formula nevidnosti Igorja Pi-sona; Tanka, mehka, čudovita vezenina neznanega avtorja, Presenečenje Jasne Jurečič; Lipka neznanega avtorja; Domov Marije Mercina; Kšef-tarca Darinke Kozinc; Literarni večer Davida M. Terbižana in Fil Neže Kra-vos. Od pesniških ciklov pa komisija za objavo predlaga cikle pesmi Ide Semenič, Tatjane Križmančič in Borisa Pangerca. Nagrade bodo podelili v ponedeljek, 7. februarja, ob 20.30 v tržaški Peterlinovi dvorani, v sklopu Prešernove proslave Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev, so sporočili z Mladike. dolina - SKD Valentin Vodnik Drugi filmski večer: drevi Odgrobadogroba Drevi bo v društvu Valentin Vodnik na vrsti drugi filmski večer. Ob 20.30 bo v društveni dvorani v Dolini na ogled film Odgrobadogroba slovenskega režiserja Jana Cvitkoviča. Film, iz leta 2005, je publika sama izbrala na prvem januarskem srečanju. Film je dobil razne nagrade, npr. leta 2005 nagrado »Altadis« za najboljšega novega režiserja na mednarodnem filmskem festivalu v San Sebastianu v Španiji in za najboljši film in sceno na filmskem festivalu v Torinu. V majhnem slovenskem mestu je po- seben pogrebni govorec z imenom Pero, ki vedno naredi pogrebni govor zelo poseben, saj mu vedno uspe privabiti solze v oči žalujočih. Pero se doma trudi s svojim očetom, saj vedno znova hoče narediti samomor. Med tem časom si Pero skuša na svojo stran pridobiti srce Renate. Perotu na vseh poteh ob strani stoji prijatelj Šuki, ki pogosto govori o svoji smrti in pogrebu, vendar mu je kljub temu zelo naklonjeno neobičajno dekle Ida, ki se trudi, da bi Šu-kiju čim pogosteje prekrižala pot. Tudi tokrat bo publika lahko izbrala film, ki si ga bo mogoče ogledati v torek, 15. februarja. Občina Dolina: vpisovanje v otroške jasli Uprava Občine Dolina sporoča, da bodo v mesecu februarju potekala vpisovanja v občinske otroške jasli v Dolini (Dolina št. 200) in v otroške jasli Colibri (ul. Curiel 2 - samo za otroke s stalnim bivališčem v občini Dolina) za šolsko leto 2011/2012. Rok za vpis zapade v ponedeljek, 28. februarja 2011. V zadevnem obdobju bo možen ogled jasli v Dolini (dnevi odprtih vrat) od 15.30 do 17.30 ure v četrtek, 3 februarja 2011 ter v sredah, 9., 16. in 23. februarja 2011; v soboto, 5. februarja 2011, od 10.00 do 11.00 ure pa se bo v jaslih odvijala delavnica za starše, ki nameravajo predstaviti prošnjo za vpis v dolinske jasli. Dnevi odprtih vrat v otroških jaslih Colibri se bodo odvijali od ponedeljka do petka, od 16.00 do 17.00 ure, v obdobju med 7. in 11 februarjem 2011. Za informacije o organizaciji dejavnosti in o vzgojnem projektu posameznih jaslih se lahko obrnete direktno na zadevne objekte: - tel. občinske otroške jasli v Dolini: 040/8325084; - tel. otroške jasli Colibri: 040/814346. Za vpisovanja in za morebitne dodatne informacije se lahko obrnete na občinski Urad za izobrazbo in šolske storitve (tel. 040/8329 281-240) od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.00 ure, ob ponedeljkih in sredah tudi od 15.00 do 17.00 ure. Vpisni obrazci so na razpolago tudi na občinski spletni strani (www.sandorligo -dolina.it). Upravljanje s strupenimi plini Tržaško Podjetje za zdravstvene storitve je razpisalo izpitni rok za leto 2011 za izdajanje potrdila o usposobljenosti za upravljanje s strupenimi plini. K izpitom se lahko prijavijo vsi tisti, ki so dopolnili 18 let in razpolagajo z diplomo obvezne šole. Zainteresirani lahko predložijo prijavo do 13. maja 2011 pri zakonitem zastopniku Podjetja za zdravstvene storitve v deželi, kjer imajo stalno bivališče. Izpit bo obsegal ustno in pisno preizkušnjo, za program in informacije pa se je mogoče obrniti do oddelka za preventivo zdravstvenega podjetja v Ul. de' Ralli 3, telefon 040-3997432/7357, faks 040-3997431. salzburg - 18. Eurokarneval in glasni zvoki Guggenmusik Festivala Tudi veliko Tržačanov Prvič je bila na tem festivalu prisotna tudi dvajsetčlanska skupina godbe iz Saleža Med pisano množico, ki je prejšnji konec tedna napolnila salzburške ulice in trge z barvami mask 18. Eu-rokarnevala in glasnimi zvoki vzporednega Guggemusik Festivala, je bilo zaslediti veliko Tržačanov. Množične, pustno obarvane prireditve sta se udeležili namreč dve veliki skupini iz naše pokrajine. Miljska skupina Gug-genband Muja je že več let protago-nistka tega srednjeevropskega, veselega srečanja, za godbo Salež pa je bila prva izkušnja v tem okviru. Konfrontacija z veliko večjimi orkestri s specifično, večletno »gugge-kilometrino« je bila za dvajsetčlansko kraško skupino poseben izziv, kateremu so godbeniki kljubovali z vso energijo in navdušenjem na vseh nastopih, ki so se odvijali na festivalskih odrih, v pivnicah in na zelo dobro obiskanih sprevodih. Godba s tržaškega Krasa se je vključila v živahno dogajanje v sodelovanju s škedenjsko pustno skupino »Gruppo maschere Servolane Lalo«, ki je z mislijo na krajevno zgodovino izbrala kot vezno temo dojilje (v karikaturnih moških interpretacijah) in njihove otroke, ki so plesali in se veselili v modrih in roza predpasnikih. Godbeni- kom (na posnetku) se je na poseben način vtisnil v spomin navdušen odziv publike in lepa izkušnja bo gotovo povod za nadaljno sodelovanje. (ROP) / TRST Torek, 1. februarja 2011 9 trebče - SKD Primorec Male udeležence prve Cici urice ve sezoni je obiskala kokoška Koki Po poslušanju pravljice so otroci izdelovali papirnate kokoške Klub: danes Josip Osti in kraški pesniki Danes bo v Gregorčičevi dvorani (Ul. sv. Frančiška 20) Kraški pesniški večer. Osrednji gostje bodo pesniki Josip Osti, Magdalena Svetina Terčon in David Terčon. Kramljanje s kraškimi pesniki bo vodil njihov tržaški kolega Marko Kravos, popestril pa ga bo nastop kantavtorice Lare Puntar in kitarista Daria Vivianija. Srečanje, ki ga prireja Slovenski klub, se bo začelo ob 20.30. MI&LAB - dialogi med znanostjo in kulturo Od 1. do 7. februarja bo v gledališču Miela potekala druga izvedba festivala MI&LAB, ki želi ustvariti dialog med znanostjo in in kulturo, oziroma omogočiti soočanje med znanostjo in filmom, glasbo, gledališčem. Prvo srečanje bo na sporedu nocoj ob 21. uri, ko bo na oder gledališča Miela stopil pianist Glauco Venier. Koncert nosi naslov Improvizacije, furlanski glasbenik pa se bo posvetil predvsem ro-kovskim in džezovskim ritmom velikih skladateljev. Niz se bo jutri nadaljeval s filmom Creation režiserja Jona Amiela (ob 19. in 21. uri). Ponovni začetek Cici uric v Treb-čah. V petek, 28. januarja je v Ljudskem domu v Trebčah v organizaciji SKD Primorec potekala prva Cici urica v letošnji sezoni. Cici urice so mesečna srečanja namenjena otrokom iz vrtca in prvih dveh razredov osnovne šole, ki dajejo predvsem vaškim otrokom možnost spoznavanja kulturnega delovanja v vasi. Vezna nit letošnjih srečanj bo spoznavanje življenja na kmetiji: poklicev in živali na njej. Izhodišča bodo pravljice, tem pa bo sledilo likovno ustvarjanje z različnimi likovnimi tehnikami, petje, dramatizacija ali druge dejavnosti. Na prvi Cici urici se je zbralo lepo število 32 otrok, ki so po uvodnem spoznavanju z zelo posebnim piščančkom poslušali pravljico Kokoš in jajce Tamare Zambon in Pica Floridija. Otroci so se pošteno nasmejali kokoški Koki, ki je mislila, da je papagaj. Ko je znesla jajca so živali na kmetiji mislile, da so to zobje velikanov, vesoljci, kamenje iz potoka ali sladki bonboni. Šele, ko so začele jajčne lupine pokati in so iz njih prilezli piščančki, se je Koki prepričala, da je kokoš in da so to njeni otročički. Pravljica je otroke spodbudila k ustvarjanju prav posebnih kokoši iz papirnatih krožnikov. Za otroke so na Cici urici poskrbele Francesca Antonini, Biserka Cesar in Katerina Kalc. Naslednja Cici urica bo v petek, 11. februarja. ulica raffineria - Gasilci na delu zaradi piromanov Trst kot Neapelj? Požiganje zabojnikov za smeti je na Tržaškem dokaj pogost pojav V nedeljo je fotograf ujel v objektiv gasilce, ki so se na tržaški Ulici Raffineria (blizu Drevoreda DAnnunzio) ukvarjali z gorečima zabojnikoma za smeti. Požiganje zabojnikov je dokaj razširjen »šport«, tovrstna piromanska dejanja so kar pogosta tako v Trstu kot tudi na Opčinah kroma devin OŠ Josipa Jurčiča Bodoči šolarji iz Mavhinj in Devina obiskali svoje starejše vrstnike in se razgledali po šoli V ponedeljek, 17. januarja smo na devinski šoli Josipa Jurčiča imeli goste. To so bili »velički« otroških vrtcev iz Mavhinj in Devina. Bodoči šolarji so si v spremstvu vzgojiteljic ogledali šolske prostore in so se še posebej ustavili v prvem razredu. Prvošolci so jim predstavili abecedo, številke in vsi skupaj so nato poslušali zgodbo o Mišku Miriju, ki je bil mamin ljubljenček. S pomočjo učiteljev in vzgojiteljic so pripravili lutko priljubljenega junaka Mirija. Ob koncu srečanja so spoznali še devin-sko telovadnico, kjer so se, skupaj z bodočimi sošolci, igrali na miške in mucke. »Velički« so se veseli in polni novih izkušenj vrnili v vrtec, z željo, da bi čim prej ponovili zanimivo izkušnjo. SM S Izleti SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja januarja in februarja avtobusne izlete na Zoncolan s tečaji smučanja za osnovnošolce. Prijave in informacije na mladinski@spdt.org in na tel.: 3395000317. Prispevki V spomin na Dorko Zuljan vd. Sancin darujejo Tatjanini prijatelji 40,00 evrov za KD Valentin Vodnik. V spomin na Slavko Sardoč daruje Mara Milič 25,00 evrov za šempolajsko Štalco. V spomin na Anico Vrabčevo darujejo Sonja, Ivanka in Mara Milič 60,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Anico Ban darujeta Anica in Luciano 50,00 evrov za KD Pro-sek Kontovel ter 50,00 evrov za FC Primorje. Popravek: V spomin na Zdravka Obada daruje družina Majovski 25,00 evrov za MePZ Rdeča zvezda - Devin. Sporočamo, da bo maša z žaro pokojne Grazielle Gergič v vd. Cernjava v četrtek, 3. februarja ob 14. uri v Proseški cerkvi. Sledil bo pokop. Svojci Gabrovec, Veliki Dol, 1. februarja 2011 Kraško pogrebno podjetje Lipa Nenadoma nas je zapustil naš dragi Severino Slapnik Žalostno vest sporočajo žena Maria, hči Daniela z možem Ivom in sinom Andrejem, svak Stano z ženo Jolando ter ostalo sorodstvo. Pogreb bo jutri, 2. februarja. Pokojnik bo ležal v ulici Costalunga od 10. ure dalje. Sprevod bo krenil proti repentabor-skemu pokopališču ob 12.55. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Repen, 1. februarja 2011 Zadnji pozdrav prijatelju Ilario in Ariella Ob smrti dragega očeta Severina izrekajo učiteljici Danieli in sorodnikom občuteno sožalje ravnateljica, učno in neučno osebje Didaktičnega ravnateljstva na Opčinah Ob izgubi drage mame Marije izrekamo župniku Francu Pohajaču, sestrama, bratoma in ostalim sorodnikom iskreno sožalje Župnijska skupnost z Opčin, od Banov in s Ferlugov, MeCPZ in MoPZ Sv.Jernej, Društvo Finžgarjev dom, SOMPD Vesela pomlad, Skavti in skavtinje, Skupina prvoobhajancev in birmancev ter njihovi starši 10 Torek, 1. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI Včeraj dan es Danes, TOREK, 1. februarja 2011 IGNAC Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 17.10 - Dolžina dneva 9.43 - Luna vzide ob 6.18 in zatone ob 15.44 Jutri, SREDA, 2. februarja 2011 MARIJA, SVEČNICA VREME VČERAJ: temperatura zraka 2,8 stopinje C, zračni tlak 1018 mb raste, veter 30 km na uro vzhodnik, severovzhodnik, vlaga 64-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 9,4 stopinje C. EI3 Lekarne Do sobote, 5. februarja 2011 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Dante 7 (040 630213), Ul. Costa-lunga 318/A (040 813268), Milje - Ul. Mazzini 1/A (040 271124). Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Dante 7, Ul. Costalunga 318/A, Ul. Giulia 14, Milje - Ul. Mazzini 1/A. Prosek (040 225141) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 14 (040 572015). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) ¿Pogteßno podjetje iS UUIt^^lIL^lUl ALABARDA na Občinah, v Boljuncu, v Miljah, v Nabrežini in v Trstu Bambičeva galerija ob prešerpovem dpeuu v soboto, 5. februar|a 2011 ob 20.30, odprtje Zvonko Čoh - ilustracije za novo knjigo Marka Kravosa Ta prave od pet do glave Nagovor: književnik Slavko Pregl Predstavitev: mag. Jasna Merku Odprto do 25. februarja 2011 Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino nov urad na istrski ulici nasproti pokopališča sv. ane. Tel. 040 2158 318 AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Qualunquemente«. ARISTON - 16.30 »La donna che canta - Incendies«; 18.45, 21.00 »Io sono con te«. CINECITY - 16.10, 18.10, 20.05, 22.00 »Parto col folle«; 16.30, 19.50, 22.05 »The Green Hornet - 3D«; 17.30, 19.45, 22.00 »Il discorso del re«; 16.30, 22.00 »A qualcuno piace cal-do«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »Qua-lunquemente«; 15.50, 18.00, 20.10, 22.15 »Immaturi«; 15.50 »L'orso Yog-hi«; 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Che bella giornata«. FELLINI - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Hereafter«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »La versione di Barney«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Il discorso del Re«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.00, 18.00 »Vento di primavera«; 20.05, 22.15 »Vallanzasca«. KOPER - KOLOSEJ - 16.30, 18.30 »Zlatolaska 3D«; 17.10, 21.30 »Življenje, kot ga poznaš«; 17.30 »Tron: Zapuščina«; 20.30 »Zeleni sršen 3D«; 19.30 »Piran/Pirano«; 20.00 »Američan«. KOPER - PLANET TUŠ 16.15 »Gremo mi po svoje«; 16.00 »Samova pustolovščina 3D - sinh.«; 16.05, 18.30, 20.50 »Turist«; 21.05 »Mr. Joint«; 20.10, 21.30 »Zeleni sršen 3D«; 18.25 »Zeleni sršen«; 20.30 »Spusti me k sebi«; 15.00, 17.10, 18.00, 19.20 »Zlatolaska 3D«; 16.10, 18.20 »Zlatolaska«; 16.20, 18.40, 21.00 »Dilema«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 2: 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »The Green Hornet 3D«; Dvorana 3: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Parto col folle«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Che bella giornata«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.50, 20.00, 22.10 »Qualunquemente«; Dvorana 2: 17.20, 19.40, 22.00 »The green hornet 3D«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.15 »Immaturi«; Dvorana 4: 17.45, 20.20, 22.20 »Parto col folle«; Dvorana 5: 17.30, 20.00 »Che bella giornata«; 22.15 »Vallanzasca - Gli angeli del male«. Niz filmov »Kinemax D'Autore«: 17.30, 20.00, 22.00 »L'esplosivo piano di Bazil«. H Šolske vesti SREDNJA ŠOLA I. CANKAR sporoča, da bo dan odprtih vrat, danes, 1. februarja, od 8.45 do 10.45 v šolskih prostorih v Ul. Frausin, 12. OTROŠKI VRTEC V ŠKEDNJU vabi starše na obisk vrtca Reber De Marc-hi 8 - Belvedere Guido De Santi 1, v četrtek, 3. februarja, od 9.30 do 11.30 ob priliki dneva odprtih vrat. EKSTRA! Delavnice v Narodnem domu v Trstu: Kako se učimo, da se naučimo?; Spraševanja, matura, izpiti: kako uspešno nastopamo v javnosti?; Bon ton za mlade. Delavnice so namenjene dijakom 3., 4. in 5. letnika višjih srednjih šol od 4. februarja do 11. marca, vsak petek od 14.30 do 16.00. Kotizacija 20,00 evrov. Informacije in prijave: info@slovik.org, www.slovik.org, tel. 0481-530412. OSNOVNA ŠOLA GRBEC- STEPANČIČ vabi na predstavitev šole, ki bo v ponedeljek, 7. februarja, ob 15.00 v šolskih prostorih Reber De Marchi, 8 - Belvedere Guido De Santi 1. Teden odprtih vrat bo do 4. februarja od 9.00 do 12.00. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO NA OPČINAH sporoča, da rok za vpis v prve razrede osnovnih šol in v prvi letnik otroških vrtcev zapade v soboto, 12. februarja. Tajništvo sprejema prošnje od ponedeljka do petka od 8. do 10. ure ter od 12. do 14. ure. Poslovalo bo tudi v soboto, 5. februarja in v soboto, 12. februarja, od 8.30 do 12.30. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO DOLINA obvešča, da bodo v obdobju vpisovanja v otroške vrtce in osnovne šole potekali informativni sestanki. Tajništvo (Dolina 419) sprejema prošnje za vpis vsak dan od 9.00 do 13.30; ob ponedeljkih do 16.30; COŠ »M. Samsa« - Domjo ob 17.30. Rok vpisovanja se zaključi 12. februarja. DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO V NABREŽINI sporoča, da bo potekalo vpisovanje otrok v 1. letnik osnovnih šol in v 1. letnik vrtcev za šolsko leto 2011/2012 na tajništvu v Nabrežini (tel. 040-200136) do vključno 12. februarja, od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.30, ob sobotah od 8.30 do 12.30. ¿i Čestitke Draga mamica Martina in očka Marjan, ob rojstvu male HELENE vama iz srca čestitamo. Giannetto, Arianna, Boris, Doris, Štefan, Martina, Viktor, Fabijan in Julija. Ü3 Obvestila PRI SKD IVAN GRBEC - Škedenjska ulica 124, se nadaljuje vadba joge. Vse potrebne informacije na tel. št. 3281839881 (Vittorina). KRUT obvešča, da se nadaljuje vpisovanje za izlet v Piemont - Langhe, sa-bavdske rezidence in Turin, od 15. do 19. septembra 2011. Informacije in prijave na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/B, tel. 040-360072. SKD VALENTIN VODNIK vabi danes, 1. februarja, ob 20.30 v društvene prostore na ogled filma »Odgrobado-groba« režiserja Jana Cvitkoviča. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bodo danes, 1. februarja, ob 20.45 na sedežu na Padričah redne pevske vaje. VZPI - sekcija Prosek-Kontovel vabi svoje člane na občni zbor danes, 1. februarja, ob 18.30 v prostorih Kulturnega doma Prosek-Kontovel. KOORDINACIJA LEVE SREDINE DEVIN - NABREŽINA vabi občane na javno srečanje v sredo, 2. februarja, ob 18.30 v Grudnovi hiši (Kamnarski) v Nabrežini na temo Občinski davek za nepremičnine. PUSTNA SKUPINA ŠEMPOLAJ vabi vse veseljake, da se ji pridružijo na po-vorkah na Opčinah in v Sovodnjah. Prijave in vse informacije dobite v društvenih prostorih SKD Vigred v sredo, 2. februarja in v četrtek, 3. februarja, od 20.30 do 22. ure. SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB L. KOŠIR vabi svoje člane in slovenske filateliste na redni občni zbor, ki bo v sredo, 2. februarja, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška 20. TEČAJ LEPE GOVORICE za najmlajše v organizaciji radijskega odra bo stekel v mesecu februarju. Informativni sestanek bo v sredo, 2. februarja, ob 17.30 na Ul. Donizetti 3 - 1. nadstropje (število gojencev je omejeno). ZDRUŽENJE PROSTOVOLJCEV Hospice Adria Onlus vljudno vabi na predavanje »Zdravniška etika« v sredo, 2. februarja, ob 17. uri v Narodni dom v Trstu, Ul. Filzi 14. Predaval bo dr. Zivko Lupinc. AŠD MLADINA - Smučarski odsek vabi člane, ki bi se radi udeležili tekme Miškotovega pokala veljaven za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 5. februarja, na Cerknem (Slo), da se prijavijo najkasneje do četrtka, 3. februarja, do 12. ure odgovornim odseka ali na 040-213518, 3487730389 (Ennio) ali na 040-220718, 338-6376575 (Sonia). ODBOR NO TAV iz Trsta in s Krasa prireja v četrtek, 3. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu na Proseku javno srečanje o posledicah gradnje hitre železnice (TAV) za prebivalstvo Konto-vela, Proseka in Furlanske ceste. Mogoče bo podpisati pripombe k preliminarnemu načrtu. RAJONSKI SVET ZA ZAHODNI KRAS se bo sestal v četrtek, 3. februarja, ob 20. uri na svojem sedežu (Prosek 159). SKUPINA 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca prireja v četrtek, 3. februarja, z začetkom ob 20.30 srečanje z nu-merologinjo Darjo Bohinc, ki nam bo razkrila ta skrivnostni svet s predavanjem »Kako s pomočjo številk napovedujemo prihodnost«. Vabljeni. KRD DOM BRIŠČKI obvešča, da se v društvenih prostorih tudi letos nadaljuje učinkovita vadba za dobro počutje. Toplo vabljeni novi člani. Vaje pod vodstvom Mateje Šajna potekajo ob ponedeljkih ob 9.30 in ob 18.30 ter ob četrtkih ob 19. in 20. uri. Informacije na tel.: 040-327327 ali 340-4835610 (Anica) in 00386-40303578 (Mateja). SOCIALNA SLUŽBA Občin Devin-Nabrežina, Zgonik in Repentabor s podporo Pokrajine Trst, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, prireja delavnice za mlade od 18 do 29 let vsak petek od 15. do 19. ure v Naselju Sv. Mavra 124, v Sesljanu: 4. februarja »Miksiranje glasbe«; 11. februarja »Gledališka delavnica«; 18. in 25. februarja »Tečaj fotografije«. Prost vstop! Za info in vpise: 040-2017389. ODBOR KRAŠKEGA PUSTA obvešča vse skupine in vozove, da so prijavnice na voljo www.kraskipust.org. Rok zapade v soboto, 5. februarja. Vsi sodelujoči so toplo naprošeni, da sporočijo odboru čim prej naslov voza ali skupine za brošuro. Z ROKAMI V... Preizkusi poklic kuharja in natakarja! Tečaj kuhanja in strežbe za tretješolce: v soboto, 5. februarja, od 9.30 do 12.30 v Gostinskem učnem centru na Fernetičih. Informacije in prijave: 040-566360, in-fo@adformandum.eu. UPRAVLJANJE DIDAKTIKE: tečaj po univerzitetni diplomi, ki nudi diplo-mirancem znanja in orodja, spretnosti in tehnike, primerne za upravljanje razreda in vodenje dijakov in študentov. Trajanje 70 ur. Namenjen zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine. Za informacije in prijave: Ad for-mandum, Ul. Ginnastica 72, tel. 040566360, e-posta:ts@adformandum.eu. V JASLIH DIJAŠKEGA DOMA S. Kosovela so se začela vpisovanja za šolsko leto 2011/2012. Za dodatne informacije lahko pokličete od 8.00 do 16.00 na telefonsko številko 040-573141. FOTOVIDEO TRST80 organizira v mesecu marcu »11. Video-foto natečaj Ota Hrovatin«. Vse informacije in prijave na spletni strani www.trst80.com, email: mk.civa@inwind.it ali tel.329-4128363. Vabljeni! PUSTNA SKUPINA IZ KRIŽA vabi na obisk in udeležbo na letošnjo pustno povorko s kriškim vozom in skupino. Za informacije in vpis smo dosegljivi v šotoru pod nogometnim igriščem v Križu vsak dan po 18. uri. 0 Prireditve SLOVENSKI KLUB prireja danes, 1. februarja, »Kraški pesniški večer«, ki ga bodo izoblikovali pesniki Magdalena Svetina Terčon, Josip Osti in David Terčon ob glasbeni spremljavi kan-tavtorice Lare Puntar in kitarista Daria Vivianija. Večer bo vodil Marko Kravos, potekal pa bo v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20, s pri-četkom ob 20.30. Vabljeni! DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v mesecu februarju na naslednje prireditve: v petek, 4. februarja, ob 20. uri: Prava hrana za dobro počutje. Govorila bo izvedenka Marija Merljak. V soboto, 12. februarja, ob 20. uri Vesele melodije v izvedbi openskih ansamblov ter nastop čarodejke Nade. V soboto, 26. februarja, ob 20. uri večer slovenske pesmi in besede (praznik ob Prešernovem dnevu). PREŠERNO SKUPAJ 2011 SKD Kraški dom DOM, SKD Krasno polje, SKD Skala, SKD Slovan, SKD Primorec, SKD Lipa, SKD Tabor vabijo: v petek, 4. februarja, ob 20.30, v dvorani Gospodarske zadruge v Bazovici premiera kriminalke Bogdan No- vak: Umor Na Plaži, režija A.Rustja, v izvedbi članov dramske skupine Skd Lipa; petek, 11. februarja, v Prosvetnem domu na Opčinah Prešerno za šole : Damjana Golavšek Zakladnica Glasbil (zaključena); nedelja, 13. februarja, ob 18.00, v Prosvetnem domu na Opčinah osrednja Prešernova proslava društev Vzhodnega Krasa s skupino Tantadruj in predstavitev zgoščenke Kar je, beži - uglasbene poezije Franceta Prešerna; torek, 15. februarja, ob 20.30, v Ljudskem domu v Trebčah pevski recital z zborom Jacobus Gallus iz Trsta, dirigent Marko Sancin; sreda, 16. februarja, ob 20.00, v Zadružnem domu v Gropa-di Večer ljudskih pesmi; četrtek, 17. februarja, ob 20.00, v Kulturnem domu na Colu nastopata O.Š. A. Gradnika in Mešani pevski zbor Razvojnega združenja Repentabor; nedelja, 20. februarja, ob 17.30, v Srenjski hiši v Gročani Tku je blo ambot Nastopa Kd Šavrini in anka Šavrinke. PREŠERNO SKUPAJ 2011 ob dnevu slovenske kulture. Dramska skupina SKD Lipa vabi v petek, 4. februarja, ob 20.30 v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na premiero detektivke Bogdana Novaka Umor na plaži pod mentorstvom Adrijana Rustje in asistentke Jasmin Kovic. Vabljeni! SKD IGO GRUDEN vabi v petek, 4. februarja, ob 20.30 v dvorano KD Igo Gruden na dokumentarno razstavo »Po naših gradiščih«, ki jo je pripravila Branka Sulčič, predstavila jo bo prof. Lidija Rupel. ZSKD IN JAVNI SKLAD RS za kulturne dejavnosti prirejata 17. revijo kraških pihalnih godb: Milje, gledališče Verdi v nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri, nastopajo Pihalni orkester Breg, Pihalni orkester Kras in Pihalni orkester Divača. Vabljeni! DRUŠTVO ROJANSKI MARIJIN DOM, KŠD ROJANSKI KRPAN IN GLASBENA MATICA vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v nedeljo, 20. februarja, ob 17. uri v Marijinem domu v Rojanu (ul. Cordaroli, 29). Nastopila bo pevska skupina Hrušiski fanti, z ljudsko pesmijo, pripovedmi o vražah in anekdotah brkinskih ljudi. Priložnostno misel bo podala Nataša Sosič Fabjan. 0 Mali oglasi 37-LETNI FANT z vozniškim dovoljenjem C in D, išče katerokoli zaposlitev. Tel. 349-5830782. IŠČEM DELO - z lastno motorno žago obrezujem tako drevesa kot tudi živo mejo. Tel. št.: 333-2892869. DIATONIČNO HARMONIKO prodam. Tel. št.: 335-5387249. HIŠO ALI ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE kupim na Opčinah ali na Proseku-Kontovelu. Tel. št. 040-213385. KOMBI iveco daily, letnik 2002, 170.000 prevoženih km, prodam za 8.500 evrov. Tel. 335-5387249. PRODAJAMO hišo na Furlanski cesti, 83 kv.m., z vrtom 120 kv.m., krasna lega s pogledom na morje, brez dostopa z avtom. Tel.: 040-44633 (v večernih urah). PRODAM kopačico 7,5 ks. Tel. št.: 040231984 (od 13. do 14. ure). PRODAM leseno otroško posteljico MIB s predalom in žimnico 60x130 cm ter stolček za avto Chicco Key 1, od 9 do 18 kg, oba v odličnem stanju. Tel. 040-946702 (v večernih urah). PRODAM TRAKTORSKO PRIKOLICO - telefonirati ob uri obedov na tel. št. 040-231592. SPOSOBNA IN ZANESLJIVA gospa išče delo kot negovalka starejše gospe s 15-dnevno izmeno. Tel. št.: 0404528403 (v večernih urah). ZANESLJIVA GOSPA Z IZKUŠNJAMI in priporočili išče delo kot hišna pomočnica ali pri varstvu starejših oseb na domu, tudi 24 ur. Tel. št. 3478601614. Id Osmice OSMICO sta odprla Corrado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. št.: 3383515876. OSMICO je odprl Zorko v Dolini št. 37. Toči pristno kapljico in nudi domač prigrizek. Vabljeni! V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruzzier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. 040-911570. V PREČNIKU je odprl osmico Radovan Šemec. Tel. 040-200613. Erik Piccini: »Pri delu z najmlajšimi je treba biti vsestranski« / 12 Ekipni in posamični uspehi na mednarodni trofeji Biberon Kljub dobri igri nov poraz Krasa, položaj je zdaj že zaskrbljujoč Bport ^L torkova priloga P Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.eu torkova priloga Primorskega dnevnika odbojka - Po prvem delu deželnih prvenstev Trije biseri Odbojkarji Sloge Tabor Televita so prvi del sezone končali čisto na vrhu lestvice v svoji skupini in so resen kandidat za napredovanje v B2-ligo. V letošnji sezoni so že osvojili čezmejni Jadranski pokal, prihodnjo nedeljo pa jih čaka v Repnu še nastop v finalu deželnega pokala FJK kroma POGLED Z VEJE Tenis in leto zajca Marij Čuk Vrhunski športniki so redkokdaj intelektualni zmaji, a najdejo se, kot povsod, tudi izjeme. Ko združijo agonistični mozeg s kulturnim, se povzpnejo na raven, ki gre preko tekmovalnih meja in postanejo nosilci človečanskih idealov, sprejemljivih za celotno svetovno javnost, so pozitiven zgled, ki naj bi celo dajal našemu bivanju vsebino, ali pa vsaj pokazal pot do nje. Skratka, so celovite osebnosti, ki s svojo držo in sporočilom presegajo športne arene in čisti talent, s katerim jih je obdarila narava. Takih mladeničev je dandanašnji na srečo kar nekaj. Osveščeni so, berejo zahtevne leposlovne knjige (celo poezijo), ki širijo obzorja duha, vedo, kaj se dogaja okrog njih, katere so družbene in politične dinamike. So planetarno bogastvo, last vseh ljubiteljev športne estetike, ponos svojega naroda. Veliko takega in takih je na primer v tenisu, ki naj bi bil gosposka panoga, nekoč domena aristokratskih angleških ekskluzivnih krožkov, kjer so med eno in drugo tekmo na teniški travi kadili cigare in pili viski, danes pa je to množični šport. Nenad Dokovič, bolje poznan z vzdevkom Nole, je eden takih sodobnih junakov. Poleg priznanega mojstrstva, so njegove značilnosti še izjemna ironija, sproščenost, ljubeznivost in navezanost na univerzalno sprejete vrednote, veljavne za vsakega človeka, sicer v sodobnem času že močno načete. Kljub svoji mladosti je Nole plemeniti tardicionalist (kar seveda ni psovka, ampak pohvala), to se pravi nadvse moderen in proti toku. Takoj potem, ko je slavil na turnirju v Melbournu, veljavnem za veliki slam, je nagovoril občinstvo: 'Zmago poklanjam svoji družini, bratom, zaročenki Jeleni in svojim ljudem, ki me že leta podpirajo, so mi ob strani. Naš narod v Srbiji živi težko obdobje in vsak dan ga skušam v svetu predstavljati na najboljši možen način. Zato podarjam to zmago svoji Srbiji. In vi iz Queenslanda (kjer so bile katastrofalne poplave) niste sami'. Tako. Mogoče se bo kdo zgražal, da Nenad Dokovič ni spregovoril o tem, za kakšno taktiko se je odločil na igrišču, kako je pre-čital svojega nasprotnika Škota Murraya, kako so mu uspevali forhendi in servisi. Ne. Nole je izpostavil tiste vrednote, ki so temeljne za dobro in polnokrvno življenje vsakogar na tem svetu- ljubezen do družine, partnerke, naroda, skratka, ljubezen. O tem bi veljalo razmisliti. Kaj je lepše kot izražanje ljubezni tudi v javnosti, na vseh ravneh in v vsakršnih okoliščinah? Tiste prave osrečujoče, osvobajajoče, občutene. Večkrat je človeka strah pokazati svoje čustvo pred drugimi, ker se ne zavedamo, da je dajanje partnerju predvsem dajanje sebi. Vrhunski, osveščeni športniki, nas lahko tudi na tem področju podučijo in potešijo, ne le z goli ali rekordi. Ker je takih primerov prej malo kot obilica, a lahko bi citiral tudi Nadala in Federerja, se mi zdi prav, da jih podčrtam. In sedaj je vsem jasno, zakaj igram tenis, čeprav nisem Dokovič. Taka plemenita čustva in besede nam bodo zelo dobro dela v prihajajočem obdobju. V četrtek se bo začelo leto zajca (po kitajskem horoskopu). Vedeževalci napovedujejo, da ne bo rožnato in mirno, nasprotno- teroristične grožnje, naraščajoče napetosti med Kitajsko in ZDA, naravne katastrofe in nestabilen svetovni trg, celo temačna prihodnost hollywoodskega para Brad Pitt-Angelina Jolie, so le nekatere od nesreč, ki naj bi nas doletele. Ne vem, če gre verjeti vsemu temu, niti nasvetom, kako preprečiti te katastrofe (oblačiti se v rumeno in jesti hrano v tej barvi: buče, pomaranče, belo redkev in jabolka). Sam želim našim ekipam in športnikom, naj ne bodo na igrišču zajci, pa čeprav vstopamo v zajčje leto... Naši »biseri« prvega dela deželnih odbojkarskih prvenstev so Sloga Tabor in Soča v moški C-ligi ter Olympia v moški D-ligi. Vse te tri ekipe so se namreč po novi formuli uvrstile v skupino za napredovanje. Sloga Tabor Tele-vita in Olympia Ferstyle sta povrhu pokazali, da lahko zdaj realno merita tudi na napredovanje. Težja bo naloga slo-gašev, saj v C-ligi napreduje le zmagovalec druge faze, v D-ligi pa se v višjo ligo preko naknadnega »play-offa/play-outa« lahko uvrstita tudi drugo in tretje uvrščena ekipa, tako da ima Olym-pi več možnosti. Osmoljenec prve faze je štandre-ški Val, ki je sezono začel z velikimi pričakovanji, a je - predvsem zaradi številnih poškodb - obtičal v skupini za obstanek, v kateri bo do poletja merilo moči še drugih pet naših šesterk, kar je bilo tudi pričakovati. Zaradi ogromnega števila izpadov, bo tu našim ekipam trda predla. Če sodimo po poteku prvega de-lua, vsaj štirim resno grozi izpad. Seveda upamo, da nas bodo demantirale. 360° Alan Cadez ALI ALI Ryan Starc SORODSTVENE VEZI Marko Lokar ME (NE) ZANIMA Boris Vitez Jadran: zakaj govorijo vsi le o obstanku? T d H y . CSLw'lnrí V 4 * K >n Ji I . * a w /4 / Triestina najela tri igralce Na 12. strani Namizni tenis: v A2-ligi točka za Kras Na 15. strani Kdo je resnično izumil nogomet? Na 22. strani Košarkarsko EP 2011: ugoden žreb za Slovenijo Na 22. strani 12 Torek, 1. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI SLAVJE OOKOVIČA Srb Novak Dokovič je v finalu odprtega teniškega prvenstva Avstralije premagal Škota Andyja Murrayja s 6:4, 6:2, 6:3. To je njegova druga zmaga v Avstraliji in druga zmaga na turnirjih za grand slam. USPEŠEN PAR Slovenka Katarina Srebot-nik je v mešanih dvojicah s Kanadčanom Danielom Nestorjem slavila na OP Avstralije. V finalu sta premagala dvojico Chan (Taj) in Hanleyj (Avs) s 6:3, 3:6, 10:7. Z zmago sta v žep pospravila 99 tisoč evrov. To je njuna prva zmaga v mešanih dvojicah. REKORDER Hrvat Ivica Kostelič je zmagal na superkombi-naciji za svetovni pokal v francoskem Chamonixu. Po smuku je bil Kostelič šele 24. Hrvat je zgolj januarja osvojil sedem zmag in rekordnih 999 točk. To mu je uspelo na 14 tekmah. Na skupni lestvici ima že 475 točk naskoka pred Zurbriggnom. FRANCOZI ČETRTIČ Francoski rokometaši so po letih 1995, 2001 in 2009 četrtič osvojili naslov svetovnih prvakov. V finalu v švedskem Malmoju so po podaljških premagali Dance s 37:35 (31:31, 15:12). V tekmi za 3. mesto je Španija ugnala Švedsko s 24:23. nogomet - Udinese poglobil krizo Juventusa Furlansko slavje v Turinu Pazzini je Interju omogočil preobrat: proti Palermu od 0:2 na 3:2 VRHUNSKI UDINESE - Glede na zadnje nastope zmaga Udineseja niti ni tako nepričakovana, a slaviti v gosteh proti Juventusu je za Furlane vseeno velik dogodek. Guidolinovi varovanci so izkoristili boljšo formo ključnih mož in v drugem polčasu, ko je domača ekipa popustila, nadoknadili gol zaostanka in nato v končnih minutah poskrbeli za preobrat. Po tej zmagi se je Udinese prebil do šestega mesta, ki zagotavlja igranje v evropskem pokalu. A s tako igro je za Di Nataleja in soigralce mogoče ciljati tudi na kaj več. Za Juventus pa je po tem porazu ostal edini cilj sezone uvrstitev v ligo prvakov, a v zadnjem delu sezone bodo morali Delnerijevi varovanci pokazati precej več, saj se »stari dami« izmika celo Evropa league. ODGOVOR MILANU - Tako Na-poli kot Inter sta v nedeljo odgovorila Milanu in ohranila zaostanek štirih oziroma devetih točk. Vendar do treh točk sta se ekipi dokopali na zelo različen način. Napoli je Sampdorio dobesedno povozil z gladkim 4:0. Znova je imel glavno zaslugo za zmago neustavljivi napadalec Cavani, ki je bil trikrat uspešen (že 17 golov v sezoni!). Obratno je Inter v prvem polčasu zelo razočaral. Zaostajal je za dva gola in bi lahko iz svoje mreže pobral tudi tretjega. A Leonardo je imel skriti adut: poslal je na igrišče zadnji nakup Pazzinija, ki je najprej dosegel dva zadetka in si nato priigral še 11-metrovko, ki jo je uspešno izvedel Eto'o. RAZLIKE - Nedeljski tekmi Inter-ja in Juventusa jasno prikažeta različno situacijo med tema dvema kluboma oziroma med Juventusom in trenutno najboljšimi klubi v Italiji. Pri Interju so imeli zaradi poškodbe Diega Milita težave v napadu. Zmanjkal je srednji napadalec in Moratti je takoj učinkovito posegel. Potegnil je iz žepa nekaj milijonov evrov in od Sampdorie odkupil še mladega 26-letnika in motiviranega Paz-zinija. Pri Juventusu je Delneri stalno opozarjal, da mu manjka napadalec, društvo pa je od Genoe odkupilo že starega in »dotrajanega« Tonija. Pazzini je že na prvi tekmi Interju podaril tri točke, Toni pa se je po dveh tekmah (brez zadetkov) poškodoval in je torej zdaj le eno ime več na dolgem seznamu poškodovanih. ZAMENJAVA NA KLOPI - Gladek poraz proti Chievu je stal mesta trenerja Brescie Beretto. Predsednik Corioni je po sedmih krogih znova poklical Beppeja Iac-hinija, ki je Brescio vodil že na začetku sezone. DANES (20.45): Milan - Lazio. Matevž ne gre v Neapelj, Matri se seli k Juventusu Še včeraj popoldne je kazalo, da bo Napoli za 7, 5 milijona evra najel 22-letnega slovenskega reprezentanta Tima Matavža, ki je letos v nizozemskem Gro-ningenu dosegel že dvanajst golov (lani pa 14). Za igralca je bila pripravljena petletna pogodba, v Italijo pa bi se preselil junija, vendar se je zadnji hip kupčija izjalovila. Juventus je po pričakovanjih od Ca-gliarija najel napadalca Matrija (za 15,5 milijona evrov), Amauri pa je odšel k Parmi. Inter je bivšega upa Santona zamenjal z Nagatomom (Cesena). Legrot-taglie se je iz Juventusa preselil k Mila- Triestina: tri novosti Zadnji dan prestopnega roka je Triestina najela 27-letnega vezista Fran-cesca Dettorija, ki je bil lani standardni igralec Pescare v C1-ligi, letos pa je za ta klub odigral le eno tekmo. Iz Brescie prihaja 30-letni Riccardo Taddei, ki je letos v A-ligi odigral štiri tekme, v prejšnjih treh sezonah pa 57 v B-ligi (9 golov). Iz 1. divizije (Sorrento) prihaja 24-letni Davide Grassi, ki je lani igral na Škotskem za Aberdeen, v sezoni 2006/2007 pa je bil celo član koprske Bonifike. Triestino so zapustili Mtute (Cro-tone), Pani (Lucchese), Gherardi pa je postal prosi igralec. Giampaolo Pazzini se veseli zadetka Zamujena priložnost za Iličica in Bačinovica Tudi proti Juventusu je Udinese prepričal in po zaslugi odlične fizične kondicije v drugem polčasu strl odpor veliko bolj utrujenih nasprotnikov. Sa-mir Handanovič (ocena 6) je moral le enkrat resneje poseči, drugače se je njegovo delo omejilo na običajne posege. Neverjetno priložnost je zamudil Palermo s kar štirimi Slovenci. Josip Iličič (6) in Armin Bačinovič (6) so bili na tem, da poskrbijo za senzacijo na San Siru, a vodstvo z 2:0 proti Interju ni zadostovalo niti za točko. Dva nova nakupa Andelkovič in Kurtič nista stopila na igrišče. Ravno tako so bili le gledalci Rene Krhin - tekmo med Bo-logno in Romo so začeli, a po šestnajstih minutah je bil sodnik primoran dvoboj prekiniti zaradi snežnih razmer, ki so onemogočale ekipam, da bi lahko tekmo nadaljevale brez tveganj - ter dvojica Chieva Boštjan Cesar in Bojan Jokič (prvi je bil kaznovan, drugi pa je že stalni gost tribune). Chievo je v gosteh gladko odpravil Brescio in zdaj z obstankom v ligi res ne bi smelo biti več težav. »To je napisal novinar našega kluba, češ da bo tako bolje. Sicer pa ne razmišljam več o reprezentanci.« (Loris Mama o domnevno njegovi izjavi, da še razmišlja o reprezentanci, Primorski dnevnik, 27. 1.) »V torek bo prvi občni zbor proseške sekcije VZPI-ANPI, kjer mi bo podeljena funkcija v odboru, zato ne bo več prostega dneva.« (Odbojkarica Sabrina Bukavec bo okrepila partizanske vrste, Primorski dnevnik, 27. 1.) »Podobne atmosfere, kot je bila v Stožicah, v Evropi še nisem doživel.« (Košarkar Barcelone Erazem Lor- bekpo tekmi v Ljubljani, Dnevnik, 29. 1.) »V Zagrebu sem se pogovarjal z njenim trenerjem in me-nedžerjam Andreo Massijem. Ona je bila po tekmi zaposlena z novinarji (...) Hotel sem se pogovoriti z njo in ji ponuditi kak nasvet (...) Pred tekmo v Garmischu jo bom poskušal poiskati. To bo moje darilo Sloveniji, prav?« (Alberto Tomba o Tini Maze, Reporter Magazin, 26. 1.) »Ker se je pogosto dogajalo, da sem rojstni dan praznoval v Kranjski Gori, sem se večkrat domov vračal z darili - najpogosteje so to bile steklenice vina iz sosednih vinorodnih okolišev, vse od Posočja do Brd.« (Alberto Tomba, Reporter Magazin, 26. 1.) me (ne) zanima Žreb? Sloveniji je šlo dobro Upravitelj bara pri bencinski črpalki na Proseku je za najmlajše bralce in tiste brez spomina morda čisto preprost, prijazen gospod. Za generacijo dvajset- in tridesetletnikov je predvsem Boris iz nekdanjega istoimenskega lokala pri Briščikih. Za vse ostale pa je Boris Vitez eden najboljših košarkarjev med Slovenci v Italiji. Najprej vse najboljše. Hvala lepa. Vas pri 50 letih še zanima šport? Zelo. Začniva torej s komentarjev žreba skupine za košarkarsko EP. Slovenija je dobila Bolgarijo, Gruzijo, Rusijo, Belgijo in Ukrajino. Prvič slišim. Aha, torej ne spremljate prav vsega? Zaradi raznih obveznosti žal ni časa za vse. Vsekakor bi rekel, da je Sloveniji šlo dobro. Kaj pa nogomet? Spremljam vse. In navijate za ... Nobenega. Spremljam pa zelo rad, saj sem nogomet igral še pred košarko. Zakaj ne navijate za nikogar? Iz Avstralije sem prišel pri 13 letih in verjetno sem zamudil tista leta, ko se odločiš za koga boš navijal. Kateri športi vas še zanimajo? Tenis, golf, pogledam kakšno rokometno tekmo ... Omenili ste tenis in še prej Avstralijo. Nujno je treba še kaj povedati o Djokovičevi zmagi na OP v Melbournu ... Te zmage sem se izredno veselil. Lepa zmaga, talentiran igralec ... Ta turnir mi je vsekakor zelo pri srcu. Pred nekaj leti sva si ga šla z Alexom (sinom, op. ur.) tudi ogledat. Kako ste praznovali srečanje z Abrahamom? V redu je bilo. Praznoval sem v družinskem krogu. (p. v.) odbojka - A1 -liga Modena osmič po petih nizih Modena je že osmič v sezoni tekmo zaključila po petih nizih, gre pa za svojevrsten rekord, saj je v vseh osmih priložnostih na koncu slavila. Zaradi točkovanja, ki predvideva le dve točki za zmago po petih setih, je tako Mo-dena le peta na lestvici, čeprav ima eno zmago več od Tre-visa, ki pa ima kar šest (!) točk več na lestvici. Tokrat je morala v petem nizu priznati premoč Modene Copra iz Pia-cenze. Loris Mania' je bil znova pod pritiskom. Moral je sprejeti kar 31 žog. 51% jih je sprejel pozitivno, 23% brezhibno, naredil pa je tudi štiri napake. Naj omenimo še, da je na tekmi igralce motil...dež. Zaradi luknje v strehi so morali namreč med tekmo stalno sušiti parket, spolzka površina pa ni omogočala odbojkarjem, da bi pokazali vso svoje odbojkarsko znanje. Zaradi poškodbe še miruje Damir Kosmina, njegova Verona pa se vztrajno približuje zgornjemu delu lestvice. Tokrat so Verončani s 3:1 premagali Castellano Grotte, k zmagi pa je svoje prispeval tudi Alen Pajenk, ki je dosegel sedem točk. V napadu sicer ni bil zelo učinkovit (11 napadov, 4 točke), a prispeval še dva bloka in en as. ČERNIC - Matej Černic je začel drugi del sezone v prvi poljski ligi. V prvem krogu skupine za naslov je As-seco Rzeszow ugnal Politechniko iz Varšave s 3:1 in tako utrdil drugo mesto na lestvici (-8 za Belchatowom in +5 nad Czestochowo). košarka - V višjih državnih ligah Prvi Petersonov poraz Armani padel v Trevisu - AcegasAps: težka zmaga, mladi pa so bili med boljšimi na igrišču A LIGA - Senzacija 2. povratnega kola v italijanski prvi ligi je poraz dru-gouvrščenega Armanija (Jaaber in Hawkins 17) v Trevisu proti Benettonu (Mo-tiejunas 18) kar s 76:59. To je bil prvi poraz trenerja Petersona v letošnjem prvenstvu. Montepaschi Siena je izkoristil priložnost in prednost povečal na 6 točk (sedaj jih ima 30). Pianigianiejeva ekipa (Kaukenas 21) je s s težavo (70:74) na tujem premagala Montegranaro (Ford 24). Mahoričeva Braga iz Cremone( Rowland 18, Marko Milič 14) je z domačim porazom 68:71 proti Bennetu iz Cantuja (Green 14) zdrknila celo na 14.mesto (12 točk), medtem ko so gostje utrdili 3.mesto (24 točk). Slabo se je odrezal tudi Angelico Biella (Sosa 18, Jurak 3), ki je po porazu 87:83 proti pepelki iz Terama (Diener 23) tačas na 11.mestu (14 točk). Po sramotnem porazu v Evroligi proti Maccabiju (99:58) pa je Sašo Filipovski popeljal svojo Lottomatico (Bedovič 23) do visoke zmage 85:53 proti Scavoliniju (Hackett 18). LEGADUE - Videmski Snaidero (Lee 23) je z 76:82 izgubil doma proti Veroliju (Gatto 19, Scoonie Penn 17) in zdrknil na tretje mesto (26 točk). Prehitel ga je Fastweb Casale (Taylor18), ki je doma 101:79 premagal Fileni Jesi ((Pecile 23, Tušek 13). Vi- Dan Peterson demčani so igrali zelo požrtvovalno, a odsotnost Williamsa je bila nazadnje odločilna. Sama na vrhu je s tridesetimi točkami še vedno beneška Umana (Slay 25), ki je brez težav 80:65 doma premagala Natuhouse iz Ferrare (Ndoja 15). Na dnu pa je Mazzeo San Severo (Zanelli 18) z zmago 82:73 proti Trenkwalderju iz Reggio Emilie (Robinson 28) dohitel Forli. Obe ekipi imata 8 točk. AMATERSKA A LIGA - AcegasAps (Maiocco 17, Moruzzi 15, Contento 10, Scutiero 9, Raspino 6, Magro 6, Benfatto 4, Busca 4, Colli 3, Vidani 0 ) je z veliko težavo doma odpravil Senigallio. Tekma se je začela kot se je prejšnja končala (17:2 za goste), a k sreči končala, kot se je prejšnja začela (Moruzzi in Maioc-co sta ekipo popeljala do zmage). Kljub nihajoči igri gre poudariti, da je tržaška ekipa dobro reagirala po domačem porazu v prejšnjem kolu, razveseljivo pa je predvsem dejstvo, da sta bila mlada Scutiero in Contento med boljšimi na igrišču. Dalmassonova ekipa je pred tremi težkimi nastopi sama na 7.mestu (22 točk), še vedno pa vodi Bitumcalor iz Tridenta (30) pred Liomaticom iz Perugie (28). Marko Oblak ansa / ODBOJKA Torek, 1. februarja 2011 13 povabilo na pogovor - Trener Erik Piccini »Starši so pomembni, na treningih pa jih nočem videti« »Otroke spodbujam, naj s starši hodijo na tekme članskih ekip« Erik Piccini, 27-letni študent na fakulteti za šport v Ljubljani, je inštruktor minibasketa in učitelj alpskega smučanja 3. stopnje ter odbornik Poleta. Pri športni šoli Polet Kontovel vadi motoriko (vrtec in prvi razred osnovne šole), mikrobasket (2. in 3. razred osnovne šole) in minibasket (letniki 2000 in 2001), pri ekipi U12 pa je pomočnik. Zakaj si se odločil za delo mladimi? Začelo se je postopoma. Ko sem bil mlajši, sem pomagal na poletnem kampu v openskem Prosvetnem domu. Počasi sem vzljubil trenersko delo in razširil svoj delovni krog na minibasket. Medtem sem tudi igral košarko in tudi smučal, čeprav sem slednje nato opustil, saj je bilo vse skupaj prenaporno. Na začetku sem naletel na nekatere težave, saj nisem dobro vedel, kako naj se obnašam z otroki. Kaj si otrok predvsem želi, ko pride na kampe oziroma na otroško telovadbo? Otrok se mora zabavati in mora biti stalno aktiven. Pavze morajo biti čim krajše. Otrok se ne sme dolgočasiti, drugače začenja razgrajati. Kako mora reagirati vzgojitelj, ko jo otrok »nakuha«? Treba je obvestiti starše, ki bi morali posredovati in ukrepati v prvi osebi. Oni so namreč glavni pri vzgoji otroka. Otroka je treba v nekaterih primerih tudi primerno kaznovati. Ali je lažje voditi poletni kamp ali urico otroške telovadbe? Skoraj lažje je voditi celodnevni kamp, ker se tam veliko dogaja in program je zelo pester. Tudi vzgojitelji smo bolj sproščeni. Na uro otroške telovadbe otroci večkrat prihajajo utrujeni. Ali je težje voditi skupinico fantkov ali punčk? Razlika obstaja. Pri športni šoli Poleta Kontovela imamo večino fantkov. Punčke so bolj ubogljive in manj razgrajajo. Opazil sem, da prej razumejo navodila oziroma sporočilo vaditelja. To še ne pomeni, da so fantki manj spretni. Ali je lažje voditi skupino otrok iz vrtca ali osnovnošolce? Najbolje se znajdem pri delu z otroki 1., 2. in 3. razreda. Tudi z otroki iz vrtca je lepo delati, čeprav je sistem vadbe drugačen. V ospredju je igra. Osnovnošolce pa je treba že spodbujati s tekmovalnostjo (štafete, tekmice). (Pre)zgodnja specializacija. Pri otroških telovadbah naj bi otroci vadili koordinacijo preko igre in spoznavali vse mogoče športne rekvizite. Ni pa vedno tako in društva spretno »vsilijo« prvine športov, s katerimi naj bi se kasneje soočali otroci. Društva želijo otroke privabiti oziroma jih obdržati v svoji sredini. Pri naši športni šoli skušamo biti čim bolj vsestranski. Veliko gibanja, veliko rekvizitov (žoge, obroči) in čim več igre (poligoni). Počasi počasi pa - moram priznati - uvajamo tudi košarko. Še do lani in predlanskim smo imeli minimotoriko in motori-ko. To se pravi, da do 3. razreda OŠ skorajda ni bilo košarke. Letos smo motori-ko spremenili v mikrobasket, ker pač pri drugih italijanskih društvih začenjajo zelo zgodaj s specifično vadbo košarke. Ko smo prihajali na prve tekme (4. in 5. razred) smo jih večkrat dobili po grbi. Zaradi tega smo malo anticipirali z vadbo košarke. Treningi mikrobasketa so razdeljeni na vadbo košarke in motorike. Ali so tudi starši zahtevali zgodnjo specializacijo? Tudi. Vplivali so tako starši kot tudi visoki porazi proti že bolj izkušenim vrstnikom. Opazili smo, da otroci niso bili več motivirani. Tako smo izbrali neko srednjo pot. Ali je za otroke naporen prehod z otroške telovadbe na primer k miniba-sketu? Če je prehod postopen, potem za otroka ni težko. Ali večina otrok nadaljuje pri vašem športnem društvu, ali zamenjajo športno sredino? Večina ostane pri nas. Nekateri se ukvarjajo tudi z več športi. Naši dosedanji sogovorniki so poudarili, da je za otroka pomembno, da se ukvarja z več športi Se strinjam, čeprav mora tudi sam otrok pri določenih letih že razumeti, v čem bi lahko bil uspešnejši oziroma kaj mu gre več od rok. Pri tem morajo otroku pomagati tudi starši. Ali te starši večkrat sprašujejo za nasvete pri usmerjanju otroka? Takih izkušenj še nisem imel, čeprav bi jim rad svetoval. Sicer v našem malem nimamo prav tako velike izbire. Druge imajo na voljo veliko več športnih disciplin. Individualni športi pri nas niso tako razširjeni. Že v Sloveniji je tega več. V kolikšni meri naj starši spremljajo svoje otroke na treningih in tekmah? Na treningih raje vidim, da jih ni. Tu so moteči element. Na tekmah so dobrodošli, čeprav ne smejo ustvariti psihološkega pritiska nad otrokom, ki se ga lahko loti panika in ga zajame strah. Starši ne smejo biti vsiljivi. Vedno jim svetujem, naj svoje otroke peljejo na članske tekme oziroma, da skupaj z otroki pogledajo tudi kako tekmo po televiziji. S tem se bo otrok še bolj približal športu. Koliko je pomembno sodelovanje športnih društev s šolami? Je ključnega pomena. Tako privabiš največ otrok k društvu. Tudi sam sodelujem z nekaterimi projekti športne vzgoje z osnovnimi šolami, bolj natančno z open-skim didaktičnim ravnateljstvom. Dejansko sodelujem z učitelji športne vzgoje. Kako bi ocenil športno udejstvo-vanje na slovenskih tržaških osnovnih šolah? Glavni problem je pomanjkanje prostorov oziroma telovadnic. Večina vadi v večjih razredih, kar ni optimalno. Tudi športnih rekvizitov ni dovolj na razpolago. V Sloveniji so veliko bolj organizirani in vsaka šola ima tudi svojo telovadnico. Šolski sistem je veliko bolj razvit. Kateri šport je trenutno najbolj »in« med našimi osnovnošolci? Veliko je odvisno od športnih rezultatov in uspešnega delovanja članskih ekip. Pri nogometnem klubu Kras v zadnjih sezonah delajo zelo dobro in so zbrali veliko število otrok. H Krasu hodijo tudi zato, ker je članska ekipa uspešna. Podobno je tudi pri Jadranu. Tudi sam svoje varovance spodbujam, naj gredo na Jadranove tekme. Če je okrog društva pozitivna energija, potem ni težko privabiti k sebi otroke. Ali velja, da se mladi raje približajo trenerskemu kot odborniškemu delu? Delno, čeprav tudi mladih trenerjev žal ni veliko. Za odborniško delo je potrebno več časa in več potrpljenja z birokratskimi zadevami. Jan Grgič ALI ALI Ryan Starc je član plesnonavija-ške skupine Cheerdance Millenium. TV izbira: sanremski festival ali dober film? Dober film. Sanremo ni več festival popevke, ampak samo šov. Belen Rodriguez ali Elisabetta Canalis? Belen. Gianni Morandi ali Kraški ovčarji? Kraški ovčarji. Morandija ne cenim, njegov stil mi ni bil nikoli všeč. Union Olimpija ali zmajčice? Zmajčice. Nekatere tudi poznam. Zaljubiš se v hipu ali počasi? Počasi. Vsaka vas bo v februarju priredila svojo Prešernovo proslavo. Je tako prav ali ni? Ni. Sem proti temu, da imamo po eno Prešernovo proslavo na primer na Proseku, v Križu in na Kontovelu. Ljudje se potem porazdelijo in je povsod manj ljudi od tega, kar bi jih lahko bilo, če bi imeli združene proslave. Rdeča kapica ali Moj prijatelj Piki Jakob? Rdeča Kapica. Havana cola ali mojito? Havana, ker najraje imam cuba libre. Mojito mi ni všeč, okus ni dober, moti pa me vsa tista zelenjava v kozarcu. Tina Maze ali pršut Masè? Tina Maze, ker raje imam žensko kot pršut. Roberto Benigni ali Checco Zalone? Roberto Benigni. Mislim, da je njegov humor na višji ravni. Saj ne rečem, da je Checco Zalone neumen, ampak zaenkrat je Benigni na višji ravni. Nikol Križmančič ali Nastja Milič? Obe. Lahko obe? Lahko. Žogo si prejel od Emila Bukavca. Komu jo boš zdaj podal? Lahko spet nekomu iz mojega društva? Komu podam žogo? Tebi ali tebi? Tebi, dej. Izberem Jasno Kneipp. (p. v.) 360 STOPINJ Alan Ca V domačo gostilno bi povabil Mourinha Nekdanji nogometaš Juventine Alan Cadez, rodil se je 9. oktobra 1990 in stanuje v Medjevasi, obiskuje zadnji letnik tržaške višje srednje šole Jožef Stefan (mehanska smer). Z nogometom se je Alan, ki je soliden napadalec, začel ukvarjati pri doberd-obski Mladosti. Nato je pot nadaljeval v Vi-žovljah pri društvu Si-stiana in prestopil v Juventini v promocijsko ligo, pri kateri je dosegel kar nekaj pomembnih golov. Alan bo drugi del prvenstva nadaljeval v Sloveniji. Nastopal bo za ekipo Adria-Miren. S treningi bo začel čez kak teden. Doslej je bila Alanova športna pot kar uspešna, 20-letni nogometaš z Medje-vasi (tu pomaga tudi v družinski gostilni »Pri Pinotu«) pa je prepričan, da pravi uspehi morajo šele priti. Stan: prost Ostali športi: odbojka, mali nogomet, plavanje Ostale dejavnosti in konjički: sodelujem pri vaškem športnem in kulturnem društvu Timava Dnevnik, revije, TV dnevniki, TV oddaje: Primorski dnevnik, Delo, Gazzetta dello sport; Focus; Camera caffe Spletna stran: face- book Knjiga na nočni omarici: Tujec (Albert Camus) Najljubša glasba: domači Kraški muzikan-ti Najljubši film: Il Gla-diatore Moj lokal: družinska gostilna »Pri Pinotu« v Medjevasi Najljubša jed: meso na žaru Najljubša pijača: pivo Mi je všeč/ mi ni všeč: moška beseda in poštenost/ kar se dogaja po svetu Najljubši športnik: nekdanji nogometaš Roberto Baggio Najljubša osebnost: Jose Mourinho Najljubše počitnice: v Budvi v Črni gori, kjer so zelo lepe plaže Če ne bi izbral svoje a športa, bi rad bil ... plavalec Moja himna: Na Golici Moj vrstni red: zdravje, ljubezen, šport, prijatelji ŠPORTNA SLIKOVNA KRIŽANKA REŠITEV V NASLEDNJI ŠTEVILKI NA STRANI RADIO IN TV SPOREDOV SLOVARČEK - ALOTROPIJA = pojavljanje istega kem. elementa • ASA=judovski kralj • JIZERA = reka na Češkem • MATROZ = vojni mornar 1 4 Torek, 1. februarja 2011 KOŠARKA / državna c-liga - Po tretji zaporedni zmagi Jadrana Qubik caffe Zakaj govorijo vsi samo o obstanku? V tretje gre rado, pravi pregovor. In res: Jadran Qubik caffe' je v soboto osvojil tretjo zmago zapored v povratnem delu prvenstva in se povzpel tudi na skupni razvrstitvi. Z 18 točkami zaseda 4. mesto, boljši je San Vendemiano na prvem, Videm na drugem in Padova na tretjem mestu. Čeprav v trenerskem štabu vsi le odštevajo točke, ki bodo jadranovcem zagotovile obstanek v državni ligi, športni direktor Sandi Rauber meni drugače: »Verjamem, da lahko dosežemo še kaj več, tudi play-off.« Pozitivno razmerje 3 proti 0 med zmagami in porazi v novem letu je po Rauberjevem mnenju sad homogene ekipe, ki dobro trenira. »Tudi vse boljša forma Tomasinija in Cohna, ki sta na zadnjih tekmah dala pomemben doprinos, je odločilna. Zdaj pričakujemo še vrnitev Slavca, ki bo igral spet v nedeljo, Franco pa kljub bolečinam stiska zobe,« pravi Rauber, ki verjame v letošnji izbor igralcev. Skupinska igra »eden za vse, vsi za enega« je na zadnjih dveh tekmah pripomogla k temu, da je prišlo po slabem začetku do reakcije in končne zmage. Zadnja zmaga proti Spilimbergu je dozorela v drugem delu tekme, ko so jadranovci zaigrali bolj agresivno v obrambi, gostje pa so popustili: »Dokazali smo, da če igramo zagrizeno in čvrsto v obrambi, lahko premagamo vsako ekipo. Z dobro obrambo pa igramo bolje tudi v napadu,« je sobotni nastop ocenil kapetan Dean Oberdan, ki je poudaril tudi skupinski vidik zmage - točke so bile namreč v soboto homogeno porazdeljene med vse igralce, ki so stopili na igrišče. Pri Spilimbergu je po drugemu zaporednemu porazu prevladalo razoča- 937 košev so doslej prejeli jadranovci. Najmanj med vsemi ekipami skupine C v državni C-ligi, kar dokazuje, da je obrambna igra zelo učinkovita. Jadran pa ima med vsemi najnižje število doseženih točk: »le« 985. ranje. »Mislim, da je bila večji del tekme na igrišču ena sama ekipa. Kot na tekmi prejšnjega kroga smo tudi tokrat igrali vsak zase in brez obrambe,« je po porazu dejal trener Spiliberga Andrio-Ia Alberto, » V prvih dveh četrtinah je Jadran kljub slabi igri v napadu vseeno povedel, kar mu je najbrž dalo dodatno samozavest. Zdi pa se mi, da nasploh niso prikazali dobre predstave, izkoristili so le našo popolno odsotnost.« ® Osvojili le ... 2 točki San Vendemiano, GSA Udine in Padova - trojica, ki kroji vrh lestvice držane C-lige, je v tem krogu zbrala dve točki. Zmago je namreč osvojila samo Pa-dova, ki je v gosteh premagala Limeno; vodilni San Vendemiano je izgubil v Benetkah, Videmčani (drugi zaporedni poraz) pa so klonili pred Latisano. Slovenska košarkarja Peter Sosič in Saša Ferfoglia, ki nastopata za Videm, sta dosegla 3 oziroma 6 točk. Lucio Tomasini je bil v soboto s 15 točkami najboljši strelec Jadrana. Na zadnjih treh tekmah je pomembnemu doprinosu v obrambi dodal še 32 točk kroma Jadran je vsekakor po nizu slabših predstav spet poprijel pravi ritem: »Potem ko smo decembra več časa mirovali in slabše trenirali zaradi poškodb in gripe, smo januarja teden dni ponovno pilili kondicijo. Mislim, da se zdaj tisti teden vadbe obrestuje, zato igramo bolje kot prej,« ugotavlja Oberdan, ki je nasploh s svojimi letošnjimi predstavami zadovoljen. Zaradi poškodb drugih je bila na zadnjih tekmah njegova minutaža višja. S februarjem se začenja za varovance trenerja Walterja Vatovca najbolj intenziven del prvenstva: v mesecu dni bodo igrali šest tekem. Po nedeljskem gostovanju v Oderzu, bodo dva tedna zapored igrali ob sredah in sobotah: »Bo naporno, vendar mislim, da bo dobro, ker bomo stalno v tekmovalnem ritmu,« je prepričan športni direktor Rauber, ki še opozarja, da bo vsaka zmaga odvisna le od njihove igre: »Če igramo dobro, lahko premagamo marsikoga, sicer pa bo težko.« Veronika Sossa deželne lige - Boj za play-off bi lahko krojile ekipe z dna lestvice Pozor na slabše! Bor in Breg ne smeta podcenjevati prihodnjih nasprotnikov - Kontovel mora zdaj zmagati C-liga. Brez sprememb na vrhu osrednje deželne lige, saj je v prvem krogu povratnega dela zmagalo vseh pet doslej najuspešnejših postav. Zanimivo pa sta se s skromnim nasprotnikom tokrat bolj mučila Servolana in Alba kot pa Bor Radenska, Breg in vražji Tolmezzo. Sploh bodo najbrž odslej ekipe z dna lestvice, ki krvavo potrebujejo točke za obstanek, vse bolj nevarne. Tako se bosta na primer trenerja Popovič in Krašovec v soboto morala zelo paziti navidezno enostavnega vi-demskega gostovanja. Borovci bodo že ob 17.30 igrali proti ekipi CBU, ki je zadnja na lestvici s komaj tremi zmagami, eno je dosegla prav na Prvem maju po podaljšku. Snaiderovi mladinci pa bi v soboto v Krminu skoraj presenetili drugo uvrščeno Albo. Izjemno neugoden zna biti tudi Bregov nasprotnik, predzadnje uvrščeni Basket Time Geat-ti, ki je zmagal dve od zadnjih štirih tekem in vmes tesno izgubil pri Svetem Ivanu ter tokrat po podaljšku za dve točki v Gorici proti Arditi. Tekma se bo pričela ob 20.45. V Borovem taboru se veselijo devete zaporedne zmage, ki je po dokaj povprečni predstavi dozorela ponovno predvsem po zaslugi obrambe. V Dolini pa si manejo roke po prihodu obe- Bor in Breg skupaj na visokem tretjem mestu kroma tavnega Tržačana Giacoma Moschio-nija, sina bivšega solidnega igralca in trenerja Paola in nekdanje prvoligaške košarkarice France Pavone. Letnik 1993, branilec čvrste postave in temperamenta, je zrasel v šoli Azzurre in se v tem prvem delu sezone preizkusil v Tržiču z mladinci in v B-ligi amaterjev. Na deželni ravni se je v soboto predstavil z 11 točkami in tremi trojkami. Med ostalimi izidi kroga velja omeniti še play-off zmago Romansa proti Muggii, srečanje med videm- skim UBC in Roraigrandejem pa so preložili zaradi bolezni. D-liga. Porazu v zdesetkani postavi navkljub ima Kontovel še vse možnosti, da se uvrsti v skupino za napredovanje. V petek pa bo moral pri Briščikih (20.45) absolutno premagati Goriziano, ki ima dve točki manj in so jo na prvi tekmi Brumno-vi fantje že ugnali. Murovi varovanci so ta čas tudi zaradi odsotnosti v težavah, saj so že drugič zapored izgubili za več kot 30 točk. b. salvi (breg) Starejši igralci bodo imeli nekaj oddiha V spisek Bregovih košarkarjev so pred kratkim vključili mladinca Giacoma Moschioni-ja. Ker je imel v Tržiču omejeno minutažo, si je zaželel, da bi prestopil k Bregu. Po prvem treningu so ga v Dolini hitro sprejeli, tako da je v soboto solidno odigral prvih 20 minut v Bregovem dresu. Krilni igralec, ki lahko igra tudi v vlogi beka, pa ne bo edina »zimska« okrepitev. »Na spisku se bo prav kmalu pridružil še drugi mladinec, tako da bo trener Krašovec lahko odslej računal na mlado garnituro, ki bo starejšim igralcem omogočila nekaj minut oddiha,« dodaja načelnik košarkarske sekcije Boris Salvi. V soboto so le 30 % ekipe sestavljali slovenski igralci. Kje so ostali? Zeriali zaradi službenih obveznosti nekaj časa ne trenira, Fer-foglia je bil službeno zadržan, odsotnost Semca na derbiju pa je bila trenerjeva odločitev. Vam kljub temu publika stoji še vedno ob strani? Seveda. Zaveda se, da imamo težave z igralskim kadrom. Vsi vedo, da skušamo obdržati ligo za bodoče sile. Cilj je torej dolgoročni. Igralcev ne bi najemali, če ne bi imeli kvalitetnega mladinskega kadra, ki jih bo čez nekaj let lahko nadomestil. Ste zadovoljni s 3. mestom? Izpolnili smo cilj. Glede na to, da so veliko igralcev pestile poškodbe oziroma so bili dalj časa odsotni zaradi bolezni, smo z uvrstitvijo zadovoljni. S popolno postavo bi bili lahko še višje. Razmišljate o napredovanju? Napredovanje je bolj motivacija za igralce, da dobro trenirajo in se angažirajo. Če bomo napredovali, bo to lep »problem«. Reševali pa ga bomo v dogovoru z ostalimi društvi, lahko tudi sami. (V.S.) ©Bor in Breg čaka boj za končnico Slovenska predstavnika v deželni C-ligi še naprej delita tretje mesto. Z obstankom letos res ne bi smelo biti težav, zato čaka odslej oboje predvsem boj za uvrstitev v play-off oziroma na čim višjo stopničko. Prvo uvrščena napreduje neposredno, ekipe od 2. do 9. mesta se potegujejo za še en prestop, deseta in enajsta se rešita brez dodatnih obveznosti, zadnja izpade direktno, moštva od 12. do 15. mesta pa igrajo play-out za še dve nazadovanji. 7J\Že v play-offu Poleg tržaškega Santosa, ki premočno vodi, so tudi mladi košarkarji Don Bosca (Acegas U19) dejansko že dosegli uvrstitev v skupino za napredovanje iz D- v C-ligo. Poleg Foglia-na, Kontovela in Goriziane pa ima še teoretične možnosti za osvojitev četrtega mesta tudi Perteole, ki je v strmem vzponu. Zelo izenačeno je dogajanje tudi v furlanski rdeči skupini, v kateri vodita San Vito in Fontanafredda. C-liga IZIDI 19. KROGA Conegliano - Oderzo 75:71, Jadran Qubik - Spilimbergo 66:51, Latisana - NBU 706 , Codroipese - Marghera 79:74, Pool Venezia - San Vendemiano 80:64, Limena - Padova 72:79. San Vendemiano 16 13 3 1119:1030 26 NBU 17 11 6 1279:1219 22 Virtus PD 16 10 6 1072:1049 20 Jadran Qubik 15 9 6 985:937 18 Latisana 17 9 8 1103:1067 18 Spilimbergo 17 9 8 1191:1205 18 Pool VE 17 8 9 1130:107 16 Marghera 16 8 8 1009:1012 16 Limena 16 7 9 1066:1075 14 Oderzo 17 7 10 1265:1289 14 Codroipese 17 6 11 1204:1240 12 San Daniele 16 6 10 1095:1142 12 Conegliano 16 6 10 1036:1158 12 Montebelluna 15 5 10 989:1013 10 PRIHODNJI KROG Spilimbergo - Montebelluna, San Daniele - Conegliano, Oderzo - Jadran Qubik (6.2. ob 18.00), San Vendemiano - Limena, Padova - Venezia, NBU - Marghera C2-liga IZIDI 15. KROGA Ardita - Basket Time 75:73, Servolana - Portogruaro 87:83, UBC - Roraigrande neodigrana, Breg - Cervignano 90:74, Collinare - Tolmezzo 67:80, Romans - Venezia Giulia 75:71, Bor Radenska - Ronchi 64:47, Alba - CBU 83:7 Servolana 16 13 3 1253:1050 26 Alba 16 12 4 1219:1036 24 Breg 16 11 5 1224:1116 22 Tolmezzo 16 11 5 1059:994 22 Bor Radenska 16 11 5 1120:1057 22 Romans 16 10 6 1140:1078 20 Ardita 16 9 7 1101:1064 18 Venezia Giulia 16 8 8 1113:1086 16 Roraigrande 15 8 7 1094:1123 16 UBC 15 7 8 1032:1063 14 Cervignano 16 5 11 1193:1264 10 Portogruaro 16 5 11 1079:1141 10 Ronchi 15 5 10 960:1039 10 Basket Time 16 4 12 1138:1228 8 Collinare 16 4 12 1054:1285 8 CBU 15 3 12 1063:1218 6 PRIHODNJI KROG: CBU Bor Radenska (5.2. ob 17.30), Geatti - Breg (5.2. ob 20.45), Portogruaro - Alba , Ronchi - Collinare, Roraigrande - Servolana, Venezia Giulia - UBC, Tolmezzo - Romans, Cervignano - Ardita D-liga vzhod IZIDI Don Bosco - Villesse 92:60, Perteole - Goriziana 83:53, Santos - Grado 75: 64, San Vito - Monfalcone 63:51 , Fogliano - Kontovel 73:61 Santos 13 12 1 972:757 24 Don Bosco 13 10 3 997:840 20 Fogliano 13 8 5 861:802 16 KontoveI 13 8 5 823:800 16 Goriziana 13 7 6 837:949 14 Perteole 13 6 7 821:866 12 Grado 13 5 8 883:901 10 San Vito 13 5 8 810:901 10 Monfalcone 13 2 11 812:887 4 Villesse 13 2 11 788:996 4 PRIHODNJI KROG Don Bosco - Perteole, Grado - Villesse, Kontovel - Goriziana (4.2. ob 20.45), Monfalcone - Fogliano, San Vito -Santos TOP 57— Ta teden: Grimaldi (Br) 17, Fu-marola (B) 16, Tomasini (J) 15, Richter (Br), Visciano (Br), Madonia (B), Hrovatin (K) in Godnič (K) 14. Skupno drž. C-liga: Ban 234, Cohen 165, Marusič 162, Malalan 118, Oberdan 96, Tomasini 89, Franco 86, Slavec 74, Bernetič 10, Flori-dan 8, Škerl 2. Skupno dež. C-liga: Grimaldi (Br) 206, Madonia (B) 204, Richter (Br) 203, Fumarola (B) 199, Burni (B) 190, Samec (Br) 189, Ferfoglia (Br) 178, Giacomi (Br) 159, , Visciano (Br) 138, Zanini (B) 137, Crevatin (B) 112, Bole (B) 77, Štokelj (B) in Babich (B) 59, Bozic (Br) 56, Semec (Br) 39, Medizza (B) 29, Pipan (B) 27, Zeriali (Br) 26, Schillani (Br) 21, Bocciai (B) 14, Moschioni (Br) 11, Krčalič (B) 7, Devcich (B) in Nadlišek (Br) 3, Pertot (B) 2, Gallocchio (B) 1. Skupno D-liga: Šušteršič 191, Lisjak 133, D. Zaccaria 117, , Križ-man 102, Paoletič 100, Hrovatin 63, Švab 53, Regent 24, Godnič 18, Gantar 11, Starc 5, Vodopivec 4. STATISTIKE TOP: prosti meti: Babich (B) 4:4, Samec (Br) 3:3; za 2T: Richter (Br) 4:5 (80 %), Hrovatin (K) 6:8 (75 %); za 3T: Franco (J) 2:2, Visciano (Br) 4:5 (80 %), Moschioni (Br) 3:4 (80 %) STATISTIKE FLOP: za 2T: Lisjak (K) 0:3, Moschioni (Br) 1:4 (25 %), Križman 2:6 (33,3 %);za 3T: Ban (J) 0:4, Štokelj (B) 0:3, Paoletič (K) 1:11 (9 %), Babich (B) 1:6 (16 %), Konto-vel 7:26 (26 %), Bor 5:19 (26 %). / ODBOJKA Torek, 1. februarja 2011 15 alpsko smučanje - V Forni di Sopra na Trofeji Biberon preko 350 najmlajših tekmovalcev Ekipni in posamični uspeh SK Devin Na društveni lestvici 3. mesto, Andrea Craievich pa absolutna zmagovalka Smučarski center Forni di Sopra je včeraj gostil praznik najmlajših smučarjev - v izvedbi Sci club 70 so priredili 27. izvedbo Trofeje Biberon, ki je imela šestič zapored tudi mednarodno udeležbo. Preko 350 udeležencev od letnika 2000 do 2004 iz naše dežele, Slovenije, Avstrije in Hrvaške (skupno 30 klubov) se je preizkusilo med velesla-lomskimi količki. Tekmovanje promocijskega značaja je uvedel mimohod vseh ekip, kar je prireditvi dalo poseben pridih, najmlajšim pa dodatno motivacijo. Še posebno uspešni so bili v številčni konkurenci tekmovalci Devina (na skupinski sliki, foto MIloš Zidarič), ki so na društveni lestvici osvojili nepričakovano tretje mesto za prvouvrščenim klubom 5Cime in Pordenonom. Ob ekipnem uspehu pa je absolutno prvo mesto osvojila miška Andrea Craievich, ki je bila tudi edina tekmovalka slovenskih klubov, ki se je uvrstila na 1. mesto v kategoriji. Andrea je bila že lani najboljša med miški letnika 2000, kar dokazuje, da sodi varovanka trenerja Aleša Severja med naj-bolše mlade smučarke v deželi. Na prva mesta so se v prejšnjih sezonah uvrstili tudi dru- gi tekmovalci naših klubov: lani je prvo mesto med najmlajšimi letnika 2003 pripadlo Caterini Sinigoi (Devin), leta 2002je bil najhitrejši med letniki 1995 Albert Kerpan (Mladina), leta 2000je bila med smučarkami letnika 1993 prva Lara Purič (takrat Devin, zdaj Mladina), leta 1994 pa je na najvišjo stopničko stopil tudi Alessio Sibilla (Devin). Odlično pripravljena proga je omogočila, da so imeli vsi tekmovalci enake pogoje. Veleslalomska postavitev je tudi omogočila, da so se lahko izkazali čisto vsi, tudi oni, ki se sicer ne udeležujejo tekem FISI. Najmlajšim so postavili start nekoliko nižje, miški pa so tekmovali z vrha proge Cima-cuta. Med tekmovalci naših klubov je na stopničke letos stopila še Petra Udovič (Devin), ki ji je prvo mesto med miškami letnika 2001 ušlo le za 9 stotink. Izkazali so se tudi Brdinini smučarji, predvsem dekleta, ki napredujejo iz tekme v tekmo. Veleslalomsko progo so solidno presmučali tudi najmlajši Mladinini smučarji. Nasploh so rezultati potrdili izide, ki jih naši smučarji dosegajo na deželnih tekmah. Na Piancavallu brez vidnejših uvrstitev V nedeljo so dečki/ce in naraš-čajniki/ce tekmovali v slalomu. Brdi-nina smučarka Katrin Don, ki se je na zadnjih tekmah uvrstila med boljše deklice, je tokrat odstopila. Med deklicami je bila 17. Patrizia Zarotti (Devin), za zmagovalko Andreassichevo (SC70) pa je zaostala 21 sekund. Med dečki je bil Jan Ostolidi 14., Erik Gregori (oba Brdina) 15., Rudy Škerk 17. in 27. Se-bastjan Cettul (oba Devin). Vsi so za deseterico zaostali približno šest sekund. V istem smučarskem centru pa so veterani, člani in mladinci v soboto merili moči v veleslalomu. Med veterani B7 je bil najhitrejši Stojan So-sič (Mladina), med člani pa je 3. mesto pripadlo Gregorju Nanutu (SPDG), med mladinci pa je bil Štefan Žužek (Devin) drugi. Izidi FISI SLALOM, Piancavallo Deklice: 1. Alisa Andreassich (SC7) 1:26,31; 17. Patrizia Zarotti (Devin) 1:47, 68. Katrin Don (Brdina) odstopila. Dečki: 1. Francesco Gentilli (Sella Nevea) 1:22,79; 14. Jan Ostolidi1:38,84; 15. Igor Gregori (oba Brdina) 1:40,16; 17. Rudy Škerk 1:40,79; 27. Sebastjan Cettul (oba Devin) 2:06,94. Matej Udovič (Devin) odstopil. VELESLALOM, Piancavallo Veterani: B7: 1. Stojan Sosič (Mladina) 58,78; 9. Roberto Greco (Devin) 1:04,87; A5: 5. Alessandro Corbatto (Devin) 56,14; 12. Piero Perti (Brdina) 1:01,09. Člani: 1. Andrea Gaier (Monte Canin) 51,49; 3. Gregor Nanut (SPDG) 53,31, Mlajši mladinci: 1. Nicolo' Orsini (SC70) 53,52; 2. Štefan Žužek (Devin) 54,64; 58,59, 10. Marco Ventin (SPDG) 58,59. Mlajše mladinke: 5. Alessia Fantini (SDPG) 1:02,15. VELESLALOM, Forni di Sopra: Trofeja Biberon Baby sprint ženske (2004): 1. Tili Grgurič (Mrkopalj) 43,49; 4. Gaia Del Latte (Mladina) 56,94. Baby sprint moški (2004): 1. Francesco La Grassa (Pordenone) 42,96; 8. Francesco Lopreiato (Devin) 55,49; odstopila Maks Škerk in Damir Terčon (oba Devin). Baby 1 ženske (2003): 1. Ginevra Pase (Aviano) 40,58; 5. Patra Kalc (Brdina) 46,61; 10. Caterina Sinigoi (Devin) 52,29; 13. Chira Zonta (Devin) 54,31; odstopili Nicol Boce in Jasmina Sedmak (Devin). Baby 1 moški (2003): 1. Cristian Cusin (Pordenone) 38,00; 12. Alex Ostolidi (Brdina) 42,39; 17. Ivan Santagati (Devin) 43,65; 25. Luka Sedmak (Mladina) 47,17; 27. Ermanno Catanzaro (Devin) 48,62; 28. Enrico Slavich (Devin) 50,55; 32. Jan Ukmar (Brdina) 53,45; Odstopil: Nedir Peric (Brdina). Baby 2 ženske (2002): 1. Lidia Vidrigh Giulia (Cai XXX ott.) 37,93; 10. Anna Ciuch (Brdina) 44,78; 17. Nausica Scocchi (Devin) 50,41. Baby 2 moški (2002): 1. Elio Capellari (Sella Nevea) 36,03; 4. Alessandro Deluisa (Devin) 39,20; 17. Matija Kretič (Devin) 43,85; 19. Matija Terčon (Devin) 47,69. Miške (2001): 1. Sofia Siega Francesca (Sella Nevea) 48,73; 2. Petra Udovič 48,82; 15. Irene Lopreiato 52, 13; 16. Sara Craievich 53,04; 17. Giorgia Sinigoi (vse Devin) 53,19; odstoppila Tija Gruden (Devin). Miški (2001): 1. Andrea Toscano (Pordenone) 44,80; 14. Mattia Del Latte (Mladina) 50,45; 18. David Terčon 51,14; 20. Cristian Zonta 53,21; 23. Jaša Cingerla (vsi Devin) 54,04. Miške 2 (2002): 1. Andrea Craievich (Devin) 44,77. Miški 2 (2002): 1. Lorenzo nicoli (M. Lussari) 43,19; 15.Enrico Rožič (Devin) 46,21; 19. Samuel Purič (Devin) 47,88; 33. Jan Sedmak (Mladina) 54,11. V deželnem prvenstvu under 15 je Bor po zmagi proti Cormonsu prevzel vodstvo DEŽELNO PRVENSTVO U17 Ferroluce Romans - Bor ZKB 68:51 (17:17, 36:24, 55:40) Bor ZKB: Gruden, Altin, Coccetti 9, Buzzi, Mattiassich 14, Perco, Sternad 14, Bole 4, Kocijančič 8, Gregori2. Trener: Sancin Bor ZKB - San Vito 91:48 (25:11, 51:23, 67:34) Bor ZKB: Gruden 1, Altin 4, De Luisa 8, Coccetti 12, Buzzi 2, Mattiassich 15, Perco 2, Sternad 23, Bole 10, Kocijančič 14. Končno je borovcem proti San Vi-tu uspelo zmagati. Iskreno rečeno, ni bilo težko. Čeprav so borovci igrali bolj skupinsko, je tudi tokrat prevladovala solistična igra. Vsekakor so plavi dokazali, da si ne zaslužijo zadnjega mesta na lestvici in da bi z malo več zbranosti lahko osvojili številne tekme. Pred to zmago so igrali tudi v Ro-mansu, kjer pa so doživeli gladek poraz. (Kocka) DRŽAVNO PRVENSTVO U15 Jadran ZKB - Servolana 78:61 (33:18, 54:35, 68:48) Jadran: Orel, Peric 14, Regent, Koja-nec 15, Ridolfi 28, Ušaj 10, Devetak 1, Sar-doč 6, Tulliach, Coloni, Krevatin 2, Škabar 2. Trener: Šušteršič in Gerjevič. Tri točke: Peric in Ušaj 1. SON: 29, PON: Krevatin v 35. minuti. Proti pepelki prvenstva, kjer fizično izstopa več igralcev, so jadranovci brez težav osvojili zmago predvsem po zaslugi boljše tehnične predstave. Razen prvih treh minut, ko sta si bili ekipi enakovredni, je Jadran v nadaljevanju z uspešnimi protinapadi in agresivno obrambo prevzel prednost, ki so jo v drugi četrtini še povečal. Trener je vključil vse razpoložljive igralce, ki so doslej manj igrali, med posamezniki pa so se tokrat iz- kazali Ridolfi, Peric in Kojanec. Vrstni red: UBC 28, Azzurra* 24, Pordenone 22, Ardita in Codroipese* 20, Spi-limbergo in Don Bosco 16, Falconstar in Fo-gliano 12, Jadran ZKB 10, Gemona 4, Servolana, Cordovado* in San Vito 2. (* s tekmo manj). DEŽELNO PRVENSTVO U15 Bor ZKB - Alba Cormons 63:51 (18:13, 33:22, 50:37) Bor ZKB: Gruden 10, Mandič 2, Sko-ko, Matarrese, Cerimovič, Kocijančič 28, Gregori 6, Semen 17. Trener: Sancin, Fara-glia. Borovci so se oddolžili za neroden poraz na začetku prvenstva. Začeli so zelo borbeno in odločno, kar je za trenutek spravilo goste v velike težave. Tekma je bila napeta od začetka do konca, zmaga pa je bila kljub temu gladka. Za borovce je pomenil uspeh veliko zadoščenje, saj so zdaj prevzeli vodstvo na lestvici. Tokrat se je izkazal Semen; čeprav je imel nakaj težav s »koraki«. Slab je bil odstotek 5;18 pri prostih metih. (Kocka) Azzurra B - Dom Mark 57:51 (19:17, 42:28, 53:40) Dom: Termini 4, Franzoni 5, Gregorig 2, Primosig 4, Bensa 18, Antonello 2, Pe-teani 12, Perini 2, Osso 2. Trener: Iztok Če-hovin. Mladi domovci so šele v zadnji četrtini morali priznati premoč enakovredne Azzurre B. Tokrat je Čehovinove varovance doletela velika smola, saj sta se v prvi četrtini takoj poškodovala Termini in Bensa, ki sta dva izmed glavnih nositeljev domove igre. Njuno odsotnost so nasprotniki odlično izkoristili v drugi četrtini, ki so jo zaključili z delnim izidom 23:11. Varovanci trenerja Čehovina se pa niso predali in s čvrsto obrambo ter s tokrat odličnim Peteanijem na čelu v tretji četrtini nekoliko zmanjšali zaostanek. V poslednji četrtini pa sta poškodovana Bensa in Termini stisnila zobe in vstopila na igrišče. Domovcem je to vlilo novih moči, tako da so se proti koncu četrtine gostiteljem približali na golih pet točk zaostanka. Tedaj pa so gostom povsem pošle moči. Izgubili so namreč dve žogi zapored in tako predali zmago nasprotniku, ki so ga v prvem delu prvenstva premagali za eno točko razlike po dveh podaljših. Kljub porazu si tokrat pohvalo zasluži celotna ekipa za prikazano reakcijo v drugem polčasu. (av) Vrstni red: Bor ZKB in Cormons 18, Azzurra B 14, Dom Mark 10, Interclub Muggia 8, Falconstar in Azzurra A 2. PRVENSTVO U14 OPEN Don Bosco - Breg 50:58 (16:17, 17:17, 14:13, 8:11) Breg: Gelleni 8, Zobec 8, Sema 3, Brežani so v prvenstvu U14 Open osvojili enajsto zmago; med strelci je bil najboljši Giacomini z 20 točkami kroma Vascotto, Bole 2, Tul, Stagni 2, Impell-izzeri, Fonda 3, Norbedo 12, Giacomini 20; trener Sila. V prvi tekmi povratnega dela so bre-žani igrali pri neugodnih Salesiancem Don bosco, ki so se hoteli oddolžiti za poraz iz prvega dela. Prvo tekmo so brežani namreč z odlično igro v obrambi dobili brez težav. Povratna tekma je bila izenačena do zadnjih 5 minut, ko so brežani z nekaj lepimi akcijami povedli za 10 točk. Naskoka domači igralci niso uspeli nadoknaditi, tako da se je lahko Breg veselil enajste zmage. »Omenil pa bi veliko število zgrešenih "zicerjev", s katerimi smo si skoraj zapravili zmago,« je še dodal trener Sila. Vrstni red: UBC 28, Acli 24, Breg, Azzurra A in Nuovo basket 2000 22, Fo-gliano in Ardita* 14, Gonars 12, Cervigna-no* 10, Don Bosco** 6, Azzurra B in Ba-sketrieste* 4, Interclub* in Falconstar 0 (* s tekmo, ** z dvema tekmama manj). namizni tenis V A2-ligi le točka za Kras Kras -TT Genova 0:4 Kralj-Collia 0:3; Rustja - Bracco 0:3; Doljak -Costadura 0:3; Rustja - Collia 1:3. Kras-Alto Sebino 0:4 Kralj - Trotti Elisa 2:3; Doljak - Trotti Francesca 0:3; Rustja - Meng Lin 0:3; Doljak - Trotti E. 0:3 Kras - Eppan 3-3 Kralj-Vivarelli 0:3; Rustja - Pe-drotti 3:1; Doljak -Eheim 2:3; Rustja -Vivarelli 0:3; Kralj - Eheim 3:1; Doljak - Pedrotti 3:0. Krasove A-2 ligašice so ta konec tedna odpotovale na tekme v kraj Ep-pan pri Bocnu. Začel se je namreč povratni del tega zahtevnega prvenstva. Na licu mesta so krasovke izvedele za novico, da se je ekipa Rangers iz Vidma odrekla nadaljnjemu nastopanju v A-2 ligi. Na soboto je bila na programu le ena tekma, in sicer proti solidni Genovi. Tokrat je za njih zaigrala tudi močna Sonia Collia, proti kateri je Rustja osvojila edini set vseh dvobojev. Le Tja-ša Kralj (na sliki) je bila zadovoljna s svojo igro, drugače so krasovke pokazale povprečno igro. Naslednji dan so zgoniške igralke odigrale dve tekmi in bile nedvomno učinkovitejše. Najprej jih je čakala vodilna ekipa na lestvici Alto Sebino, ki ima par mladinskih reprezentantk. Kot prva je za zeleno mizo stopila Tjaša Kralj in z dobro tehniko ter taktiko spravila v resne škripce močno Eliso Trotti. Tekma je bila izenačena, prava borba za vsako točko. Tjaša je imela tudi dve zaključni točki, a nazadnje je tekmo izgubila. Nima pa kaj si očitati. Za njo je stopila v boj Sonja Doljak proti Francesci Trotti, ki s posebnimi gumami daja žogicam neugoden efekt. Uspelo pa ji je resno zaposliti nasprotnico, čeprav to ni zadostovalo za zmago. Pri rezultatu 2:0 za nasprotnice je Rustje-vo čakala tujka-Kitajka Meng Lin, ki se je kljub boljši tehnični pripravi, občasno morala potruditi proti krasovki. Doljakova je nazadnje napela vse sile proti Elisi Trotti, žal pa zaman. Kljub porazu je Kras dobro kljuboval objektivno boljšim nasprotnicam. Zadnja tekma proti Eppanu pa je bila gotovo bolj v dometu krasovk. Manjkala je namreč dobra Teresa Pichler. V prvem dvoboju se je Kraljeva srečala z Vivarelli, se ji dostojno upirala, a rezultat se ni izšel. Stanje je izenačila Irena Rustja, ki je z zmago proti mladi Pedrotti prinesla točko Krasu. Za njo je Sonji Doljak uspelo voditi proti solidni Eheim že z 2:0 v setih, Eppa-nova igralka pa je nato spremenila igro in zmagala. Za njo je Irena igrala premalo aktivna proti Vivarelli, čeprav je pokazala tudi dobre udarce. Kraljeva je bila nato pred težko nalogo, saj bi z njeno zmago Kras lahko še upal na remi. Uresničila se je želja in po trdem ter lepem dvoboju premagala Eheimovo. Odločilno tekmo je odigrala Doljak. Temperamentni Pedrottijevi ni uspelo dobiti pravega orožja proti razigrani Doljakovi. Kras je tako osvojil novo točko na lestvici. (R) □ Obvestila AŠD MLADINA - Smučarski odsek vabi člane, ki bi se radi udeležili tekme Miškotovega pokala veljaven za 6. Primorski smučarski pokal, ki bo v soboto, 5. februarja na Cerknem (Slo), da se prijavijo najkasneje do četrtka, 3. februarja do 12. ure odgovornim odseka ali na 040-213518, 3487730389 (Ennio) ali na 040-220718, 338-6376575 (Sonia). SK DEVIN vabi člane in tekmovalce, da se udeležijo druge tekme Primorskega smučarskega pokala v soboto, 5. februarja 2011 na Cerknem. SK Kalič prireja veleslalomsko tekmo za III. Miškotov pokal. SMUČARSKI ODSEK SPDT organizira 18,19. in 20. februarja tečaj teka na smučeh na Pokljuki. Prijave in informacije nudi urad ZSŠDI telefon 040/635627. m Kam bo padla? I l)\t Torek, 1. februarja 2011 jski krogi 1 S Torek, 1. februarja 2011 ODBOJKA / deželne lige - Tri ekipe v skupini za napredovanje Obljubljajo, da se bodo trudili na vso moč Prejšnji konec tedna se je v članskih deželnih odbojkarskih prvenstvih zaključil prvi, kvalifikacijski del prvenstva. Preboj med najboljše je uspel le trem našim moškim ekipam (od šestih), naše tri ženske ekipe pa so se znašle v skupini za obstanek. V moški C-ligi se bosta tako za edino mesto, ki vodi v B2-ligo, potegovali tudi Sloga Tabor Te-levita in Soča Zadružna banka Doberdob Sovod-nje. Uvrstitev slogašev med najboljše v tem prvenstvu ni nobeno presenečenje, saj so že pred samim začetkom sezone napovedali, da hočejo letos v C-ligi odigrati vidno vlogo. To jim je tudi uspelo, saj so doslej izgubili le eno tekmo, osvojili končno prvo mesto v skupini, Jadranski pokal, konec tedna pa bodo poskusili slaviti še v Deželnem pokalu. «V prvem delu sezone smo dobro opravili svojo nalogo. Rezultati so bili dobri, prisotnost in delo na treningih odlična, tako da si nimamo kaj očitati. V drugi fazi bo nedvomno težje, saj bodo tekme po vsej verjetnosti zelo izenačene. Mislim, da bosta še posebno nevarna Il Pozzo/Remanzacco s Sniderom in Vbu s Tombo, gotovo pa so spoštovanja vredni nasprotniki tudi Soča, Ferro Allumi-nio in Lignano. Mislim vsekakor, da smo dobro pripravljeni, odigrali smo tudi nekaj prijateljskih tekem proti boljšim ekipam, fantje napredujejo, predvsem v nedeljo Sloga Tabor in Olympia za pokalni naslov Konec tedna bo v deželnih ligah premor, ki ga bodo izkoristili za igranje pokalnih finalov. Pravico do nastopa so si za vsako izmed štirih lig priborile po dve najboljši ekipi iz vsake skupine. Tekme bodo v nedeljo. V finalu za moško C-ligo bo nastopila tudi Sloga Tabor, v finalu za četr-toligaše pa Olympia. Obe naši društvi bosta tudi organizatorki finala. Sloga Tabor se bo v jutranjem polfinalu v Repnu pomerila z videmskim VBU, drugo uvrščenim iz skupine B, Olympia Ferstyle pa čaka v Gorici tekma proti zmagovalcu skupine A Travesio. Razen finala za 1. mesto bodo igrali na dva dobljena seta. Spored, moška C-liga: 10.30 v Rep-nu Sloga Tabor Televita - VBU, 10.30 pri Briščikih: Il Pozzo - Lignano; ob 15.00 v Repnu: za 3. mesto, sledi za 1. mesto Spored, moška D-liga: 10.30 v Gorici, Špacapan: Olympia Ferstyle - Travesio, 10.30 v Kulturnem domu: San Vito -CUS Trieste; ob 15.00 v Gorici, Špacapan: za 3. mesto, sledi za 1. mesto Levo: Slogo Tabor in Sočo čakata še dva derbija; spodaj: Olympia v končnici D-lige kroma pa je vse boljša naša ekipna igra, kar me še najbolj veseli,» je povedal Slogin trener Lucio Battisti. Če je bil pri Soči glavni cilj v letošnji sezoni zlasti obstanek, pa se z njim zdaj ne nameravajo zadovoljiti, kot je potrdil trener Andrej Berdon, nekdanji vrhunski odbojkar iz Kanala, ki je konec decembra lani prevzel mesto Vojka Jakopiča: »Kdor misli, da bomo v drugem delu prvenstva outsider-ji, se krepko moti. Nikakor ne nameravamo počivati na lovorikah. Z uvrstitvijo v skupino za napredovanje so se tudi naši cilj spremenili. Verjamem v svoje fante, vidim kako se med tednom na treningih trudijo «sto na uro», zato menim, da se moramo na naslednjo fazo temeljito pripraviti in v njej igrati ambiciozno.« Berdon se še posebno veseli napredka mladih. »Naša igra ne sloni več le na nekaj izkušenih igralcih kot na začetku (Testen, Valen-tinčič, op. ur.), temveč so zdaj vse bolj odločilni tudi mlajši igralci in delamo na tem, da bi se njihov delež odgovornosti v nadaljevanju prvenstva še povečal,« je še povedal Sočin trener. V moški D-ligi pa se bo za povratek med C-ligaše potegovala goriška Olympia Ferstyle, ki jo tudi letos vodi Zoran Jerončič. Ekipa je svoj cilj v prvem delu, to je uvrstitev med najboljše in v Deželni pokal dosegla, zdaj pa jo čakajo odločilne tekme za napredovanje, na katerega odkrito ciljajo tudi ostale tri ekipe iz skupine A, ki je bila, vsaj tako pravijo, bolj konkurenčna. »Vsi se zavedamo, da bo treba odslej na vsaki tekmi dati vse od sebe in da bo pot do napredovanja vse prej kot lahka. Naše težave so predvsem v tem, da so naši igralci zelo obremenjeni, pravih menjav za standardne igralce pa v bistvu nimamo. Vseeno pa moramo napeti vse moči, da dosežemo svoj cilj. Kar zadeva prvo polovico prvenstva, pa ne morem biti povsem zadovoljen. Tu mislim na tekmi v Turjaku in Prati oziroma na domač nastop proti Reani, pa tudi na delo nekaterih mlajših,« je povedal trener Olympie. Top scorerji tedna Moški: Komjanc (Ol) 26, I. Černic (So) 24, Terčič (Ol) in La-vrenčič (V) 19, Juren (So) 17, Ombrato (V) 16, Škorjanc (So) 15. Ženske: Bukavec (K) 21, Štoka (K) 20, Balzano (K) 11, Cassa-nelli (K) 8. Skupno Moška C-liga: Lavrenčič (V) 185, V. Kante (ST) 174, Ombrato (V) in Valentinčič (So) 159, A. Peterlin (ST) 146, Romano (Sl) 129, D. Faganel (V) 105, Cettolo (ST) 96, Rožac (Sl) 95, Juren (So) 93, Slavec (St) 91, Testen (So) 90, Dussich (Sl) 89. Moška D-liga: Komjanc (Ol) 264, Terčič (Ol) 176, Braione (Np) 157, Kuštrin (Np) 154, L. Brotto (Np) 132, Persolja (Ol) 125, Hle-de (Ol) 93, Capparelli (Ol) 92, Pavlovič (Ol) 85, Feri (Np) 77, Ca-prara (Np) 67, Juretič (Np) 65. Ženska C-liga: Babudri 89, Cvelbar 82, A. Spangaro 80, Gantar 67, Starec 65, Colarich 53, Crissani 35, T. Spangaro 32. Ženska D-liga: Pučnik (B) 207, Bukavec (K) 203, Cella (B) 125, Vodopivec (B) 124, Lisjak (K) 123, Della Mea (B) 102, Balzano (K) 99, Grgič (B) 88, Zuzič (K) 85. moška c-liga - Nedeljski nastop Dober odpor okrnjene Sloge Il pozzo/Pav Remanzacco - Sloga 3:0 (25:20, 25:12, 25:20) Sloga: Bertali 9, Devetak 0, Dussich 11, Ilic 14, Romano 3, Žerjal 5, Guštin 0. Trener Ivan Peterlin Slogaši so zadnjo tekmo prvega dela odigrali v nedeljo popoldne. Srečanje je bilo pomembno samo za domačine, saj so naši mladi odbojkarji na dnu lestvice. Tudi Pozzo si je mesto v skupini za napredovanje že zagotovil, zdaj pa se mu je ponujala priložnost, da osvoji prvo mesto v tej izločilni skupini (sicer nekoliko nepričakovano, saj je za favorita veljal videmski VBU), ki sicer na nadaljevanje prvenstva nima nobenega vpliva, omogoča pa mu ugodnejši izhodiščni položaj za nedeljski finale Deželnega pokala, v katerem se mu bo v polfinalu uspelo izogniti tekmi s Slogo Tabor. Domačini so seveda morali zmagati in osvojiti vse tri točke, na kar so se natančno pripravili. Res je sicer, da je skozi vso tekmo podajal drugi podajač, zato pa sta bila na igrišču ves čas oba standardna centra, veterana Tonello in Snidaro. Glede na vse n nastop, kljub Proti takemu nasprotniku so Slogaši nastopili y okrnjeno postavo, saj je Simon Rožac (na sliki) že nekaj časa poškodovan in se bo soigralcem pridružil šele ta teden. okoliščine lahko Slogi porazu, ocenimo kot pozitivnega. V drugem setu so sicer naši igralci popustili na vsej črti, v preostalih dveh pa so se boljšim domačinom pogumno postavljali po robu in jih marsikdaj tudi presenetili. Dobro so sprejemali in branili (kar je glede na to, da igrajo brez libera, prijetno presenečenje), nekoliko slabše jim je šlo od rok na mreži, saj so v napadu zagrešili preveč napak oziroma poslali na drugo stran prelahke žoge. Izkušeni domačini so seveda vedno znali izkoristiti vsako negotovost ali napako v vrstah svojih mladih nasprotnikov, tako da ni bila njihova zmaga nikoli v dvomu. (INKA) Moška C-liga skupina A, izidi:Vivil - Cervignano 3:0, Soča ZBDS - Basiliano 23, Buia Sloga Tabor Televita 0:3 Sloga Tabor 12 11 1 34:3 33 Lignano 12 10 2 32:11 30 Soča ZBDS 12 7 5 25:18 22 Basiliano 12 7 5 23:23 19 Vivil 12 4 S 1S:27 12 Buia 12 4 S 15:29 10 Cervignano 12 0 12 1:33 0 TAKO ZDAJ: Sloga Tabor, Lignano in Soča Zadružna banka Doberdob Sovodnje v skupini za napredovanje Moška C-liga skupina B, izidi Val Imsa Volley club 3:2, Fincantieri - FerroAlluminio 0:3, Il Pozzo Sloga 3:0 Il Pozzo 12 9 3 32:13 2S VBU 12 9 3 30:15 26 FerroAlluminio 12 S 4 27:16 24 Fincantieri 12 S 4 26:1S 23 Val Imsa 12 6 6 22:23 17 Volley club 12 2 10 12:32 S Sloga 12 0 12 3:36 0 PRIHODNJI KROG: Il Pozzo, VBU Videm in FerroAlluminio Trst v skupini za na predovanje Moška D-liga SKUPINA A, izidi San Vito - Pippoli 3:0, Cordenons - Prata 0:3, Turriaco - Olympia Ferstyle 3:1, Reana -Altura 1:3 San Vito 14 11 3 37:13 33 Olympia Ferstyle 14 10 4 36:14 29 Reana 14 9 5 30:22 25 Pippoli 14 S 6 27:24 24 Altura 14 7 7 26:23 22 Prata 14 6 S 23:29 1S Turriaco 14 3 11 17:35 11 Cordenons 14 2 12 S:3S 6 TAKO ZDAJ: San Vito, Olympia Ferstyle, Reana in Pippoli v skupini za napredovanje Moška D-liga skupina B, izidi Porcia Casarsa 3:0, Naš prapor - Aurora 0:3, CUS Ts - Broker 3:0, Club Regione - Travesio 3:2 Travesio 14 11 3 37:14 34 CUS Trieste 14 11 3 36:14 33 Casarsa 14 10 4 33:14 31 Porcia 14 10 4 31:23 26 Broker TS 14 4 10 21:31 15 Aurora 14 4 10 17:35 12 Naš prapor 14 4 10 16:37 9 Club Regione 14 2 12 13:39 S TAKO ZDAJ: Travesio, CUS Trieste, Casarsa in Porcia v skupini za napredovanje ©»Last minute« V ženski C-ligi se je v skupini A z zmago proti Chion-su v Deželni pokal uvrstil Vivil, za katerega igra letos tudi Mateja Petejan. Njegov nasprotnik v polfinalu pokala bo Millenium Mirjam Černic, ki se je z zmago proti Slogi prav v zadnjem krogu zavihtel s tretjega na prvo mesto v skupini B, saj sta tako Tal-massons kot Tarcento nepričakovano izgubila. V moški C-ligi je bil zadnji krog odločilen samo v skupini B, kjer si je Il Pozzo/Remanzacco s pričakovano zmago proti slogašem zagotovil prvo mesto, bolj pomembna pa je bila zmaga tržaškega Ferro Alluminia proti Fincantie-riju. Tržačani so tako Tržičane prehiteli na tretjem mestu in se uvrstili v skupino za napredovanje, kar je med tržaškimi moškimi in ženskimi ekipami uspelo samo še Slogi Tabor in Cusu. V D-ligi pa je do edine spremembe na lestvici prišlo pri moških v skupini B, kjer je Cus prehitel Casarso in se tako uvrstil v Deželni pokal. ©Pirovi zmagi Vala in Kontovelk Naše ekipe so v zadnjem krogu dosegle skromen izkupiček točk, saj so slavili le Sloga Tabor Televita, Val Imsa in Kontovel. Pri valovcih in Kontovelkah ostaja po prvem delu precej grenkega priokusa. Makučevi varovanci so po novem letu še nepremagani, na žalost pa so predvsem zaradi številnih poškodb prvenstvo začeli zelo slabo, tako da je bil njihov zaostanek za najboljšimi kmalu že previsok. Kontovelke pa so z drugo zmago proti višje postavljeni Latisani spet dokazale, da bi se lahko brez težav uvrstile v skupino za napredovanje, če ne bi izgubljale točk proti najslabšim v skupini. ©Mlade ekipe čaka popravni izpit Število mladih odbojkaric in odbojakarjev (U18), ki redno igrajo v deželnih prvenstvih se je baje letos povečal. Toda ekipe, ki nastopajo s pretežno mlajšimi igralci, so se v glavnem znašle v skupini za obstanek. Izjemo predstavlja pravzaprav le Olympie Fer-style, saj imajo ostali, ki so se urvstili v skupino za napredovanje, v svojih vrstah v glavnem starejše odbojkarje ali pa ti igrajo odločilno vlogo. Tako čaka na primer v drugem delu med pretežno mladimi ekipami težka naloga v boju za obstanek zlasti sloga-še, borovke, odbojkarice Fincantierija in Alture, Cervignano, Cordenons ter Hammer. V skupini za obstanek bo igrala tudi mlada reprezentanca FJK, ki pa ima mesto v D-ligi zagotovljeno že na podlagi pravilnika, tako da bo lahko igrala sproščeno. Ženska C-liga skupina B, izidi Sloga - Millenium 0:3 , Libertas - Tarcento 3:1, Pordenone - Talmassons 3:0 Millenium 12 9 3 29:10 27 Talmassons 12 9 3 29:13 27 Tarcento 12 9 3 31:16 25 Pordenone 12 7 5 23:17 22 Libertas TS 12 6 6 20:24 16 Buia 12 2 10 9:34 5 Sloga 12 0 12 8:36 4 TAKO ZDAJ: Talmassons, Tarcento in Millenium Ločnik v skup ni za na predovanje Ženska d B, izidi Grado - Bor Pordenone - Villesse 3: 3:1, Majanese - Azzano Blu Volley PN 13 Majanese 14 Latisana 14 Azzano 14 Kontovel 14 Grado 14 Bor Kmečka banka14 Villesse 14 -liga SKUPINA Kmečka banka 3:0, 0, Kontovel - Latisana 3:0 10 9 9 5 7 6 4 3 3 5 5 6 7 S 10 11 32:14 31:20 29:25 29:25 25:25 2S:25 17:33 17:39 TAKO ZDAJ: Pordenone, Majanese, Latisana in Azzano v skupini v napredovanje Ženska C-liga SKUPINA A, izidi S. Andrea - Fincantieri 3:0, Volleybas - PAV Natisonia 3:1, Chions - Vivil 2:3 Vrstni red: Sangiorgina 29, Vivil in Volleybas 26, Chions 20, S. Andrea 18, Natisonia 7, Fincantieri 0. Sangiorgina, Vivil in Volleybas v skupini za napredovanje Ženska D-liga SKUPINA A, izidi Sacile - Gemona I 0:3, Altura - Virtus 0:3, CUS Trieste - Rizzi 1:3, RojalKennedy - Cordenons 1:3 Vrstni red: Cordenons 33, Rizzi 31, RojalKennedy in Sacile 26, Virtus 22, Gemona 16, CUS Trieste 10, Altura 4. Cordenons, Rizzi, RojalKenendy in Sacile v skupni za napredovanje / ODBOJKA Torek, 1. februarja 2011 19 pokrajinska prvenstva - Deželno prvenstvo under 18 moški Nepričakovan poraz Olympie Okrnjene Goričane premagala precej slabše uvrščena Gemona - Under 16 ženske: odličen nastop Brega 1. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Coselli - Bor Zadružna kraška banka 3:1 (25:21, 18:25, 25:11, 25:16) Bor Zadružna kraška banka: Pozzo 8, V. Rabak 2, Venier 9, Viviani 8, Veronesi 2, Cossutta 11, Boz 2, C. Rabak (L). Trener: Saša Smotlak Borove odbojkarice so se v zadnjem krogu prvega dela prvenstva pomerile s tret-jeuvrščenim Cosellijem in mu odtrgale set. Plave so proti fizično precej močnejšim nasprotnicam zaigrale dobro, težave pa so imele predvsem v sprejemu flot servisa v skoku podajalke Cosellija. Med posameznicami bi tokrat omenili Carolino Rabak, ki je dobro opravila svojo nalogo v vlogi libera. Triestina Volley - Breg 3:1 (25:16, 25:12, 20:25, 25:19) Breg: De Rota, Grgič, Pertot, Ciocc-hi, Pettirosso (L), Stepančič, Sternad, Zeriali, Zobec. Trener: Gabriele Talotti Brežanke so se tokrat pomerile z dru-gouvrščeno Triestino Volley, ki zasluženo zaseda visok položaj na lestvici. Gre za mlado, a že zelo dobro ekipo, ki sicer tudi precej greši, česar pa naše igralke tokrat niso znale izkoristiti. Talottijeve varovanke so srečanje začele zelo slabo in prestrašeno. Največ težav so imele v sprejemu, saj so domačinke zelo dobro servirale. Po drugi strani pa je Triestina Volley tudi natančno sprejemala, tako da ni imela težav v napadu. V zadnjih dveh setih so naše odbojkarice zaigrale nekoliko boljše, zasluženo osvojile tretji niz, v četrtem pa je spet prevladala Trie-stina Volley. Ostali izid: Hammer - Sloga Dvigala Barich 3:0 (o tekmi smo že poročali), Oma - Volley 3000 3:2, S. Andrea - Killjoy 0:3. Vrstni red: Hammer 27, Triestina Volley 21, Coselli 18, Oma 17, Breg 14, Sloga Barich 10, Killjoy in Volley 3000 9, Bor Zadružna kraška banka 5, S. Andrea 2 (Triestina Volley in Volley 3000 s tekmo manj). Na Goriškem Soča/Govolley Kmečka banka - Staran-zano 3:0 (25:9, 25:12, 25:9) Soča/Govolley Kmečka banka: Pa-nozzo, Mania, Danielis, Valentinsig, Gab-bana, Zavadlav, Povšič, Crisci, Turus (L). Trenerka: Paola Uršič Goričanke so z lahkoto odpravile zadnjeuvrščeni Staranzano. Na igrišču so se zvrstile prav vse odbojka-rice in vse dobro opravile svojo nalogo. Najbolj pomembno pa je to, da so od začetka do konca igrale zelo zbrano in se niso prilagodile igri skromnih nasprotnic. Ostali izidi: Ronchi - Turriaco 3:0, Morarese - Azzurra 3:0, Milenium - Grado 3:1, Mossa - Torriana 3:0, Fincantieri -Capriva bo jutri, Pieris ni igral. Vrstni red: Morarese 28, Ronchi 27, Mossa in So-ča/Govolley Kmečka banka 24, Turriaco in Pieris 23, Capriva 19, Azzurra 18, Millenium 12, Fincantieri, Torriana in Grado 6, Sta-ranzano 3 (Ronchi, Mossa, Pieris, Millenium in Grado s tekmo več, Turriaco in Torria-na s tekmo manj). 1. MOŠKA DIVIZIJA Medpokrajinsko prvenstvo Olympia - Hammer 3:0 (25:9, 25:17, 25:12) Olympia: Blasig 8, Komjanc 8, Mucci 6, Hlede, Vizin 10, Vogrič, Frandolič 4, Pintar 12, Frandoli (L). Trener: Andrej Terpin Olympia je proti maladi ekipi iz Trsta za zmago potrebovala manj kot eno uro. V vlogi podajalca je tokrat zaigral Frandolič, tekma pa je bila enosmerna od začetka do konca. Gostje so bili namreč precej slabši od domače ekipe, ki je brez težav osvjala točke tako s servisom kot z napadom. Ostali izidi: Soča Lokanda Devetak - Torriana 3:0 (o tekmi smo že poročali), Libertas - Mossa 0:3, Fincantieri - Volley Club 3:1, S. Sergio - Altura 3:1. Vrstni red: Fincantieri in Libertas 14, Volley Club in S. Sergio 13, Mossa 12, Olympia in Soča Lokan-da Devetak 8, Altura 5, Torriana in Hammer 0 (San Sergio in Mossa s tekmo manj). 2. ŽENSKA DIVIZIJA Na Tržaškem Sokol S.B. Costruzioni - Libertas 0:3 (14:25, 20:25, 21:25) Sokol S.B. Costruzioni: Brankovic 0, Budin 0, Gridelli 8, Mazzucca 9, Škerl 8, Vi-doni 1, Devetak (L1), A.Pertot 0, Rauber 1, Žerjal (L2), Kojanec, Milič, M. Pertot. Trener: Andrej Pertot Čeprav so sokolovke končno spet nastopile v popolni postavi, jim ni uspelo spreobrniti negativnega trenda zadnjih tekem. Tokrat so zmago pravzaprav same podarile nasprotnicam in se sploh niso borile. Preveč je bilo napak, napad je bil nepro-doren, servisi pa slabi. Očitno je bil zgrešen že sam pristop do tekme, pozna pa se tudi, da je od novoletnega premora dalje prisotnost na treningih dokaj skromna. (pera) Kontovel - Virtus 2:3 (12:25, 15:25, 25:23, 25:20, 12:15) Kontovel: Bembi, Cabrelli, Cassanel- 11, Ghezzo, Grgič, Klobas, Poiani, Ravbar, Sossi, D. in N. Vattovaz, Paoli (L). Trenerka: Tania Cerne Združena ekipa Kontovela, Sloge in Sokola je tekmo začela zelo slabo, bila stalno v podrejenem položaju ter s svojimi napakami nasprotnicam podarila prva dva seta. V tretjem so domačinke končno reagirale in po zaslugi dobrih servisov, sprejemov ter napadov slavile. Z dobro igro so nadaljevale tudi v četrtem nizu, v katerem je Virtus popustil in zgrešil več servisov. V petem setu pa je že zgledalo, da si bo naša ekipa priborila zmago, saj je vodila 8:3 in 12:9. Tedaj je na servis prišla podajalka Virtusa, ki je varovanke Tanie Cerne poservirala, tako da niso več uspešno gradile igre in jim ni uspelo več osvojiti niti točke. Ostali izidi: Poggi - S. Andrea 3:0, Roiano Gretta Barcola - Oma 3:1, Altura -S. Andrea/Coselli odigrana sinoči. Vrstni red: Altura 18, Virtus in Libertas 13, S. Andrea/Coselli, Poggi in Roiano Gretta Barcola 12, Sokol S.B. Costruzioni 11, Kontovel 4, S. Andrea in Oma 2 (Altura, Libertas, S. An-drea/Coselli in Kontovel s tekmo manj). UNDER 18 MOŠKI Deželno prvenstvo Olympia Terpin - Gemona 2:3 (25:20, 31:29, 22:25, 23:25, 12:15) Olympia Terpin: Peršolja 4, Komjanc 30, Palazzo 7, Vizin 18, Škerk (L), Cobello 4, Hlede 3, Čavdek 2. Trener: Zoran Jerončič Okrnjena Olympia je nepričakovano izgubila proti sicer borbenim odbojkarjem iz Humina, ki so na lestvici precej nižje od nje. Odločilna je bila utrujenost in preobremenjenost glavnih napadalcev v odločilnih trenutkih, ko se je še kako poznala odsotnost Davideja Capparellija, ki sodi med nosilce igre v goriški mladinski ekipi. Domačini so sicer srečanje dobro začeli in z Tretjeuvrščena Torriana je bila za slo-gaše tokrat premočna, saj je bila naša ekipa precej okrnjena in brez kar treh standardnih igralcev. Šolsko zimovanje in bolezen sta namreč zdesetkala vrste trenerja Peterlina, ki je tako v Gradišče peljal še nekoliko mlajšo ekipo, v kateri je prvič skozi vso tekmo podajal Danjel Guštin in svojo nalogo solidno opravil. Tudi ostali niso razočarali, saj so zadovoljivo zaigrali v sprejemu in napadu, nekoliko bolj negotovi pa so bili v obrambi. V vseh treh setih so bili do druge polovice povsem enakovredni domačinom, ki pa so bili v vseh treh končnicah bolj odločni in natančni. (Inka) Ostali izid: Virtus - Olympia Hlede A.I. 0:3 (o tekmi smo že poročali), Hammer - Coselli 3:1, Fincantieri ni igral. Vrstni red: Olympia Hlede A.I. 26, Hammer 23, Tor-riana 22, Coselli 18, Sloga 6, Fincantieri 4, Virtus 0 (Torriana, Coselli in Virtus s tekmo več). UNDER16 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina 2 Breg - Altura 3:0 (25:15, 25:22, 25:15) Breg: Barut, Amabile, Kalin, Klun, Lo Pinto, Petrella, Preprost. Trener: Mikica Desimirovic Brežanke so tokrat postregle z res odličnim nastopom, saj so dobro igrale prav v vseh elementih. Vajeti igre so imele stalno v svojih rokah, tako da je bila Altura razen v drugem setu v bistvu nemočna. Za dober nastop zaslužijo pohvalo prav vse. Vrstni red: Breg 6, Lucchini in Volley 3000/Azzurra 3, Altura, Sokol B Ferro- Olympia nerodno izgubila proti Coselliju iz Trsta. Obe ekipi sta nastopili okrnjeni, domačini pa so šele v tretjem setu pokazali svoje pravo lice. V prvih dveh setih so veliko grešili tako na servisu kot v sprejemu, kar je nasprotnik izkoristil. V četrtem nizu, ko je že zgledalo, da bodo izsilili tie-break, so Go-ričani v končnici ponovno popustili in gostje so zasluženo osvojili vse tri točke. Vrstni red: Fincantieri 8, Coselli 6, Olympia Ferstyle 4, Hammer 3, Sloga 0 (Coselli s tekmo manj). UNDER14 ŽENSKE Na Tržaškem Skupina 1 Coselli blu - Kontovel 3:0 (25:15, 26:24, 25:16) Kontovel: Fanzella, Guidone, Košuta, Ravbar, Sossi, Starc, D. in N. Vat-tovaz, Viezzoli, Bezin. Trenerka: Tania Cerne Kontovelke so morale tokrat priznati premoč Cosellija blu, ki nastopa v primerjavi z lansko sezono še okrepljen. Nasprotnice imajo predvsem zelo dober servis, s katerim so v prvem setu in v drugem delu tretjega spravile v težave našo ekipo. Drugi niz pa je bil do konca napet. Kontovel je celo po-vedel 13:5, dobro serviral, sprejemal in napadal. Sredi seta pa je popustil in tako dovolil Coselliju blu, da nadoknadi zaostanek. V končnici so imele Kontovelke na razpolago tudi set žogo, a so zgrešile odločilni napad. Tretji niz je bil izenačen do rezultata 13:13, v nadaljevanju pa je naša ekipa spet odpovedala v sprejemu. Ostala izida 1. kroga: Eurovolleysc-hool - Oma 3:2, Virtus - Brunner bo 25. februarja, Sloga Barich ni igrala. Od leve v smeri urinih kazalcev: derbi under 13 Sloga - Breg; 2. ženska divizija -Sokol; Bor under 13 kroma vrsto lepih akcij povsem zasluženo osvojili uvodni niz. Nato pa so prišle na dan težave v napadu, a je Olympia kljub temu zmagala tudi drugi set. V nadaljevanju se je slika na igrišču povsem spremenila: sprejem ni bil več natančen, v napadu je postal manj prodoren tudi Komjanc, ki je v šestih dneh odigral kar štiri tekme, mlajši, a nadarjeni Vi-zin pa je bil tokrat manj razpoložen kot običajno. Gemona je tako osvojila tretji set, nato pa še četrtega, v katerem so Goričani z naivnimi napakami v končnici omogočili gostom, da izenačijo stanje v nizih. V odločilnem petem setu so boljše začeli nasprotniki, Olympia jih je nato na sredini seta ujela, nato pa spet popustila. Po tem porazu je pot do deželnega naslova v tej kategoriji vse bolj strma. Ostali izid: Cordenons - Il Poz-zo/Remanzacco 3:0, San Vito - Cervignano bo v soboto, Hammer - Sloga bo jutri. Vrstni red: Olympia Terpin in Cordenons 13, Hammer 12, Cervignano 11, Gemona in San Vito 6, Sloga 3, Il Pozzo/Remanzacco 0. UNDER 16 MOŠKI Deželno prvenstvo Torriana - Sloga 3:0 (25:19, 25:19, 25:17) Sloga: Berdon 0, Cettolo 4, Guštin 0, Krečič 3, Leo 1, Sosič 12, Tomasini 3. Trener: Ivan Peterlin julia, Brunner 0 (Lucchini in Volley 3000/Azzurra z eno, Brunner z dvema tekmama manj). UNDER 14 MOŠKI Deželno prvenstvo Skupina A Fincantieri - Sloga 3:0 (25:17, 25:9, 25:10) Sloga: Babuder 4, Impellizzeri 1, B. Samsa 6, R. Samsa 1, Sarazin 1, Švara 4. Trener: Ivan Peterlin V Tržiču so najmlajši slogaši držali korak z domačo ekipo, ki je trenutno na prvem mestu na lestvici, le v prvem setu, nakar je prišla na dan premoč domačinov, ki so starejši, zlasti fizično močnejši in razpolagajo z dvema izrazitima napadalcema, ki sta skoraj vedno uspešna. Kljub gladkemu porazu pa naši najmlajši niso razočarali. Kljub temu, da so nastopili okrnjeni in brez prave možnosti za uspeh, so se srčno borili, stalno skušali graditi igro in bili zelo požrtvovalni v obrambi. Na mreži pa je bila višinska premoč Fincantierija očitna in neprimerno manjši slogaši se niso mogli enakovredno kosati z domačimi napadalci. (Inka) Olympia Ferstyle - Coselli 1:3 (11:25, 20:25, 25:20, 22:25) Olympia Ferstyle: Manfreda, Černic, Lupoli, K. in S. Komjanc, Terpin, Culot. Trener: Ivan Markič Na domačem igrišču je Na Goriškem Olympia K2 Sport - Fincantieri bianca 1:3 (19:25, 25:22, 16:25, 23:25) Olympia K2 Sport: S. in V. Terpin, Cargnel, Diongue, Winkler, Modula, Va. in Ve. Kosič, Terčič, Sošol, Trevisan. Trenerka: Meta Okroglič Olympia se je tokrat pomerila z zad-njeuvrščenimi Tržičankami, a je na žalost ponovno ostala praznih rok. Manjkalo je sicer le malo, da bi naše igralke izsilile tie-break, na koncu pa so vseeno ostale brez točk. Naj omenimo, da je prvič zaigrala Ni-kita Sošol, ki se je pred kratkim pridružila ekipi. Ostali izidi: Fincantieri azzurra - Tor-riana 3:0, Moraro/Mariano - Delfino blu 0:3, Cormons - Staranzano 1:3, Mossa -Millenium 1:3. Vrstni red: Fincantieri az-zurra 30, Delfino blu 27, Staranzano 24, Mossa in Cormons 16, Millenium in Tor-riana 12, Moraro/Mariano 7, Olympia K2 Sport in Fincantieri bianca 3. UNDER 13 MEŠANO Na Goriškem Ronchi - Olympia Corsi Adriano 0:3 (7:25, 10:25, 6:25) Olympia Corsi Adriano: Terpin, La-vrenčič, Komjanc, Pisk, Persolja, Lupoli, Pahor. Trener: Ivan Markič Vrstnice iz Ronk niso bile kos od-bojkarjem Olympie, ki so bili boljši v vseh elementih igre in so tako z lahkoto slavili. Za dober nastop zaslužijo pohvalo vsi igralci. Ostala izida: Millenium - Grado 0:3, Fincantieri M - Pieris 1:3, Capriva - Fincantieri Ž odigrana sinoči. Vrstni red: Fincantieri Ž, Grado in Olympia Corsi Adriano 9, Pieris 6, Fincantieri M in Capriva 5, Millenium in Ronchi 1 (Fin-cantieri Ž in Capriva s tekmo manj). Na Tržaškem Skupina A Bor - Coselli M 0:3 (11:25, 18:25, 19:25) Bor: Antoni, Lugo, C. in H. Caucci, Senn, Gottardi, Bečirevic. Trener: Gabriele Talotti Borove odbojkarice so se tokrat pomerile s fantki Cosellija in gladko izgubile, saj so igrale manj borbeno kot na uvodnem srečanju. Nasprotniki so sicer predvajali že bolj izdelano igro, nekateri med njimi pa so tudi že dobro napadali. Domačinke so imele največ težav pri sprejemu servisa, slabše pa so tokrat tudi gradile igro. V drugem in tretjem setu so zaigrale nekoliko bolj agresivno in na začetku tudi vodile, zmaga Cosellija pa vsekakor nikoli ni bila pod vprašajem. Ostala izida: Altura - Libertas 3:0, Oma - Coselli giallo 2:1. Vrstni red: Oma 5, Altura in Coselli M 4, Coselli Giallo 3, Azzurra in Roiano Gretta Barcola 2, Bor 1, Libertas 0 (Azzurra in Roiano Gretta Barcola s tekmo manj). Skupina B Breg - Coselli blu 0:3 Breg: Camassa, Cattaruzza, Meneg-hetti, Olenik, Tedesco, Debernardi, Racman, Maver, Paoli, Muiesan, Hervat, Medizza. Trenerka: Daniela Zeriali Mlade Brežanke so se tudi tokrat potrudile, a so morale priznati premoč Cosellija blu, ki je med boljšimi v skupini. Pozna se, da so v glavnem šele začetnice, na splošno pa so v polju še preveč statične. Kljub vsemu pa so izvedle nekaj lepih akcij. Kontovel - Sloga Barich 3:0 (26:24, 25:18, 25:22) Kontovel: Bezin, Brunetti, Fanzella, Ferfoglia, Gregori, Košuta, Metelco, Pagan, Sedmach, Starc, Zaccaria. Trenerka: Tania Cerne Sloga Dvigala Barich: Čufar, Feri, Hussu, Kocman, Kovačič, Kralj, Petaros, Počkaj, Protti, Riosa, Škerlavaj, Starc. Trener: Franko Drasič Prvi derbi med Kontovelkami in slogašicami je pred številnim občinstvom osvojila domača ekipa. Najbolj izenačen in napet je bil prvi set, v katerem je le malo manjkalo, da bi Slogine od-bojkarice v končnici poskrbele za preobrat. Kontovel je namreč vodil že 24:21, a so slogašiče zaostanek nadoknadile, nato pa so domačinke vendarle slavile. V ostalih dveh nizih so Kontovelke že na začetku povedle za nekaj točk in nato svojo prednost brez večjih težav upravljale do konce. Obe ekipi sta igrali zelo borbeno, poznalo pa se je, da sta bili okrnjeni. Pri slogašicah se je tokrat še posebno izkazala Veronika Feri, pri Kontovelu pa zaslužita pohvalo Irina Bezin in Ivana Zaccaria, ki je dobro napadala. Sloga Dvigala Barich - Breg 3:0 (25:8, 25:3, 25:17) Sloga Dvigala Barich: Čufar, Feri, Hussu, Kocman, Kovačič, Petaros, Prot-ti, Riosa, Racman, Starc, Škerk, Vitez. Trener: Franko Drasič Breg: Camasso, Cataruzza, Deber-nardi, Jež, Medizza, Meneghetti, Muiesan, Olenik, Paoli. Trenerka: Daniela Zeriali Včeraj je bil v Repnu derbi naših dveh najmlajših ekip. Zmagale so domačinke, ki so očitno takoj pozabile na nedeljski spodrsljaj proti Kontovelu. Kot je razvidno že iz izidov v posameznih se-tih, je bila tekma povsem enosmerna. Slogašice so zaenkrat tako tehnično kot taktično absolutno boljše od Brežank, ki imajo v svojih vrstah veliko pravih začetnic. Te so se sicer po svojih močeh trudile, da bi iztržile čim več, vendar je razlika med ekipama bila prevelika, da bi lahko upale na boljši razplet. (Inka) Vrstni red: Coselli blu, Sloga Barich in Kontovel 9, Olympia 5, Virtus Ž 1, Brunner, Virtus M, Killjoy in Breg 0 (Sloga in Breg s tekmo več). 20 Torek, 1. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI d-liga - Krasov trener Kragelj je bil zadovoljen s svojimi varovanci, ne pa z rezultatom »Najboljši nastop v gosteh« ni bil poplačan z zmago V zadnjih minutah izključitev Carlija in gol SandonaJesola - Soliden nastop Menichinija Pri Krasu vse po starem. Rdeče-beli se niso še otresli sindroma zadnjih minut. SandonaJesolo je z »bomberjem« Amo-deom (zadel je 15. gol) dosegel zmagoviti zadetek šele v 93. minuti, potem ko so kra-sovci nespretno izvedli prosti strel na sredini igrišča in izgubili žogo. Koliko točk je Kras letos po nepotrebnem izgubil v zadnjih minutah igre? Vsaj šest. Čeprav ne smemo pozabiti, da so proti Torviscosi »ujeli« točko prav tako v zadnji minuti. Po tekmi so bili v Krasovem taboru zelo razočarani, »čeprav - kot je ocenil Kra-sov trener Marino Kragelj - smo igrali bržkone letošnjo najboljšo tekmo v go-steh.« »Prav zaradi tega je razočaranje še večje. Bili smo povsem enakovredni, če že ne boljši od SandonaJesola. Fante sem po tekmi pohvalil, ker so dali vse od sebe. Bili smo povsem enakovredni močnim gostiteljem. Prijateljska tekma proti Kopru je še kako koristila. Imeli smo vsaj pet dobrih priložnosti za gol. Najprej z Menichinijem, ki je opravil krstni nastop v D-ligi, nato s Sainom, Kneževičem in še s Fantino. Na koncu je sodnik izključil Alena Carlija in plačali smo neizkušenost. Premalo smo bili hudobni iz športnega vidika. V D-ligi si ne smeš privoščiti takih nerodnosti. Slabo smo izvedli prosti strel, izgubili žogo in tako nas je nasprotnik kaznoval. Prava hladna prha,« je dejal Krasov trener, ki je še dodal: »Mogoče smo končno razumeli, kako je treba igrati. Moštvo je v dobri formi in s takim pristopom se bomo lahko rešili. V nedeljo nas čaka dvoboj proti Opitergini, proti kateri je treba obvezno zmagati. Tokrat me je pozitivno presenetil mladi Me-nichini, ki je dokazal, da lahko nanj še kako računamo.« V nedeljo bosta v Repnu odsotna izkušena Giacomi (četrti rumeni karton) in Carli (rdeči karton). Kras bo jutri igral prijateljsko tekmo proti Dekanom (v Dekanih ob 19. uri). (jng) 3 točke ločijo Kras od predzadnjega mesta, ki vodi neposredno v elitno ligo. Rdeče-beli se bodo morali v nadaljevanju prvenstva (do konca je še 12 tekem) izogniti prav zadnjima dvema mestoma. Po možnosti tudi play-outu. Krasov napadalec Luca Menchini (letnik 1992) je v nedeljo prvič igral v članski ekipi kroma Kras mora gledati tudi za sabo 1 Če bi se prvenstvo končalo v nedeljo, bi Kras za obstanek v D-ligi moral igrati še dodatni tekmi (play-out). Zaskrbljujoče je, da zmagujejo moštva, ki imajo manj točk na lestvici kot Kras. V nedeljo sta v go-steh zmagali Montebelluna in celo Belluno proti višjeu-vrščenemu Tamaiu. V nedeljo bo v Repen prišla Opiter-gina, ki ima točko manj kot rdeče-beli. Ni potrebno veliko razpravljati: za varovance Marina Kraglja je imperativ zmaga. Točka jim ne bo v veliko pomoč. TRENER SANDONAJESOLO Bruno Tedino: »Kras se lahko reši« Trener združene ekipe SandonaJesolo Bruno Tedino je takole komentiral nedeljsko tekmo: »Pričakoval sem silovit odpor Krasa, ki je tudi v San Do-naju dokazal, da je zelo dobra ekipa. Gostje so igrali dobro, še posebno v obrambni vrsti. Trener Kragelj je postavil na igrišče taktično zrelo ekipo. Kljub zadetku v sodnikovem dodatku sem prepričan, da je zmaga zaslužena. Igrali smo dobro in fantje so se potrudili. Če bo Kras igral tako kot je tokrat proti nam, se bo na koncu prvenstva rešil. Mogoče tudi brez play-outa. Rdeče-beli morajo le potrpežljivo vztrajati in še naprej trdo delati. Na koncu bo trud poplačan.« Ali vi ciljate na play-off? Letošnjo sezono smo začeli ambiciozno, nato se nam je zataknilo z nekaterimi poškodbami. Letošnje prvenstvo D-lige je bržkone najbolj zahtevno v zadnjih petnajstih letih. Venezia, Treviso, Rovigo, Por-denone, Tamai ... sami izkušeni klubi. Venezia in Treviso ostajata favorita za končno 1. mesto. To se je vedlo od začetka. Lahko pa bi se pripetilo, da se jima zatakne in drugi jima moramo še naprej dihati za ovratnik. Vsekakor imata ta dva kluba na voljo višji proračun od ostalih in čisto normalno je, da ciljata v višjo ligo. Obe mesti sta že igrali tudi v A-ligi. Kdo vas je najbolj prepričal pri Kras? Zelo dobro je igral mladi Sain, v obrambi pa Car-li, ki je res odličen igralec. (jng) Strelci ekip naših društev: 15 golov: Cermelj (Breg), Ruggiero (Mladost); 11: Kneževič (Kras); 9: Cano (Vesna), Moscolin (Primorec); 8: Palermo (Juventina); 7: Ferluga (Sovodnje); 6: Secli, Catanzaro (Juventina), Reščič (Sovodnje), Percich (Primorje), Ribezzi (Mladost); 5: Nasser (Sovodnje), Bečaj (Zarja Gaja); 4: Tomizza (Kras), Trangoni (Juventina), Sau, Lanza (Primorec), Bernobi (Zarja Gaja), Černe, Peric (Mladost); 3: Carli (Kras), Micor (Primorec), Puzzer, Aiello, Siccardi, Ferro (Primorje), Fazio, Coppola (Breg); 2: Cipracca (Kras), Favero (Juventina), Kerpan, Degrassi, Gulič (Vesna), Bernardis (Sovodnje), Antonaci, Snidar (Primorec), Franco, Marchesi (Zarja Gaja), Gobbo (Mladost). 1. amaterska liga - Med Sovodnjami in Primorcem Polčas in točka vsakemu V prvem polčasu prevladovali Trebenci, v drugem pa domači - Primorec že vodil z 2:0 Običajno so derbiji nervozne tekme, brez številnih priložnosti in golov. Nedeljske tekme med Sovodnjami in Primorcem pa se bomo spominjali kot enega izmed najlepših derbijev zadnjih let. In, kot se to spodobi, ko nobena od ekip si ne bi zaslužila poražena iz igrišča, je prišlo do delitve točk, ki navsezadnje zadovolji vse akterje 90-mi-nutnega razburljivega dvoboja. Že sam začetek tekme je kazal na to, da želita obe ekipi tekmo zmagati. Priložnosti so si sledile kot na tekočem traku, a pred golom so bili učinkoviti le gostje, ki so po štirinajstih minutah igre že vodili z 2:0. Zlasti prvi gol je bila prava mojstrovina Giorgija, ki je najprej preigral nekaj nasprotnikov in nato ukanil še Burina. Le nekaj minut zatem je Moscolin izigral branilca in nato s kratke razdalje še drugič premagal domačega vratarja. Kdor je po tem dogodku napovedoval pravo polomijo domače ekipe pa se je krepko uštel. Ferluga je sredi polčasa prisilil Barba-ta na dve vrhunski obrambi, ob izteku polčasa pa je imel Primorec priložnost, da arhivira postopek. Strel Meole pa je Burino uspel odbiti na prečko. V drugem polčasu je seveda domača ekipa stopila na igrišče bolj zagrizena in motivirana. Vitulič je od svojih zahteval, da porabijo do zadnje kapljice goriva in po nesrečni vratnici Bernardisa je do odločilnega dogodka prišlo v 71. minuti. Nasser je prodrl v kazenski prostor in prisilil Santora, da ga zruši. Sodnik je pokazal ne samo na belo točko, a tudi pomolil pred nos pri-morčevega branilca rdeč karton. Fer-luga je najstrožjo kazen izkoristil in v zadnjih dvajsetih minutah igre se je začel pravi naval na Barbatova vrata, ki so zdržala le deset minut, dokler ni Nasser zadel z glavo. V zadnjih minutah pa bi Reščič s prostega strela skoraj poskrbel za preobrat. Trener gostov Maurizio Sciar-rone ni bil posebno zadovoljen: »Odigrali smo odličen prvi polčas, nato pa so moji igralci enostavno ostali v sla-čilnici. Prepustili smo Sovodnjam cel drugi polčas, tako da je neodločen Reščič (Sov.) in Di Gregorio (Prim. izid navsezadnje pravičen. Pred tekmo bi sicer podpisal za neodločen izid, a gre za zamujeno priložnost. Ne smemo si privoščiti takih padcev s psihološkega vidika. Optimist pa sem za nadaljevanje prvenstva, saj nas čakajo zdaj vse do konca prvenstva sama lažja gostovanja.« Trener Sovodenj Davor Vitulič pa je bil nad reakcijo svojih celo presenečen: »V prvem polčasu je ekipa povsem odpovedala. Ob tem se je še poškodoval Milenkovič, tako da se je zdelo stanje že brezupno. A fantje so odlično reagirali. Še mene so presenetili. Odigrali smo vrhunski drugi polčas in s kančkom sreče več bi lahko iztržili celo vse tri točke. A morda bi bila nagrada pretirana, tudi zato, ker bi bil lahko zaostanek po prvi polovici tekme še bolj občuten in treh golov res ne bi bili zmožni nadoknaditi. Veseli pa me, da so znova igrali na dobri ravni Reščič, Ferluga, Nasser in tudi vratar Burino.« prej do novice www.primorski.eu1 Postave ekip naših društev Sandonajesolo - Kras Repen Koimpex 1:0 (0:0) Strelec: v 47.dp Amodeo Kras Repen: Dovier, Menichini, Tomizza, Giacomi, Carli, Bagon, Bucovaz, Božič, Kneževič, Cipracca (Fantina), Sain (D'Agnolo). Trener: Kragelj. Rdeč karton: v 40.dp Carli Caporiacco - Vesna 2:2 (0:1) Strelca za Vesno: v 12. Debernardi, v 15.dp Cano Vesna: Carli, Puric, Dalle Aste, Gulič, Bertocchi, Cheber, Kerpan (Monte), Debernardi, Cano (Ronci), La Fata (Pipan), Pin. Trener: Massai. Rdeč karton: Puric. Lumignacco - Juventina 0:1 (0:0) Strelec: v 13.dp iz 11m Secli Juventina: Mainardis, Petriccione, lansig, Trangoni, Giannotta, Sellan, Radovac, Pantuso, Palermo (Morsut), Stabile, Secli. Trener: Tomizza. Sovodnje - Primorec 2:2 (0:2) Strelci: v 12. Giorgi, v 14. Moscolin, v 26.dp iz 11m Ferluga, v 35.dp Nasser Sovodnje: Burino, Trampus, Milenkovic (Figelj), Pacor, Tomšič, Komic, Peteani, Ferluga (Pohlen), Nasser, Reščič, Bernardis. Trener: Vitulič. Primorec: Barbato, Di Gregorio, Giorgi, Meola, Santoro, Ojo, Antonaci, Sau (Mercandel), Moscolin (Rossoni), Bertocchi, Lanza (Micor). Trener: Sciarrone. Rdeč karton: v 26.dp Santoro San Canzian - Primorje 0:1 (0:1) Strelec za Primorje: v 22. Percic Primorje: Zuppin, Pulitano, Emili, Leghissa, Kovacic, Zidarich, Ferro, Čok, Colasuonno (Ziani), Percic (Markovic), Tommasi. Trener: Makivič. Gradese - Breg 1:1 (0:0) Strelec za Breg: v 9.dp avtogol Raugna Breg: Cresi, Cigui, Degrassi, Stefani, Potleca, Mendella (Sovic), Laghezza (Coppola), Drago, Fazio, Daris, Cermelj (Petranich). Trener: Tommasi. Rdeč karton: Fazio. Mariano - Zarja Gaja 2:1 (1:0) Strelec za Zarjo Gajo: v 48.dp iz 11m Della Zotta Zarja Gaja: J. Grgič, V. Križmančič, Della Zotta, Segulin (De Mattia), Missi, Candotti, Asselti (Milič, Pezzato), Mihelčič, Bernobi, Bečaj, Franco. Trener: Lacalamita. Rdeči kartoni: v 20.dp Bernobi, v 30.dp Bronzato (s klopi), v 40.dp Candotti D-liga Chioggia - Venezia 0:2, Concordia - Montecchio 2:1, Opitergina - Montebelluna 0:1, San Paolo Pd - Pordenone 1:0, Sandonajesolo - Kras Repen 1:0, Tamai - Belluno 0:1, Torviscosa - Este 0:2, Treviso - Rovigo 1:0 Union Quinto Sanvitese 3:0 Treviso 22 13 7 2 37:15 46 Venezia 22 14 2 6 44:28 44 San Paolo (-1) 22 11 6 5 33:26 38 Tamai 22 10 7 5 39:28 37 Sandonajesolo 22 10 6 6 31:23 36 Rovigo 22 9 9 4 26:18 36 Pordenone 22 9 6 7 36:29 33 Este 22 8 7 7 33:28 31 Chioggia 22 8 7 7 26:27 31 Union Quinto 22 7 9 6 33:27 30 Sanvitese (-1) 22 7 9 6 32:34 29 C. Concordia 22 7 4 11 31:42 25 Montebelluna 22 7 3 12 19:31 24 Kras Repen 22 4 9 9 29:39 21 Opitergina 22 4 8 10 33:46 20 Montecchio M. 22 4 7 11 27:37 19 Belluno 22 5 3 14 23:39 18 Torviscosa 22 3 7 12 27:42 16 PRIHODNJI KROG Belluno - Chioggia, Este -Treviso, Kras Repen - Opitergina, Montebelluna - Union Quinto, Pordenone - Tamai, Rovigo -Concordia, Sandonajesolo - San Paolo Pd, Sanvitese - Montecchio, Venezia - Torviscosa Promocijska liga Caporiacco - Vesna 2:2, Lumignacco - Juventina 0:1, Ponziana - Reanese 1:0, Pro Gorizia - Union 2: 1, Pro Romans - Zaule 1:1, San Daniele - Trieste Calcio 3:1 , Valnatisone - Martignacco 1:1, Villesse Aquileia 1:2 San Daniele 18 13 2 3 37:17 41 Ponziana 18 10 6 2 38:19 35 Juventina 1S 10 S 3 32:14 3S Caporiacco 18 7 8 3 23:18 29 Vesna 1S 6 S 4 24:23 26 Martignacco 18 4 12 2 25:23 24 Lumignacco 18 6 6 6 22:22 24 Union 18 6 5 7 29:23 23 Reanese 18 5 8 5 19:19 23 Trieste Calcio 18 5 7 6 27:28 22 Zaule 18 6 4 8 25:31 22 Pro Romans 18 5 6 7 22:32 21 Valnatisone 18 3 10 5 14:15 19 Aquileia 18 3 5 10 20:36 14 Pro Gorizia 18 2 7 9 15:27 13 Villesse 18 2 3 13 13:38 9 PRIHODNJI KROG Vesna - Trieste Calcio, Juventina - Valnatisone 1. amaterska liga Sovodnje - Primorec 2:2, Centro Sedia - Medea 1:2, Costalunga - Turriaco 4:0, Isontina -Azzurra 0:1, Isonzo - Esperia 1:0, Muglia - Pieris 2:1, Ronchi - Staranzano 1:2, San Giovanni -Domio 3:3 Costalunga 18 11 4 3 34:9 37 lsonzo 18 10 4 4 20:11 34 lsontina 18 10 4 4 20:14 34 Primorec 1S 7 10 1 29:14 31 San Giovanni 18 8 5 5 33:22 29 Muglia 18 7 4 7 19:21 25 Ronchi 18 5 9 4 17:14 24 Sovodnje 1S S 9 4 26:2S 24 Staranzano 18 6 5 7 26:26 23 Domio 18 6 5 7 17:18 23 Azzurra 18 6 3 9 17:28 21 Pieris 18 4 7 7 17:22 19 Medea 18 4 7 7 18:25 19 Esperia 18 4 7 7 17:28 19 Centro Sedia 18 2 6 10 16:26 12 Turriaco 18 2 5 11 10:30 11 PRIHODNJI KROG Azzurra - Sovodnje, Primorec - San Giovanni 2. amaterska liga Mariano - Zarja Gaja 2:1, San Canzian - Primorje 0:1, Gradese - Breg 1:1, Cormonese - Montebello 1:0, Moraro - :iumicello 3:1, Mossa - Sant'Andrea 1:2, Opicina - Piedimonte 3:0, Sistiana - Roianese 4:2 Gradese 18 11 4 3 43:23 37 Mariano 18 10 4 4 31:19 34 Cormonese 18 9 7 2 30:20 34 Mossa 18 9 5 4 24:18 32 Roianese 18 9 1 8 34:31 28 Breg 1S 7 S 6 27:20 26 San Canzian 18 7 5 6 22:22 26 Primorje 1S S 2 S 2S:32 26 Sistiana 18 6 5 7 29:24 23 Opicina 18 6 5 7 21:20 23 Zarja Gaja 1S 4 10 4 17:1S 22 Piedimonte 18 6 3 9 21:29 21 Sant'Andrea 18 5 4 9 21:30 19 Montebello 18 4 6 8 15:24 18 Moraro 18 4 4 10 23:34 16 Fiumicello 18 3 2 13 14:36 11 PRIHODNJI KROG Breg - Mossa, Primorje - Mariano, Zarja Gaja - Sistiana 3. amaterska liga Pro Farra - Mladost 1:1, Aiello - Romana 3:0, Aurisina - Villa 1:0, Begliano Torre 1:2, Cgs - Campanelle 1:2, Lucinico - Audax 2:1, Sagrado - Chiarbola 2:1 Union - Poggio 0:0 Torre 18 13 1 4 37:19 40 Aiello 18 11 4 3 43:18 37 Begliano 18 10 5 3 33:11 35 Mladost 1S 10 S 3 37:19 3S Aurisina 17 10 2 5 38:27 32 Lucinico 18 9 3 6 25:20 30 Pro Farra 18 9 3 6 27:26 30 Romana 17 8 3 6 22:23 27 Chiarbola 18 6 6 6 22:23 24 Cgs 18 6 3 9 27:36 21 Audax 18 5 4 9 27:34 19 Villa 18 4 6 8 15:20 18 Campanelle 18 4 6 8 15:29 18 Sagrado 18 4 3 11 24:36 15 Poggio 18 2 5 11 10:31 11 Union 18 0 5 13 9:39 5 PRIHODNJI KROG Mladost - Lucinico / ODBOJKA Torek, 1. februarja 2011 21 promocijska liga - Obe ekipi v zgornjem delu lestvice Kontinuiteta Juventine Pri Vesni si grizejo nohte Predsednik Robert Vidoni pohvalil ekipo - Juventina izpolnila domačo nalogo 2. amaterska liga - Dobro in slabo Breg in Primorje OK Rdeč karton Zarji Gaji V Križu so si po gostovanju v Ca-poriaccu grizli nohte. Do 85. minute je Vesna vodila z 2:0 (Debernardi in Cano), nato pa so gostitelji najprej zmanjšali zaostanek in nato jim je v zadnji minuti uspelo izenačiti. Predsednik kriškega kluba Robert Vidoni je bil zadovoljen s prikazano igro: »Fantom nimamo kaj očitati. Potrudili so se maksimalno in igrali smo dobro. S taktičnega vidika smo igrali zelo zrelo in tudi zelo agresivno. Škoda, ker je sodnik izključil Mineja Purica (dvojni opomin). Tudi z igralcem manj smo kljubovali nasprotniku in smo zgrešili še tretji gol. V zadnjih minutah pa hladna prha. Škoda, saj bi bil z zmago poplačan ves trud, ki ga fantje vložijo na treningih med tednom,« je ocenil Vidoni. Upoštevati moramo, da je Vesna igrala brez izkušenih De-grassija in Leoneja. »Mladi so se letos dobro vključili v ekipo, kar je bil tudi naš glavni cilj. Naši cilji ostajajo nespremenjeni, čeprav bi v nedeljo z zmago lahko ulovili Caporiacco na 4. mesti, ki vodi v play-off. Najprej se moramo rešiti. Nato, vse kar bo odveč, bo dobrodošlo,« je še dodal Vidoni. Vesna bo v prihodnjem krogu že v soboto v Križu gostila Trieste Calcio. S pomembno zmago se je iz Lu- Juventinin zvezni igralec Nejc Radovac kroma mignacca vrnila Juventina, za katero je odločilni zadetek dosegel Secli iz kazenskega strela. »Tri točke so bile imperativ in uspelo nam je izpolniti domačo nalogo. Žal tudi drugouvrš-čena Ponziana in prvouvrščeni San Daniele ne popuščata. Prej ali slej pa se bo jima spodrsnilo,« je prepričan Juventinin športni vodja Gino Vinti. »Veseli me tudi, da nismo prejeli gola. In to še drugo tekmo zapored. Ustvarili smo tudi veliko priložnosti za gol. Žal pa nismo bili natančni pred vrati,« je še dodal Vinti. Juven-tina bo v prihodnjem krogu na domačem igrišču v Štandrežu gostila Valnatisone. ©Januarski »en plein« Juventine Z zmagami proti Caporiaccu, Villesse-ju, Pro Gorizii in Lumignaccu je ekipa štandreškega društva končala mesec januarja s polnim izkupičkom. Rdeče-beli so osvojili 16 točk. Poudariti je treba še, da se je ta mesec izkazala Ju-ventinina obramba. Vratarja Furios in Mainardis nista pobrala niti ene žoge iz svoje mreže. Število prejetih golov v januarju je torej 0. Brežani so bili pred pravim podvigom. V gosteh pri vodilnem Gradeseju so so Tommasijevi varovanci vodili vse do 95. minute, ko je nato gostiteljem uspelo izenačiti. »Sodnikov raje ne omenjam, tokrat pa je slednji čakal, da je Gradese izenačil. Pred tem pa je povsem neupravičeno izključil Fazia. Tudi razmerje 6 rumenih kartonov za nas proti enemu samemu za nasprotnika me ni prepričal. Sprašujem se, zakaj so sodniki vedno slabši,« je bil oster Bregov trener Dino Tom-masi, ki je pozitivno ocenil nastop svojih varovancev: »V prvem polčasu smo na-digrali Gradese. Lahko bi dosegli še vsaj en gol. Fantje so dali vse od sebe. Škoda, ker bi lahko odnesli domov vse tri točke.« Precej razočarani so bili pri Zarji Gaji, ki so povsem zasluženo izgubili v Marianu. »Končni izid bi lahko bil še višji, saj je Mariano zgrešil vsaj tri ali štiri priložnosti. Igrali smo zelo slabo. Na širokem igrišču so prišle na dan vse naše hibe. Slabo smo pokrivali in taktično smo delovali katastrofalno. Povrh tega še pristop ni bil pravi. Očitno nekaj ne gre,« opozarja športni vodja Zarje Gaje Robert Kalc. Trener Lacala-mita je tekmo končal z devetimi igralci. Sodnik je namreč zaradi prekrškov izključil Bernobija in nato Candottija. Rdeč karton je zaradi ugovarjanja pokazal tudi Bronzatu, ki je sedel na klopi. »Žal smo dokazali tudi, da smo precej krhki tudi živci,« je še dodal Kalc. Primorje je v gosteh osvojilo pomembno zmago. »V prvem polčasu smo igrali zelo dobro. Ustvarili smo številne 10 zaporednih pozitivnih rezultatov Brega. Trener Di-no Tommasi, odkar je sedel na klop kluba z dolinske občine, še ni okusil grenkobe poraza. Brežani so pod Tommasijevo taktirko dosegli pet zmag in prav toliko neodločenih izidov. Vratar Primorja Manuel Zuppin kroma priložnosti za gol in jih žal tudi zgrešili. V drugem polčasu smo nekaj tvegali in gostitelji so dvakrat zadeli vratnico. Bolj pravičen bi bil neodločen izid. Zmaga pa je vsekakor dobrodošla. Fantje so se tokrat potrudili, četudi smo igrali z zelo okrnjeno postavo,« je povedal predsednik Primorja Roberto Zuppin. komentar Oh ... te preklete zadnje minute! Vsem ne gre po načrtih. Kras Repen, ki je v nedeljo bržkone odigral najboljšo letošnjo tekmo v go-steh, se je iz San Donaja vrnil praznih rok. Gostitelji so zmagoviti gol dosegli šele v sodnikovem dodatku. Prepričani smo, da se bo prej ali slej tudi rdeče-belim nasmehnila sreča. Tudi kriška Vesna bi lahko z gostovanja odnesla domov vse tri točke. Še do pet minut pred koncem so Massaievi varovanci vodili z 2:0, nato pa so jih domačini dohiteli. V Vesninem taboru so bili po tekmi zelo jezni s sodnikom. Z zmago bi Vesna dohitela Caporiacco, ki je četrti na lestvici. Vsekakor so Mas-saievi varovanci še podaljšali pozitivno serijo, ki zdaj znaša 12 tekem. S pomembno zmago se je z gostovanja vrnila Juventina, ki je tako potrdila, da se lahko še poteguje za sam vrh lestvice. V1. AL se je slovenski derbi končal brez zmagovalcev. Sovo-denjci so tako delno prekinili zmagoviti Primorčev pohod proti vrhu lestvice. V 2. AL je Primorje presenetilo in zmagalo v gosteh. Tudi Breg je vodilnemu Gradeseju iztrgal pomembno točko, četudi je vodiul vse do 95. minute! Nekaj pa se je očitno zataknilo Zarji Gaji, ki se je iz Mariana vrnila brez točke. Povrh tega je sodnik izključil kar tri nogometaše rumeno-modrih. Prava polomija. Pri vzhodno-kraški ekipi se morajo čimprej pobrati na noge, saj se je položaj na lestvici zakom-pliciral. Rumeno-modri se bodo torej v nadaljevanju sezone borili za obstanek v ligi. (jng) Branilec Zarje Gaje Vitomir Križmančič kroma mladinski nogomet - Naraščajniki, najmlajši in začetniki Krasovi združeni ekipi brez poraza Najmlajši zmagali v gosteh, naraščajniki zamudili priložnost - Kljub porazu soliden nastop najmlajših Juventine NARAŠČAJNIKI Kras Repen - Opicina 2:2 (0:1) Strelca: Arduini in Rebula Kras: Ghira, Kerpan, Guidone, Rossone, Ragno, Krasniqi (Tanteri), Ri-dolfi, Arduini, Bolognani, Rebula (Verni), Paoletti. Trener: Žeželj Krasovi igralci niso dali vse od sebe in so imeli le nekaj priložnosti za gol. V prvem polčasu je sodnik »podaril« prosti strel gostom, ki so tako povedli. Po premoru se je združena ekipa zbrala in kar dvakrat zatresla nasprotnikovo mrežo. V sodnikovem podaljšku, ko so že vsi mislili, da je tekme konec, so gostje presenetljivo izenačili, tako da so se morali naraščajniki zadovoljiti le s točko. Ostali izidi: Domio - Sistiana 1:1, S. Andrea - Cgs 5:0, San Luigi B - Trieste Calcio 1:3, Zaule - Roianese 5:1. Vrstni red: Trieste Calcio 25, S. Andrea 23, Cgs 19, Opicina, Kras Repen 15, Zaule 12, Sistiana 11, Domio 9, Mont./D. Bosco 6, Roianese 4. Prihodnji krog: Roianese - Kras Repen. NAJMLAJŠI Na Tržaškem CGS - Kras Repen 1:2 (0:0) Strelca: Kosovel in Glavina Kras: Carli, Kovacic, Žerjal, Renar, Sanzin, Košuta, Kosovel, Racman, Gla-vina (Bencich), Manduca, Kofol. Trener: Kos. Kras je igral s povezano igro, igralci so si veliko podajali in s tem ustvarili več priložnosti za gol. Prvi so zatresli mrežo domači, ki so izkoristili trenutek zaspanosti gostujoče ekipe. Nato so najmlajši stisnili zobe in skušali izenačiti. Trener Adrej Kos je bil zadovoljen s svojo ekipo in dejal: »V tem tednu se je treningov udeležilo le malo število igralcev. Toda ti so se potrudili in na koncu zasluženo zmagali.« (mip) Ostali izidi: Domio - Zaule 3:0, Opicina B - Opicina A 0:3, Ponziana - S. Andrea 3:0, Sistiana - Esperia 3:0. Vrstni red: Ponziana 25, Kras Repen 24, Opicina A, Sistiana 19, Mont./D. Bosco 18, S. Andrea 14, Domio, Cgs 8, Zaule 6, Esperia 0. Prihodnji krog: Kras Repen -Ponziana. Na Goriškem Juventina - Pro Romans 0:1 (0:1) Juventina: Ferro, De Fornasari (Bernardini), Barone, De Santis (Falanga), Clancis, Furlan, Tomadin (Vi-sintin), Antonini, Milanese, Stanic (Barbiero), Forchiassin (Cadeddu). Trener: Ledri. Kljub tesnemu porazu je bil Ju-ventinin trener Gianfranco Ledri zadovoljen s svojimi varovanci, ki igrajo iz kroga v krog boljše. Zmagoviti gol je Pro Romans dosegel v zadnjih minutah prvega polčasa. Ostali izidi: Staranzano - Pro Cervignano 0:1, Cormonese - Audax 1:3, Gradisca - Fincantieri 1:0, Mon-falcone - San Vito 0:0, Pro Gorizia -Aquileia 2:5, Villa - Aris 1:3. Vrstni red: Gradisca in Fincan-tieri 34, Aquileia 27, Pro Romans 26, Audax in Staranzano 24, Monfalcone 21, Cormonese 20, San Vito in Cervignano 11, Aris 8, Juventina 3, Villa 1. Prihodnji krog: Aquileia - Ju-ventina. ZAČETNIKI Kras Repen - Fani 3:1 Kras: Paoli, Segulin, Majcen, Caldarola, P. Gregori, Ghersinich, Skiviani, Toffolutti, Covarelli, Ko-cman, Miloševič, L. Gregori. Trener: Pahor. Kras Repen je jesenski del prvenstva končal z zanesljivo zmago proti Fani. Varovanci trenerja Andreja Pahorja so igrali dobro in borbeno. / ODBOJKA Torek, 1. februarja 2011 23 O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.eu gorica - Dvojezične osebne izkaznice v Dolini Aosta in goriški občini Za Francoze in Slovence enake serijske številke? Na zaplet so doslej opozorili nekateri Goričani, a zadeva še ni bila rešena V Dolini Aosta in v občini Gorica tiskajo dvojezične osebne izkaznice, ki imajo enake serijske številke. Zakaj do tega prihaja ni še povsem jasno, vsekakor pa so na zaplet opozorili že številni goriški Slovenci, ki so zaprosili za dvojezični osebni dokument. »Prejšnji teden sem se odpravil v matični urad, ker je zapadla moja papirnata dvojezična izkaznica. Funkcionar mi je njeno veljavnost podaljšal za dodatnih pet let z žigom na hrbtni strani, nato pa je preveril še serijske številke. Takoj je ugotovil, da ima popolnoma enake serijske številke lastnik dvojezične, francosko-italijanske izkaznice iz Aoste,« nam je včeraj povedal bralec, ki je prejšnji teden obnovil veljavnost svoje papirnate dvojezične osebne izkaznice. Funkcionar mu je poleg tega tudi pojasnil, da je nek Goričan pred časom imel precej težav zaradi omenjene zadeve. Njegove serijske številke so bile enake tistim na dvojezični osebni izkaznici, ki jo je prebivalec Doline Aosta izgubil in njeno izgubo prijavil. Goričan je takrat skušal registrirati svoje bivanje v hotelu, kjer so bili spričo enakih serijskih številk prepričani, da je osebno izkaznico ukradel oz. jo kloniral. Včeraj smo si prizadevali, da bi dobili pojasnila z goriške občine, a odgovorna funkcionarka je bila odsotna. Na zadevo je oktobra lanskega leta opozoril deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki se je skupaj s strankinim pokrajinskim tajnikom Julijanom Čavdkom in pokrajinskim predsednikom SSO Walterjem Bandljem srečal z namestnico prefektinje Glorio Allegretto. »Na prefekturi so nam med takratnim srečanjem napovedali, da bodo zaplet preverili na notranjem ministrstvu,« je včeraj razložil Gabrovec in pojasnil, da so lani izvedeli za goriškega Slovenca, ki se je moral pred oblastmi zagovarjati, češ da ima v žepu ukraden oz. ponarejen dokument. Naposled se je izkazalo, da je imel Goričan osebno izkaznico, ki je imela enako serijsko številko kot izkaznica iz Doline Aosta, ki so jo pred časom ukradli. Kaj bi se zgodilo, če bi Goričanu pregledali osebno izkaznico v tujini ali na letališču, bi ga morda aretirali? Ker navedena primera nista osamljena, bi seveda pristojne oblasti morale poskrbeti, da bo zadeva čim prej rešena; doslej tega očitno niso še storile. (dr) Na čakanju pred matičnim uradom goriške občine bumbaca GORICA Za elektronsko izkaznico je treba čakati do oktobra Goričani, ki želijo elektronsko osebno izkaznico, se morajo opremiti z veliko mero potrpežljivosti, saj bodo morali na izdajo dokumenta čakati do oktobra. Zaradi težav z računalniško povezavo z Rimom v matičnem uradu izdajo štiri do pet elektronskih osebnih izkaznic na dan. Postopek traja od 30 do 40 minut, če je računalniška povezava z notranjim ministrstvom posebno motena, pa še kaj več. Spričo teh težav so se na občini odločili za uvedbo naročil za izdajanje elektronskih izkaznic. Kdor se v teh dneh naroči, bo prišel na vrsto v drugi polovici oktobra; seveda se zaradi tako dolgih čakalnih vrst marsikdo odloči za papirnati osebni dokument, ki ga v matičnem uradu izdajajo brez naročil in čakanja. £Primorski ~ dnevnik doberdob Evropski natečaj za geometra Doberdobska občina je razpisala evropski natečaj za izbiro geometra, ki ga bodo zaposlili v tehničnem uradu. Kot pojasnjuje doberdobski župan Paolo Vizintin, na podlagi evropske zakonodaje imajo državljani Evropske unije pravico, da se zaposlijo v javni upravi katere koli države članice. Po besedah župana so se za evropski natečaj odločili, da bi bil odmevnejši in da bi na njem sodelovalo čim več kandidatov, kar naj bi zagotavljalo tudi večjo strokovnost geometra, ki ga bodo ob zaključku selekcij zaposlili. Kandidati, ki obvladajo slovenski jezik, bodo ob tem prejeli dodatne točke na lestvici, ki jo bodo sestavili za zaposlitev. Načelo prostega gibanja, ki omogoča iskanje zaposlitve v vseh državah članicah in je sploh eden izmed temeljev Evropske unije, pa ni vsem po godu. Za italijanski časopis je občinski svetnik Severne lige in Ljudstva svobode Marino Ferfolja izjavil, da »se občina Doberdob nahaja v Italiji. Zato je pri zaposlovanju treba dati prednost italijanskim državljanom, ki imajo rekvizite za delo v tehničnemu uradu.« S Ferfoljevim izvajanjem se seveda nikakor ne strinja župan Vizin-tin, za katerega meje ne smejo biti ovira za iskanje zaposlitve, saj je treba vsem evropskim državljanom zagotoviti enake pravice. gorica - Odbor garantov preverjal štiri referendumska vprašanja Zelena luč za tri referendume Zavrnili vprašanje o biološki oporoki - »Za določitev datuma ljudskega posvetovanja bo odločilna županova beseda« Odbor garantov je včeraj dal zeleno luč za tri občinske referendume, katerih pobudniki so gibanje Verdi del Giorno in radi-kalci iz združenja Trasparenza e Partecipa-zione. Garanti pa so z dvema glasovoma proti in z enim za zavrnili četrto referendumsko vprašanje, ki zadeva biološko oporoko. »Za določitev datuma referenduma je sedaj odločilna beseda župana Ettoreja Romolija, ki lahko vpliva na sklic seje občinskega sveta,« je prepričan Renato Fiorelli iz gibanja Verdi del Giorno, ki je z radikalko Marzio Pauluzzi včeraj spremljal zasedanje odbora garantov. Brez oklevanj so se garanti opredelili v prid prvih dveh referendumskih vprašanj; njuno dopustnost so potrdili na podlagi zbranih podpisov. »Ali želite, da bi bil občinski referendum veljaven ne glede na število volilnih upravičencev,« se glasi prvo referendumsko vprašanje, drugo pa: »Želite, da bi imeli občani možnost sprožiti postopek za odobritev občinskih odlokov?« Za referendumsko vprašanje o ukinitvi kvoru-ma za občinske referendume so njegovi pobudniki skupno zbrali 1.858 podpisov, za zagotavljanje možnosti občanom, da sprožijo postopek za odobritev občinskih odlokov, pa so jih zbrali 1.866. Omenjeni referendumski vprašanji so predstavniki gibanja Verdi del Giorno vložili s petsto podpisi že pred dvema letoma, takrat pa so ju garanti zavrnili. Novembra lani so na goriškem sodišču dosodili, da je bila zavrnitev neupravičena in da je treba referenduma izpeljati. gradišče - V centru CIE ni Ruslana Umarova V resnici ni teroristov brat, je Tadžikistanec in ne Čečen Marzia Pauluzzi Zato so včeraj garanti zgolj prešteli število podpisov in dali dokončno zeleno luč za izvedbo omenjenih referendumov, ki so jima dodali še tretje referendumsko vprašanje. Le-tega so predlagali radikalci, zadeva pa spremembo odbora garantov in ga je s svojim podpisom podprlo 1.541 občanov. Odbor garantov je po drugi strani zavrnil referendum o biološki oporoki. Eden izmed treh garantov je opozoril, da gre za zadevo, o kateri ne gre odločati na občinski ravni, drugi pa se je skliceval na ministrsko okrožnico; z njo je vlada pozvala občine, naj se ne ukvarjajo z vprašanjem bio- loške oporoke. V prid referenduma se je opredelila le predsednica komisije garantov, Elena Grossi, a je bila v manjšini. »Glede četrtega referenduma čakamo na objavo utemeljitev, nato se bomo odločali o morebitni vložitvi priziva,« pravi radikalka Marzia Pauluzzi. Odločitev odbora garantov so po zasedanju sporočili predsedniku občinskega sveta Rinaldu Roldu in županu Romoliju, ki bo imel - kot trdi Fiorelli - zadnjo besedo pri določitvi datuma referenduma. Pobudniki se nadejajo, da bi do tega prišlo še letos. Odvisno bo pač od politične volje. (dr) V center za nezakonite priseljence CIE v Gradišču niso pripeljali 35-letnega Čečena Ruslana Umarova, brata enega izmed najbolj iskanih kavkaških teroristov Dokkuja Umarova, pač pa enako starega moškega, ki prihaja iz Tadžikistana. Omenjeno pojasnilo so včeraj posredovali z goriške prefekture, ki je sprožila preiskavo okrog domnevne prisotnosti Ruslana Uma-rova v centru CIE v Gradišču, potem ko je zadeva zelo odmevala v ruskih medijih. Vsi ruski časopisi so namreč povzeli novico o aretaciji Ruslana Umarova, 35-letnega Če-čena, ki naj bi bil brat kavkaškega terorista, liderja čečenske gverile Dokkuja Uma-rova, in naj bi ga prijeli pred dnevi na železniški postaji v Mestrah, od koder naj bi bil namenjen v Pariz. Pot so mu prestregli italijanski policisti, ki naj bi jih o njegovi prisotnosti na vlaku obvestile francoske obveščevalne službe. Mediji so poročali, da naj bi moškega prepeljali v center CIE v Gradišču in da naj bi zaprosil za politični azil, kar so povzeli vsi ruski mediji. Zadeva je dobila mednarodni značaj, zato pa so včeraj ruske oblasti vprašale po- jasnila italijansko vlado v zvezi z aretacijo moškega. Goriška prefektura je zaradi tega uvedla preiskavo, ugotovljeno pa je bilo, da je aretirani moški v resnici Tadžiki-stanec. Z Ruslanom Umarovom naj bi ga vezala starost, saj naj bi bila oba stara 35 let. Moški je bil ob aretaciji v Mestrah brez osebnih dokumentov in potnega lista, zato pa so potrebovali nekaj časa, da so ugotovili njegovo identiteto. 35-letnika iz Tad-žikistana so pripeljali v center CIE v Gradišču, kjer čaka na izgon iz Italije, navajajo iz goriške prefekture, kjer je zadeva povzročila precej slabe volje. V Rusiji so prepričani, da je tudi Ru-slan Umarov vpleten v delovanje turističnih skupin podobno kot njegov brat Dokku, ki je v vrhu ruskega seznama najbolj nevarnih teroristov. Tudi več njunih sorodnikov je bilo vpletenih v teroristične akcije. Njuna sestra je marca lani izvedla samomorilski atentat v Moskvi in povzročila 39 žrtev. V Ruslanovo aretacijo pa sta prva podvomila ruski dnevnik Kommersant in spletna stran Kavkazcenter, ki navajata da teroristov brat nima 35 let. gorica - Skupaj s Krminom in Gradiščem Oživili grofijo Portelli: »Desna sredina negibna na področju turizma« Župani Gorice Ettore Romoli, Krmi-na Luciano Patat in Gradišča Franco Tommasini so v nedeljo podpisali protokol za promocijo in razvoj nekdanje Goriško-gradiščanske grofije, ki ga je deželna vlada že finančno podprla. S protokolom želijo skupaj promovirati turistično ponudbo treh občin, napovedujejo pa tudi skupno udeležbo na turističnem sejmu BIT v Milanu. V zvezi s to odločitvijo se je včeraj pozitivno izrekel tudi načelnik svetniške skupine Demokratske stranke Federico Portelli, ki je opozoril, da je treba biti prisotni tudi na turističnih sejmih na Bavarskem. »Nadoknaditi moramo, kar smo v zadnjih letih izgubili po zaslugi negibne občinske uprave,« poudarja Portelli in razlaga, da se je lani število obiskovalcev v Gorici znižalo za 19 odstotkov, vsa ostala turistična središča v deželi pa niso doživela tako velikega upada. Portelli pojasnjuje, da je leva sredina svojčas predlagala uresničitev mladinskega hostela ob pevmskem mostu in ovrednotenje Soče skupaj s Solkanci, toda desnosredinska uprava o teh projektih ni hotela niti slišati. Po besedah Portellija občina ne pripravlja ničesar niti za stoletnico začetka prve svetovne vojne, sploh pa v zadnjih letih je sposobna organizirati le prireditve, kot sta eStoria in Okusi na meji, ki ju je razvila prejšnja uprava. Center za priseljence v Gradišču 24 Torek, 1. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI nova gorica - Mesto (neprijazno do) mladih Magma X ali Mostovna, še najraje pa klopca »Po enajsti uri ne najdeš več odprtega lokala«- Ponudba podhranjena, kar je, pa je predrago »Če greš med tednom zvečer ven, po enajsti uri ne najdeš več odprtega lokala,« je potarnal eden od mladostnikov, ki sem jih povprašal o tem, če v mestu sploh »kaj dogaja«. Ko sem mu začel razlagati, kako je bilo v času »gnilega« socializma in v prvih letih po osamosvojitvi, pa vse do vstopa v novo tisočletje oziroma Evropo, so ga bila sama ušesa. Današnja mularija ne ve, da je bila Nova Gorica zaradi bližine meje v privilegiranem položaju. Dobro se še spomnim, kako zahoje-na, kako »češka« se mi je zdela Ljubljana v začetku devetdesetih let, ko sem bil kot otrok razvezanih staršev pogosto gor. Nova Gorica je bila takrat nekaj posebnega. Center za razvoj mladinske kulture (CRMK) je bil na primer nekaj, o čemer so lahko drugod po Sloveniji le sanjali. Resda je bil v Šempetru, a v njem se je dogajalo tudi med tednom in tam smo se, kot pove že samo ime centra, kot mladinci razvijal na glasbenem, filmskem, literarnem in še katerem področju. Ko je tudi v naše kraje pljusknil val elektronske glasbe, je bil CRMK že v zatonu, zato pa so se kot gobe po dežju rojevale diskoteke in njim sorodni »žur placi«. Ob vikendih smo lahko v enem večeru obdelali nekaj lokalov in se domov vračali, ko so hodili delavci že v službo. Za večerno sproščanje po študiju je dolga leta dobro skrbel tudi Klub Goriških študentov (KGŠ), kjer pa so zadnje čase bolj obremenjeni s tem, kdo bo organizacijo vodil, kot s tem, kaj ponuditi svojim članom. V maju bo pod njihovo taktirko za nekaj dni najbrž spet zaživelo Mesto mladih, prireditev, ki je s svojim imenom v posmeh realnemu stanju, saj Nova Gorica že dolgo ni več mesto mladih. Še več, mladim je precej neprijazno mesto. V raziskavi za ta članek sem povprašal kar nekaj mladih, od 15. pa tja do 30. leta, saj je pojem »mlad« danes precej raztegljiv, in odgovori so me kar zaskrbeli, saj imam tudi sam mulca, ki gre še nekajkrat spat, pa bo že hotel sam ven. »Saj se dogaja. V Magmi, pa v Squareu, ampak če hočeš tja, moraš imeti denar, kar nekaj denarja,« mi je povedalo več mladcev, in ko sem jih vprašal, kam pa potem hodijo, so skomignili z rameni in odgovorili, da v bistvu nikamor. Izkazalo se je, da se večinoma dobivajo v manjših skupinicah, najraje na kakšnih klopcah ali pri komu doma, če ni staršev, in potem - seveda ne vsi - pijejo pijačo, ki jo prej kupijo v trgovinah, in kadijo travo, ali se še kako drugače omamljajo (op.p. - da pozabijo na bedo vsakdana in prihodnost, ki se jim kaže precej temnih odtenkih). »Kaj pa Mostovna?« sem poizvedoval, ker se mi zdi ta kulturni center ne- ke vrste reinkarnacija nekdanjega CRMK-ja in ga sem pa tja tudi sam še obiščem, a je bil odgovor v velikem številu primerov, da je Mostovna preveč »alter«. Kakorkoli že, tam se kar nekaj dogaja. Tudi med tednom. Filmske projekcije, razstave, koncerti ... Resda ne gre za cigu migu, atomik harmonik oziroma balkan turbo folk nabijanje ali ale-handro, alehandro preskakovanje plošče, kar privlači širše množice, zato tudi obisk ni najboljši. Svetla izjema v novogoriškem mrtvilu je bila v zadnjem času Goriška fešta, niz petih koncertnih sobot med Martinovim in novim letom, ki jih je skupina mladih organizirala v veliki hali pod Merkurjevo trgovino v Kromberku. »Na vsakem od večerov se je zbralo več kot tisoč mladih, starih od 16 do 23 let, kar je lep dokaz, da tovrstne ponudbe v mestu primanjkuje,« je po-vedel Tadej Pišot, eden od organizatorjev, ki so v Novo Gorico pripeljali Big Foot Mamo, Pankrte ... Tudi on je povedal, da mlade odbijejo predvsem visoke cene, saj je vse več takih, ki nimajo niti za vstopnino. Napovedal je tudi, da bodo Goriško fešto letos ponovili. Med poizvedovanjem sem izvedel še, da je Magma X, ki je svoja vrata odprla pred dobrim letom, ob vikendih polna, a kaj ko vrata zapre ob dveh zjutraj, ko se energije polna mladina, tista, ki še ima nekaj pod palcem, ravno dobro ogreje. Skratka, današnjim novogoriškim mladcem prav nič ne zavidam oziroma se niti najmanj ne čudim, da vse več tistih, ki grejo na študij v Ljubljano, tam ostane, saj je Nova Gorica, kar se »žuranja« tiče, danes precej bolj zahojena (ne bom rekel »češka«, ker sem pred kratkim nekje prebral, da je Češka po razvitosti prehitela Slovenijo), kot je bila pred petnajstimi, dvajsetimi leti. Nace Novak Razprodani Komigo Kot je bilo vnaprej napovedano, je nocojšnja, uvodna predstava festival komičnega gledališča Komigo 2011, »Poslednji terminal(t)or«, razprodana. Pri blagajni goriškega Kulturnega doma je bilo zadnje dni zelo živahno, saj so zbrali preko dvesto abonentov. Že tradicionalnim abonentom so se pridružili tudi novi, zaradi neprestane rasti organizatorji že razmišljajo o kakovostnem preskoku, hkrati pa napovedujejo dodatna presenečenja. Tiste, ki se niso odločili za vpis abonmaja, a nameravajo spremljati posamične predstave, opozarjajo, naj si predhodno zagotovijo vstopnice za naslednje predstave, še zlasti za komediji »Čas za spermembo« (Teater 55) in »Sezona naročenih umorov« (Tip teater) ter za Cecchelina. V soboto se je v Kulturnem domu zaključil odlično obiskani festival »Teatri comic furlan«, pri katerem je tudi letos sodeloval Komigo. S kamnom do minimuma V noči s sobote na nedeljo je neznani storilec vlomil v trgovino peciva v Šempetru pri Gorici. S kamnom je razbil steklo na vhodnih vratih in vstopil v notranjost. Iz registrske blagajne je vzel blagajniški minimum v višini približno 100 evrov ter nekaj mobi kartic. (nn) Ponujam+ponujaš 2011 V organizaciji informacijske točke Evropske komisije Europe Direct Nova Gorica se bo v avli in veliki dvorani novo-goriške mestne občine jutri ob 10. uri začela letošnja prireditev »Ponujam + ponujaš«. Namen srečanja je izmenjava informacij o potrebah organizacij in podjetij po znanjih in kadrih in ponudbi znanja dijakov in študentov. Na dogodku bodo letos predstavljeni poklici v zdravstvu, in sicer delo zdravstvenega tehnika, medicinske sestre, zdravnika in zobozdravnika. Ob tej priložnosti bo organizirana okrogla miza predstavnikov stroke na temo »Izobraževanje in zaposlovanje v zdravstvu«, predstavljeni pa bodo tudi programi srednjih in visokih šol ter fakultet na področju zdravstva. (nn) Društvo Pro Loco rešeno Društvo Pro Loco iz Foljana-Redipulje bo nadaljevalo s svojim delovanjem, saj so se mu med zadnjim občnim zborom pridružili novi člani, potem ko je kazalo, da mu preti ukinitev. Skupinska razstava Na sedežu združenja Nuovo lavoro v goriškem Raštelu bodo danes ob 18. uri odprli skupinsko razstavo likovnikov iz Gorice, Slovenije in Afrike. Gassman drevi v Verdiju V abonmajski sezoni goriškega gledališča Verdi bo drevi ob 20.45 z igro »Roman e il suo cucciolo« nastopil igralec Alessandro Gassman. ladjedelnica Spet stavka zaradi sporne reorganizacije Delavci ladjedelnice Fincantieri so včeraj dve uri stavkali, da bi izrazili nasprotovanju reorganizaciji produktivne dejavnosti, za katero se je odločilo vodstvo obrata. »Na delavce zgrinjajo krivdo za dezorganizacijo proizvodnih procesov, čeprav nihče od zaposlenih ne more vplivati na vreme, sneg, pomanjkanje električne energije in polizdelkov za predelavo,« poudarjajo sindikalisti FIM, FIOM in UILM in opozarjajo, da vodstvo obrata noče pristati na dogovarjanje o plačah in plačilnih razredih. »Delavci, ki imajo popolnoma enako zadolžitev, prejemajo različno plačo, po drugi strani pa si višje plače izborijo le srečneži, namesto da bi podjetje določilo jasne kriterije za prehod iz nižjega v višji plačilni razred,« poudarjajo sindikalisti. Včerajšnji protest se je pričel ob 5. uri in se zaključil okrog 10. ure. Delavci manifestirali pred vhodom v ladjedelnico, zaradi česar je prišlo do zastojev v prometu. jamlje - Na nedeljskih vojnih igrah okrog 150 udeležencev Po streljanju šibre vsepovsod Župan Doberdoba Paolo Vizintin:»V občinski pravilnik bomo vključili normo, ki prepoveduje tovrstne dejavnosti« Po gmajni med Jamljami in Boneti je razpršenih na tisoče plastičnih šiber, s katerimi se je v nedeljo med sabo streljalo kakih 150 udeležencev vojaških iger v priredbi tržaškega društva Dog Soldier. Že okrog osme ure so se zamaskirani vojaki s plastičnim orožjem, ki je po videzu popolnoma enako resničnemu, odpravili iz svojega zbirališča v Poljski ulici po Žlebu do Čeperja, nato pa so se med sabo zasledovali in se streljali na območju med vrhom Kre-menjaka in Prhavčjo jamo nad Boneti. S streljanjem so zaključili okrog trinajste ure, za sabo pa so na kolovozih, stezah in sredi grmičevja pustili na tisoče plastičnih šiber. Vojaške igre niso nikakor po godu domačinom in niti doberdobskemu županu Paolu Vizintinu, ki napoveduje, da bodo v občinski pravilnik vključili normo, ki prepoveduje tovrstne dejavnosti na javnih površinah. Župan opozarja, da bi morali imeti udeleženci vojaških iger privoljenje lastnikov zemljišč, po katerih so se podili, po drugi strani pa je tudi res, da se domačini nočejo pravdati s temi »psevdovoja-ki«; ker jih po vsej verjetnosti noben domačin ne bo prijavil zaradi kršenja zasebne posesti, bi za prijavo zaradi onesnaževanja naravnega okolja s plastičnimi šibrami morali poskrbeti gozdni stražarji. (pz) Udeleženca »vojnih iger« v Jamljah (levo); po streljanju je na gmajni ostalo na tisoče plastičnih šiber p.z., altran / GORIŠKI PROSTOR Torek, 1. februarja 2011 25 pevma - Zadevo blokirala neizprosna birokracija S parkiriščem ni še nič, na njem se pasejo koze Čakajo na podpis odloka o zaključku del ter na ureditev vhoda in prehoda v vrtec Parkirišče ob slovenskem vrtcu v Pev-mi je urejeno, a še vedno ni odprto in uporabno, tako da se občasno na njem pasejo celo koze, ki jih redijo v bližnjem jahalnem središču. Parkirišče, ki ga v vrtcu krvavo potrebujejo, saj bi povečalo predvsem varnost otrok, je na vrhu spiska javnih del, ki so se zagozdile v birokratskem postopku in nepremično stojijo. To vprašanje je na dnevnem redu vsake seje pevmskega krajevnega sveta, ki tudi poskrbi, da je v zapisniku vsakega zasedanja zahteva, da se stvar premakne z mrtve točke, k zahtevi pa dodajajo ogorčenje, ker si krajevne uprave po- dajajo odgovornost, za osebje in otroke vrtca pa se ne zmenijo. Parkirišče na zemljišču med vrtcem in jahalnim centrom Remuda bi v dobri meri rešilo problem varnosti za malčke, ki jih starši zjutraj pripeljejo v vrtec, popoldne pa pridejo ponje. Pri tem morajo puščati avtomobile ob robu nevarne ceste sredi slabo preglednega ovinka. Parkirišče bi obenem služilo osebju vrtca in ne nazadnje tudi prebivalcem bližnjih hiš. Pred kakim letom so se na tamkajšnjem zemljišču pojavili stroji, ki so izvedli pripravljalna zemeljska dela. Ko je bilo delo opravljeno, Že nekaj dni gradbeni stroji pod jahalno šolo in vrtcem gradijo kamniti oklep pevmskemu potoku, ki tako izgublja svoj naravni videz foto vip se je vse ustavilo. Da bi bili parkirni prostori uporabni, manjka le primerno urejen vhod in majhna vrata za prehod s parkirišča na dvorišče vrtca. Odgovornost za zaplet in zamudo gre po vsej verjetnosti pripisati lastniku zemljišča, ki je deželno, ureditvena dela pa naj bi opravila goriška občina. Ker ima birokracija talent, da klobčič zaplete in ga ne odvije, se postopek še vedno vrti v začaranem krogu. Nihče si namreč noče prevzeti odgovornosti, da bi podpisal odlok o zaključku del. Gradbeni stroji pa so na delu v neposredni bližini. Deželna uprava za goz- DANES V GORICI Tržaška univerza odpira • ( «V« V I svoja vrata višješolcem Višješolci iz Trsta, Gorice, Vidma, Codroipa, Červinjana in Trevisa se bodo danes udeležili dneva odprtih vrat, ki ga prirejajo na goriškem sedežu Tržaške univerze. V nekdanjem Malem semenišču v Ulici Al-viano v Gorici bo mlade ob 10. uri nagovoril direktor goriškega pola Tržaške univerze Giorgio Gabassi, njegovemu pozdravu pa bo sledila predstavitev univerzitetnega tečaja mednarodnih in diplomatskih ved. Višješolcem bodo nato nudili vse potrebne informacije o predmetniku, urnikih, šolskih taksah, študentskih domovih, štipendijah in vstopnih izpitih. Opoldne bodo predstavili arhitekturno fakulteto, ki jo nameravajo dodatno nadgraditi. Višješolci bodo ob zaključku pobude prejeli potrdilo o udeležbi, ki jim bo služilo za opravičilo odsotnosti. dove pravkar urejuje pevmski potok ravno na odseku pod jahalno šolo in vrtcem. Ureditvena dela potekajo v pevmskem zaselku, ki so ga pred prvo svetovno vojno ljudje imenovali Placuta, a ga danes ni več. Poseg sodi v širši načrt, ki ga je dežela FJK začela uresničevati pred kakim letom. Najprej so utrdili brežine potoka v smeri proti Soči, sedaj je na vrsti omenjeni predel. Pod jahalno šolo so zgradili nov betonski mostič preko potoka, začeli so z utrjevanjem bregov, dela pa bodo zaključili z izgradnjo še enega mostiča na kolovozu, ki iz središča Pevme pelje proti gozdu Šanca. (vip) hitra železnica Zahtevajo dokumente in avdicijo načrtovalcev Giorgio Brandolin bumbaca Deželna svetniška skupina Demokratske stranke je zahtevala čimprejšnje srečanje s predstavnikom načrtovalcev nove trase hitre železnice Benetke-Trst in vso razpoložljivo dokumentacijo. Zahtevo so naslovili na predsednika deželne vlade Renza Tonda in na odbornika Riccarda Riccardi-ja, ki je pristojen za promet, ob zaključku včerajšnjega delovnega srečanje deželnih svetnikov Demokratske stranke, med katerim je o načrtu za hitro železnico poročal Giorgio Brandolin. »Po mojem poročilu smo se o načrtu pogovorili, na koncu pa smo sklenili, da bomo zahtevali sklic četrte deželne komisije, na katerem bi bili prisotni tudi predstavniki načrtovalcev. Poleg tega bomo zahtevali, da bo vsak deželni svetnik prejel vso razpoložljivo dokumentacijo o hitri železnici,« poudarja Giorgio Brandolin. Ko bodo deželni svetniki imeli vpogled v celo dokumentacijo, bodo lahko odločali o usodi hitre železnice in o spremembah trase, ki so potrebni za omilitev negativnih učinkov na naravno okolje in na prebivalce sosednjih območij. Svojčas so vso razpoložljivo dokumentacijo zahtevali tudi župani občin, po območju katerih bo speljana trasa hitre železnic. JK IN CORSC štandrež - Na območju tovornega postajališča Konkurenca na meji Po samopostrežnem bifeju bodo v kratkem odprli še salon z igralnimi avtomati Na območju tovornega postajališča SDAG ob mednarodnem mejnem prehodu pri Štandrežu so v prejšnjih dneh ponovno odprli samopostrežni bife, ki je bil zaprt že preko dve leti, zdaj pa bo delal konkurenco manjšim igralnicam na slovenski strani meje skupaj s sosednjim objektom, ki ga bodo v kratkem opremili z raznimi igralnimi avtomati. Poslopje bivše družbe CAMST, za odprtje katerega si je med drugim prizadeval tudi goriški občinski odbornik za produktivne dejavnosti Fabio Gentile, je prevzelo podjetje Friul-games, ki bo lokal preimenovalo v bar »AI Passeggeri«. Po besedah Gentileja ima nov lokal velike razvojne priložnosti, saj bo podjetje Friulgames v kratkem obnovilo še nekdanji sedež banke Carigo, v katerem bodo po novem igralni avtomati, ki so pred kratkim postali zakoniti tudi v Italiji. »Salon bo predstavljal pomembno alternativo manjšim igralnicam na slovenski strani meje,« poudarja Gentile. Podjetje Friulgames, ki ima svoje sedež v kraju Tavagnacco pri Vidmu, že upravlja bife na tovornem postajališču pri Fernetičih, tamkajšnjo pozitivno izkušnjo pa hočejo ponoviti tudi v Gorici. V goriškem bifeju, ki se nahaja strani cestišča ob vstopu v Slovenijo, imajo odjemalci na voljo sto mest, obljubljajo pa tudi zelo hitro postrežbo, kar bo med špediterji in vozniki tovornjakov še posebno dobrodošlo. Če se bo naložba v bife obnesla, pri podjetju Friulgames načrtujejo prevzem tudi steklene piramide, ki so jo zgradili leta 2000 in se nahaja na nasprotni strani cestišča, to se pravi ob vstopu v Italijo. Tudi v tem objektu nameravajo odpreti bife. Nad odprtjem novega lokala in nad načrti podjetja Friulgames izražajo zadovoljstvo tudi predstavniki vodstva podjetja SDAG, ki želijo, da bi bilo tovorno postajališče čim bolj prijazno voznikom. t «lih* V kratkem bodo odprli igralni salon bumbaca gorica - Levica, ekologija in svoboda Poziv k enotnosti leve sredine, vendar ne ravno za vsako ceno Nando De Sarno (zgoraj), zbrani na včerajšnjem kongresu v pokrajinski sejni dvorani (desno) bumbaca Na včerajšnjem prvem kongresu goriškega krožka političnega gibanja SEL (Sinistra, ecologia, liberta - Levica, ekologija, svoboda) je bil večkrat izražen poziv k enotnosti leve sredine predvsem v vidiku krajevnih volitev. Poziv je ponovila tudi pokrajinska ko-ordinatorka gibanja Loredana Panaritti, ki pa je v svojem nastopu dejala, da enotnosti ne bo za vsako ceno, kar govori o tem, da SEL že zaznava svojo politično težo v goriški politični areni. Na kongresu somišljenikov Nichija Vendole, ki je potekal v pokrajinski sejni dvorani, so za koordinatorja goriškega krožka imenovali Nanda De Sarna, ki je nagovoril kakih petdeset udeležencev shoda. Med njimi je bilo opaziti tudi nekaj znanih obrazov iz slovenske krajevne politike; med temi je izstopal Mario Lavrenčič, dolgoletni župan Doberdoba, ki je novembra lani vstopil v pokrajinski odbor gibanja. Ravno med Slovenci na Doberdobskem je zaznati precejšnje zanimanje za novo levičarsko silo, na deželni ravni pa se že snuje koordinacija njenih slovenskih članov. De Sarno je izpostavil vsebinska izhodišča nastopanja SEL, ki opozarja na moralno držo politikov, na spoštovanje človekovega dostojanstva, s katerim je povezana problematika dela in zaposlovanja, na posebno skrb za okolje in trajnostni razvoj. »Podpiramo inovativnost in nove infrastrukture, a obenem trdimo, da njihovo načrtovanje ne more mimo soglasja domačinov, poleg tega morajo biti naložbe okoljsko naravnane,« je dejal De Sarno in poudaril, da bodo takšnim političnim načelom dajali oprijemljivo obliko v krajevnih okvirih. Na kongresu so pozdravili predstavniki drugih levosredinskih sil, med njimi predsednik pokrajine Enrico Gherghetta, njegov odbornik Marko Marinčič ter odbornica in hkrati predstavnica stranke Slovenske skupnosti Mara Černic. Za predavateljsko mizo pa je sedel tudi pokrajinski odbornik Maurizio Salomoni, ki je v SEL prestopil iz Demokratske stranke. 2 6 Torek, 1. februarja 2011 GORIŠKI PROSTOR / štandrež - Najnovejši igralski podvig gledališčnikov prosvetnega društva Dve ženi sta očitno preveč Prigode londonskega taksista spravile v smeh udeležence tako sobotne premiere kot nedeljske ponovitve Vanja Bastiani v vlogi ene izmed dveh žena (levo); taksist Matej Klanjšček s policijskim inšpektorjem Božidarjem Tabajem (desno); publika na sobotni premieri (spodaj) bumbaca Dve ženi sta očitno preveč! To je spoznal tudi londonski taksist John Smith, sicer glavni junak komedije »Zbeži od žene«, ki so jo v soboto - premierno - in v nedeljo v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu uspešno uprizorili igralci dramske skupine domačega pro- svetnega društva. Ponovno so dokazali, da jim gledališki komični žanr teče po žilah. V polno so zadeli z izbiro komedije Raya Cooneya, saj je polna grotesknih in zabavnih prizorov, zato pa jo je občinstvo, ki je dvorano obakrat napolnilo do zadnjega kotička, lepo sprejelo. Med udele- ženci sobotnega večera so izstopali novo-goriški župan Matej Arčon, pokrajinska odbornica Mara Černic ter predsednica Zveze slovenske katoliške prosvete in obenem števerjanska županja Franka Padovan. Publika je bila domača, a ljudje so prišli tudi od drugod, saj sloves štandre-ških igralcev presega krajevne okvire. Na odru so se v režiji Jožeta Hrova-ta predstavili Daniela Puia, Vanja Bastiani, Matej Klanjšček, David Mugerli, Ivan Je-drlinic, Marko Brajnik, Božidar Tabaj, Chiara Mucci in David Vižintin. Za kostu- me je poskrbela Nevenka Tomaševič, za sceno pa Joško in Franko Kogoj; šepetalki sta bili Marinka Leban in Chiara Mucci, glasbo in luči pa sta upravljali Andreja Vi-žintin in Sonja Bastiani. Ob sobotni premieri je izšel tudi gledališki list, ki sta ga izdala prosvetno društvo Štandrež in Zveze slovenske katoliške prosvete, uredil pa Damjan Paulin. Komedijo bodo ponovili v soboto, 5. februarja, v Biljah, v nedeljo, 13. februarja, pa v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici v okviru niza veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih vseh«. OBVESTILO Sporočamo, da je urnik tajništva goriške redakcije od ponedeljka do petka 9.00 - 12.30 / 14.30 - 16.00 ob sobotah 9.00 - 12.30 CI3 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI PROVVIDENTI, Travnik 34, tel. 0481-531972. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZI DAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. DEŽURNA LEKARNA V RONKAH ALLANGELO, Ul. Roma 18, tel. 0481-777019. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. NICOLO', Ul. I Maggio 92, tel. 0481-790338. vseh«: v četrtek, 3. februarja, ob 20. uri za Natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Štandrež s predstavo Borisa Atana-skovica »Veter in verica« v režiji Ane Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17. uri nastopa dramski odsek PD Štandrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V TRŽIČU: v četrtek, 3. februarja, ob 20.45 nastop tenorista Wernerja Guere in pianista Cristopherja Bernerja; informacije po tel. 0481-790470. U Kino ~M Gledališče DRAMSKA DRUŽINA F.B. SEDEJ vabi na ogled premiere komedije »Harvey« ameriške avtorice Mary Chase v režiji Franka Žerjala, ki bo v Sedeje-vem domu v Števerjanu v soboto, 5. februarja, ob 20.30; informacije tudi o gledališki sezoni 2010-2011 na spletni strani www.sedej.org. GORIŠKA SEZONA SLOVENSKEGA STALNEGA GLEDALIŠČA: v soboto, 5. februarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli »Kažin ali Karabinjerjeva Katra«; informacije in predprodaja pri blagajni Kulturnega doma v Gorici (tel. 0481-33288) od ponedeljka do petka med 9. in 13. uro ter med 15. in 18. uro. KULTURNI CENTER LOJZE BRATUŽ IN ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE prirejata v Kulturnem centru Lojze Bratuž niz veseloiger ljubiteljskih odrov »Iskrivi smeh na ustih DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.10 -22.10 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 17.50 - 20.00 - 22.10 »Il discorso del re«. Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.50 - 20.00 -22.10 »Qualunquemente«. Dvorana 2: 17.20 - 19.40 - 22.00 »The Green Hornet« (digital 3D). Dvorana 3: 18.00 - 20.15 - 22.15 »Im-maturi«. Dvorana 4: 17.45 - 20.20 - 22.20 »Par-to col folle«. Dvorana 5: »Kinemax dAutore« 17.30 - 20.00 - 22.00 »L'esplosivo piano di Bazil«. H Šolske vesti AD FORMANDUM vpisuje na tečaja po univerzitetni diplomi: v Gorici »Organizacija dogodkov«, v Trstu »Upra- vljanje didaktike«. Tečaja (70 ur) sta namenjena zaposlenim in brezposelnim z univerzitetno izobrazbo in z bivališčem na območju Furlanije Julijske krajine in dopolnjenim 18. letom ter sta brezplačna, financira ju Evropski socialni sklad; informacije in vpisovanja na sedežu Ad formanduma v Gorici, Korzo Verdi 51; tel. 0481-81826, go@adformandum.eu, oz. v Trstu, Ul. Ginnastica, 72; tel. 040-566360, ts@ad-formandum.eu. VEČSTOPENJSKA ŠOLA S SLOVENSKIM UČNIM JEZIKOM V GORICI v Ulici Grabizio (tel. 0481-531824) obvešča, da sprejemajo vpise v osnovne in nižjo srednjo šolo ter v vrtce do sobote, 12. februarja, od ponedeljka do petka med 8.30 in 10.30, ob sobotah med 8.30 in 12. uro, ob torkih in sredah pa tudi popoldne med 15. in 17. uro. Za učence, ki obiskujejo osnovne šole goriške večstopenjske šole, ni potreben vpis v prvi letnik nižje srednje šole Ivana Trinka, saj je vpis avtomatičen. Za učence, ki prihajajo iz osnovne šole, ki pripada drugemu ravnateljstvu, je vpis na nižjo srednjo šolo obvezen in je potrebno zaprositi svoje ravnateljstvo za dovoljenje. Vpisne pole bo posamezno ravnateljstvo porazdelilo zainteresiranim osnovnim šolam, izpolnjene pole bo treba potem oddali svojemu ravnateljstvu, ki bo poskrbelo za oddajo ravnatejstvu, kamor je učenec namenjen. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da potekajo vpisovanja otrok za šolsko leto 2011-2012 na tajništvu v Doberdobu (tel. 0481-78009) do 12. februarja od ponedeljka do četrtka od 8. do 10. ure, ob sredah tudi popoldan od 14. do 15. ure, ob petkih od 11. ure do 13.45, ob sobotah od 8. do 10. ure. VPISI V PRVE LETNIKE SLOVENSKIH VIŠJIH SREDNJIH ŠOL bodo potekali do sobote, 12. februarja. Vpise tretješolcev bodo zbirali na tajništvih večstopenjskih šol v Doberdobu in v Gorici. »ENGLISH FOR HIGH-SCHOOL STU-DENTS/2«: polletni tečaj angleškega jezika na ravni A2-B1 na sedežu Slovika v Gorici (Korzo Verdi 51); trajanje 26 ur; ob četrtkih od 15. ure do 16.30; pri-četek 17. februarja; prijave in informacije info@slovik.org, tel. 0481-530412. ŠOLA ZA STARŠE: v Dijaškem domu v Gorici prirejajo ciklus predavanj in delavnic na vzgojno temo: v četrtek, 17. februarja, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Gorici Suzana Pertot vodila srečanje z naslovom »Starši - Otroko- M Izleti _J Obvestila geflK^ BBBSaf SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Program za Gorico Slovensko stalno gledališče Trst - nova produkcija - v Kulturnem domu v Gorici Vlaho Stulli Kažin aH fslovenska praizvedba) režiser Vito Täufer prevod Danijel Malalan Robatost, surovost in sentimentalnost v tragikomediji dubrovniškega avtoija s prizori iz vsakdanjega ljudskega življenja v sredozemskem okolju. v soboto, 5. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Gorici Predstava je opremljena z italijanskimi nadnapisi info: Blagajna Kulturnega doma, vsak delavnik 9.00-13.00/15.00-18.00, telefon 0039 0481 33288. Kulturni dom Gorica, Ulica Brass 20,34170 Gorica. vi osebni trenerji večjezičnosti«; na srečanja, ki so brezplačna, se je potrebno predhodno najaviti v Dijaškem domu, tel. 0481-533495 (od 13. do 18.ure), kjer so na voljo za dodatne informacije in koledarsko razporeditev delavnic in tematskih srečanj. KD SABOTIN prireja od 9. do 11. aprila izlet v Rim, razpoložljivih je še nekaj mest; informacije po tel. 0481-539992 (Nadja). MLADINSKI ODSEK KD SOVODNJE organizira v nedeljo, 20. februarja, enodnevni izlet na sneg v Bad Kleinkirchheim; odhod je predviden izpred banke v Sovodnjah ob 6.30, povratek okoli 21. ure; informacije po tel. 3276884782 (Alida) v popoldanskih in večernih urah. AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ obvešča, da poteka ob četrtkih med 17.30 in 18.30 v večnamenskem centru v Jam-ljah tečaj modernega plesa hip-hop za otroke od 6. do 10. leta starosti; informacije po tel. 338-6495722 (Martina). AŠKD KREMENJAK IZ JAMELJ prireja tekmovanje v briškoli vsak petek v večnamenskem centru v Jamljah; vpisovanje od 20. ure dalje. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v KB centru na Korzu Verdi 51 v Gorici (tel. 0481531733) je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. KRUT obvešča, da je goriški urad odprt ob torkih od 9. do 13. ure (tel. 0481530927). ZDRUŽENJE NUOVO LAVORO v Rašte-lu 74 v Gorici prireja vsako drugo soboto v mesecu med 15. in 19. uro srečanje za ljubitelje numizmatike in fila-telije z možnostjo izmenjave znamk, kovinskega in papirnatega denarja ter zgodovinskih dokumentov; informacije po tel. 348-0417609. OBČINA DOBERDOB obvešča, da bo tajništvo danes, 1. februarja, zaprto. POPLAVA 2010 V SOVODENJSKI OBČINI: občinska uprava vabi na informativno srečanje glede prošenj za odškodnino v sredo, 2. februarja, ob 19. uri v dvorani Zadružne banke v So-vodnjah. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVODNJAH obvešča, da bo v ponedeljek, 7. fe- bruarja, odprta samo v popoldanskem času od 15. do 18. ure, ob sredah pa bo odprta od 15. ure do 17.30. RIBIŠKO DRUŠTVO ČARNIK sklicuje redni volilni občni zbor v petek, 11. februarja, ob 19. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju na sedežu v Štma-vru, Znorišče 4. SS Prireditve SKUPNOST DRUŽIN SONČNICA iz Gorice prireja sklop predavanj na vzgojno, družbeno, versko tematiko ali s področja zdravega življenjskega sloga. Prvo predavanje iz letošnjega niza bo v sredo, 2. februarja, ob 20.30, v domu »Franc Močnik« v Gorici; psihologinja Julija Pelc bo predavala na temo »Kako otroku in mladostniku postavljamo meje?«. V POKRAJINSKI SEJNI DVORANI na Korzu Ialia 55 v Gorici bo v petek, 4. februarja, ob 17.30 predstavitev štirih publikacij v anastatičnem ponatisu Ro-dolfa Villanija »Biologia venatica«, »L'assestamento venatico«, »L'esercizio della caccia alle specie nobili« in »L'eser-cizio della caccia alle specie dannose«. Dela bo predstavil Franco Perco, prisoten bo avtorjev sin Dario Villani. GLEDALIŠČE VERDI v Gorici prireja srečanja z avtorji ob 150-letnici italijanske države v soboto, 5. februarja, ob 18. uri v deželnem avditoriju v Ul. Roma v Gorici. Lucio Villari bo predaval na temo »L'unita d'Italia e la liberta come problema del presente«; vstop prost. ZIMSKE ZGODBE: 5. (»La principessa del padiglione rosso«) in 19. februarja ob 16.30 v dvorani centra Studium v Ul. Morelli 8; zaželjena je najava; informacije v uradih CTA, Ul. Cappuccini 19/1 v Gorici od ponedeljka do petka med 10. in 12. uro ter med 15. in 16.30, ob petkih med 10. in 14. uro (tel. 0481537280, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it/blog). Pogrebi DANES V GORICI: 11.30, Teresina Horvat vd. Sergi iz splošne bolnišnice v cerkev Sv. Justa in na glavno pokopališče; 11.00, Antonio Bernardi iz splošne bolnišnice v kapelo glavnega pokopališča, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 9.50, Francesco Rossi iz bolnišnice v kapelo glavnega pokopališča. DANES V BRAČANU: 14.00, Maria Tuzzi vd. Vosca (iz krminske bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. DANES V VILEŠU: 14.00, Antonio Cir-costa (iz videmske bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. / ODBOJKA Torek, 1. februarja 2011 27 ljubljana - Založba ZRC SAZU Zaslužen spomenik ■ v v zaslužnemu županu Hribarjev zbornik prvi med Ljubljanskimi portreti založbe Legendarnega župana, avstrijskega in jugoslovanskega politika, bančnika, pisatelja in prevajalca Ivana Hribarja (1851-1941) politično motivirani zgodovinski spomin na srečo ni odrinil med pozabljene ali celo zamolčane velike Slovence. Po njem se imenuje nabrežje Ljubljanice, pred meseci je ob njej dobil veličasten spomenik, delo kiparja Mirsada Begica, in nanj se od časa do časa radi sklicujejejo tudi današnji politiki. Njegova podoba pa doslej, morda prav zato, ker so mnoga dejanja tega pomembnega gospodarstvenika in vizionarja tako »splošno znana«, ni bila tako celovita, kot si jo je zaslužil. Ob stoti obletnici zaključka Hribarjevega zadnjega, petega županskega mandata v Ljubljani, je Založba ZRC SAZU izdala zbornik, ki z osmimi strokovnimi prispevki opozarja tudi na manj znana področja njegovega delovanja in bolj pravično ovrednoti njihov pomen. Seznam dosežkov, povezanih z imenom Ivana Hribarja, je zelo dolg in raznovrsten. Nase je opozoril ob potresu, ki je leta 1895 prizadel Ljubljano: takrat ni, tako kot večina premožnejših meščanov, zapustil mesta, temveč je organiziral učinkovito pomoč. Ko je naslednje leto postal župan, je ponudil delo najvidnejšim arhitektom monarhije, med njimi tudi Maksu Fabianiju, ki so deželni prestolnici dali podobo, pozneje imenovano Hribarjeva Ljubljana. Dosegel je tudi uveljavitev slovenščine v javni rabi, zaslužen je bil za ustanovitev hranilnice in banke s slovenskim kapitalom, ki sta lahko tekmovali z denarnimi zavodi v nemških rokah, itn. Najizčrpnejši v knjigi je uvodni »poskus gesla v biografskem leksikonu Ivan Hribar, 'jedini resnični radika-lec slovenski'«, kot je svoj spis - objavljen tudi v samostojni publikaciji - naslovil zgodovinar Igor Grdina. V njem na novo osvetljuje vsa obdobja in pomembna dejanja »nepokvarljivega idealista in neupogljivega narodnjaka«, pri katerem je bila, poudarja avtor, »zvestoba idealom in ljudem vedno pred materialno koristjo«. Z dokumentarnimi slikami obogateni zbornik v drugi polovici prinaša še sedem študij. Andrej Rahten, Stje- pan Matkovic, Žarko Lazarevic, Pavlina Bobič, Petra Testen, Helena Dobrovoljc in Milena Mileva Blažič v njih pišejo o Hribarju parlamentarcu, njegovih stikih s Hrvati in o gospodarskih vidikih delovanja, o tegobah prve svetovne vojne, o Hribarjevem svetovnem nazoru in jezikovnih nazorih ter o njegovi le deloma znani literarni zapuščini. Iztok Ilich nuk - Glasbena matica Ljubljana Ob 70-letnici Nika Grafenauerja o uglasbitvah na pesnikova besedila Zadnji dan razstave ob 70-letnici Nika Grafenauerja v NUK je Glasbena matica Ljubljana pripravila pogovor o uglasbitvah na pesnikova besedila. Njegovi verzi so navdihnili različne skladatelje, saj kar kličejo po glasbi. Med njimi imajo še posebno mesto pesmi o literarnem liku Pedenjpedu, ki ga je Grafenauer ustvaril leta 1967. Prvi je pesmi o Pe-denjpedu uglasbil Karol Pahor, kasneje so po tej poeziji za mlade posegli tudi drugi skladatelji. Eden od njih je Peter Šavli, ki je pesmice pred približno desetimi leti izvajal in tudi posnel z domžalskim otroškim pevskim zborom in jih, kot je povedal, še danes zna na pamet. Grafenauer je bil nad tem, da se je lotil Pedenjpeda, navdušen. »Šele, ko slišiš, kako zveni, si znaš predstavljati akustično podobo, s par-titure jaz nič ne razberem,« je pristavil jubilant. Pedenjped je nagovoril tudi Janeza Močnika, ki ga je kar klical k temu, da bi glasbeno še kaj dodal. Enako Matevža Goršiča, ki se je uglasbitev lotil iz potrebe po primerni otroški pevski literaturi, kajti otrokom se je, kot je dejal, vse, kar jim je ponudil, zdelo preveč otroško ali preveč resno, Grafenauerjeve pesmi pa so imele pravo mero energije, domiselnosti in hkrati poučnosti. Iz Pedenjpeda je pri Glasbeni matici Ljubljana nastala celo glasbeno-gle-dališka predstava, ki jo je matičin otroški pevski zbor pod vodstvom Branke Rotar Pance leta 2009 nekajkrat izvedel v Cankarjevem domu, mali in veliki cicibani pa so jo navdušeno sprejeli. Pesmi o tem knjižnem junaku so uglasbili različni skladatelji, končni projekt je po besedah Rotar Pancetove obsegal 15 pesmi od Ka-rola Pahorja do mladih avtorjev, kot sta Tadeja Vulc in Črt Sojar Voglar, s tem pa nanizal različne poetike, stile in žanre. Skladatelje so navdihnili tudi drugi Grafenauerjevi verzi. Na prav poseben način si jih je za svoje delo Invisibila izbral akademik Lojze Lebič. Vzel je šest pesnikovih verzov, ki pa poslušalcem ostanejo skriti, saj so mu pri teh miniaturah za violino in klavir služili zgolj kot ustvarjalni simbol. Ne gre za svet čustev, ampak za svet estetskega principa, je povedal Lebič. V ciklu pesmi o Stari Ljubljani je inspiracijo našla Tadeja Vulc, nastala je kan-tata za simfonični orkester in zbor. Stara Ljubljana pa ima še eno uglasbitev; skozi vrata popularne glasbe je jo popeljal Goj-mir Lešnjak Gojc, vendar še ni bila uresničena. Dodatno življenje v glasbi bodo morda našle tudi najnovejše Grafenauer-jeve pesmi. Kot je razkril jubilant, je namreč napisal cikel petih pesmi, ki se godijo v mačjem svetu in so vezane na zgodovinske in mitološke vire. (STA) v spomin Oseben zapis ob težki izgubi Antonije Bernard Nanjo me je prvi opozoril izid knjižice La Slovenie v znani zbirki Que sais-je? (Kaj znam?) Francoske univerzitetne založbe. Skupaj z George-som Castellanom je namreč profesorica Antonija prikazala francoski - in ne samo francoski - kulturni javnosti zgodovinski obstoj naroda, ki je bil pravkar uveljavil tudi svojo državnost. Medtem je Castellan posredoval potrebne podatke o zemljepisnem področju. Vendar sem ob pomembni izdaji hkrati odkril, da je Antonija Bernard, rojena 7. maja 1942 v Rdečem Bregu v Sloveniji, univerzitetna profesorica ruščine z doktoratom na Sorboni s tezo o Jerneju Kopitarju in začetkih evropske slavistike, poleg dela Kratka zgodovina Slovenije napisala še celo vrsto člankov za razne revije, za slavistični zbornik itd. Kdor se bo lotil pregleda navedb publikacij in raznih pomembnih funkcij Antonije Bernard, se bo moral potruditi ob bogatem sklopu navedb njenega kurikuluma. Meni je do tega, da našo javnost seznanim z ugotovitvijo, kako smo z drago profesorico Antonijo izgubili izredno prevajalko in priče-valko kulturne in ustvarjalne ravni slovenskega življa zunaj slovenskih državnih meja. Gospo Antonijo sem spoznal kot voditeljico INALCO (Institut national des langues et civilisations orientales - Državni zavod o vzhodnih jezikih in civilizacijah), kjer je organizirala predstavitve slovenskih del ali Prešernu počaščene akademije. Objava prevodov koroških (Florjan Li-puš) in primorskih knjig (Kosovel, Kosmač, Bartol, Pahor, Rebula, Bevk) v francoščini pa je Antonijo Bernard spodbudila k obravnavi tako posameznikov kot skupin pripadnikov naši skupnosti. Tako je, na primer, v daljšem eseju potrdila obstoj tržaške slovenske književnosti s formulacijo Ecole litteraire slovene a Trieste, kar je na tujem nedvomno prva ugotovitev naše stvariteljske ravni, kot so jo tudi potrdile ocene francoskih recenzorjev. Draga Antonija, ker sva kmalu prešla k tikanju, je bila vitke, a zelo rahle postave in po značaju bolj zadržana. Vendar se je ob povabilu na večerno zelenjavno juho ob mizi lepo sprostila v tolmačenju gospodu Bernardu pomena slovenskega glagola, ki ga je bila pravkar uporabila. Neverjetno je, da je ob svoji rah-losti in poleg predavanj, posegov v francoščini, slovenščini in ruščini še našla čas, da je prevajala. Ob Jančarju, Edvardu Kovaču, Ivanu Balantiču je v njenem prevodu izšlo tudi nekaj mojih knjig. Tako je prišlo do raznih srečanj, do iskrenega prijateljstva, ki se je izražalo na številnih nastopih, fotografskih in televizijskih posnetkih. Do zadnjega smo njeni prijatelji upali, da je zahrbtni napad nam ne bo vzel in do zadnjega tudi zatrjevali, da bi vsekakor ostala z nami ob naši hvaležni in prisrčni misli. Tak je ta skromni zapis, nekako kot sklep zadnjega telefonskega pogovora, hvaležno slovo skoraj z občutkom izgube družinskega člana. Boris Pahor Film Kraljev govor pobira nagrade Britanska zgodovinska drama Kraljev govor je v nedeljo dobila še eno nagrado. Film o jecljavem britanskem kralju Juriju VI. je igralski ceh (Screen Actors Guild, SAG) razglasil za najboljši film, Colin Firth pa je bil za vlogo v njem razglašen za najboljšega igralca. Nagrade so podelili v nedeljo zvečer v Los Angelesu. Kraljev govor je ponovno zmagoslavje doživel le dan zatem, ko je Ameriški ceh režiserjev (Directors Guild of America, DGA) v soboto zvečer za režijo filma nagradil Toma Hooperja. V tekmi za nagrado DGA so bili še Darren Aronofsky s filmom Črni labod, Christopher Nolan s filmom Izvor in David O. Russell s filmom »The Fighter«. Razen v šestih primerih je dobitnik nagrade DGA od leta 1948 doslej vedno prejel tudi oskarja za najboljšo režijo. Film Kraljev govor, v katerem sta zaigrala tudi Helena Bonham Carter in Avstralec Geoffrey Rush, je za oskarja nominiran v 12 kategorijah. Nagrado za najboljšo glavno žensko vlogo je igralski ceh podelil Natalie Port-man za vlogo v filmu Črni labod. Po nagradah sodeč sta tako Firth in Portmano-va nesporna favorita za oskarja za najboljšo glavno vlogo v filmu. (STA) 28 Torek, 1. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI ISTRSKI ZORNI KOT Ladjedelništvo jedro hrvaškega gospodarstva Miro Kocjan Z ladjedelništvom se na Hrvaškem mudi. Gospodarska in finančna kriza je prizadela zlasti ladjedelništvo, dosedanji napori pa niso bili uspešni. Zadnji korak je te dni storil reški župan Vojko Obersnel, ki je razpisal nov rok za prodajo reškega »3. maja«, rok pa je sila kratek: deset dni. Poznavalci trdijo, da je to prej ko slej potrditev, da je kak kupec v bližini, na sploh pa menijo, da je ta poteza grenko znamenje krize, ki utegne še trajati, in tudi splošnega nezadovoljstva. Večina strank odločno poudarja, da je ladjedelništvo jedro hrvaškega gospodarstva tudi s stališča prihodnosti mladega domačega kadra. Sanjin Kuljanic, ki predstavlja Ljudsko stranko (HNS), trdi, da bi se kar 65 odstotkov hrvaških, seveda predvsem pa Dalmatincev in tistih, ki živijo na obali, lahko in moralo zaposliti v ladjedelništvu. Svetovna banka je pripravila študijo, ki razkriva, da živi vsak tretji diplomirani Hrvat v tujini, kar pomeni blizu 30 odstotkov. Marina Lusina, ki je v vodstvu Ljudske stranke, pravi, da je res žalostno, da že vsak tre-tj i hrvaški diplomiranec, računa lahko le na zaposlitev zunaj. Hitrejši napredek ladjedelništva bi mahoma pomenil zaposlitev kakih deset tisoč delavcev, med njimi tudi tistih, ki grozijo, da bodo v skupini »bega možganov«. Zaposlitev v ladjedelnicah bi bil življenjski korak, menijo poznavalci, tudi zato, ker bi diplomirani pravočasno pridobili prakso, saj je zdajšnje stanje takšno, da »možgani« so, nimajo pa dovolj prakse, teorija pa je kajpak samo del znanja. Župan Obersnel opravičeno opozarja, da problem ladjedelnice »3. maj« in drugih ni samo vprašanje Reke, marveč Hrvaške in njenega razvoja. Cilj njegovih napadov je neposredno gospodarski minister Djuro Popijač. V puljski občini, pa v samem Pulju, se zadnje čase zlasti ubadajo z vprašanjem cest, tako v in blizu mesta, kakor tudi cestnega omrežja z regionalnim značajem. Župan Boris Miletic je po zadnji seji mestne skupščine imel tudi daljši pogovor z novinarji ter jim priporočal strpnost. Seveda je vprašanje prometa tudi vprašanje časa. Tako je zdaj sporočil, da bodo začeli takoj graditi krožno Sijansko pot ter jo dokončali oktobra prihodnje leto. Skupščina pa je sprejela tudi urbanistični načrt za malo pristanišče Delfin, nekaj vprašanj pa še ni rešenih, med njimi, kakšen material bodo potrebovali. Posebnih problemov zanesljivo ne bo, tem bolj, ker je bližnja okolica (Verudski kanal) zvečine že občinska last. To področje bo urbanizirano s tem, da se bo lahko naselilo okrog 1200 prebi- valcev, ki bodo zasedli 482 stanovanj. V Rovinju so po dveh letih, ko so končali notranja dela, spet uradno predali namenu biblioteko Matija Vlačič Ilirik, ki je v ulici Domenico Pergolis. Notranjih del je bilo kar veliko, biblioteka pa je zdaj v celoti prenovljena. Arhitekt prenove je bil Željko Martinis. Pritličje je zdaj namenjeno študiju, vendar je dvodelno, prvi za mlajše, drugi pa za starejše študente. V prvem nadstropju so prostori za upravo in tajništvo, knjižnica pa je zdaj pridobila okrog 300 kvadratnih metrov. Biblioteko redno oskrbuje rovinjski Center za zgodovinske raziskave, knjig v italijanskem jeziku pa je nekaj nad dva tisoč. Razširjena knjižnica bo seveda omogočila povečanje rednega števila obiskovalcev. Ves knjižni fond znaša zdaj 37 tisoč naslovov na razpolago pa so za vse starosti ter interesne zvrsti. Širši šolski odbor Italijanske unije je tokrat zasedal v Brtonigli, obravnavali pa so način kako se uporablja italijanščina. Arden Sirotich, ravnatelj šole Galileo Galilei v Uma-gu, se je zavzel za to, da bi v glavnem na vseh šolah začeli uporabljati italijanski jezik. Objektivno bi to bolj ustrezalo, saj se še zmeraj dogaja, da so prevodi potrebne literature zvečine dolgotrajni. Seveda bi se morali uradno sporazumeti z ustreznim ministrstvom, problem pa seveda sodi v pedagoško dokumentacijo. Vmes so številne težave. Primer: osem naslovov (knjig) še zmeraj nima odobritve ustreznega hrvaškega ministrstva. Največje težave pa kajpak nastopajo pri znanstvenih tekstih, aktualne pa so predvsem v osmem razredu. Kar pogosta je bila na sestanku kritika, češ, da stanje, da se ne uporablja samo italijanščino, preprosto pelje v sklepanje, da dvojezičnost ni zmeraj upoštevana. Italijanski pisec Diego Zandel, doma z Reke, je v Rimu objavil knjigo pod naslovom Neme priče (I te-stimoni muti). Opisuje razmere po vojni, v bistvu pa položaj otrok, ki so po mirovni pogodbi odšli v Italijo in odšli v begunsko taborišče. Tokrat gre za otroka, ki je bil rojen v taborišču in dolgo ni vedel, oziroma ni uspel razumeti, kako in zakaj. Živel je v popolni revščini, obdajal ga je molk starejših. Knjigo je izdala založba Mursia ob obletnici mirovne pogodbe. Avtor pripoveduje, da se je znašel v domovini, kjer sta v taborišču vladala revščina in obup. Knjiga, navaja kritik, se obrača na tedanje razmere v upanju, da se bo večina le stvarneje seznanila z razmerami pri vprašanju, ki so ga tolmačili drugi. Knjigo bodo predstavili tretjega marca na Reki, nalogo pa bo opravil avtor sam. ljubljana - Do 8. februarja Tretji festival Bobri za otroke in mlade V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG)od nedelje poteka 3. festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri. Festival na različnih ljubljanskih prizoriščih ponuja 92 prireditev za otroke in mlade. Brezplačne vstopnice so sicer že pošle, iz SMG pa sporočajo, naj se obiskovalci, ki niso dobili vstopnic, pol ure pred prireditvijo zglasijo na prizorišču, saj izkušnja iz preteklega leta kaže, da 15 odstotkov dvignjenih vstopnic ni bilo koriš-čenih. Prva dama slovenske poezije Svetlana Makarovič je tudi prva dama letošnjega festivala, saj so po njenih pravljicah in igrah nastale predstave v Mini teatru, SMG, Lutkovnem gledališču Ljubljana in Pionirskem domu. Kot je ob predstavitvi festivala dejala direktorica SMG Uršula Cetinski, je festival Bobri predvsem priložnost za druženje, saj nima selektorjev, nagrad in niti želje, da bi bil "otroška oziroma mladinska različica Borštnikovega tekmovanja". Podroben program je na razpolago na spletni strani SMG www.mladinsko.com. PISMA UREDNIŠTVU Se nova vsekraška občina splača? Lep in globoko občuten je opis Krasa v pesmi Alberta Miklavca, ki jo je g. Peter Primosi vključil v svoje pismo uredništvu iz dne 9. decembra. Višek bi dosegli, ko bi se v te čustveno, a tudi stvarno nabite besede poglobil sleherni prebivalec Krasa in jih temeljito premislil!! Seveda se z besedami in pozivom g. Primosija popolnoma strinjamo in se mu za pismo iskreno zahvaljujemo, kajti pravilna je njegova trditev, da je Kras enotno homogeno ozemlje. Zato, upoštevajoč kulturno osnovo in identiteto celotnega območja, lahko zatrdimo, da je današnja upravna ureditev, ki zaobjema mesto in njeno kraško zaledje nekaj popolnoma umetnega. Prav zaradi tega je potrebno to protizgodovinsko in povsem izmišljeno upravno razmejitev teritorija odpraviti in je določiti čisto na novo v interesu občanov 'uti singuli' (t.j. v korist posameznega občana) ne glede na to, če slednji pripadajo tej ali oni občini, tej ali oni etnični skupnosti. Naj poudarimo, da občine Re-pentabor, Zgonik pa tudi Devin-Na-brežina, ki mejijo s tržaškimi okrožji na Krasu, redno prirejajo kulturne, eno-gastronomske in druge dogodke, s katerimi skušajo maksimalno ovrednotiti svoje ozemlje in krajevne navade. Te pobude imajo vsakič velik uspeh, saj se jih prebivalci, ki živijo na tržaškem Krasu masovno udeležujejo. Prihaja pa tudi vedno več ljudi iz drugih dežel in držav, nekateri so postali že kar stalni gostje. Pomislimo le do kakšnih prednosti bi prišli z racionalnejšo preureditvijo obstoječih javnih ustanov na tem območju: kulturni dogodki in izmenjave bi bili bolje usklajeni in še bogatejši; učinkovitejša bi bila organizacija obrtniških in proizvodnih dejavnosti; krepkeje bi se razvilo izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje, z ustanovitvijo, po potrebi, osrednjega šolskega središča, ki bi znalo predstavljati pravo bogastvo za nove generacije, ki se bodo morale spopadati z naraščajočimi izzivi globalne ekonomije; nova občina ne bi potrebovala novih struktur, ampak bi se lahko posluževala obstoječe infrastrukture, saj je ta povsem zadostna in bi zagotavljala bolj kapilarno organizacijo posameznih upravno skrbstvenih storitev, skladno pač z bolj specifičnimi in posebnimi potrebami. Glede na povedano ni dvoma, da današnja ureditev onemogoča oz. omejuje v znatni meri katerokoli pobudo! Organi, ki upravljajo obstoječa tržaška upravna okrožja na Krasu, imajo zgolj posvetovalno vlogo. Zato je njihova demokratsko participativna vloga pri upravljanju teritorija, na katerem delujejo, zelo omejena. Današnji upravni ustroj pa tudi ne predvideva, da bi lahko občinska okrožja sodelovala s sosednjimi občinami in toliko manj z občinami Republike Slovenije. Zaradi tega nimata sosveta nobene upravno-politične teže, ampak predstavljata za širšo skupnost zgolj finančno breme. Iz podanega izhaja, da bi naša zahteva po upravni reformi vsesplošno homogenizirala to območje in nudila pospešeni razvoj, ki bi bolje upošteval specifičnosti Krasa. Je že res, da ostale kraške občine občasno - a nujno v omejeni meri - sodelujejo s Slovenijo, vendar bi ozemeljsko precej raz-sežnejša in po prebivalstvu zdaleč številnejša nova vsekraška občina dala razvoju novega odločilnega pospeška. Spodbudila bi tudi preureditev javnih storitev ter preoblikovala cestne in in-frastrukturne sisteme med Krasom in Trstom, ker so danes zelo slabe ali jih sploh ni. Ob koncu naj še omenim: novejšo pobudo Tržaške občine, ki zahteva za zazidljive zemljiške hišne pritlikline plačilo davka ICI, in to z retroaktivnim učinkom. Ker gre pogosto za čedne vsote, ki jim gospodar ni vedno kos, prinaša ta pobuda v bistvu nova razlaščanja zaradi nujnih prodaj, in torej nov val cementifikacije na Krasu; kandidiranje g. Uberta Fortuna Drossija za mesto župana tržaške občine oz. za pred- sednika tržaške pokrajine. Njegova odločitev temelji na podlagi več kot 12.000 podpisov nabranih v prid (neuspele) referendarne pobude za Tržaško metropolitansko mesto, kar skoraj neizbežno jamči ponovno obuditev te pobude, ki bi za celoten Kras pomenila izgubo vsake reprezentančne teže in avtonomije. Apetit za kraško zemljo je neustavljiv, zato je nujno, da postane Kras enotno in samostojno ozemlje ter finančno uravnovešeno s pomočjo pospešenega modernega in okolju prijaznega razvoja. Skratka, to, kar predlagamo temelji na dinamičnem in pozitivnem pristopu do kraškega prostora pojmo-vanega kot neločeno celoto, in pristop, ki, ne da bi pozabil preteklost in vrednote tradicij, dopušča tako oblikovanje bodočnosti kot si jo prebivalci sami predstavljamo namesto, da bi jo podrejeno sprejemali od drugih, ki do tega prostora nimajo dovolj ljubezni in občutka. Vse to pa bo dosegljivo le, če bomo uspeli podreti pregrade v lastnih glavah, ki so nam jih ustvarili tisti, ki Kras le izkoriščajo! Spomniti se moramo, da je le v številu in slogi moč, ki smo jo doslej pogrešali. Zadnjega vlaka ne smemo zamuditi! Wilma Campanialli Ali levica in desnica še obstajata? m Ali je mogoče na današnji stopnji socialnega razvoja še govoriti o levici in desnici v klasičnem pomenu besede? Politična in družbena situacija se je v zadnjih petdesetih letih korenito spremenila bržkone predvsem zaradi tega, ker tačas v razvitem svetu ni bilo nobene prave vojne. Drugi razlog je konec tradicionalnega kolonializma in začetek ekonomske odvisnosti in izkoriščanja, kar je bilo morda še slabše. Temu so se znale upreti nekatere države, ki so se zavedle, da odvisnost pelje v slepo ulico. Čeprav so jih zahodne gospodarske velesile zmerjale s komunizmom, so se Kitajska, Brazilija, Indija, Vietnam in druge pridružile Tajvanu in Južni Koreji v skokovitem razvoju in gospodarski rasti, ki je presenetil največje zahodne strokovnjake. Medtem ko so na zahodu velike družbe in banke splet-karile in špekulirale, da bi si pridobile bajne zaslužke, so velike države v razvoju investirale v inovativnost, raziskave in proizvajale vedno večje količine izdelkov ter vedno bolj konkurirale na svetovnih trgih. Razlika je jasna. Medtem ko finančne malverzacije in konstrukcije ne prinesejo realnih dobičkov, ampak le premikajo denar iz enih žepov v druge, proizvodnja resnično bogati države. In to se dogaja. Bogati zahod je vedno bolj upehan v tekmi s konkurenco držav v razvoju in praktično ne najde rešitve iz dvojne krize. Eno so povzročile špekulacije požrešnih dobičkarjev, dodano vrednost pa je prinesel še hitri razvoj novih ekonomij. Posledica tega je, da tovarne na zahodu iščejo rešitev na najbolj banalen in kratkoviden način, z nižanjem plač, odpuščanjem, nižanjem nivoja pravic delavcem in, kot se je zgodilo nedavno, celo z grožnjo, da bodo proizvodnjo prestavili v deželo, kjer je delavska zakonodaja pomanjkljiva ali je sploh ni in so plače za delo in storitve dosti nižje, kot pri nas. Na tak način rušijo, ne samo vse zahodno gospodarstvo, pač pa tudi našo civilizacijo (propad nekega cesarstva!). Pri vsem tem je čudno, da vodilni politiki v Evropi tega ne razumejo. Edina možnost je, da se Evropa združi v močno politično tvorbo in se na tak način postavi po robu ekonomski agresivnosti novih gospodarstev. Vrtičkar-stvo, kot je sedaj v modi je smrt. Kaj pomaga, če danes pridobi recimo Francija določene prednosti v Evropski uniji, če pa bo jutri ves zahod skrahiral. V tem ni nobene bodočnosti. Le skupen nastop bi morda še koristil stari celini, nemara v družbi ZDA in Japonske pa tudi Rusije, kar bi bilo vsekakor odrešilno. Pa tudi Američani niso nič boljši, saj znajo vodo le obračati na svoj mlin in vidijo le drevesa ne pa gozda. Jasno je, da je v taki situaciji tež- ko govoriti o tradicionalnih političnih tvorbah, ki so jih predvideli in opisali misleci iz devetnajstega stoletja (Hegel, Marx, Schopenhauer). Pač niso mogli predvideti takega razvoja dogodkov. Edini, ki se je s svojim cinizmom nekoliko približal temu, je Nietzsche, pa ga ni nikoli nihče pravilno razumel. Vsaj ekonomisti ne! Število revnih, ponižanih in razžaljenih se hitro veča in srednjega sloja kmalu ne bo več. Nekaj odstotkov bajno bogatih bo vedrilo in oblačilo nemara še dolgo. Vsi drugi bomo brezpravna raja, V Evropo in Ameriko se vrača fevdalizem! Namesto grofov in knezov bodo vladali velekapitalisti (kot je pravzaprav že zdaj). Namesto demokracije, ki je že zdaj skrhana bo nastala oligarhija, ki je za teokracijo najslabša oblika vladavine. Sodobna levica v taki situaciji seveda nima nobene teže in vrednosti. Kaj storiti? Prejšnji fevdalizem se je končal s francosko revolucijo, vendar je bila vpletena le Evropa, pol Evrope. Zdaj je stvar mnogo večjih dimenzij in ni si mogoče predstavljati kakšne bodo posledice. Vendar stvar mogoče ni tako temna, kot se zdi! V zgodovini so se taki premiki, kot se dogajajo zdaj (prelivanje bogastva iz zahoda v države v razvoju), vedno reševali z vojnami, zadnje čase svetovnimi. Danes se to še ni zgodilo in se morda ne bo. To je velikanski napredek v zgodovini človeštva, ki kaže, da se vendar razvijamo v pravo smer, čeprav zelo počasi. Darwin uči, da se razvoju ne mudi! Čez deset, sto ali več generacij, če ne bomo prej zastrupili našega planeta, bo nemara boljše. To pa zadovoljuje samo nagon po ohranitvi vrste, ne pa tistega po samoohranitvi. Druga možnost je revolucija. Ko ljudje (in ne samo ljudje) nimajo več kaj izgubiti, se uprejo in skušajo vzpostaviti nov red tudi za vsako ceno. Historia magistra vitae je le floskula, še nikoli se nismo nič naučili od zgodovine. Naknadno pa znamo primerjati in ugotavljati kako bi bilo, če bi bilo, pa je prepozno. Vse se je že zgodilo! Primož Možina Falung gong Bral sem novico Obama in Hu Jintao (sreda 19. januarja ) in sem videl, da ste napisali »verska sekta Falun gong«. Dovolite mi, da vam povem da Falun gong ali Falun dafa ni ne vera ne sekta (sam prakticiram Falun dafa pet let). Ni vera, ker nima religioznih oblik: oboževanje, cerkveni rituali, boga, ki bi mu sledili. Nima hramov, cerkvene obrede ali duhovnike. Ni sekta, saj je popolnoma prostovoljna. Ljudje se prostovoljno priključijo in lahko odi-dej o, kadar koli brez kakršne obveznosti. Osebe za kontakt in prikaz vaj so prostovoljci, ni nobene hierarhične lestvice ali formalnosti.Se ne ukvarja s politiko. Je brezplačna in se prakticira na prostem (štiri vaje in meditacija). Praktikanti Falun gong sledijo principom resničnosti, sočutja in tolerance. Podobno kot tradicionalne religije Falun gong poudarja visoke moralne standarde. Se prakticira v 119 državah sveta. Praktikanti na Kitajskem so od leta 1999 hudo preganjeni.Več milijonov praktikantov Falun dafa je v zaporih, več sto tisoč jih je na prisilnem delu, več deset tisoč v psihiatričnih bolnicah. Še ni znano, koliko jih je bilo ubitih zaradi odvzema organov za trgovino z organi, na tisoče je bilo mučenih do smrti. Več milijonov jih je tudi izgubilo ustavne pravice, domove, delo in vse drugo, ker se nočejo odpovedati principom resničnosti, sočutja in tolerance. Posebni odposlanec Združenih narodov Manfred Nowak je potrdil da je 66% mučenih in preganjenih na Kitajskem pripadnikov Falun dafa. Herman Kosic / SVET ODBOJKA Torek, 1. februarja 2011 29 egipt - Organizatorji protestov za danes pozvali k »pohodu milijona« in splošni stavki Nadaljujejo se protesti proti režimu Mubaraka, kljub menjavam v vladi Evropska unija za »demokratično tranzicijo« - Izrael se boji, da bodo oblast prevzeli islamski skrajneži KAIRO - V Egiptu so se že sedmi dan nadaljevali protesti proti 30-letne-mu režimu Hosnija Mubaraka, čeprav je ta včeraj opravil nekaj menjav v vladi. Ob tem so organizatorji protestov za danes pozvali k "pohodu milijona" in splošni stavki. Množice ljudi medtem skušajo zapustiti državo. Slovenija in Italija poti v Egipt odsvetujeta. V večjih egiptovskih mestih so bili kljub policijski uri, ki po novem traja od 15. do 8. ure, včeraj zbrani desettisoči pro-testnikov. Demonstranti vztrajajo, pa čeprav so protesti doslej terjali že najmanj 150 mrtvih in kljub težavam v komunikaciji. V Egiptu namreč že četrti dan zapored večinoma nista delovala internet in mobilna telefonija. V Kairu poleg tega včeraj že drugi delovni dan zapored niso delovale banke, šole in borza, prav tako so bili zaprti vladni uradi. Pred pekarnami pa so se vile dolge vrste ljudi. Številni prebivalci Kaira so že zelo izčrpani, saj podnevi protestirajo, ponoči pa v skupinah varujejo svoje soseske pred plenilci, ki so se v razdivjali v kaosu zadnjih dni. Okoli glavnega kairskega trga Ta-hrir, kjer so zbrane množice, je vojska namestila tanke, poleg tega pa pregleduje vse, ki želijo na trg. Te pregleduje tudi ulična straža, ki so jo organizirali protestniki, medtem ko uniformirane policije ni bilo videti. Za danes so organizatorji protestov - pisana množica opozicijskih gibanj - v Kairu in Aleksandriji sklicali pohod milijona ljudi in pozvali k splošni stavki, s čimer želijo obeležiti prehod v nov teden protestov in še enkrat odločno ponoviti svojo zahtevo - predsednik Mubarak mora odstopiti, in to do petka. Oblasti so najverjetneje zaradi današnjih pohodov včeraj ustavile železniški promet. Protestnikov očitno ni pomirilo niti včerajšnje preoblikovanje egiptovske vlade. Med drugim sta bila imenovana nova ministra za notranje zadeve in za finance. Notranje ministrstvo bo poslej namesto Habiba al Adlija, ki je bil zadnje dni pogosto tarča gneva protestnikov, vodil Mahmud Vagdi. Na položaj finančnega ministra pa je bil imenoval Gavdat al Malt, nekdanji uslužbenec ZN, ki bo nasledil Ju-sefa Butrosa Galija. Mubarak je prav tako imenoval novega šefa obveščevalne službe. To je postal general Murad Movafi, nekdanji guverner Severnega Sinaja, nasledil pa bo dosedanjega Omarja Sulejmana, ki ga je Mubarak v soboto imenoval za svojega podpredsednika, prvega v 30 letih na oblasti. Že v soboto je Mubarak imenoval novega predsednika vlade Ahmeda Šarfika, ki ga je v nedeljo pozval, naj začne pogovore z opozicijo ter obnovi zaupanje v egiptovsko gospodarstvo. Množice ljudi medtem zaradi negotovih razmer skušajo zapustiti Egipt. Na letališču v Kairu tako kot že v preteklih dneh vlada kaos. Delo na letališču je dodatno ovirano zaradi pomanjkanja osebja. Številni zaposleni namreč zaradi policijske ure ne morejo priti v službo. Več držav je organiziralo evakuacijo svojih državljanov, med njimi ZDA, Turčija, Izrael, Kitajska, Japonska, Taj-van, Portugalska in Nizozemska. London in Pariz medtem evakuacije nista organizirala, prav tako za zdaj o tem ne razmišljata Slovenija in Italija. Kot je sicer dejal zunanji minister Samuel Žbogar, pa na MZZ odsvetujejo vse poti v Egipt. Podobno stališče je zavzelo italijansko zunanje ministrstvo. O Egiptu so včeraj govorili zunanji ministri EU, zbrani na zasedanju v Bruslju. Vodje diplomacij so izrazili zaskrbljenost nad razmerami v Egiptu ter pozvali vlado, naj posluša protestnike in poskuša vzpostaviti dialog z njimi. Visoka zunanja predstavnica unije Catherine Ashton in več ministrov je sicer že pozvalo k "demokratični tranziciji", za kar je potreben dialog vlade z opozicijo in civilno družbo. Razmere v Egiptu močno skrbijo tudi njegovo sosedo Izrael. Izraelski predsednik Šimon Peres in premier Benjamin Netanjahu sta posvarila pred možnostjo, da bi oblast v Egiptu prevzeli islamski skrajneži. Judovska država je sicer včeraj Egiptu dovolila, da prvič v treh desetletjih več sto vojakov premakne na Sinaj. Izrael je v skladu z mirovno pogodbo leta iz leta 1979 Egiptu vrnil zasedeni Sinaj, Kairo pa je takrat pristal, da bo to območje demilitarizirano. Nemiri v Egiptu imajo posledice tudi za tamkajšnje in svetovno gospodarstvo. Včeraj so zaprli pristanišče v Aleksandri-ji, ki je največje egiptovsko pristanišče, preko katerega gre večina zunanjetrgovinske menjave. Medtem pa iz Sueza poročajo, da je kljub nemirom, ki pretresajo mesto, sueški kanal normalno odprt. V Egiptu so protesti za zdaj vplivali predvsem na turizem, posledice pa bo občutilo celotno gospodarstvo. Proizvodnjo v državi sta denimo že ustavila francoski Lafarge in italijanski Italcementi. Razmere v Egiptu so vplivale tudi na trgovanje na pomembnejših borzah v Evropi in Aziji, kjer so se tečaji delnic večinoma zniževali. So pa nemiri zvišali cene nafte. (STA) Protestniki se zbirajo na glavnem kairskem trgu Tahrir ansa afrika - Preliminarni izidi referenduma Za samostojen južni Sudan skoraj 99 odstotkov glasov JUBA - Na referendumu o statusu južnega Sudana je neodvisnost podprlo kar 98,83-odstotka tistih, ki so glasovali, kažejo v nedeljo objavljeni preliminarni izidi referenduma, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP. Kot je volilna komisija zapisala na svoji spletni strani, je glasove na referendumu od 9. do 15. januarja oddalo 3,85 milijona volivcev, tako da je bila udeležba okoli 96-odstotna in je občutno presegla 60 odstotkov, potrebnih za veljavnost referenduma. V južnosudanski prestolnici Juba se je ob razglasitvi izidov zbralo več tisoč ljudi, ki so navdušeno vzklikali. Kot je po navedbah ameriške tiskovne agencije AP povedal predsednik volilne komisije na jugu Sudana Chan Reec Madut, je proti osamosvojitvi od severnega Sudana glasovalo le 16.000 volivcev, zanjo pa jih je bilo 3,7 milijona. Tudi med volilnimi upravičenci na severu Sudana je bilo več glasov za osamosvojitev juga, in sicer 58 odstotkov. Volilna udeležba je bila tam okoli 60-odstotna. Referendum je potekal v skladu s sporazumom iz leta 2005, ki je po več kot dveh desetletjih končal krvavo državljansko vojno med pretežno arabskim severom in večinoma krščanskim in animističnim jugom Sudana. V vojni, ki je potekala med letoma 1983 in 2005, je umrlo več kot dva milijona ljudi. Če se bo proces nadaljeval v skladu z napovedmi, naj bi tako južni Sudan, ki sicer še ni izbral svojega uradnega imena, julija letos že postal najmlajša država na svetu. O razmejitvi, pravicah do nafte in statusu sporne pokrajine Abyei pa se bo še treba dogovoriti, navaja AP. (STA) Prebivalci južnega Sudana se veselijo izidov ansa afriška unija Na vrhu tudi o Sudanu in Somaliji ADIS ABEBA - V Adis Abebi se je včeraj zaključil vrh Afriške unije, s katerega prihaja sporočilo, da afriški voditelji niso pozabili na Sudan in Somalijo, čeprav je srečanje potekalo v senci krize v Egiptu in dogajanja v drugih državah regije. Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon, ki je vodil včerajšnje zasedanje, je afriške voditelje spomnil, da se bodo nujno morali ukvarjati z vprašanjem Sudana po referendumu o samostojnosti južnega dela države in Somalijo, ki še vedno nima delujoče vlade. Ban je na vrhu tudi spomnil, da je 26. januarja minilo 20 let, odkar se je Somalija po odstavitvi predsednika Mohameda Siada Bareja potopila v kaos. Zatrdil je, da so o tej zadevi govorili ves čas in da je druga vprašanja niso zasenčila. Na srečanju v Adis Abebi so se sicer ukvarjali tudi s politično krizo v Slonokoščeni obali. Imenovali so posebno skupino, sestavljeno iz voditeljev držav, ki bo poskušala najti rešitev za spor po predsedniških volitvah. (STA) eu - Včeraj preiskali hišo Mladičevega sina Srbija predala odgovore na vprašalnik za članstvo BRUSELJ, BEOGRAD - Srbski premier Mirko Cvetkovič je evropskemu komisarju za širitev Štefanu Fuleju včeraj predal odgovore Srbije na vprašalnik za članstvo v EU. Ob tem je izrazil prepričanje, da bo Srbija do konca leta dobila status kandidatke za članstvo ter datum za pogajanja o članstvu. Predajo odgovorov na vprašalnik je srbski premier označil za velik korak na poti Srbije v EU. Tako Cvetkovic kot Fule sta poudarila, da bo Evropska komisija zdaj preučila odgovore Beograda in tudi poslala v Srbijo dodatne misije, da se bo prepričala, kako zadeve potekajo v praksi. Komisar Fule je tudi izpostavil pomembnost polnega sodelovanja Beograda s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Poudaril je nujnost prizadevanj za ključne reforme na področju vladavine prava, v boju proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter za spremembe volilnega sistema. Napovedal je še, da bo marca obiskal Beograd, kjer bo preveril napredek pri izvrševanju zastavljenih prednostnih nalog. Medtem je srbska policija včeraj preiskala hišo Darka Mladica, sina obtoženca haaškega sodišča Ratka Mladiča. Kot so sporočili s srbskega tožilstva za vojne zločine, je cilj preiskave najdba dokazov in gradiva, ki bi razkrili, kje se skriva Mladic, eden od zadnjih dveh haaških ubežnikov. Preiskava hiše Darka Mladica v beograjski četrti Vidikovački venac se je začela včeraj zjutraj, nekaj pred 7. uro, in še traja, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. To je tretja preiskava hiše Mladicevega sina v zadnjih treh letih. Haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v Jugoslaviji Mladica obtožuje genocida, vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti. Sodišče je obtožnico izdalo že leta 1995, a je nekdanji vojaški poveljnik bosanskih Srbov še vedno na begu. Mladičeva izročitev haa-škemu sodišču je pogoj za nadaljnje približevanje Srbije EU. (STA) Na Kosovu razglasili uradne izide volitev PRIŠTINA - Kosovska osrednja volilna komisija je v nedeljo razglasila uradne izide parlamentarnih volitev, ki so potekale 12. decembra in bile nato ponovljene januarja. Največ, 34 sedežev, je pripadlo Demokratski stranki Kosova (PDK) premiera Hashima Thacija, za njo pa se je uvrstila Demokratična zveza Kosova (LDK) s 17 sedeži. Stranki Samoopredelitev je pripadlo 14 sedežev, Zvezi za prihodnost Kosova (AAK) 12 sedežev, Novi kosovski zvezi jih je pripadlo osem, Srbski neodvisni liberalni stranki pa prav tako osem. Izmed drugih srbskih strank, ki so se še potegovale za sedeže v parlamentu, so Združeni srbski listi pripadli štirje sedeži, en sedež pa še Srbski socialdemokratski stranki Kosova in Metohije. Deset sedežev pa bo po sistemu pozitivne diskriminacije pripadlo tudi nealbanskim in nesrbskim strankam. Parlamentarne volitve na Kosovu so potekale 12. decembra lani, zaradi poročil o nepravilnostih pa so jih na nekaterih volilnih mestih ponovili še v januarju. EU je potrdila sankcije proti Lukašenku BRUSELJ - Zunanji ministri Evropske unije so včeraj v Bruslju potrdili uvedbo sankcij proti beloruskemu predsedniku Aleksandru Lukašenku in 157 predstavnikom njegovega režima, odgovornim za nepravilnosti na decembrskih predsedniških volitvah ter za nasilje nad opozicijo in civilno družbo. Sankcije vključujejo prepoved potovanja v EU in zamrznitev premoženja. Ministri so ob tem pozvali k "takojšnji izpustitvi ljudi, ki so bili po volitvah 19. decembra lani priprti iz političnih razlogov" ter k spoštovanju njihovih pravic. Prav tako so beloruski režim pozvali, naj takoj konča pregon demokratičnih sil, neodvisnih medijev ter predstavnikov civilne družbe in študentov. Ministri so ponovno potrdili tudi sankcije v obliki prepovedi potovanja, ki so jih uvedli v povezavi z volitvami v letih 2004 in 2006 ter zatiranjem demokratične opozicije v preteklosti. Obenem v uniji poudarjajo, da ostajajo "močno zavezani krepitvi odnosov z ljudmi in civilno družbo v Belorusiji", zato pripravljajo ukrepe v njihovo podporo. (STA) 30 Torek, 1. februarja 2011 sežana - Kosovelov dom Deseto tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev Od 4. do 6. februarja 2011 bo v Kosovelovem domu v Sežani potekalo 10. tekmovanje mladih slovenskih baletnih plesalcev. Prireja ga Zveza slovenskih glasbenih šol v sodelovanju z Društvom baletnih umetnikov Slovenije, Kosovelovim domom Sežana, Glasbeno šolo Sežana in Občino Sežana. Letos se bo tekmovanja udeležilo 55 slovenskih baletnih plesalk in plesalcev, starih od 12 do 26 let. Udeleženci prihajajo iz 10 slovenskih baletnih šol. Tradicionalno bodo tudi 10. tekmovanje zaključili s slavnostnim koncertom, na katerem bodo nastopili nagrajenci z odlomki iz klasičnih baletov in z izvirnimi sodobnimi koreografijami. Tekmovalce bo tudi letos ocenjevala petčlanska žirija, ki jo sestavljajo domači (Anton Bogov in Maruša Vidmar) in tuji baletni strokovnjaki (Pascale Mosselmans, Mario Radačovski in Evelyn Teri). Udeleženci tekmovanja bodo na zaključnem koncertu prejeli priznanja, plakete in nagrade. Posebna nagrada letošnjega tekmovanja bo strokovna nagrada tekmovalki ali tekmovalcu iz II. B ali III. kategorije za umetniški vtis, ki jo bo podelilo Društvo baletnih umetnikov Slovenije. Nagrajenec bo prejel štipendijo za Mednarodni poletni baletni seminar v Budimpešti avgusta 2011, ki ga organizira Madžarska državna baletna akademija iz Budimpešte. Enkratno nagradno štipendijo za udeležbo na poletnem tečaju pa bo letos podelila Občina Sežana. Prejela jo bo tekmovalka ali tekmovalec po izboru žirije. GLEDALIŠČE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Stalno gledališče FJK il Rossetti Dvorana assivurazioni generali V torek, 8. februarja, ob 20.30 / »Pa-nariello non esiste«. Nastopa: Giorgio Panariello. V sredo, 9. februarja, ob 20.30 / William Shakespeare s prevodom Patrizie Cavalli: »Otello«. Režija: Arturo Cirillo. Nastopajo: Salvatore Caruso, Arturo Cirillo, Michelangelo Dalisi, Rosario Giglio, Danilo Nigrelli, Monica Piseddu, Luciano Saltarelli in Sabrina Scuccimarra. / Ponovitve: v četrtek, 10. ob 16.30 in ob 20.30, v petek, 11. in ob 12., ob 20.30 ter v nedeljo, 13. februarja ob 16.00. Dvorana Bartolli V torek, 8. februarja, ob 21.00 / Roberto Cavosi: »Antonio e Cleopatra alle corse«. Režija: Andrée Ruth Sham-mah. Nastopata: Annamaria Guarnie-ri, Luciano Virgilio. / Ponovitve: od srede, 9. do sobote, 12. februarja, ob 21.00 in v nedeljo, 13. februarja, ob 17.00. Gledališče Orazio Bobbio - La Contrada V petek, 4. februarja, ob 20.30 / Anthony Shaffer: »L'inganno (sleuth)«. Prevod in režija: Glauco Mauri. Nato-pata: glauco Mauri in Roberto Sturno. / Ponovitve: v soboto, 5. ob 20.30, v nedeljo, 6. ob 16.30, v torek, 8. ob 16.30, od srede, 9. do sobote, 12. ob 20.30 ter v nedeljo, 13. februarja, ob 16.30. OPČINE Prosvetni dom V petek, 11. februarja, ob 20.30 / Da- miana Golavšek:» Zakladnica glasbil«. BAZOVICA Gospodarska zadruga V petek, 4. februarja, ob 20.30 / Bogdan Novak: »Umor na plaži«. Režija: A. Rustja. V izvedbi članov dramske skupine Skd Lipa. GORICA Kulturni Center Lojze Bratuž V četrtek, 3. februarja, ob 20.00 / bo natečaj Mladi oder - nagrajevanje, nastopa mladinski dramski odsek PD Štandrež s predstavo Borisa Atana-skovica »Veter in verica«. Režija: Ana Facchini. V nedeljo, 13. februarja, ob 17.00 / nastopa dramski odsek PD Štandrež s predstavo Raya Cooneya »Zbeži od žene« v režiji Jožeta Hrovata. Občinsko gledališče Giuseppe Verdi Danes, 1. februarja, ob 20.45 / Reinaldo Povod: »Roman e il suo cucciolo«. Nastopa Alessandro Gassman. Kulturni dom Danes, 1. februarja, ob 20.30 / Gojmir Lešnjak Gojc: »Poslednji termina(l)tor«. Režija: Samo M. Strelec. Nastopa: Boris Kobal. _SLOVENIJA_ SEŽANA Kosovelov dom V ponedeljek, 7. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »Bostonska naveza«. LJUBLJANA Cankarjev dom V petek, 4. februarja, ob 20.00 Klub CD / »Slovenija ima avdicijo«. Režija: Goj- mir Lešnjak Gojc; kostumografija: Zvon-ka Maku; scenografija: Andrej Stražišar; nastopajo: Gojmir Lešnjak Gojc, Tilen Artač, Alenka Tetičkovič, Nina Ivanič, Teja Bitenc, Jernej Čampelj, Uroš Jezdic in Dušan Tomic. / Ponovitve: v soboto, 19 februarja, ob 20.00. V četrtek, 10. februarja, ob 20.00 Klub CD / Andrej Rozman Roza: » Passion de Pressheren«. Avtor, režiser in igralec: Andrej Rozman Roza. Avtorji pesmi: France Prešeren, Janez Vesel in Jakob Zupan. SNG Drama Veliki oder Jutri, 31. januarja, ob 19.30 / August Strindberg: »V Damask«. / Ponovitve: v četrtek, 3. februarja, ob 17.00, od srede, 9. do sobote, 12., ob 19.30 in v sredo, 16. ob 19.30 ter v petek, 25. februarja, ob 19.30. V torek, 1. februarja, ob 19.30 / Georges Feydeau: »Bumbar«. / Ponovitve: v petek, 5. februarja, ob 19.30. V sredo, 2. februarja, ob 19.00 / Boštjan Tadel: »Ponudba in povpraševanje«. V petek, 4. februarja, ob 19.30 / Ivo Prijatelj: »Totenbirt«. V torek, 15. februarja, ob 19.30 / Bernard-Marie Koltès: »Roberto Zucco«. Mala drama Danes, 1. februarja, ob 20.00 / Conor McPherson: »Jez«. Jutri, 2. februarja, ob 19.30 / Spiro Sci-pione: »Kuverta«. / Ponovitev: v petek, 4. in v petek, 25. februarja, ob 20.00. V soboto, 5. februarja, ob 20.00 / Oscar Wilde: »Slika Doriana Graya«. V petek, 11. februarja, ob 20.00 / David Mamet: »November«. / Ponovitve: v soboto, 12., v ponedeljek, 14., v sredo, 16., v četrtek, 17., od torka, 22. do četrka, 24. februarja, ob 20.00. V soboto, 19. februarja, ob 20.00 / Se-nejka: »Medeja«. V ponedeljek, 21. februarja, ob 20.00. / Yasmina Reza: »Art«. / Ponovitev: v soboto, 26. februarja, ob 20.00. V ponedeljek, 28. februarja, ob 20.00 / Sam Shepard: »Lunine mene«. MGL Veliki oder Danes, 1. februarja, ob 19.30 / William Shakespeare: »Romeo in Julija. / Ponovitve: v sredo, 2. ob 15.30 in ob 19.30, v petek, 4. in v soboto, 5. ob 19.30, v petek, 11.ob 10.00, ter v torek, 15. ob 19.30 in v sredo, 16. februarja, ob 19.00. V četrtek, 3. februarja, ob 19.30 / David Gieselman: »Golobi«. V sredo, 9. februarja, ob 19.30 / Te-nessee Williams: »Mačka na vroči pločevinasti strehi«. / Ponovitve: v četrtek, 10., ob 19.30 in v četrtek, 17. februarja, ob 19.00. V soboto, 12. februarja, ob 19.30 / Peter Stone, Jule Styne in Bob Merill: »Su-gar - Nekateri so za vroče. V soboto, 19. februarja, ob 20.00 / G. Boccaccio, L. Ratej, M. Krajinc in M. Lazar: »Dekameron«. / Ponovitve: v ponedeljek, 21., od četrtka, 24. do sobote, 26. in v ponedeljek, 28. februarja, ob 19.30. Mala drama V četrtek, 3. februarja, ob 19.00 / Conor McPherson: »Sijoče mesto«. V petek, 4. februarja, ob 20.00. / Tom Dalton Bidwell: »Družba na polti«. / VREME, ZANIMIVOSTI Ponovitve: v četrtek, 17 in v torek, 22. februarja, ob 20.00. V soboto, 5. februarja, ob 20.00 / Gregor Fon: »Pes, pizda in peder«. / Ponovitev: v sredo, 16. februarja, ob 20.00. V četrtek, 10. februarja, ob 20.00 / Karl Schönherr: »Hudič babji«. / Ponovitve: v petek, 11., ob 20.00, v torek, 15., v ponedeljek, 21 in v petek, 25. februarja, ob 20.00. V petek, 18. februarja, ob 19.00 / Edvard Albee: »Občutljivo ravnovesje. Šentjakobsko gledališče V torek, 1. februarja, ob 18.00. / Eugene Ionesco: »Plešasta pevka«. Režija: Dejan Spasic. V soboto, 6. februarja, ob 19.30 / M. Camoletti: »Seks in ljubosumnost«. Režija: Jaša Kamnik. V torek, 8. februarja, ob 16.00 / »Prava princeska«. Režija: Uroš Fürst. V sredo, 9. februarja, ob 19.30 / Milan Jesih: »Govedina, legendarno«. Režija: Jaša Jamnik. V četrtek, 10. februarja, ob 19.30 / A. Jaklič, t. Zinajic: »Mali diktator«. Režija: Tatjana Zinajic. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče V petek, 4. februarja, ob 21.00 / Nastopa legendarna rock skupina Laibach. Gledališče Verdi Dvorana De Banfield - Tripcovich V petek, 4. februarja, ob 20.30 / Giuseppe Verdi: »Messa da Requiem«. Dirigent - Corrado Rovaris. Nastopajo: Latonia Moore - sopran; Elena Bocha-rova - mezzosopran; Dongwon Shin -tenor; Simon Lim - bas. Stalno gledališče FJK Il Rossetti Dvorana Assicurazioni Generali Danes, 1. februarja, ob 20.30 / Tom Hedley in Robert Cary: »Flashdance«. Režija: Federico Bellone. Glasba: Robbie Roth. Nastopajo: Simona Samarelli, Fi-lippo Strocchi, Barbara Corradini, Gia-da D'Auria, Massimiliano Pironti, Chia-ra Vecchi in Daniela Pobega. / Ponovitve: v sredo, 2. februarja, ob 20.30, v četrtek, 3. ob 16.00 in ob 20.30, v petek, 4. ob 20.30, v soboto, 5. ob 16.00 in ob 20.30 ter v nedeljo, 6. februarja, ob 16.00. OPČINE Prosvetni dom V nedeljo, 13. februarja, ob 18.00 / osrednja Prešernova proslava društv Vzhodnega Krasa s skupino Tantadruj na predstavitev zgoščenke »Kar je beži - uglasbene poezije Franceta Prešerna«. TREBČE Ljudski dom V torek, 15. februarja, ob 20.30 / pevski recital z zborom Jacobus Galus. Dirigent Marko Sancin. GROPADA Zadružnem domu V sredo, 16. februarja, ob 20.00 / Večer ljudskih pesmi. COL V četrtek, 17. februarja, ob 20.00 / Nastopata: O.S. A. Gradnik in Mešani pevski zbor Razvojnega združenja Re-pentabor. GROČANA Srenjski hiši V nedeljo, 20. februarja, ob 17.30 / »Tku je blo ambot« Nastopa: KD Sa-vrini in anka Savrinke. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Mostovna V petek, 4. februarja, ob 21.30 / »Triple Thrash Treat«. Nastopajo: Negligence, Eruption in Slavocracy. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 1. februarja, ob 19.00 Gallusova dvorana / Antonin Dvorak: »Rusal-ka«. Dirigent: Tomaš Hanus. Nastopajo: Operni solisti, operni zbor in orkester SNG Opera in balet Ljubljana. / Ponovitve: v sredo, 2. ob 15.00, v četrtek, 3.in v petek, 4. februarja, ob 19.00. Danes, 1. februarja, ob 20.30 Klub CD / Nastopajo »Crossfont«: Jure Pukl, tenorski saksofon, basovski klarinet; Bastian Stein, trobenta, krilovka; Pablo Held, klavir; Mike Janisch, bas; Ernesto Simpson, bobni. Jutri, 2. februarja, ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopata: Annette Dasch - sopran in Ulrich Naudé - Klavir. V torek, 8. februarja, ob 20.30 Klub CD / Nastopajo Kvinton: Robert Belšak -bobni; Marjan Bone - glas, harmonika; Dejan Bračko - kitara, violina; Boštjan Koren - kitara, tamburin; Igor Mešič -kitara in Goran Podgorelec - kontrabas. Jutri, 2. februarja, ob 19.30 Slovenska filharmonija / Nastopata Anette Dasch - sopran in Ulrich Naude. V torek, 8. februarja, ob 21.00 / Robert Belšak - bobni; Marjan Bone - glas in harmonika; Dejan Bračko - kitara in violija; Boštjan Koren - kitara in tamburin; Igor Mešič - kitara in Goran Podgorelec - kontrabas. Kino Šiška V četrtek,3. februarja, ob 21:00 Katedrala / Nastopa slovensko-finska naveza »The Toronto Drug Bust«. V ponedeljek, 7. februarja, ob 20.00 Katedrala / Nastopajo: Pennywise (ZDA), Kreshesh Nepitash in presenečenje. V torek, 8. februarja, ob 20.00 Katedrala / Tomaž Pengov: Drevo in zvezda. V četrtek, 10. februarja, ob 21.00 Katedrala / Nastopata: The Young Gods (Ch), Hemendex (Hr). RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Zgodovinsko-umetniški muzej in lapi-darij, (Trg pred stolnico 1): na ogled lokalni arheološki predmeti iz prazgodovine, skulpture iz rimljanskih in srednjeveških časov in pa egipčanski, grški, rimljanski in antični predmeti z italijanskega polotoka; numizmatična zbirka, fo-toteka in knjižnica. Urnik: od torka do nedelje od 9.00 do 13.00, ob sredah od 9.00 do 19.00, ob ponedeljkih zaprto. Rižarna pri Sv. Soboti: nacistično koncentracijsko uničevalno taborišče, fotografska razstava in knjižnica. Urnik: odprto vsak dan od 9.00 do 19.00. Vstop prost. / Na ogled je razstava Giovanni-ja Tallerija: »Orizzonti limpidi di liberta«. Narodna in študijska knjižnica (Ul. S. Francesco, 20): je na ogled razstava Mirne Viola »Zima, zima bela ... «. Muzej Revoltella (Ul. Diaz, 27): do 6. marca je na ogled razstava »Autoritratti triestini. La donazione Hausbrandt«. Železniški muzej na Marsovem polju (Campo Marzio, ul. Giulio Cesare, 1): Stalna razstava železniske postaje. Urnik: od 9.00 do 13.00. / Za več informacij: tel.:040-3794185; fax: 040312756. Vhod parka Miramarskega grada: do 27. februarja, bo na ogled razstava: »Giorgio De Chirico. Un maestoso si-lenzioso«. REPEN Kraška hiša: Zadruga Naš Kras vabi na ogled razstave akademske kiparke Metke Kavčič, pod naslovom: »Pr' Mariki«, idrijska čipka iz kovinske žice in velja-ne pločevine. Razstava je na ogled ob nedeljah in praznikih, od 11.00 do 12.30 ter ob 15.00 do 17.00. ŠKEDENJ Etnografski muzej (Ulica pane bianco 52): Muzej je odprt vsak torek in petek, od 15.00 do 17.00, za šole in skupine za ogled izven urnika klicati na tel. št. (00-39) 040-830-792. GORICA Goriški muzej - Grad Dobrovo: obvešča, da je na ogled obnovljena zbirka del Zorana Mušiča (stalna postavitev), razstava »Grajska zbirka na Dobrovem -poskus rekonstrukcije« (stalna postavitev) in arheološka razstava »Pivsko posodje iz slovenskih muzejev« od torka do petka med 8. in16. uro, sobota, nedelja in prazniki od 12. do 16. ure. Grad Kromberk (muzej): muzej ponovno odprt, od ponedeljka do petka, med 8.00 in 19.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 13.00 in 19.00; informacije po tel. telefon: 0038653359811, www.goriskimuzej.si. V razstavnih prostorih Fundacije Goriške Hranilnice (Ul. Carducci 2): v Gorici bo ob stoletnici smrti Carla Michelstaedterja in v okviru razstave »Far di se stesso fiamma« je na ogled razstava »Intorno a Carlo«; na ogled bo do 27. februarja od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, ob sobotah in nedeljah, med 10. in 19. uro, ob ponedeljkih zaprto (vstop prost). V galeriji A. Kosič (Raštel 5-7/Travnik 62) (vhod skozi trgovino obutev Ko-sič): je na ogled fotografska razstava z naslovom »Čebela zaščitnica narave« Franca Šivica, podpredsednika čebelarske zveze Slovenije. Sodelovala bosta tudi slikarka-invalidka Nevenka Gorjanc iz Ljubljane, ki ustvarja svoja olja na platnu z usti, in rezbar ter čebelar Milan Mužina iz Šempasa. Razstavljena dela —/ bo predstavil Franc Šivic v slovenščini in italijanščini; razstava bo na ogled do 19. februarja od torka do sobote med 9. in 12.30 ter med 15. in 19.30. Kulturni center Lojze Bratuž: do 8. marca je na ogled lutkovna razstava -čarobni svet lutk Brede Varl. Ogled je možen ob prireditvah ali po domeni. V Pokrajinskih Muzejih v goriškem grajskem naselju: je na ogled razstava fotografij zvezdnikov med 30. in 50 leti Artura Gherga; na ogled bo do 30. januarja. Galerija ARS (Travniku 25): do 12. februarja je na ogled slikarska razstava Milojke Nanut z naslovom »Živobar-vna likovna govorica«. Kulturni dom: v torek, 8. februarja, ob 18.00 bo odprtje razstave priznanega slikarja Andreja Kosoča. Razstava bo na ogled do 25. februarja, po sledečem urniku: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 18.00 ter v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. _SLOVENIJA_ SEČOVLJE Krajinski park Sečoveljske soline: odprto vsak dan od 8.00 do 20.00, na ogled film o solinah, slikarska razstava ter sprehod po solinski poti z obiskom multimedijskega centra. Vstopna točka je na Seči. KOPER Pretorska dvorana: je na ogled razstava Mojce Kleibencetl, Petre Koren in Ane Selija pod naslovom: »Utrinki«. TOMAJ Kosovelova domačija in soba Srečka Kosovela: ogled je možen vsako nedeljo med 14.00 in 16.00 ali po predhodnem dogovoru. Informacije: Dragica Sosič (05/7346425). Krajevna skupnost: je na ogled razstava: »V osrčju dežele terana«. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Špacala: stalna razstava grafik v galeriji Lojzeta Špacala. Urnik: med tednom, od 11.00 do 14.00, v soboto in nedeljo od 10.00 do 17.00, v ponedeljek zaprto. Štorževa galerija (Štanjel 29): je na ogled razstava Antona Rupnika »Olja na platnu«. Razstava je na razpolago do aprila. Urnik: odprta v sobotah, nedeljah in praznikih ter po dogovoru tudi ostale dneve. Stolp na vratih: »Razstava kljekljanih čipk«. Razstavljajo članice Klekljar-skega društva Čebelica iz Most pri Komendi. Razstava je odprta do sredine januarja 2011. Urnik: od torka do nedelje od 10.00 do 18.00. Galerija Pri Valetovih: je na ogled razstava slik Boruta Kavčiča. AJDOVŠČINA« Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. Muzejska zbirka Ajdovščina: odprto v sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 18. ure. Za najavljene skupine je ogled možen tudi izven urnika. NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: Grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, ob sobotah zaprta, ob nedeljah in praznikih pa od 13. do 19. ure; Sv. Gora - zaprta do nadaljne-ga zaradi popravila prostorov; Grad Dobrovo ob ponedeljkih zaprto, od torka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13. do 17. ure; Kolodvor od ponedeljka do petka po urniku Turistične agencije Lastovka, ob sobotah od 12. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 19. ure. Najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Kulturni dom: je na ogled razstava Danila Jejčiča. Mostovna: je na ogled razstava »Figura - slike in kipci«. Vstop prost. LOKAVEC Kovaški muzej: orodje in oprema, stalna razstava. KANAL V Melinkih na št. 5 je na ogled stalna razstava etnološko-rezbarske zbirke Franca Jerončiča. Mestni muzej: odprto vsak dan, od 9.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka, od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan, od 9.00 do 18.00. / RADIO IN TV SPORED Torek, 1. februarja 2011 31 V" Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Televikj Čarovnija: Igralne karte 20.30 Deželni TV dnevnik 20.50 Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno V^ Rai Due ^ Rai Tre Nočni dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved ({ Rete 4 6.55 Nan.: Charlie's Angels 7.55 Nan.: Nash Bridges 8.50 Nan.: Hunter 10.15 Nan.: Carabinieri 5 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Wolff - Un poliziotto a Berlino 12.50 Nan.: Distretto di polizia 6 13.50 Aktualno: Il Tribunale di Forum 15.10 Nan.: Hamburg Distretto 2116.15 Nad.: Sentieri 16.30 Film: Rullo di tamburi (western, ZDA, '54, i. A. Ladd, A. Dalton) 17.10 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Film: Il collezionista (triler, ZDA, '97, r. G. Fleder, i. M. Freeman) 23.40 Film: Ferie d'agosto (kom., It., '96, i. S. Orlando, S. Ferilli) 1.45 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok.: Aspet-tando Unomattina 6.30 Dnevnik in vremenska napoved 6.45 Aktualno: Unomattina 9.35 Aktualno: Linea verde meteo verde 10.00 Aktualno: Verdetto finale 10.55 Dnevnik in vremenska napoved 11.05 Aktualno: Occhio alla spesa 12.00 Variete: La prova del cuoco (v. A. Clerici) 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.10 Aktualno: Bonta loro 14.40 Variete: Se... a casa di Paola (v. P. Perego) 16.10 Variete: La vita in diretta 16.50 Dnevnik - Parlament 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 18.50 Kviz: L'Eredita (v. C. Conti) 20.00 Dnevnik 20.30 Kviz: Soliti ignoti (v. F. Frizzi) 21.10 Nan.: Rossella 23.15 Aktualno: Porta a porta 0.50 Nočni dnevnik in vremenska napoved 1.30 Aktualno: Sottovoce Canale S 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Aktualno: Mattino Cinque 9.55 Dnevnik - Ore 1010.0014.05 Res-ničnostni show: Grande Fratello Pillole 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Resnično-stni show: Uomini e donne 16.15 Talent show: Amici 16.55 Aktualno: Pomeriggio Cinque 18.05 22.05 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 18.50 Kviz: Chi vuol esser milionario (v. G. Scotti) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Striscia la notizia (v. E. Greggio, M. Hunziker) 21.10 Film: Il cosmo sul como (kom., It., '08, r. M. Cesena, i. A. Baglio, G. Storti) 23.30 Aktualno: Matrix (v. A. Vin- 6.00 Nan.: 7 vite 6.40 Nan.: Skippy il canguro 7.00 Risanke: Cartoon flakes 9.20 Nan.: Zorro 9.45 Aktualno: Crash - Files 10.00 Aktualno: Tg2punto.it 11.00 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik 13.30 Aktualno: Tg2 Costume e societa 13.50 Aktualno: Tg2 Zdravje 33 14.00 Variete: Po-meriggio sul 2 16.10 Nan.: La signora in giallo 17.00 Nan.: Numb3rs 17.45 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 18.45 Nan.: Law & Order 19.30 Nan.: Squadra speciale Cobra 11 20.25 Žrebanje lota, sledi Dnevnik 21.05 Film: Rush Hour - Missione Parigi (akc., ZDA, '07, r. B. Ratner, i. C. Tucker, J. Chan) 23.35 Film: 3ciento - Chi l'ha duro... la vince! (kom., ZDA, '08, r. J. Friedberg, A. Seltzer, i. S. Maguire, C. Electra) 0.00 Dnevnik 0.15 Nan.: In Justice 1.05 Dnevnik - Parlament ci) 1.30 Nočni dnevnik in vremenska napoved 6.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di C. Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 7.00 Aktualno: Tgr Buongiorno Italia/Regione 8.00 Dok.: La Storia siamo noi 9.00 Aktualno: Figu - Album di persone notevoli 9.05 Aktualno: Agora 11.00 Aktualno: Ap-prescindere 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik, športne vesti in vremenska napoved 12.25 Dnevnik - Tg3 Fuori Tg 12.45 Aktualno: Le storie - Diario italiano 13.10 Nad.: Julia 14.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.20 Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Aktualno: Tgr Leonardo 15.00 Dnevnik L.I.S. 15.05 Nan.: La strada per Avonlea 15.50 Variete: Tg3 GT Ragazzi 16.00 Dok.: Cose dell'altro Geo 17.40 Aktualno: Geo & Geo 18.10 Vremenska napoved 19.00 Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Nad.: Seconda chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.05 Aktualno: Ballaro 23.15 Variete: Parla con me (v. S. Dandini) 0.00 C/ Italia 1 6.15 Nan.: Dharma & Greg 6.35 Risanke 8.35 Nan.: Una mamma per amica 10.25 Film: Amore con interessi (kom., ZDA, '93, i. M.J. Fox, G. Anwar) 11.15 Dnevnik - kratke vesti 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Simp-sonovi 14.35 Nan.: E alla fine arriva mamma! 15.05 Nan.: Camera Café, sledi Camera Café ristretto 15.40 Risanka: One Piece - Tutti all'arrembaggio! 16.10 Risanka: Sailor moon 16.40 Nan.:Il mondo di Patty 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.30 Nan.: Glee 20.30 Kviz: Trasformat 21.10 Dok.: Mistero 0.00 Film: Pulp Fiction (triler, ZDA, '94, i. J. Travolta, U. Thurman) ^ Tele 4 7.00 Dnevnik 7.35 Variete: Dopo il Tg... Animali amici miei (pon.) 8.05 Variete: Camper Magazine 8.30 Dnevnik 9.00 Variete: L'età non conta 9.30 Nad.: Betty La Fea 10.25 Dok.: Samoa: Le isole del tesoro 11.35 Dok.: Cavallo... che passione 12.40 Variete: Mukko Pallino 13.05 Aktualno: Pagine e fotogrammi 13.30 Dnevnik 14.05 Variete: ...Nel baule dei tempi 14.35 Variete: Borghi nel FVG 14.45 Šport: Ski magazi- ne 15.40 Dok.: Italia magica 16.25 Dnevnik 16.55 Risanke 19.00 Variete: Colori di montagna 19.30 Dnevnik 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Archeologie 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Attenti al cuoco 22.40 Dok.: Cuore Tuareg 23.02 Nočni dnevnik 23.35 Tg Montecitorio 23.40 Košarka: Basket Snaidero - Basket Veroli La l LA 6.00 Dnevnik, horoskop in prometne informacije 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.55 Aktualno: (Ah)iPiroso 10.50 Aktualno: Life 11.25 Nan.: L'ispettore Tibbs 12.30 Nan.: Due South - Due poliziotti a Chicago 13.30 Dnevnik 13.55 Film: Viale del tramonto (dram., ZDA, '50, r. B. Wilder, i. G. Swanson, W. Holden) 18.00 Nan.: Mac Gyver 19.00 Nan.: Jag - Avvocati in divisa 20.00 Dnevnik 20.30 3.40 Dok.: Otto e mezzo 21.10 Nan.: Piccolo Buddha (dram., V.B., '93, r. B. Bertolucci, i. K. Reeves) 0.05 Dnevnik, sledi Vivo per miracolo 2.55 Film: L'uomo dal braccio d'oro (dram., ZDA, '55, i. F. Sinatra, E. Parker) (t Slovenija 1 6.15 Kultura 6.20 Odmevi 7.00-10.00 Poročila in Dobro jutro 10.10 Na potep po spominu 10.30 Lutk. nan.: Zverinice iz Rezije 10.50 Otr. nad.: Zgodbe iz školjke (pon.) 11.10 Otr. odd.: Nočko (pon.) 11.20 Hiša eksperimentov 11.50 Večerni gost (pon.) 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.20 Globus (pon.) 14.00 Duhovni utrip (pon.) 14.20 Obzorja duha (pon.) 15.00 Poročila 15.45 Ris. nan.: Pajkolina in prijatelji s prisoj 16.05 Zladko Zakladko 16.20 Gremo na smuči 17.00 Novice, kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.30 0.45 Dok. odd.: Pogled na... 18.00 Ugriznimo znanost 18.20 Minute za jezik 18.30 Žrebanje lota 18.35 Risanke 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 20.00 Hum. nan.: Pri Pearsonovih, zadnja epizoda 20.25 0.20 Osmi dan 21.00 Dok. film: Skriti vrh 22.00 Odmevi, kultura, športne vesti in vremenska napoved 23.00 Prava ideja! 23.30 Dok. serija: Zgodbe o civilistih (pon.) 1.15 Dnevnik (pon.) 1.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 2.20 Infokanal Jr Slovenija 2 6.30 8.30, 1.10 Zabavni infokanal 7.00 Infokanal 7.45 Otroški infokanal 10.00 Dobro jutro 12.30 NLP s Tjašo Železnik, razvedrilna oddaja 15.05 Glasbeni spomini z Borisom Kopitarjem 16.00 Na lepše (pon.) 16.25 Dober dan, Koroška (pon.) 16.55 Glasnik, oddaja Tv Maribor 17.20 Mostovi - Hidak (pon.) 17.55 Dok. serija: Mostovi (pon.) 18.50 Impro TV 19.15 Tranzistor 19.55 Ekola 20.00 Knjiga mene briga 20.30 Babilon.Tv 20.50 Dok. film: Dediščina Evrope 21.45 Brane Rončel izza odra 23.15 Film: Prihod (pon.) |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 8.00 Novice 9.00 Redna seja DZ, prenos 19.00 Tv dnevnik TVS1 20.00 Aktualno 21.30 22.55 Žarišče 22.05 Črno beli časi 23.15 Na Tretjem... Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Vzhod - Zahod 14.45 Kino premiere 15.00 Arhivski posnetki 15.45 Sredozemlje 16.15 Artevisione - magazine 16.50 Meridiani 18.00 Izostritev 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 Vsedanes -Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -Vzgoja in izobraževanje 20.00 Srečanje z... 21.10 »Q« - trendovska odd. 22.20 Vseda-nes - Tv dnevnik 22.15 Boben - glasbena odd. 23.15 Biker explorer 23.45 Istra in... 0.15 Vsedanes - Tv dnevnik Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostrani 9.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.00 Novice 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 Novice in videostrani 11.05 15.50, 23.30 TV prodajno okno 12.00 Novice in videostrani 13.00 Novice in videostrani 14.00 Novice in vi-deostrani 15.00 Novice in videostrani 18.00 Videofronta 18.00 Pravljica 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in videostra- ni 20.30 Primorski tednik 21.30 Razgledovanja (pon.) 23.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura in videostra-ni 23.30 Videostrani pop Pop TV 7.20 14.00 Najlepša leta (hum. nan.) 8.15 15.00 Prepovedana ljubezen (nad.) 9.05 10.10, 11.35 TV prodaja, Reklame 9.20 16.00 Sebična ljubezen (dramska serija) 10.40 18.00 Gospodarica srca (dram nan.) 12.05 16.55, 17.10 Zorro - Meč in vrtnica (avant. serija) 13.00 24UR ob enih, Novice 14.00 Najlepša leta (hum. serija) 17.00 24UR popoldne, Novice 18.55 24UR vreme, Vremenska napoved 19.00 24UR, Novice 20.00 Preverjeno (družbene teme) 21.05 Zdravnikova vest (dram. serija) 22.00 Mentalist (krim. nan.) 22.55 24UR zvečer, Novice 23.15 Vitez za volanom (znanstveno fant. serija, ZDA, '08) 0.05 30 Rock (hum. serija) 0.35 Policista (krim. serija) A Kanal A 7.35 9.40, 15.50 Družina za umret (hum. serija) 7.45 Svet, ponovitev, Novice 9.05 11.10 Obalna straža (akc. serija) 10.10 15.35 Vsi županovi možje (hum. nan.) 10.40 23.30 Pa me ustreli! (hum. nan.) 12.25 17.05 Slavna oseba sem, spravite me od tu! (dok. serija) 12.55 Tv prodaja, reklame 13.45 Norbit 15.35 Vsi županovi možje (nan.) 16.10 Na kraju zločina: NY CSI (krim. serija) 18.00 Svet, Novice 18.55 Isa, ljubim te (nad.) 19.45 Svet, Novice 20.00 Delta force (film) 22.20 Film: Terminator (triler, ZDA/Kanada, '96) 0.20 Film: Pa me ustreli (nan.) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro: koledar, napovednik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Hevreka - iz sveta znanosti; 9.00 Radio Paprika; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga: Josip Jurčič: Deseti brat, 25. nad.; 11.00 Studio D: Obmejni pogovori, vodi Mitja Tretjak; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 15.00 Mladi Val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Zborovski utrip; 18.00 Iz dežele večnih romarjev; 18.40 Jezikovna rubrika; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.00-9.00 Jutro na RK; 6.45, 19.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan - OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska; 9.00 Dopoldan in pol; 10.00 RK svetuje; 12.00 Osebnost Primorske meseca januarja; 12.30 Opoldnevnik; 13.30-15.00 Aktualno; 15.30 DIO; 16.15 Glasba po željah; 17.10 Pregled prireditev; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Z vročega asfalta; 18.30 Glasbena razglednica: Hommage to Franz Liszt; 19.00 Dnevnik; 20.00 Iz kulturnega sveta; 21.00 Indie ni Indija; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Jazz in jaz. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro - Almanah; 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.13, 12.28, 15.28, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 6.25 Drobci zgodovine; 8.00-10.30 Calle de-gli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.10 Appun-tamenti; 8.35, 17.33 Euroregione news; 8.40, 15.05 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Dorothy e Alice; 9.33 Ricordi golosi; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Radijski in televizijski programi, zaključek; 10.35 Glasbena lestvica; 11.00-11.30, 20.30 V manjšini; 11.45-12.15, 21.00 I diari di Athena... dal mondo dell'educazione; 13.00 Parole e musica; 13.40 New entry (pon.); 14.0014.30 Proza; 16.00-18.00 Ob 16-ih; 18.00 RC Jazz Club; 20.00-0.00 Večerni RK; 20.10 Ri-cordi golosi (pon.); 22.00 Etnobazar (pon.); 23.00 The magic bus; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.45 dobro jutro, otroci; 6.50 Kviz; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Turistov glas seže v deveto vas; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Dobra dela; 10.10 Intelekta; 11.30 Ena ljudska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Big Band RTV Slo; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika in vremenska napoved; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Prireditve; 9.15, 17.45 Šport; 9.35, 16.10 Popevki tedna; 10.00 Med poslovnimi krivuljami; 11.00 Frekvenca X; 11.40, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13-ih; 13.40 Visoke pete; 14.00 Kulturne drobtinice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.30 Zapisi iz močvirja; 16.50 Torkov klicaj; 17.10 18. vzporednik; 18.50 Napoved sporedov; 19.30 Ne zamudite; 20.00 Na sceni; 21.00 Spet toplovod; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Štos - Še v torek obujamo spomine. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Slovenski solisti; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Menuet za besedo; 13.35 Glasbeni rondo; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Big Band RTV Slo; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Koncerti na tujem; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.20 Slovenska in svetovna zborovska glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 S solističnih in komornih koncertov; 21.00 Literarni večer: Daniel Pennac - Šolske bridkosti; 22.05 Glasba našega časa; 23.00 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.0012.00 Sedmi dan. (105,5 MHZ) Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS V Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 32 Torek, 1. februarja 2011 VREME, ZANIMIVOSTI jasno rN zmerno č—y oblačno oblačno Ô rahel dež a A zmeren ÜÜ dež ÔC močan dež nevihte veter megla rahel sneg z sneg fjlAJUUi. močan sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , središča a središče ' ciklona ^anticiklona & CELOVEC O -8/0 TOLMEČ O -6/7 TRBIŽ O -10/0 0 O PORDENON -4/10 0 VIDEM O -5/11 ČEDAD O -4/1D o -11/-2 KRANJSKA G. O N. GORICA 2/10 oâ TRŽIČ -5/1 O KRANJ O LJUBLJANA ^ -3/1 /POSTOJNA O-6/1 KOČEVJE O GRADEC -4/D i^Jo -6/2 S. GRADEC CELJE -3/1 N. MESTO -4/0 O MARIBOR O-4/0 PTUJ O M. SOBOTA O -4/-1 ZAGREB -3/0 O REKA 0/10 ÍNAPOVED ZA DANES Po vsej deželi bo lepo jasno vreme. Le v Kanalski dolini bo lahko nastala megla ali nizka oblačnost. Ob morju bo pihala šibka burja. Ničta izoterma se bo dvigovala, po kotlinah se bodo pojavljali šibki temperaturni obrati. Na Primorskem in v višjih legah bo jasno, na Primorskem bo pihala šibka burja. Drugod se bo zadrževala nizka oblačnost, ki bo postopno vse tanjša. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -6, v alpskih dolinah do -11, najvišje dnevne od -3 do 2, na Primorskem okoli 9 stopinj C. Nad našo deželo bodo pritekali suhi ih šibki vzhodni tokovi. Jutri bodo v Alpah pihali precej suhi severni tokovi. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.27 in zatone ob 17.10 Dolžina dneva 9.43 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 6.18 in zatone ob 15.44 A Nad osrednjim Sredozemljem je plitvo ciklonsko območje, nad zahodno in srednjo Evropo pa je območje visokega zračnega pritiska. Od jugovzhoda še doteka k nam v nižjih plasteh ozračja precej vlažen in hladen, zrak. BIOPROGNOZA Danes bo vremenski vpliv na Primorskem in v višjih legah ugoden, po nižinah z nizko oblačnostjo se bodo pri najbolj občutljivih pojavljale manjše vremensko pogojene težave. MORJE Morje je razgibano, temperatura morja 8,2 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.35 najnižje -15 cm, ob 9.04 najvišje 44 cm, ob 15.47 najnižje -68 cm, ob 22.39 najvišje 43 cm. Jutri: ob 4.12 najnižje -17 cm, ob 9.35 najvišje 42 cm, ob 16.13 najnižje -65 cm, ob 23.05 najvišje 45 cm. SNEŽNE RAZMERE (v cm) Kanin/Na Žlebeh . . . .300 Vogel.................100 Kranjska Gora.........50 Krvavec................75 Cerkno................90 Rogla..................60 Mariborsko Pohorje . .45 Civetta...............160 Piancavallo............50 Forni di Sopra........110 Zoncolan..............80 Trbiž...................80 Osojščica..............80 Mokrine..............120 Podklošter ............55 Bad Kleinkirchheim . . .90 CELOVEC O -7/2 grAdec Z^x -4/1 TOLMEČ O -5/10 TRBIŽ O -B/2 o -10/0 KRANJSKA G. o" TRŽIČ -6/2 VIDEM O -4/12 O PORDENON ^ 3/11 ČEDAD O -3/11 O KRANJ ^ - O-5/3 S- GRADEC PTUJ O CELJE -5/1 „ M. SOBOTA 0-5/1 MARIBOR o,« q O LJUBLJANA GORICA O 0 N- GORICAA7 -4/2 N- «g™ -4/1 -11/12 -2/11 ČZffU X,^ KOČEVJE