St. 257 Min riita v urni« (f n tonu ta u mm ^ »«Mo 26. oktobra 1924. Posamezna Številka 20 cent. LflMk XUX I*f-»}a, izvzrmSI ponđeljek. vsak dan zjutraj AsiSkega St. 20. L nadstropje Dopisi naj se pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne Dr. L. Bercfe. — Lastnik tiskarna Edinost. zr»§a za mesec L 7.—, 3 mesece L 19.50, Za inozemstvo mesečno 5 lir več- — Telefi Vzroki Mnie Obeta se nam črn kruh; ministrski svet mu je dal nekoliko lepše ime^ «ljudski» 'V*: ulica F urednlftv Jc. Od. ' s arne 'i— In celo le«/ . a In oprave Št 11-57- vltv^ • **"■ ■i kV__ ' m DINOST ruaaiueane Številke v Trstu In okolici po 30 cest — Ofiaai m računajo v ttrokosti ene kolona (72 mm.) — Oglasi trgovcev ia obrtnikov mm po 40 cent osmrtnica, »hvale, poslanica In vaklla po L oglasi denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno uprav* Edinosti, v Trstu, ulica asu FrančiSka AsiSkega Stev. 20, L nadstropja. — Telefon uredniitva in upravo 1147. kruh- A ne samos kruh, podražila so tudi vsa neobhodno potrebna živila. Vzroki, ki dovedeno do zvišanja cen so lahko dvojne vrste in sicer svetovni in krajevni. Dandanes je namreč trgovinski organizem, predvsem vsled hitrih prevoznih sredstev, tako popoln, da si je skoro nemogoče misliti, da bi se moglo pojaviti v kaki državi veliko pomanjkanje kakega pridelka _ kar bi imelo seveda za posledico izredno zvišanje cene tega pridelka — ako se pomanjkanje tega prideika ne pojavi v vseh državah, kjer se ta pridelek pridobiva. Kljub temu pa se lahko zgodi, da v kaki državi cene kakega pridelka izredno poskočijo. Temu ie treba iskati vzroka seveda v dotični državi; ti vzroki so včasih v slabi trgovinski politiki te države, včasih so v zvezi s padanjem valute te države, velikokrat pa tičijo v špekulaciji. Ti vzroki so torej doma. v lastni državi, so torej krajevni. Da preidemo h konkretnemu slučaju, moramo reči, da so vzroki, ki so dovedli v Italiji in drugih evropskih državah (Francija, Švica itd.) do zvišanja cen kruha, predvsem splošnega, vesoljnega ali recimo svetovnega značaja. Poudarjamo pred vsem, ker so vzroki draginje kruha \ Italiji deloma tudi krajevnega značaja. Po vojni so Združene države in Kanada jele krčiti površine z žitom posejanega polja, da pridejo zopet do iste površine kakor pred vojno. Takoj po vojni so pričele namreč cene žita padati, ker je po-iliJa fc-vrcpa svoje armade domov in pričela zop^t redno obdelovati svoja polja. Medtem pa niso evropske države še dosegle predvojnih površin; posebno Rusija, glavnu žitnica v Evropi, ne pridela še zdaleč toliko kakor pred vojno. Nasprotno so se življenske zahteve (standard of life) in z njimi -tudi konsum posameznika zvišale. kar je posebno umevno, ako pomislimo, da je dobivala večina ljudstva v nekaterih državah med vojno izredno slabo brano. Vsak, ki je srečno odnesel kožo iz strelskega jarka ali iz begunskega taborišča, si danes rad privošči kaj več kakor nekdaj. Posebno narašča v zadnjem času konsum v Nemčiji, kamor se vsled gospodarske povzdige zopet vrača blagostanje. Četudi bi ostal žitni pridelek na isti višini kakor do sedaj, bi se morale cene zvišati. ker je narastel konsum. Zvišanju cen bi bilo mogoče priti v okcam edino, ako bi se produkcija zvišala. Ako hočemo, da ostanejo življenske zahteve (standard of life) neizpremenjene in da cene ostanejo iste, je treba torej zvišati produkcijo, a pri tem znižati proizvajalne stroške. To pa je mogoče storiti lef ako to dorvoli tehnični napredek (izpopolnitev strojev, uporaba umetnih gnojil itd.}. Nasprotno pa se je pridelek žita po vojni zmanjšal. Letošnji pridelek zaostaja veliko za lanskim. Dosedanje statistike izkazujejo, da bi letos primanjkovalo približno 20 milijonov stolov pšenice. Nekateri stavijo še nekaj upanja v dejstvo, da manjkajo še podatki iz Argentinije; toda tudi tam bo pridelek slabši kakor lani. Naravno je, da je znižanje svetovnega pridelka žita neugodno vplivalo na cene; žito, moka in kruh so morali podražiti. Cene so poskočile toliko bolj v onih državah, ki si morajo nabavljati žito v inozemstvu. Med te države spada v prvi vrsti Italija. Poileg tega je bil v Italiji sami letos pridelek veliko nižji kakor lani (45 milijonov stolov proti 54); Italija potrebuje 75 milijonov stotov letno; letos bo morala uvoziti torej okoli 30 milijonov stotov, kar boi zelo neugodno vplivalo tudi na njeno valuto. V državah, ki izvažajo žito v veliki meri — kakor n. pr. Jugoslavija — konsument ne občuti toliko zvišanja cen; cone se sicer zvišajo, a obenem raste tudi vrednost denarja. Da so cene žita v Italiji danes tako poskočile, je treba v veliki meri prioisovati dejstvu, da je tudi lira ne-koPko padla. To bi bi! eden izmed takozvanih krajevnih vzrokov. To so dejstva, glede katerih ne more nobena vlada veliko izpremeniti; ako se produkcija kakega blaga zniža, medtem ko se njega konsum celo zviša, mora pač cena tega blaga poskočiti. Seveda gre tu za vprašanje višine tega skoka in tu se nudi dobremu trgovinskemu politiku, vladi stveniki so mnenja, da bi morala vlada prepovedati izvoz tudi drugih živil, kakor zelenjave itd; toda na ta način bi se trgovinska bilanca še poslabšata, izostal bi velik del dotoka tujega denarja v Italijo, ki ga tako potrebuje ravno za nakup žita v inozemstvu. Italijanska vlada je po zgledu Francije (saj Italija tako rada posnema Francoze v takih slučajih) izdala ukaz, da se osnujejo v vsaki pokrajini komisije, ki imajo> nalog, da skrbijo, da se vladni ukrepi glede iz-'delave kruha izvajajo in da ji dajo na razpolago vse podatke glede določitve cen kruha. (Podrobnosti glej med dnevnimi vestmi!) Francoska vlada je odredila, da se osnujejo v vsaki pokrajini komisije, v katerih so zastopani vlada, trgovski sloji in kon-sumenti; te komisije določijo od časa do časa ceno moki (taxation des farines). Proti samovoljni določitvi cen so nastopila vsa trgovska udruženja in zahtevajo« da se zopet uvedejo konkurenčne cene, ki jih določi zakon o povpraševanju in ponudbi. V Franciji se je osnoval tudi urad, v katerem so zastopani poslanci, senatorji, trgovci in konsumenti; ta urad se bavi s proučevanjem, kako bi se zmanjšala žitna kriza. V Švici nadzoruje sama vlada uvoz žita. Seveda so! vsi ti ukrepi raznih vlad le prehodnega pomena in ne bodo prinesli radikalne rešitve krize; vsekako bodo vsaj trenutno nekoliko vplivali na cene žita. Sicer pa se vse vlade in vse opozicije dobro zavedajo, da radikalnega sredstva za takojšnjo odpravo krize ni. Kajti proti naravnim zakonom ne odpravi človeška roka ničesar. Radi tega se oči vseh državnikov obračajo v bodočnost in delajo ffi.^b.V^^^T-ittfflt shniD omiliti svoje lzjaue ba je pospeševati poljedelstvo in izpopolniti način obdelovanja, zakar je potrebno znižanje cen poljedelskih strojev in umetnih gnojil; treba je predvsem primernih poljedelskih šol. V tem smislu deluje posebno francoska vladat V*a italijanski gospodarstveniki se strinjajo v tem, da je treba proizvodnjo zvišati, da se tako Italija otrese gospodarske sužnosrti. Podraženje žita se bo posebno čutilo v naših krajih, ki pridelajo tako malo žita. Radi tega pa našega kmeta toliko bolj boh srce, ko vida, da je n. pr. ob raznih železniških postajah toliko sveta, ki po vojni čaka po mesece in mesece, da zapeljejo gor-Jtak. pokvarjen železniški voz; boli ga srce, ko vidi, da roW» vzeli krasna polja, da tam napravijo n. pr. vojaško letališče; boli ga srce, ko vjdi, da mu država noče Eomagati, da zdpet: vzpostavi svoja polja, er mu noče izplačati vojne odškodnine; boli ga srce, ko vidi, da mu je odvzeta i vsaka možnost, da se v poljedelstvu izobrazi, ker nima več nobene slovenske kmetijske šole. Tu bi morala vlada pričeti z delom pri malem, da potem iz malega i zraste veliko. j Umevno je, da mora po podraženju kruha prej ali slej nostopiti tudi podraženje drugih za življenje neobhodno potrebnih živil, četudi izvzamemo vse druge vzroke, kakor recimo znižanje denarne vrednosti itd. Kajti po podražitvi kruha se zmanjša vsaj deloma tudi konsum kruha, ker se konsument zateče k drugim živilom, ki so trenutno ceneji. Večje povpraševanje po teh živilih 'pa ima zž1 naravno posledico zvišanje cen teh živil. Manifest opozicije RIM, 25. Izredno zanimanje v političnih krogih je vzbudila vest, da nameravajo nekateri poslanci opozicijskega bloka podati ostavko^ kar bi imelo za posledico, da bi parlament sam ob sebi razpadel. Vest gotovo ni brez vsake podlage, sicer bi se ne bavil z njo «Giornale dTtalia», ki je odločno nastopil proti takemu koraku, češ da bi imel usodepolne posledice. Nastal bi silno mučen položaj, ki bi se ne mogel vzdržati dolgo. Sledile bi volitve ^ali pa popolna diktatura. Toda kdo izmed (*po^ zicije bi si želel volitve pod sedanjim režimom? Saj so javnosti še vedno v spominu volitve od 6. aprila, da si lahko predstavlja, kako bi izpadle bodoče. Na drugi strani pa še izgubljeno vsako upanje — meni «Giornale d'Italia» — da se fašizem ne ublaži; kajti med fašisti je še vedno veliko zmernih elementov, ki iskreno želijo, da pride do normalnih razmer v Italiji. Na drugi strani pa so tudi v vladi liberalci, ki imajo gotovo miroljubne namene. Opozicija bo izdala v kratkem manifest, v katerem bo razložila razloge, ki so jo dovedli do tega, da se ne udeleži zasedanja zbornice. Gotovo je, da bi se opozicija sklicevala predvsem na sklepe kongresa bojevnikov v Assisiju. Dalje na sklepe kongresa odvetnikov Turina, na sklepe liberalnega kongresa v Livornu in na resolucije časnikarskega kongresa v Palermu. Vsi ti sklepi so! bili naperjeni proti sedanji vladi; to je za opozicijo znamenje, da je javno mnenje proti sedanjemu režimu. Umevno je torej, da se opozicija ne more udeležiti zasedanja zbornice ped režimom, proti kateremu je večina javnosti. Mussolini v Milanu MILAN, 25. Z brzovlakom oh 8.45 je prispel min. predsednik MussoKni, spremljan od svojega tajnika in drugih političnih osebnosti. Na postaji ga je sprejel milanski prefekt grof Pericoli in več poslancev. Z istim vlakom je prišel tudi Nava, miistern državn. gospodarstva m prometni minister Ciano. V navzočnosti min. predsednika Mussolinija in prometn. ministra Ciana je bila danes ob 12. v gradu Siorcesco z velikimi svečanostmi otvoriena podzemska telefonska zveza med Milanom—Genovo in Turinom. Proces proti bivšemu posl. Mingriniju radi prodaje narkotnih snovi RIM, 25. Danes bi se moral vršiti pred devetim oddelkom tukajšnjega sodišča proces proti bivšemu poslancu Mingriniju Ceccarelli in drugim, pri katerih je policija zaplenila ob priliki neke preiskave v predmestju San Lorenzo večjo množino sami, široko polje. V tem pogledu padajo kokaine in saharina, na vlade v Italiji, Franciji in drugod razni Zagovornik adv. Angelucci je predložil očitki radi njihovega pomanjkljivega de- pre(j začetkom zasliševanja zdravniška lovanja. . spričevalo, s katerega je razvidno, da je Opozicijski tisk očita italijanski vladi, obtoženi CecarelK bolan. Radi tega je bil da se je sploh kasno, zelo kasno; zavedla« j proces sporazumno z ostalimi zagovorniki da grozi žitna kriza. Medtem ko so bili že v juliju na razpolago podatki o pridelku žita, se je vlada zganila šele septembra in je prepovedala (kr. ukaz 25. «ept.) izvoz žita. Do tedaj so šle že velike količine žita v inozemstvo; ostalo so lastniki velikih mlinov pokupili in so danes gospodarji frga. Napolnili so svoje zaloge po zelo nizki ceni (85—90 stot) in ga že danes lahko prodajo po 145—155 stot. Toda danes Še čakajo, da cene še poskočijo in tedaj pričnejo prodajati po visokih otoah, (Spekulacija, krajevni vzrok). Zakaj ni vlada nakupila žita ter napolnila vojaških zalog. Na ta način bi ji ne bilo treba pozneje kupovati žita za vojaštvo pot visokih cenah in bi lahko v kritičnem času vrgla velike količine žita na trg ter tako pre prenesen. Zastopstvo Prage v Runu RIM, 25. Danes je prispelo semkaj zastopstvo mesta Prage, kateremu načeluje župan dr. Kar! Baxa. Na postaji so sprejeli zastopstvo izredni komisar mesta Rima avv. Caprimo z glavnim občinskim tajnikom comm. Mancinijem, čehoslovaški minister v Rimu g. Kybal in osobje čehoslo-vaške delegacije. s Žalostna odiseja izseljencev NEAPOLJ, 25. S parnikom « Presi dente Wilson» je bilo prispelo včeraj v Neapolj 30 sicilijanskih kmetov, ki so bili po kratkem zaslišanju odpeljani v zapore. Kmetje so pripovedovali, da so imeli pred kakimi par meseci opravila s sleparskimi pomor- orečila navijanje cen. Nekateri Gospodar- skimi agenti, katerim so izplačali vsoto 2500 lir za prevoz do New Yorka. V noči 2. junija so biK sklicani v kraj v bližini Palerma, odkoder so s pomočjo čolnov dosegli jadrnico, ki je bila usidrana na visokem morju. Tu so bHi prisiljeni ostati skozi 30 dni v zaduhlih prostorih. Za hrano so dobivali vodo in slabo prežgano juho. Slednjič je prišla jadrnica do bližine New-Yorka, kjer so bili kmetje ukrcani na male čolne. Medtem se je jadrnica oddaljila. Kmete je opazila ameriška obrežna policija, katera ph je aretirala in zaprla v BrookKnske zapoTe, kjer so ostali čez dva meseca. Po tem času se jih je slednjič usmilil glavni italijanski poslanik, ki je dosegel njihovo oprostitev in jih spravil domov s parnikom «Presidente Wilscin». Strela ozdravila hromega starca RIM, 25. Včeraj se je izvršil v Tivoliju čudežen slučaj ozdravitve. 72-letni kmet Anton Minozzi je moral že osem let prebiti na svojem sedežu radi svoje krulja-vosti, ki si jo je nalezel pri neki nesreči. Tudi včeraj je sedei na svojem navadnem mestu kraj svoje hišice, ko se je pojavil hud vihar, spremljan od močnih električnih treskov. Medtem ko je skušal ubogi Minozzi poklicati svoje sorodnike, ki naj bi ga prenesli v hišo. je udarila zraven hiše strela in sicer tako blizu, da je vap-nena hišna malta, ki se je ločila od strehe, zadela Minozzija po glavi. Ta je naenkrat zakričal in skočil pred osuplimi sorodniki, ki so medtem pritekli, pokonci mahajoč z rokami. Silni tresljaj, ki ga je občutil starec vsled strele, mu je vrnil uporabo udov, katere ni zamogla zdravniška veda tekom osem let ozdraviti. Zlostavljanje podeželskih dopisnikov — zločin proti revoluciji MOSKVA, 25. Predsednik moskovskega okrožnega sodišča Smirnov je izjavil moskovskim novinarjem, da se zlostavljanje podeželskih dopisnikov ne more smatrati za navaden zločin, temveč da bo sovjetska vlada take slučaje v bodoiče smatrala kot atentat, na predstavnike vlade delavcev in kmetov. Kazni za te zločine se bodo odmerile tako visoko, kakor za druge zločine proti revoluciji. Peč t Leninovi grobnici MOSKVA, 25. Leninova grobnica bo nekoliko dni zaprta, da se v njej postavi peč, ker je nastopila huda zima. «Roke preč od Kine i» MOSKVA, 25. Po poročilih lista «Rabo-čaja Gazeta» šteje društvo «Roke preč od Kine», ki je bilo pred kratkim ustanovljeno, že preko 1 milijon petstotisoč članov. Namen društva je sledeči: Borba proti vplivu zapadnih držav na daljnjem vzhodu in posebno na Kitajskem, Velika redakcija državnih uradnikov v Rusiji PRAGA, 25. Po informacijah lista «Se-godnja» se izvrši v sovjetski Rusiji ponovno že tekom prihodnjega meseca velika redukcija državnih uradnikov. Medtem ko je bilo v Rusiji preteklega leta v aprilu še 800.000 državnih uradnikov, je bilo do letošnjega avgusta odpuščenih nad 350.000 državnih nameščencev. Ker smatra sovjetska vlada tudi to število za preveliko in nepotrebno, bo nadaljevala z redukcijo v mesecu novembru. Bolgarski begunci mpadnjo lastno državo SOFIJA, 25. Bolgarska brzojavna agencija poroča, da so večje skupine oboroženih beguncev napadle obmejne točke pri Ćustendihi in Berkovici radi dogodkov izza septembra L 1923. Napadalci so bili odbiti brez izgub z bolgarske strani. Misli se, da so imeli napadalci več mrtvih in ranjenih. Koncentracijska vlada še vedno možna BEOGRAD. 25. (Izv.) Ker je Radič podal pomirljive izjave, se je položaj za vlado nekoliko zboljšal. Radi tega stopa zopet v ospredje misel koncentracijske vlade in dobro poučeni politični krogi trdijo, da bo vlada na vsak način skušala svoje odnošaje s HRSS popolnoma razčistiti. V slučaju, da se ne bi moglo priti do popolnega soglasja z Radićem, bi se poskusilo z novo kombinacijo. Na vsak način pa je kombinacija s Pa-šič-Pribičevičevo volilno vlado izven vsake debate, ker se uvideva, da bi bila njuna realizacija le v korist Radiću. Po konferenci šefov vladnih skupin je Marink o vič takoj odšel h kralju in se zamudil v daljši avdijenci. Po mnenjn političnih krogov je avdijenca Marinkoviča na dvoru vnovič potrdila javnost v prepričanju, da se dela na parlamentarni re|itvi krize. Jutri bodo dospeli v Beograd Radič e vi delegati, nakar se pričnejo pogajanja z njimi. Dr. Korošec je izjavil, da je položaj ugoden in da bo gotovo prišlo do sporazuma med HRSS in vlado. To sta potrdila tudi Jovanovič in Da-vidovič, ko sta se vračala iz avdijence na dvoru. Parastos za pokojnim Stojaaom Protićem BEOGRAD, 25. (Izv.) Danes se je vršil v saborni cerkvi parastos za pokojnim Stojanom Protićem, Parastosa so se udeležili v imenu vlade Davidovič. Korošec, Spaho, Petrovič, predsedstvo narodne skupščine in več poslancev opozicijskega bloka, _ Zinoviev angleškim kunuirlstim Vmešavanje sovjetov v angleško politiko LONDON, 25. «Foreing office» je objavil pismo, ki ga je naslovil predsednik tretje internacijonale Zinovjev na angleško komunistično stranko. Pismo vsebuje smernice, po katerih naj se razvija diskusija v angleškem parlamentu of sklenjeni pogodbi med Anglijo in sovjeti, in vzpodbuja angleški proletarijat in brezposelne, da podpirajo sklenjeno pogodbo in pogajanja za najetje posojila na korist ZSSR. Pismo priporoča laburistični stranki, da nadzoruje -svoje voditelje, da organizira ostro borbo proti poKtiki MacDcunalda in da ojači revolucionarno propagando v vrstah armade in mornarice. Radi tega pisma je poslal MacDonald sovjetskemu zastopniku v Londonu Ra-kovskemu spomenico, v kateri protestira proti tej neprimerni propagandi, ki jo smatra britanska vlada kot tuje vmešavanje v noitranje zadeve Anglije in kot kršitev svečanih obljub, ki jih je dala sovjetska Rusija Angliji. Komentirajoč Zinovjevo pismo in Mac-Donaldov protest trdijo listi, da znači ta dogodek največje volilno presenečenje, «Daily Herald» piše. da je sovjetski zastopnik Rakovsky izjavil časnikarjem, da bo navedeno pismo brezdvomno pomno-| žilo volilna nasilja v vseh angleških volilnih okrajih. List «Times» pravi, da si je MacDonald z objavo Zinovjevega pisma porušil svojo volilno propagando ter lastnoročno uničil angleško-rusko pogodbo. VSE IZJEMNE ODREDBE V NEMČIJI PREKLICANE BERLIN, 25. Predsednik republike je preklical vse izjemne odredbe, ki so bile še v veljavi. VODITELJI «CONSULA» OBSOJENI LIPSKO, 25. Dane« je bil izrečen pravorek v procesu Hoffmann in sodrugi, članov tajne organizacije < Consul*, ki je bila razpuščena pred dvemi leti. Štirje glavni krivci so bili obsojeni na 8 mesecev ječe, ostali pa na kazni, ki varirajo med 3 in 6 meseci. 8 obdolžencev je bilo oproščenih. Iz izpovedb izhaja, da je udruženje «Con-sul* delovalo proti manifestacijam v 1. 1921., ki so stremele za tem, da se iztrže Nemčiji popolnoma gornješleska premogova kotlina. Vendar je sedaj jasno, da ni bilo delovanje <:Consula» tako, kot se je nekdaj govorilo. Izid volitev v Norvegiji KRISTJANIJA, 25. Izid državnozbor-skih volitev je sledeči: konservativci so dobili 54, radikalci 34, laburisti 26, agrarci 22, socijalisti 5, komunisti nič in demokrati 2 poslanca. FRANCIJA IN RUSIJA PARIZ, 25. Večerni listi javljajo: Pooblaščeni krogi zatrjujejo, da bo francoska vlada v kratkem de jure priznala sovjetsko Rusijo, ne da bi stavila kake pogoje. Takoj po vzpostavitvi diplomatskih odnošajev se pričnejo poganjanja za ureditev vprašanja dolgov, ki jih je napravila carska država v Franciji, in imetja francoskih podanikov v Rusiji, ki so ga zaplenili boljševiki. Herriot — štedi PARIZ, 25. Predsednik Herriot je pozval vse ministre in državne podtajnike, naj proučijo v svojih oddelkih največjo varčnost z zmanjšanjem številnega uradniškega osobja. _____ ZaroUiški načrt v Braziliji odkrit RIO DE JANEIRO, 25. Vlada je prišla na sled načrtu za vstajo, ki bi morala izbruhniti zadnje dni v glavnem mestu Brazilije. Zasledila je glavne krivce in je aretirala vse voditelje tega gibanja« ki je na tak način popolnoma ponesrečilo. Transvaal želi ločitve od angleškega kraljestva PARIZ, 24. Transvaalski buri so pričeli z gibanjem, ki stremi za ločitvijo od angleškega kraljestva. V dosego tega želijo delovati ko-stitucijonelno in se naslanjajo .predvsem na domače prebivalstvo. Amerika je naklonjena vsem WASHINGTON, 25. Včeraj je imel predsednik Coolidge na banketu društva za pomoć vzhodu govor. Med drugim je rekel. da Evropa ne prosi miloščine, pač pa ameriške pomoči, katero smo ji pripravljeni dati. Združene države hočejo mir, ki naj sloni na dobri volji in ne na volji onih, ki imajo moč v rokah. Omenil je, da so Združene države v teku 8 let izročile 18 milijard v obliki posojil, darov in poHpor. Dodal je: Trdno želimo, da bi bili dobrt in koristni napram vsem. DEMISIJA KITAJSKE VLADE KfcJUINO, 25. Kitajska vlada jc odstopila ter je podpisala ukaz predsednika Tsao Kua-na, ki določa, da preneliajo sovražnosti. Japonska ojačenja na Kitajskem TOKIO, 25. Japonska vlada jc sklenila, da odpošlje v Tien Tsin dve torpedovki, ki se nahajati trenutno v Port Arthurju. Ravnotako se odpošlje 200 mož port-arthurske pesa dke v Shanghai. Nadaljnje pošiljanje japonskih ojačenj na Kitajsko je odvisno od dogodkov, ki utegnejo nastopiti na Kitajskem. Vpeljava metrske mere na Japonskem TOKIO, 25. Vlada je izdala naredbo, s katero se obvezno vpeljuje meterski sistem v vsej državi. Ta naredba je bila razglašena tudi v šolah, kjer je bil tudi otrokom razjasnen novi merilni sistem. Zarota proti Kemal paši eni kri ta. CAT7GRAD, 24. Tu je bila odkrita zarota proti Kemal paši, predsedniku republike Zarotniki so Armcnci, ki so prišli iz Aten z namenom, da ubijejo Kemala. Policija jc aretirala pet Armencev. Boj Amerike proti alkoholu WASHINGTON, Z\ Na podlagi neke statistike je stala vlado aplikaciji: zakona, ki prepoveduje uporabo alkoholnih pijač v Združenih državah, 50 milijonov dolarjev (1,150 milijonov lir). 37 državnih policistov je bilo ubitih in 1 IS tihotapcev je zadela ista usoda. Število oseb, ki so sc pregrešile proti omenjenemu zakonu, /naša 167.000. Sodni dvori so razdelili skupno okoli 7000 let ječe in približno 346 milijonov frankov (425 milijonov lir) denarne kazni. Vendar pravi list «Chicago Tribune», da se lahko dobi tudi sedaj rum proti primerni ceni, kar se imajo Amerikanci zahvaliti dobro organiziranemu tihotapstvu, ki Isi prisluži na ta način milijone dolarjev. _ Noblova nagrada za leto 1924 STOCKHOLM, 25. Noblova nagrada za £izijologijo in zdravilstvo za leto 1924. je bila podeljena Wilhelmu Einthover, profesorju na univerzi v Leydenu. 13.000 delavcev v stavki CAGLIARl, 25. V premogovi kotlini Igiesias je bila napovedana splošna slav-ka. Rudarji premogokopov v Montep ni, Bacu Abis, San Giovanni in Buggcru so zapustili delo. Delavske množice so brezuspešno zahtevale zboljšanje plač v zvezi z vedno večjo draginjo. Stavkujoćim — 13.000 po številu — stojijo ob strani tudi fašistovske strokovne organizacije. 79 žen in 184 otrok--- LONDON, 25. Tretje ljudsko štetje južno-afriške unije je zaznamovalo lep slučaj: Neki domačin ima 79 žen — po tamošnjih običajih vse zakonite —, ki so ga obdarile s 134 moškimi in 50 ženskimi potomci. Toda ta nesrečni človek, ki stanuje v okolici Zutpansberga, gotovo ne bi dosegel prvega darila, ker ima hudega nasprotnika, ki mora prehranjevati (10 žen; res pa je, da ima poslednji manjšo družino: 51 sinov in 42 hčerk. Nenavadna obsodba NEW Y0RK, 25. Nenavadno obsodbo je razglasil neki sodnik nad obd "ici, ki so zakrivili nesrečo z avtom, Štiiinojst obdolžencev je bilo obsojenih na* d^euren poset doma pohabljencev. Pismo iz Jugoslavije Ljubljana, dne 23. 10. Po težkem naporu se je naša skupščina vendarle konstituirala in premagana jc bila nevarnost, da bi se kršila ustava, ki striktno določa, da se lima 20. oktobra sestati skupščina k rednemu zasedanju. Posebno razvcsel;i\o pa je to, da je bil izvoljen predsednik skupščine skoraj soglasno in da se jc vsaj v eni stvari dosegel sporazum. Ni šlo to sicer lahko, kajti je morala najprej alarmantna vcsl. da je imenovana Pašač-Pribičevićeva volilna vlada, potem je šele blok popustil in prepustil predsedniško mesto skupščine radikalom. Nismo pa prišli še tako daleč, da bi mogla skupščina pričeti tudi z delom, ker vladna kriza še ni rešena, dokler pa nimamo nove vlade, pa se tudi ne more pričeti zasedanje skupščine, ker določa skupščinski poslovnik, da se more otvoriti zasedanje skupščine samo s kraljevim ukazom, ki ga pa mora podpisati vlada. Te pa nimamo in zato je morala biti otvoritev zasedanja skupščine odgodena. Toda seje skupščine so neodložljive. Invalidi zahtevajo kategorično, da se njihovim zahtevam zadosti in vse polno drugih zakonov čaka na re&itev, da bi bil naravnost greh proti ljudstvu, če se ne bf poskrbelo za čim prejšnje delovanje skupščine. Zato je upati, da bo sedanja kriza kljub vsem nasprotjem v kratkem reSena, Čeprav se ne smemo udajati iluzijam, da bo tudi najboljše rešena. Toda bolje vsaka relitev ko nobena! Bistvo sedanje krize je zapopadeno v naslednjem: Glavna napaka prejinfe Davtdoviće-ive vlade, ki j« obstojala v tem. da je bilo v |ci«j tako malo Srbov se mora popraviti in radikalom je treba dati priliko, da tudi oni sodelujejo pri rešitvi hrvatsko srbskega spora. & ta namen je bila otvorjena vladna kriza. Koncentracija je torej pravzaprav edina smiselna rešitev sedanje krize. To pa je silno ležko izvesti, ker koncentracija pomeni, da fe treba doseči sporazum med radikali in demokrati« ki so danes še vedno hudi tekmeci In katerih politika obstoji v glavnem v tem, kako bi drugi drugo med srbskimi volilci iz- Eodrinili. V tem je bistvo sedanjega nasprotja i vsa gesla, ki jih dan na dan čujemo so samo olepšave za strankarski boj. To se je pri pogajanjih za ustvaritev koncentracijske vlade tudi jasno pokazalo. Radikali so postavili kot pogoj svojega sodelovanja v vladi štiri točke. Prvič so zahtevali, da bodi ministrski predsednik koncentracijske vlade radikaL Druga njihova zahteva je bila, da se morajo upoštevati pri kombinaciji nove vlade tudi samostojni demokrati. Tretja točka je zahtevala, da se sprejme Radič v vlado le, če se odreče republikanstvu, če opuslii svojo pacftiistlčno propagando v vojski, če kratkomalo poda jamstva, da se jc v rcsnici postavil na sedanje zakonito stanje. V četrti točki pa so zahtevali radikali, da pride v poštev pri kombinaciji le celoten radikalni klub, torej vseh 107 poslancev in da se priredi vsaki stranki število ministrov sorazmerno s številom njenih poslancev. Prva točka ni delala nobenih težav in v tem oziru je bila prepuščena odločitev kralju. Tudi druga točka ni predstavljala resne ovire in radikali niso na njentf zahtevi vztrajali. Boj se je vnel šele pri tretji in četrti točki in je bil posebno trdovraten pri četrti. Vladni blok je namreč fizjavil, da se more pogajati samo z onimi radikalnimi poslanci, ki niso bili proti sporazumu in ki niso udeleženi pri nobeni aferi. Razumljivo je, da radikali te zahteve niso hoteli sprejeti, ker bi priznali vladnemu bloku, Ljubljana, dne Zi. 10. Tako je bilo stanje v četrtek popoldne, ko sem pisal svoje pismo, danes pa je vse aa-krat popolnoma [spremenjeno. Vseeno pa mislim, da bo ustreglo tudi moje včerajšnje pismo, ker bodo elementi, ki so bila merodajni ▼ prejšnjem stanju, v veliki meri odločevali tudi v novi situaciji. Včeraj je bilo skoraj gotovo, da pride do poslovne Davidovičeve vlade m da so s tem volitve pokopane. Tedaj pa je nenadoma napadel ožji blok Radič, razbil parlamentarno večino in ustvaril Čisto nov položaj. Da je namen tega Radićevega koraka samo eden: ta, da bi izsilil volitve, je več ko gotovo. Ravno zato pa mislim, da se bo ta namera Radića izjalovila ker ni v skupščini stranke, ki bi hotela Radiću ustreči in bd ga še nagradila za njegov zahrbten, ne patri otičen te domišljav Izstop, Po včerajšnji' seji Radićevc »Iranke je nastal čisto nov notranje politižta položaj, ampak tudi Čisto nova situacija sa Radića. Lažniva je Radićeva gesta, da je on za parlamentarno večino, on je hotel onemogočiti delovanje skupščine, in laž bo vsaka beseda Radića, ki jo bo govoril o preganjanju Hrvatov, zakaj vlada sporazuma bi bila etablirana, da ni izzval sam Radič čisto novo situacijo. Morda je dobro, da je storil Radič ta greh, zakaj razvoj Jugoslavije bo šel v pravi smeri in boriti se ne bo treba proti »preganjanemu® Radiću, temveč proti nestrpnemu, vladoželj-nemu in neodkritosrčnemu Radiću. Skratka: .Radič je zaigral svojo moralno oporo — in dobro je. to! Konsolidacija Jugoslavije bo pospešena! P* DNEVNE VESTI katere informacije in mnenje višje zdravniške 4000 glava; prašiči od 50—120 Mr glava v sta-komisije. Irosti 6. tednov; prašiči za klanje od 8 in pol — ----- - - ~ — - • do 9 L kg. Kupčija z manufakturo m drugim blagom je bila prav dobra. Prihodnji sejem se vrši v sredo, t. j. 12. nov. t. 1. — Železni* ške, avtomobilne in vozovne zveze na t s strani ugodne. Razmere no naflh sodnllah «11 Popolo di Trieste* je priobčil v petkovi številki ostro kritiko o razmerah na naših sod-nijah. List izvaja: Sodnija mora biti točna in hitra. Kjer je počasna, neokretna, izgublja čas, nima pravice do> obstanka in opravičuje državljana, da ne zaupa upravi, ker občuti, da ni deležen sodne zaščite, ki mu jo zagotavljajo zakoni. Nato ugotavlja rečeni list, da je uprava sodstva v naših krajih zelo zamenarjfena. Niso redki slučaji, ko se pravde vlečejo leta. Pa je tudi nešteto spornih stvari, tudi najpripro-stejše narave, ki ležijo v sodnih arhivih in ki zastonj čakajo rešitve. Na tisoče je tudi razsodb, doseženih z borbo, zastavljanjem energije in velikimi stroški, ki pa zastonj čakajo na izvedbo, da bi se dosegel" namen, radi katerega so bile izdane. Uprava milijonov vrednosti, pripadajočih mladoletnikom, preklicanim in slaboumnim je podrejeno neprestanemu nadzorstvu države, doČim se milijoni, izvirajoči iz zapuščin in dedščin, ne morejo ca je nekak sodnik nad radikalnimi poslanci, nalagati plodonosno v gospodarsko-ekonomi- Poleg tega je bilo jasno, da bi bila vsa radikal na stranka kompromitirana, če bi morala javno priznati, da je trpela v svoji sredi poslance, ki so bili pri korupcijskih aferah vdeleženi v toliki meri, da se druge stranke z njimi niti pogajati niso hotele. Toda koncentracija je bila nujna in to so na-glašaSi tudi radikali. Zato so stavili pro-tizahte-vo. Če mora radikalna stranka obsoditi nekatere svoje poslance, potem mora tudi Radič priznati svoje grehe in zato so bili postavljeni pogoji za Radičev vstop v vlado. Nti misliti, da bi bili radikali tako naivni, da bi smatrali za mogoče, da bi politik čez noč zatajil svoje nazore in zato tega radikali tudi zahtevali niso. Njihov pogoj je razumeti le tako, da so radikali pripravljeni! odstopiti od svoje zahteve, če umakne vladni, blok svojo zahtevo, da se dogovarja le z nekaterimi radikalnimi poslanci. In ker ni vladni blok odnehal, zato ni prtišlo do sporazuma in zato je še danes kriza nerešena. Tudi za vladni blok je bilo skoraj nemogoče, da bi popustil. Na eni strani je bilo gotovo, da bo Radič v tistem hipu zapovedal svojim poslancem, da zapuste Beograd, kakor hitro bi se blok pogajal z vsemi radikalnimi poslanci. Na drugi strani pa je enako razurjrfjivo, da demokrati niso hoteli zavreči svojega najfinejšega strankarskega orožja in kompromitirati svojo borbo proti korupciji s tem, da se vežejo z onimi, protfi katerim so vložili obtožbo zaradi korupcije. Končno je upoštevati še to, da bi izgubil vladni blok v tistem hipu večino v skupščini, kakor hitro bi se od njega ločil Ra čnem snovanju, ker se tozadevne zapuščinske razprave zavlačujejo. To, vsega obžalovanja vredno, stanje pa škoduje tudi ugledu države pred inozemstvom. Nove države, naslednice avstro-ogrske monarhije, se gospodarski še vedno nagibljajo k tržaškemu emporiju, da do Ob bisernem jubileju preč. g, Matije Sila, kanonika ▼ Toma ju. Naš kraški rod je kakor hrast ne trepeta ko trepetlika, iz veka v vek mu sega rast in še je trdna koremka. Razteza kvišku vrh košat in v zemlji moč razpreza čilo, naj pride burja tisočkrat in z^rso vihar naj hruje silo. Počasi kot zahteva Čas v globini ruje, ruši grudo in skalnati razriva Kras, počasi res, pa ne z zamudo. Med delom tihim ko očak se stara, silo let dočaka, pa še je trden korenjak in vedno mu je moč enaka. Skrivnost to naših je dobrav in golih skal med ostrim brinjem: Nas rod krepak je, čvrst in zdrav ko ptica kraška med pečinjem. bivajo od tu blago, ki ga potrebujejo, ter da Ustanovitev komisije za izdelavo kruha v tr- pošiljajo svoje pridelke in izdelke v možem- ^ žaški pokrajini. stvo potom trgovskih zvez in občil našega j Trža§Jci pre{ekt jc M ^^^ odredb s pnstanisca. ia*.o osiaj strani ministrstva za državno gospodarstvo sluh interesov tistih drfav, a spore, k» mo-; ^^^ komi^jo ^ tržafiko pokrajino, ki bo re,o nastati v kupCipRin oanosajin in ki se ^^ izdeUro in v katero so poklicani tu začenjajo in za^jučujejo morejo reševati najvažnejših obim m najveSči zastop- izkljucno le naše sodni,eNe koristi pa, da se ^ S^u^r. li to olajšuje s cannarskimi, trgovskimi in ■ „ . .. . ' , , .. , , , pravnimi pogodbami, če ni preskrbljeno po- Kgunia IM Bjlogo ^^Jt, j* trebno, da se bo izvrševalo, kar jim je bik, odredbe vlade glede izdelave ljudskega kruha zagotovljeno s pogodbami. j P^vilno ^vrse^ale. Slabo sodno postopanje vzbuja nezaupanje? K^ni«* bo igrala poleg tega iočifa ceno med državljani, ker demoralizuje razmere, ti moke m Predložiti ministrstvu državnega go-so bile nekdaj uzorno po svoji poštenosti vinarstva predloge za morebitne ukrepe ter poslovanju. Tu je razlaga za škandalozne p.-i iaviti istočasno vse elemente, ki So v zvezi z £vnave in konkurze, zakaj mnoge eksekucije določitvijo cen, prav posebno pa ceno žita, cstaiajo brezuspešne. To zlo insolvence zado- j j« « pripelje v mfe, vrsto m važnost: pod-biva vedno več razmaha. Veliko zlo za sodnije ' Jetja, ceno gonilne sile, pristojne m naklade, je osobje brez posebne vestnosti in malo juri- | ki so potrebne za delovanje Podjetja, delavske nanja, ki pa dobro pozna poman j- place, ceno otrobov in morebitnih visjrfi vrst )dnega poslovanja in pa koristi, ki »>™ jih morejo dičnega znanja, ki pa dobro pozna pomanj- P^ace, ,__, kljivoll sodnega poslovanja in pa koristi, ki ki n, določena za u4elavo knAa jih' morejo imeli tU ki podpirajo ljudi s J katerem ,e vštet bimi nameni, zlasti pa na eksekutivnem polju. Vzroki temu stanju tičijo v skrčenju števila sodnikov in pisarniškega osebja, v cepljenju sodnij v okraje, v neracijonelni razde tudi odstotek za morebitne izvanredne rizike, ki pridejo v poštev radi gibanja cen in tečajev. Vsem up«ik«n „Banca Odriatica litvi dela med sednije posameznih okrajev in prf podpisani Zadružni Zvezi v Trst« se je v dodeljevanju nalog sodnikom. Sodnikom, ki csnoval cdsebj ki si je nadeS nalogo, da za- «Banca Adria- šia kriza na mrtvo točko in odločitev je v rokah kralja. Popolna koncentracija je danes skoraj izključena. Moglo bi se reči, da je koncentracija mogoča samo v tem slučaju, če bi se del radi- dić n da že zaradi tega niso mogli voditelji sc sc poprej bavili samo s .pupilarnimi, kura- stopa korist upnikov tržaške vladnega bloka pristati na rešitev, ki bi pov- telnimi in zapuščinskimi stvarmi, se nalagajo tica», ki so člani kake naše zadruge. Zato po>- zročila, da zapusti Radič blok. Tako je pre- scdaj tudi kazenske. Ker imajo te prednost, kvarno vse, ki so M stvari interesiram — Če- morajo zanemarjati one prve. Sodniki in pi- tudi. »»o člani Zveze — da svoje ka- sarii so sedaj obremenjeni tudi po novih do- kršnekoli terjatve ln^tsoU ~ rn^ni'll I -l L' C '1 1» L- S 11TT1 nn»7rn?fl!ft /wlcM ločbah o sodnih taksah, ki jim povzročajo imenovanemu odseku mnogo dela z vpisovanjem in pa bojazen, da Jej^ Prijave sprejema do 29u sfem banki bra tega Zveza v Trstu, Ponižno vprašanj« Prav ponižno vprašanje bi stavili pristojni oblasti. Kaj misli letos z našo Šolo, posebno Via Torre BSanea 39, L Zadružna Zveza Iz uroda polit draitvo „Edinost" v Trsta 1) M. vd. K*, Msvkin|*>: Na o*ie posredovanje se je požurila Vaša zadeva. Obiastvo je zahtevalo pri lokalnih uradih nekatere listine, ki so manjkale in informacije, nakar bo konč-noveljavno urejena Vaša vaj. pokojnina. 2) S. P., Prečiuk. Isto kakor pri M. vd. K. tu _ pod 1. 3) Josip PecariČ, S. M. M. je potrebno, da v Trstu in okolici? Konec oktobra je otroci še zdaj nimajo urnika. Mesec dni je , , . • w „ . šola - niti učitelji še niso nameščeni Pravi- P™*« * P^dolfem i.k.n« arao jo, da ie naša vlada verska vlada — pa niti ] 4) S- K? f1«««14^ •»<> JO, U«t J* A* duhov- vendarle pnih na sled Vašemu aktu, ki se na- ene ure še m bilo verstva. Govore, da duhov j ^ ^ uradu (Všale del K — Pa- nike spoštujejo — dozdaj še duhovnik letos ni v,c~Iaeir,ene™ TT? 1 • • u l~v'„ orestopil^ v Tržaški okolici praga ljudske šole. * prestopil v tržaški okolici praga . Sadovi te vzorne vzgoje se že kažejo: pouk — pravijo — nereden; otrok v cerkvi — nič; vse ulice polne, kinematografi polni; otroci pa — kolnejo, govore da te je strah poslušati. Kot ljubitelji mladine, kot skrbni stariši želimo, prosimo, zahtevamo: red ▼ šohl ne zapadejo v globo. To tembolj, ker so za-kalov ločil od skupine, katero vodi Pašič in j koni, s katerimi so se uvedle nove takse, nese pridružil aemokraiom. Ta kombinacija ni popolni ter dvomljivo prirejeni, vsied česar se pavse:n izključena, ker je gotovo, da je med j v novih pokrajinah plačuje veliko več taks, obema skupinama dosti sorodnosti. Enako je nego v starih pokrajinah, na drugi stram gotovo, da bi mogli samostojni Tako «11 Popolo di Trieste*. Ne dostavljamo demokrati brez drugega stvoriti s pristaši Pa- nikakega komentarja, 5iča eno stranko. Vseeno pa mislim, da za to še ni prišel čas in da je taka kombinacija zelo neverjetna. Če pa ni koncentracije, potem sta samo dve r«6Hvi mogoči. Ali stara poslovna vlada Davi-doviča ali pa Pašič-Pribičevičeva volilna vlada. Nobena teh rešitev ni idealna, vsaka pomeni zlo in izbirati je treba samo, katera da je manjše zlo. 2e preje sem omenjal, da niso volitve v danem trenutku prav nič razveseljive. Ne samo da je vsaka nedelavnost skupščine slaba, tudi volitve same najbrže ne bi prinesle pravega uspeha. Tudi če bi se končale volitve po želja radikalov, vendar ne bi dale volitve radikalom večine, ker je jasno, da bi volitve prinesle Radiću vsaj tako velik uspeh ko radikalom. To bi se moglo trditi tudi vsled tega, ker se zlasti v zadnjem času Radič trudi, da bi s svojimi znanimi zaleti položaj kolikor mogoče poostril in izzval volitve. Glede volitev se radikali z Radićem popolnoma strinjajo. Neprimernost volitev je glavni argument proti volilni vladi Pašić-Pribičevića. Drugi argument, ki govori proti tej vladi je ta, da bi se z njo silno poostrilo nasprotje med Srbi in Hrvati. To se je jasno pokazalo v pondeljek, ko so prišle v Zagreb vesti o imenovanju Pa-Šić-Pribičićeve vlade. Najmočnejši adut Davidovičeve vlade pa >e v tem, da ima v skupščini večino in da pomeni korak b! rž rije k sporazumu. Njena največja slabost pa je njena odvisnost od Radića. Važen moment pri reševanju krize obstoji v tem, da bi volilna vlada dala Radiću izgled, da sc on ne bori samo za svoje hrvatske pravice, temveč da brani tudi parlamentarizem. Da bi tak izgled zelo okrepil Radićevo pozicijo, ni menda treba še posebej pojasnjevati. Ip končno tudi ne bi bilo dobro če bi se pustijo Radiću, da bi mogel reči, da je on hotel _ sporazum, da se ga pa ni pustilo blizu, da je lahko imenuje nadučitelje v morebitne službe f bila kratkomalo njegova dobra volja zaman. Dejali so mi, da ni treba nobenega imenika, | v evidene^pri^^kompetentnem oblastvu. Vsi ti argumenti so merodajni za rešitev i ker so diplome napravljene in čakajo že od sedanje krize in upati smemo, da bo kralj pra J- uk Trstu. Zopet prepoved Prireditev, ki se je imela vršiti danes v naj interesirani nasledniki naslovijo Sv. Križu pri Trstu, je oblastvo prepove- na: R. Delegazione del Tesoro di T dalo. Tamošnje društvo * Vesna® je name- Geppa, 3 in protoji naj se priložijo vse pred- podeljuje voj. pokojnino in bo čimprej končno-veljavno urejena po likvidacijskem odboru, kateri Vas bo neposredna obvestil. 5) F. 2m Bazovica: Uto kakor pri S. R. pod 4). 6) Anton Rogelja, Ttmtmcm- Tudi za Vas isto, kakor pri I. R. pod 4). 7J F. M. vd. V. Zakače: Za izterjanje obrokov, katerih ni prijel ranjki vojak Anton Vrh prošnjo na: R. Delegazione del Tesoro di Trieste v. 17) J. Koban pok. Josipa, Sv. Križ: Potrjujemo prejšnji odgovor in sicer, da Vam je določena voj. pokojnina. Manjkajo le nekatere formalnosti, ki bodo, upamo, prav kmalu re-iene. 18) L vd. B., Koper: Vašo zadevo smo požurili. Oblastvo je zahtevalo pri občini in prefekturi nekatere listine, ki so manjkale. 19) E. Z. od Tiscana, Koper: Isto kakor pri I. vd. B. pod 18). 20) J. Samsa, Vranski Britof: Za Vas je določena nova zdravniška preiskava in po izidu te preiskave bo končnoveljavno rešena Vaša zadeva. 21) L P., MavhSnje, Na naše posredovanje se je pospešila Vaša zadeva. Manjkajo le nekatere listine, med temi spričevalo it. državljanstva, nakar bo končno veljavno urejena Vaša voj, pokojnina. Tajništvo. DruItveM VMM Društvo «Zora>. V torek ob 6. zjutraj vsi nogometaši na igrišču. Navaden training. Javna knjižnica, podružnica Šentjakobske Čitalnice v Rocolu. Kakor že javljeno, se je otvorila v Rocolu javna knjižnica, ki razpolaga z vsakovrstnimi zgodovinskimi in modernimi romani vseh naših in tujih pisateljev. Razen tega se nahaja v knjižnici tudi mnogo leposlovnih, znanstvenih, gospodarskih in mladinskih knjig, katere so našemu občinstvu na razpolago. Priporočamo, da se naši okoličani v kolikor večjem številu vpišejo v to knjižnico, jo podpirajo ter tako omogočijo nabavo novih knjig. Knjižnica posluje vsako nedeljo od 10 do 12 predpoldne v prostorih Gospodarskega društva v Rocolu. Javna knjižnica pri Sv. Jakobu. V pustem zimskem času, ko zunaj tuli in rohni mrzla burja in ko ljudje zvečer radi posedajo v gorki izbi, je v vsaki hiši lepa knjiga gotovo dobrodošla. Lepo, prijetno člivo razvedri vsakogar, starca in dečka, mu preganja dolg čas, ga zabava ter poučuje. Kdor nima pri rokah lepe knjige, si jo lahko brez truda in poceni preskrbi. Treba je, da se vpiše v knjižnico <'Šentjakobske čitalnice*, kjer bo našel bogato izbiro vsakovrstnega čtiva. Vpiše se lahko vsakdo; vpisnina znaša 1 liro, mesečni prispevek eno liro. Knjižnica posluje redno vsako nedeljo od 10.—11. ure predp. v poslopju stare policije pri Sv. Jakobu. Šentjakobska Čitalnica v Trstu. Jutri ob 8.30 zv. sestanek dram. odseka. Prosim tudi navzočnost režiserjev in vseh odbornikov. Ker je predmet sestanka zelo važen, je prisotnost vseh neobhodno potrebna, obvezna in neopravičljiva. Po sestanku vaja ^Kontrolorja spalnih vozov» in odb. seja. — Preds. Žensko dobrodelno udruženje» na Prošeku 'vabi svoje članice in prijateljice iz Prošeka ia Konto vela na sestanek, ki se bo vršil danes v tečajnih prostorih takoj po veČcrnicah. V slučaju slabega vremena se sestanek preloži. Prosimo polnoštevilne udeležbe, da se urede zadeve tečaja, da ne bosta Prošek in Kon-tovel zaostala za drugimi. SPORT H^T*»f»a utakmice. Javljaju nam iz Opatije, da se je dne 19. o. mj. (u nedjelju) odigrala Hazena utakmica izmedju S. C. Iride iz Rij jke i S. K. 01ymp, iz Opatije i to medju muških i ženskim četama. Prvi su nastupili muškarci, čija je borba ispala 4:1 (2:1) u korist domače momčadi. Sama je igra pružila cil. općinstvu krasnih momenata, koji su u nekim momentima bili i ponešto grubi, no energičnom sucu uspjelo je da zadrži igru na fair visini. Domaći su izvojštili pobjedu jed no svojom brzinom i odlučnošću pucanja na vrata. U tri sata nastupile su ženske čete i na dani znak otvorile igru. Domaće su navaljivale u iriaha-vom tempu, koji se je kasnije izrodio u vrlo brzu i fair igru. Gošće su pokazale, da su u mnogome napredovale od zadnjeg nastupa, ali im još uvijek manjka odlučnosti u pucanju. Domače se u tome pak iznad svega odlikuju i ne propuštaju nijednog momenta a da ga nebi izrabile. Rezultat igre je ispao velikim seorom za Olymp, koga je bilo i za predvidjati. Od S. C. Iride odlikovala se iznad sviju obrana (back) i vratarica, a od domaćih navala. Center domaćih imao bi poprimiti drugi način pucanja, a obrana više života. Sudac zaključi igru sa resultatom 9:0 (3:0) u korist S. K. Ohrrnp. T. V. K. «Saxeaa». Upozarjamo vsa društva in ostalo občinstvo, da naslovi vse dopise za naš klub na naslov: T. V. K. «Sirena» Trst Barko vije (Trieste — Barcola). S. D. A. Danes ©*> 1530 igra na igrišču «Adrije» (Via Calvola) I. nogometna četa «Adriie» proti Sportno-izobr. krožku Sv. M. Magdalene. Pred to tekmo se srečata na istem igrišču U. četa «Adrije» z C. S. ^Ponziana«, sekcija Sv. Jakob. Tekma odpade samo v slučaju dežja. — Ker se prvič v našem mestu srečata močni slovenski četi, računamo na obilno udeležbo 9 strani občinstva. ravalo ob tej priliki uprizoriti MoKerovo pisane listine. šaloigro «Skopuh,. Ker je javnost takih Na naše posredovanje ie medtem prstoma prepovedi že vajena, je ne bo ta vest prav cblast vzela Vaio zadevo v pretres. Manjkajo ... v> .1 • pa razni dokumenti za katere ste prav gotovo me presenetila. Ravno tako se ne bo za- 5epoi5redllo že dobila poziVi da jfc zbcrete in ntmala za vzroke prepovedi, ker so pov- dostavite. sod isti in točno odgovarjajo določenemu 8) Marij« vd. Statta, Trsi: Kar se tiče Vaše programu, ki se glasi: Postalijančenje državne pripadnosti j« precej nejasnosti. Re-vseh Slovanov, ki živijo* v okvirja svo- šitev voj. pokojnine zavisi od rešitve Vaše bodne države Italije. j opcije. —— 9) Marija vd. Cesar, Trst: Manjka spričevalo Tovarišicam m tovarišem, ki so polagali. ital. državljanstva. Priskrbite ga koleka pro- izpit v Vidmu. Naznanjam, da je nastopila spet nova izprememba glede diplom. Ko sem bil v torek osebno v Vidmu, sem jih prosil, naj mi aa»r imenik maturantov iz tolminskega stega, ker gre za voj. pokojnino. Na to spričevalo treba ie dobiti prefekturni vizum. 10) J. Kuret, Rirm—jr; Prinesite v naš urad mrtvaški list vojaka in spričevalo ital. driav- vilno razsodil. Kriza, ki jo doživlja danes Jugoslavija je prva te vrste in radi tega je rešitev tako težka. Zato pa smemo upati, da bo rešitev resničen donesek k pospešenju naše konsolidacije ?n da se bodo vsi sedanji boji izplačali. Če bomo presojali krizo tudi le iz narodnega stališča in ne iz strankarskega, potem je brez dvoma, da 1wtno zadovoljni, če bo kriza rešena v pravilni smeri, pa čeprav ne bo vse tako kakor bi želeli. Nobena reč se pač ne dovrši nakrat in za mlado Jugoslavijo je dobro, če velia ori reševanju ni enih kriz to nravilo. učiteljišča, katerega rabi Šolsko skrbstvo, da i Ijanstfra s prefekturnim vizom in to čim prej, * ' * -j-.fi*-«-----—t,.*---* ^ ' 11) Josipina vd. Roje, Trst: VaSa zadeva je evidenci pri kompetentnem oblastvu. __r____l 12) Marija vd. Kofeler, Tnl: Zadeva je v 19. avgusta, da jih tandidatje dvignejo. Izročili teku ter se upa na ugodno rešitev. so :ni takoj diplomo moje hčerke ter me silili, naj vzamem še druge. Tega nisem storil, ker nisem bil zato pooblaščen in iz obzirnosti, da bi mi mladina ne očitala radovednosti. Pač pa 13) A. vd. B„ Trst: S. M. M. sp.: Vaio zadevo smo požurili. Čakati je le treba mnenje višje zdravniške komisije. 14) M. vd. Sn Opona, 35: Vaio zadevo smo sem obljubil, da to razglasim in opozorim pri- i pospešili. Dobro bi bilo, da oridete v naS urad zadete, kar sem tudi storil. Danes pa dobim \ radi važnih nasvetov. vest, da ima ministrstvo neke pomisleke in : 15) F. P^ Ociflr Smo požurili Vašo zadevo, me prosijo, da jim diplomo vrnem in tudi dru-; Man kajo nekatere listine, ki so bile že ne-gim je ne dajo še. Pač pa dobijo maturanti ' posredno zahtevane na VaSi občini, neko uradno izjavo na kolkovanem papirju, | 16) Anton Vouk pok. Antona, Trst: Na naše da je dotičnik napravil izpit, kar velja pri ponovno posredovanje Vam je ponovno naka-šolskem skrbstvu za sedaj toliko, kolikor di- j zana začasna podpora, oloma. _ Germek. 1 7j» ]rna<&aAV»1iA«v> iHraJiU« m Wri Iz triaškesa iivlienia peč _ 7f|lrl»«lwira»- Dandanes, ko zlikovci s tako vnemo obiskujejo stanovanja in ko ni nobena omara dovolj trdno zaprta pred njimi, skrivajo ljudje svoje dragocenosti na najrazličnejših mestih, nekateri med staro šaro, drugi v dimnik, tretji pod ognjišče itd. Zaseb-nica Marija Benja, stanujoča v ulici Rcgina Elena št. 59, pa je mislila, da bo njena zlate-nina najbolj varna — v peči. Toda hudo se je zmotila. Ko se je pred par dnevi po kratki odsotnosti vrnila domov, je našla vrata stanovanja odprta in iz peči je izginila dragocena škatljica, v kateri je imela ženr>ka spravljeno vso svojo zlatenino, vredno kakih 3000 lir. Omare so bile nedotaknjene, iz česar je bilo mogoče sklepati, da je neznani zlikovec prišel v stanovanje le z namenom, da bi se polastil dragocene škatljice; očividno je dobro poznal navade Benjave. Orožniki, katerim je ženska prijavila zadevo, so po kratkem poizvedovanju dognali, da je dragocenosti ukradel komaj 15-letni Silvij B., stanujoč v isti hiši. Deček je povedal, da je prodal dragocenosti raznim zlatarjem v mestu. Benja je bila še tako srečna, da je dobila nazaj skoro vse ukradene predmete. _ Iz triaSke pokrajine Postojna: Dne 20. t. m. je zadela družin» g. Kogoj Jerneja trgovca in posestnika bridka izguba. Radi mrtvouda je nenadoma preminula soproga in mati, katera je vzgojila vse svoje otroke v strogo narodnem duhu. Blag ji spomin t Vesti z Coriškega Pod Železno pestjo. Prvotno je bilo določeno, da se bodo vršili tajniški izpiti le v Puli, Trstu in Tridentu. Ta določba ni prav nit* ugajala videmskim obmejnim politikom, pa ne mogoče radi tega, ker bi se jim šlo za presti! furlanske pokrajine in videmske prefekture, ampak brezdvomno predvsem radi tega, kei bi se na ta način odrešeni občinski tajniki izognili železni pesti odresiteljev ter popadli pod tržaško, v rokavico oblečeno pest, ki bi vsekakor bila mehkejša. Potom svojega ministrskega eksponenta podtajnika Spezzottija so rovarili toliko časa v Rimu, dokler ni bil izdan odlok, s katerim je notranje ministrstvo določilo tudi Videm za sedež tajniške iz-praševalne komisije. Sicer še ni znano, če bodo občinski tajniki, ki nimajo po italijanskem zakonu predpisane predizobrazbe, sploh pripuščeni k izpitu. V negativnem slučaju bi prišlo iz celega odrešenega ozemlja furlanske pokrii;ine v poštev ic. par tajnikov, ostali bi sploh ne bili pripuščeni k izpitu. Toda tudi v ugodnem slučaju, da bo pripuščena k izpitu ogromna večina dosedanjih občinskih tajnikov, so njihovi izgledi na uspeh pri sedanjem vetru, ki veje iz Vidma, skorajda popolnoma brezupni. Že pri poslednjem izpitu, ki se je vršil pred meseci v V idmu in katerega so polagali izključno sami Italijani in še ti po večini rodom iz starih pokrajin, je bilci izpraševulna komisija nadvse stroga. Kaj bo šele, če in ko se pri izpitih predstavijo izpraševalni kom siii občinski tajniki iz novih pokrajin in med njimi še taki. M s > se rodili s podedovanim grehom, da so Slovenci in ki že vsled tega po večini ne obvladajo popolnoma italijanskega jezika. Razen tega je ravno videmska obmejna politika ona, ki stremi za tem, da se iz vseh javnih uradov odstrani slovensko uradništvo ter zamenja t italijanskim, kar je v veliki meri že dosegla. Ni torej nikaka čuda, če se je našili tajnikov polastila ob vesti, da se bodo tajniški izpiti vršili tudi v Vidmu, velikanska poparji> nost. Mnogi so že docela obupali in ne mislijo sploh vložiti prošnje za pripustitev k izpitu, drugi, bolj korajžni, se sicer mislijo spustiti v boj, toda brez upa zmage. Pri vsem tem pa je najbolj žalostno to, da ne bodo črez nekaj mesecev naši tajniki samo na cesti, ampak da so v pripravi na izpit potrosili ogromno energije, časa in denarja za razne tajniške tečaje, ki so jih pripravljali za izpit, neglede na druge muke in trpljenje. Radi klobuka! V četrtek se je pričela porotna obravnava proti 24-letnemu Leopoldu Kovačič iz Kala pri Kanalu, obtoženemu radi umora, ker jc dne 25. novembra 1923. zabodtl v Kalu pri Kanalu Leopolda Lipičer, ki jc dne 1. dec. vsled zadobljene rane izdihnil v gor. bolnici, kamor je bil prepeljan. Kakor je že pri nas navada ob nedeljah, so se zbrali v nedeljo, 25. novembra v vaški gostilni fantje, med katerimi sta bila tudi umorjeni Lipičer in obtoženec Kovačič. Med nitma je vladalo že mnogo časa napeto razmerje, ker je sicer že pred dolgim časom očitat Lipičer obtožencu, da mu je vzel klobuk, katerega je umorjeni Lipičer svoječasno izgubil. One usodne nedeljo je bil baš Lipičer tisti, ki je hotel celo zadevo razčistiti in poravnati, toda dosegel je ravno nasprotno. Pri tsP°-minjanju na to zadevo je Lipičer tako raz*ačil Kovačiča, da je ta zagrabil kuhinjski nož fer ga zabodel Lipičerju v trebuh. Tako približno govori obtožnica. V četrtek in petek zjutraj so bili po preči-taniu obtožnice zasl šani obtoženec, mnogoštevilne priče ter izvedenci. V petek popoldne sta govorila državni pravdnik in zagovornik obtoženca odv. Zennaro, ki je napel vse svoje bogate sile in zmožnosti, da doseže, če že ne oprostitev obtoženca, pa vsaj milo kazen, kar se mu je v polni meri tudi posrečilo. Porotniki so namreč v svojem pravoreku zanikali nameravani umor in priznali nenarae-ravano ubojstvo, povzročeno po navadnem izzivanju in vsled popolne pijanosti obtoženca. Na podlagi tega pravoreka je bil Kovačic obsojen le na 10 mesecev zapora, na povračilo pravdnih stroškov in poravnavo škode. Ker je Kovačič kazen odsedel že tekom preiskovalnega zapora, jc bil takoj izpuščen na svobodo. . V pemdeljek se prične porotn* obravnava proti Adeodatu Romboni, Evgenu Brandolin in Francu Visintin, obtoženim, da so dne 7. junija 1923. z oboroženo silo oropali v Cer-vinjanu Don Giuseppe Cammuffa za znesek 35.000 lir. Zagovornik je dr. Zennaro. Z voza pod voz. 60-letni Josip Flailan iz Trsta, prebivajoč v Gorici, Via delle Ofii-cine, se je v petek vračal iz Solkana v Gorico. Med potjo ga je dohitel nek voz iz Tolmina, na katerega se je trudni Flailan vsedel z dovoljenjem voznika. Toda Flailan se je vsedel tako slabo, da ni obsedel in srečno pnsel v Gorico, ampak je zdrknil z voza pod voz, kt ga je povozil ter mu razen manjih poškodb na glavi zlomil desno nogo. Goriši -Zel. kriz > ga je prepeljal v gor. bolnišnico, kjer bo moral kakih 6 tednov čuvati posteljo. Smrt pod butaro. 82 let je nosil oče Kozorog Anton iz Poljubinja št. 82 pokorno in udano butaro življenja, v svojem 82. letu pa se je zgrudil pod butaro drv m našel smrt v hudourniku Gadič. . Ko se je obložen s težko butaro drvi vračal črez hudournik, se je z nogami zapletel v korenine. Da si iztrže nogo iz korenin, se je oče Kožerog z bremenom vred zagnal naprej, toda preveč, ker je vsled lastnega sunka m vsled teže bremena, omahnil v prepad hudournika, kjer je obležal z razbito glavo. Ob uri njegove smrti se je ustavila tudi njegova lastna ura, po čemur so sosedi, ki so ga našli šele pozno zvečer, ker ga ni bilo zvečer domu, speznali. da se je nesreča zgodila že ob uri zjutraj. V nedeljo so Poljubinjci v velikem številu spremili Kožoroga k počitku, katerega si je v polni meri zaslužil. Smrt v plamenih. Ko se je 16. t. m. poset-nik Leop. Bremcc iz Breznic pri Lokavcu kot zadnji odpravlja! spat, je v svojo grozo opazil, da je gornji del njegove hiše v ognju. Hite! je takoj klicati sosede na pomoč, toda še nredno so ti#rihiteli, je bila že vsa hiša obleta od ognja. Ko so začeli gasiti, so se spomnili, da man;ka še 12-letni gospodarjev nečak, ki spal v hiši. Takoj sc se hrabrejši podali »kozi plamene k prostoru, kjer bi moral čeče\ ležati, toda dečka ni bi'o več, od n-ega ie ostalo samo še nekat ogorele^a okostja. Ra7cn te Iz Sežane. Tržni dan 22. oktobra t. t V Se-____I žano je bilo prignanih 661 glav živine. Cena nesreče je še drutfa ncrreč^, da jc btl? namreč goveji živini je bila 5—5 in pol živa teža. Te- I pogorel* hiš« nezav^ro-ana. tfospoc lai« ij 7 « nol do 91 i< lumii od J 1000 dx> 1 malim; otroci oa ie skorai brez sn v> Iz Idrije, fGftasje med radarji rad visokih davkov). Kakor smo že poročali, je tuk*jina Icr. davčna agencija predpisala rudarjem za l&nsko leto, davek osebno dohodnino po avstrijskem vzorcu. Državni davek na osebno (dohodnino se je zaračunai od sv^te, katero so jrudarp lansko leto vplačali kot davek na pre-piično bogastvo za osem mesecev in kateri je 'bil potem ostavljen, ker se je ta davek v smislu kr. odloka razširil še le s 1. januarja 1. 1924. na nove pokrajine. Od te svote katero S*e dela\cem rudnik odtegoval, in katera je >ila zelo različna, bi se jim pa povrnila svota, Ui presetfa državno osebno dohodnino. Seve-a so io ie majhne svote, pa bi morali rudarji ipotom tukai&nje davčne iztirjevalnice k temu *la\li.u /riračunjene deželne, občinske in šol-ieke dcklade, in sicer v petnajstih dvomesečnih obrokih do konca leta 1926. Ker pa te do-ijiade znašajo za naše revne rudarje, naravnost ogromno svoto nad 200.000 L. se je delav* stvo na \ se načine branilo plaćanje te doklade, osobito še občinske in šolske, ki se niso pri fsestavljeniu občinskega proračuna, nikdar upoštevale, in tudi niso bile nujno potrebne v liritje istega. Federacija rudarjev® jc že pred dvemi meseci poslala kr. finančni intendanci v Trstu, iobšii-nu (ozadevno spomenico s prošnjo, da bi se jim to doplačilo odpustilo. Obrnili so se tudi do kr. občanskega gen. Castelazzija, ter ga prosili da bi jih podpiral v tej zadevi. Prošnja še ni bila rešena; davčna iztirjevalnica pa ni hotela čakati. V soboto 18. t. m. se je ob 11. in pol uri dopoldne zbraio vse delavstvo pred mestno občino, in pred hišo kr. podprefekture, z namenom da še enkrat skupno protestira in prosi, pristojne oblasti posredovanja. Ker ni bilo gospoda podpreftkta doma in je bil g. občinski komisar menda bolan, jc bilo delavstvu naročeno naj se mirno razidejo in da bodo oblastva drugi dan, to je v nedeljo sprejela delavske zastopnike. In res je bila drugi dan povabljena deputaciia k podprelektu, kateremu rje natančno pojasnila vso zadevo. Ta je tudi obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, da se rudarjem, to breme olajša. Izjavil je tudi, ida je za enkral vstavil iztirjevanje. ter da se bo v torek 21. podal v tej zadevi osebno v fVidem in naročil deputaciji naj se v četrtek izopet zglasi pri njemu, da ji bo poročal, kaj ibo dosegel. Ob določenem času so se zastopniki rudarjev, zglasili pri podprcfcklu, ki jim je naznanil, da so se rudarjem črtale občinske (Dalje na IV. strani). dobro kravo za L 2000 In kozo, proda Keida, VolČjadraga. 1390 SOBA, meblirana, z dvema posteljama, se odda gospodoma. Via SS. Martin 28, vrata 1 1379 G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio St. 5 (prej Via Bacchi) Tcleloa 27-81. uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 16 DELAVCI, Žagarji, za izdelovanje železniških prečnik, se iščejo. Delo zagotovljeno do meseca maja. Pojasnila Damiani, via Giulia št. 49, Trst. " 1380 ŽELEZNA vrata s stebri iz belega kamna 3X2.20 m, vrata, visoka in nizka, okna iz belega kamna, proda Lavrenčič, Vrdela-Farnetto 1183. 1381 URADNIK, verziran knjigovodja in korespon-dent slovenskega, italijanskega nemškega, in hrvatskega jezika, išče primemo službo pod jako smernimi pogoji. Cenjene ponudbe pod i bilo da bi se črtale tudi deželne doklade, saj delavstvo že itak težko izhaja. Gospodu podprefektu smo vsekakor hvaležni za takojšnjo in uspešno posredovanje. Kako lahko bi bilo sožitje če bi se oblastva vedno ozirale na upravičene potrebe našega ljudstva! Veliki Dol. Vinska letina na Krasu je letos izborna. Terana se je pridelalo obilno in najboljšega. Skoraj ga ni kmeta zlasti v komen-skem okra;u, koder ni toča pobila, da bi zadostovala lastna posoda. Povsod okolu so iskali sodov. Stari vinski sodi, ki so ležali leta in leta v rezervi, so prišli zopet do časti, da so mogli rešiti dragoceno zajčjo kri. Radi obiinosli pridelka bo cena letos razmeroma nizka zlasti sedaj, ko mnogi potrebujejo denarja- Kupci imajo lepo priliko se sedaj preskrbeti. _ ko se je posušil, se ga zažvepla na navaden način. — Ako je plesen segla pregloboko v sod, nI zanj več nobene pomoči. Zadruga ievljarskih mojstrov TRST, VIA CHiOZZA 9 priporoča tvojo ZALOGO USNJA na drobno in na debelo Chevrau, Box Calf, Lak, teletina in kravina za škornje, podplate na polovico in druge čevljarske potrebščine (om Cene zmerne Cene zmerne Edina veliku likvMacila OBUVALA 4 a i^spodarstvo. Naš denar v naše posojilnice! Katastrofalen polom zavoda «Banca Adria-tica^ nam daja zopet povod, da svarimo naše ljudstvo pred bančnimi zavodi. Večkrat smo imeli n9 tem mestu priliko spregovoriti odkrito besedo na naše ljudstvo, zopet 7 nova poudarjati, da so samo posojilnice skoz in skoz varni zavodi, ker so po pretežni večini z neomejeno zavezo in po sto in več dobrih posestnikov jamči vlagateljem z vsem, milijone vrednim premoženjem, tako da ie človeško izključeno, da bi vlagatelj posojilnice z neomejeno zavezo zgubil le en vinar svojih prihrankov. Predno bi moral vlagatelj utrpeti tudi najmanjšo zgubo na zavodu zaupanem denarju, bi morali propasti vsi ali velika večina gospodarjev one občine, ki tvorijo članstvo dotične posojilnice. Akoravno so posojilnice pred izmeno denarja preživljale, ne po lastni krivdi, težko denarno krizo, nismo doživeli niti najmanjšega poloma, d očim smo bili po vojni in smo sedaj zopet priča težkih bančnih polomov. Pr posojilnici je izključena vsaka slaba manipulacija z denarjem, vsaka večja zguba, ker je* nepretrgoma upravljana in nadzorovana od onih samih, za katere je bila ustanovljena. Naš denar torej v posojilnice, tako na deželi kakor v mestu. V Trstu obstoja že 19 let neomajano trdna, vedrih lepše se razvijajoča posojilnica: Tr£ov- \ sko Obrtna Zadruea, ki šteje nad 3000 članov, j ti od govarjajo vsi za vloge neomejeno, z vsem, ] na'1 c-0 inilitonov vrednim premoženjem. Trgovci, obrtniki in kmetovalci, to je Vaš j denarni zavod v Trstu! TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TRSTU (Via Raifineria št. 7) ima v zalogi: Semena: Spinačo «VLktoria» in «Viroflay» po L 6.50 kg. zgodnji nizki grah, seme sala-tine. salate, radića, čebulčejc za sajenje, sortno peso itd. Detelje: inkarnatno, domačo m iucerno. Trave: laško ljulko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnico. Umetna gnojila: \9% Tomaževo žlindro «Colameta>», 40—43% kaliievo sol, rudninski superfosfat in kalcijev cijanamid (apneni dušik). J , , Kmetijsko orccfje: pluge, novodošle sape, oko'ičanske, istrske in kraške, trtne in drevesne škarje, štrpače, železne grablje, srpe itd, Amerikansko \epivo za sadno drevje: Tree Stichv. Krma za živino: pristne otrobe, debele in drebne, koruzno moko, klamo apno itd. Ptičia krma: ogorščica (ravizon), luščeni oves in razne druge kmetijske potrebščine. Kako se popravi vinski sod, ki diši po plesnobi? Če leži vinska posoda odprta na vlažnem prostoru in če ni bila nič ali premalo za-žveplana, postane plesniva. Ce je sod samo nekoliko plesniv, ako je namreč znotraj na površju nekoliko siv, se taka plesnoba še osnaži. Ako je pa šla plesnoba bolj globoko, tako da je les rumen ali črn, jo jc težje ali pa sploh nemogoče odpraviti. Tak sod je tre'na odpreti. Ako nima vratic, mu je treba odvzeti dno. Nato se vzame suha krtača ah suha cun:a ter skuša odstraniti vsa plesnoba kolikor se to da doseči. Ce je plesnoba le na površju je to lahko delo, če pa je prišla že v les. je treba sod postrgati s kako strguljo tako globoko, da se pride do zdravega lesa. Nato se sod z ostro krtačo in z vodo opere, zabije in dobro izpari ali pa s sodo in vrelo vodo dobro zakuha. Posoda se potem ooere na p. ej z vrelo, a nato z mrzlo vodo in močno zažvepla. Na 10 hI se vzame 1 in pol do 2 žveplena trakca in dobro zabile. Črez nekaj dni se sod zopet odpre, še enkrat opere in Naia zavarovalnica UNION" ie ngvečiG svetlima zmrmlniai 'efniški kapital Fr. 20 JVtiljonov, zav. .apitali v veljavi čez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E. 28, L — Zastopniki se še sprejemajo. — J Tovarniška zaloga nemških slamo-reznic, 10 in 12 col, z verigo in brez verige. Mate Križe - Postojno trgovina z železom. (633) VIA S. LAZZARO 17 JhlDdSžE C Min Predno kaj nakupite za ztmo, obiščite naše skladišče, kjer najdete vse, kar potrebujete. Niše cene so najnižje Paietots, extra in obleka skupno L 195 — Izbera paietots, površnikov coo-vercoat, gabardine in blago, dežni plašči, štajerske jope s kožuhovino ali brez te in izdelane obleke. Obiščite nas brez obveze za nakup, in prepričali se bodete. VIA S. LAZZARO 17 TRST - CORSO GARIBAUM 4 (tik kinematografa Royal) Najstarejia hrdka v Trstu- - Ustanovljena leta 1871. Moderno obuvalo za gospe v vseh vrstah in kakovosti od L 35 naprej. — Izbera moškega obuvala od L 45 naprej. — Velika izbera otroških čevljev in sandalov za moške, ženske kakor tudi za otroke. a Prave, najnižje cene v Trstu đ Zobozdravnik dr. Loiz Kraigher specialist za bolezni v ustih in na zobeh sprejemi za tu zdeztiraroiSka ii zetatebuSka opravi! * v Gorici, na Travnika 20 (Plaza lelia mm 20 o« 9-12 In od 3-3. -27 MIRODILNICA MARIO FERLIN Sv. H. Ka& zgornja 2 Bivio. Tel. 774 prodaja na debelo in drobno. 10 Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bugata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepilnih potrebSčin. Direktni uvozi ohižtvn Nepretrgani dohodi M. STEINER d. z o. z. H Zlato, srebro, krone, platin, zobovje kupuje Zhtim Albert Pouh Trs ž, Via Hazzlnl 46 (25) ZE3T\ 11 Na obroke!! ♦♦♦♦♦♦ Moške in ženske obleke izdelane in po meri, bogata izbera tu- in inozemskega blaga, plaščev, paietots, površnikov, dežnih plaščev, obuvala, klobukov, ženskega perila itd. lastna krojačnica za ženske obleke. - Cene in pogoji najudodneisi!! Prvovrstna krojačnica za moške obleke Viale XXX otiobre 3. LTeL 39 ZO Via Geppa 17 - Via MIlana 1 Vogal Piazza Stazione. POr^ne sebe 50 različnih vrst. Spalne sobe za eno osebo. Oh»daa »ofce z usnjatimi stolicami, 20 različnih vrst. Pisarne, velikanska izbera. Sobana* Kuhinje popolne in posamezni deli. Pisalne mise in druga oprema za urade navadne in amerikanske mizice in slolice. Pohištvo, posamezni kosi po tovarniških cenall. Najboljši vir nakupa za preprodajalce, gostilničarje itd. PoSiijatve na deželo z jamstvom. M. STEINER d. z o. z. Via Geppa 17 Via Panltana 1 vogal Piazza Stazione. Velika skladišča v prosti luki brez carina. STARA TVRDKA 3 NB. Tvrdka ex „Pr.>vvidct:/r»'' zjružiia ■/ našo. Via Gmnastica 15 se Borzna poročila« Dgrske k.jone ...»••• avstrijske krone ..... če.*ko=lr>v3ške krone *. .... dinarji ......... le ji ........ i « marke . doiarji - ......... [ran oski franki ....... ivi arski franki ...... angleški funti papirnati . . • BcncCij-ke (vojnoškodninske> obveznice .0.0320 , . 68 75 . .12.511 ' / 92 o;. . i 20 — . KJ3.75 0*0310 0 OKKi 25 3.I.40 1325 23.if» 120JM 446-103.»." 82.44» Loterijske f te vitke izžrebane dne 25. oktobra 1924; Bari 41 23 60 58 37 Firenze 29 49 90 63 75 Milana 85 86 80 47 3 Napo-li 32 71 5 13 85 Paiermo 22 78 29 67 6 Roma 82 61 58 21 76 Torino 11 78 32 68 28 Venezia 30 70 27 36 84 Zelo lepo posestu v Črcšn;cvcih pri Gornji Radgoni, blizu avstrijske meje, nedaleč od glavne ceste, s prekrasnim razgledom, obstoječe: iz gosposke vile, hiše za posle, stiskalnice, vinske kleti, j ŽRanjekuhe, ledenice, hlevov za konje, krave in svinje, shrambe za poljske pridelke, vini-čarije, vsepovsod vodovod, 28 oralov zemlje, njive, vinogradi, travniki; gozd, je z 2 konjema, 12 govedi in 18 prešiti vred, na prodaj po jako zmerni ceni. Pojasnila daje kopališče Slatina Radenci pri Ljutomeru. ALOJZIJ POVH Piazza Garibaldi št 2, I. n. Telefon 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. Starodavna tovarna mm. utež ii no Giuseppe Florenz&C2 z zalet li telmln zo poram «ma Ani Cacdo 6, Telefon 13-64 naznanja svojim cenj. odjemalcem, da so se dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe sistema „Florenz" k mirosodni poskušnji glasom me-tričnega pravilnika, ki je stopil v ve Ijavo s 1. januarjem 1924, tudi v novih pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah. 414 je odprla centralno trgovino Piazza GarMi štev. Z (PRISCO & L1UZZI) Velika izbere hiolmkoo inozemskih in draaBh tovarn po zmernih cenah: KlObllKI "Bt"'" L 10napreJ Čepicideske (ko,esaRkel • „ 5 » (mornarske).... p 99 99 □ » (angleške) .... Q M H « « Naše cene se ne skrhajo! ZA VAS, GOSPODINJE / Pri druSbl BLOCCHIST1 MILANESI dobite: Svilenine in baršune SVILA za klobuke, črna in bela........ DUCHESSE, trpežna, črna......... ALPA GAS, svila in messaline......... POPELINE, svila...........- • - SVILA, surova, težka............ PLATNO, svileno.............. DUCHESSE, v raznih barvah......... CHOTE DE CHEVAL, posebna za pod vlake .... SVILA,* bliščeča, težka, v svetlih barvah..... LIBERTY, francoska, risana, za podvlake . . , . DRAPE DE DAME, črn........... CREPE PAPILLON, tiskan, zadnja novost..... LIBERTY TUTANKAMEN, novost za podvlake . MATELASSE, kockan............ CHARMEUSE CHINE, najmodernejše risbe . . . . ARMOUR INTERNATIONALE, težka svila za obleke............. . . . GRAN MOIR za večerne obleke........ SVILA, pletena, cevkasta .......... SVILA, pletena, cevkasta, organzine....... CREPE MAROCAINE, najtežje vrste v 40 risbah . MATELASSE futre za plašče......... DUVETIN, irhast, zadnja novost, za obleke . . . . LAMIE DE LIONE za večerne obleke...... BARŠUN MANCHESTER........... visokos . cm 50 Lir 4.95 za m«le# > » 50 » 7.90 » » 30 » 7.90 » m » » 100 m 11.50 » • » » 80 » 12.50 » • » » 80 » 13.90 » » » » 80 15.90 . » » » 100 » 16.50 » • » » 80 16.90 » • » T* 80 » 16.90 . » » » 100 » 21.50 • » » » 80 » 24.50 » » » 100 24.90 » • 80 27.90 » » » » 80 » 29 50 ^ » » » 80 » 29.50 » » m 100 » 34.50 » » 200 » 34.90 » » » 220 39.90 » 100 37.50 - » 110 47.50 - » » 120 » 37 .<»0 » » » ICO 38.50 . » 50 8.50 » » » 60 15.90 » 65 22.30 - » )» 75 » 27.50 . » 115 43.50 . » » 100 » 47.50 » 1, 120 » 54.50 . 3» » 15.90 . » » najtežje vrste, za plašče..... » najtežje vrste, za plašče..... » zrcalast, za klobuke ....... I ZEC R A KAAAKUL, A5TKAKAN, SEUSCK1N, BRF.lTSCHWflNZ iSd. Hd. mrl družbi BLOCCH1STI M3LAMESI dobite: Volneniri® sa gospa VOLNA MUSSOLA, tiskana.......... VOLNA fantazija.............. ARMOUR COTELE', sama volna........ GABARDINE, pristna volna.......... VELOUR, volna duvetine........... VELOUR, pristna volna, fantazija........ VELOUR, pristna volna Cotele......... GABARDINE težke vrste........... COVERCOAT, angleški........... NA BdOATCiSA iZBEAA . 110 » 110 » 130 » 140 » » 140 » » 130 » 150 Lir 17.^0 za metcf . 17.90 » ». 17.75 » » 19.50 » » 24.90 » » 32.50 » » 32.90 » > 27.90 . » 4S.50 » BLAGO, bodljikasto, črno in modro za moške . . BLAGO «pettinalo», črno in modro, za moške . COVERCOAT, nasičen........... COVERCOAT za površnike fantazija, nasičen . - BLAGO fantazija za hlače........- BLAGO fantazija za hlač,;, angleško, najmodernejše risbe ,............... BLAGO «Petlinato», fantazija, težko...... BLAGO «Pettinato», fantazija, sivo, modro, črno in rtijavo............... BLAGO fantazija, težko, novost .... BLAGO fantazija, težko, modro, črno, sivo in rujavo NICKER-POCKER. težko.......... NICKER.POCKER, težko, angleško..... BLAGO za paietots. težko......... BLAGO double face za paietots....... BLAGO double face, najfinejše, črno, sivo, modro modro in rujavo in rujavo........ RATlNE za paietots, črno, sivo BLAGO za površnike fantazija .... BLAGO, angleško, za površnike fantazija NICKER-POCKER za deške obleke . . VELIKANSKA I23ČKA BLAGA ZA VEČERNE OBLEKE visokost cm J 40 150 150 150 140 !50 140 150 140 150 t if) 150 140 150 150 150 140 150 104 IS. 32— 46.— 52— 28.— 33.— 28,— 44,— 24.— 37.— 3&!— 20.— 24__ 38.-48.— 28.— 44.— 12— 7.a motcf Pri družbi BLGČCHl^Ti NIUMgSI dobite: Platno • p* • MADAPOLAN «Vittoria»........... PLATNO »Madouiia.. za rjuhe......... PLATNO «Madonna» za rjuhe ........ • PLATNO «Jajčja lupina^........... PLATNO tfJajčja lupina» extra......... PLATNO za prte, damaskirano......... PRTI 60X60 ................ PLATNO SZ PRtSTKEGA LANA V V5EH VISOKOSTIH Itd. itd. Lir 2.80 za meter visokost cm 150 » 250 » * 80 > 130 » 120 14.90 4.70 &.50 7.90 1.90 Pri družbi BLOCCHiSTI M UN2S! dobifie: Bomb2ž@vmo ETAMINE za ETAMINE za ETAMINE za zavese zavese zavese ajourjem ajourjem face . 70 Lir 2.90 za meter PRTE za gostilne, double PRTE in prtiče za 6 oseb .... BRISAČE, težke 60X110 .... TRLI Ž v vseh risbah ..... PIQUET fuštanjast za srajce . . . FLANELO, barvano, za srajce . . FUSTANJ v vseh barvah .... SVTLENO hombaževino, posebna podvlake......... fantazija, za » 120 4.90 » 150 . 750 » 21.90 komad » 34.90 > 4.25 komad » 120 » 7.90 za meter » 90 » 6.— 70 5.50 » 60 » 2.90 » 70 ^ 6.50 » * Pri družbi BLOCCHISTI MILANESI cobfte: post&SIna pogrirslaio 150X150 .................Lir Velikanska Izbera moške (zadnji vzorec). Č*s»lce (usnjate) za gospe. Dežniki (najfinejše vrste) za gospe japonski, zadnji vzorci) iz pristne svile. Dožnlkl moški, od L 30-— naprej. PrepriSanm da naju bo cenj. občinstvo podpiralo, kakor je do sedaj podpiralo prodajalno Campo San Giacomo 18, ki bo nadaljevala delovanje kot podružnica, beleživa udana PRISCO * UUZZI PODRUŽNICA: Campo 1 Giacomo 18 NAMIZNE PREPROGE PRFPROGF. k posteljam 60X110 POSTELJNA POGRIN.JALA piquet, za eno osebo 170X200 .....4 - • • • • ■ • ' k......... POSTELJNA POGRIN -\LA, za poldrugo osebo 210X240 .....* ' u-........ POSTELJNA POGRINJALA piquet, za dve osebi 240X 300 .................... PREŠITE PREPROGE, VOkNEHE ODEJE Itd. itd. Pri tfruSbl BLOCCHiSTI NiLANESI dobite: Kožutiovine KOŽUHOVINA Keiners (kanadski medved), najnovejši vzorci . . . STOLA za ijospe (Lapin, črn) ................ KOŽUHOVINA za okraske (imitacija vidre)........... LABUD ............................... PALETOTS, ženski, izdelani, iz same volne......- • • • • ŽENSKE OBLEKolt tene, pristna, prvovrstna volna, v vseh barvah . OBLEKE za deklice 12-14 let. pletena volna, moderne barve . .. PH druf&l BLOCCHISTI HIUKESI doMte : Perilo« Nogavice, Robce 27. 4<>. 6Q. s . .Lir 890— . . . 45.— . . - 5.90 komad » 0.90 . . » 30.50 ...» 59__ .... 35. SRAJCE, ženske, blago »Jajčja lupina«..... HLAĆE, ženske, blago «Jajčja lupina*..... COMBINEE, iz blaga «Jajčja lupina*...... 'ROBCE, ženske, pol lana, (šest kosov) .... ROBCE, moške, pol lana, (šest kosov)..... NOGAVICE, ženske, navadne, Jako močne . . . NOGAVICE, ženske, ?ako prozorne, močne . . . NOGAVICE, ženske, škotska nit. s šivom . . . O VRATNE RUTE, moške, svila fantazija .... ovratne rute, moške, volnene...... OVRATNICE, moške, najmodernejše risbe, pristna PODVEZE, moške, svilene, s kostjo...... KLOBUKE, ženske, iz klobučevine, najmodernejša kape, (RaffaelJo), ženske.......... volna oblike Lir 7.90 5.90 12.90 7.50 O._ 1.90 3.90 5.90 12.90 4.50 6.90 3.90 21.90 17.50 Kdor Ima denar In ias, naj ne čaka 11 Corso V. E. III. 25 Corso V. E. III. 2S