r v Največji slovenski doenuk ▼ Združenih državah Velja za vse leto $6.00 S Za pol leta.....$3.00 g Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto •''i^a&ssssš-ši - $7.00 $7.00 | GLAS Tke largest Slovenian Daily fia the United States. Xastisloyenskihidelavcev v Ameriki* r a Issucaevi anc lund every day except Sunday* and legal Hobdays« 75,000 Readers, TELEFON: OORTLANDT 3876 Entered as Second Claae Matter, September SOL 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congreas of March 8, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876 NO. 176. — ŠTEV. 176. NEW YORK, THURSDAY, JULY 29, 1926. — ČETRTEK, 29. JULIJA 1926. VOLUME XXXIV. _ LETNIK XXXIV, flti NOVI VIRI FRANCOSKE VLADE Novi francoski ministrski predsednik Poincare je uverjen, da be naglo izboljšal francosko valuto. — K izboljšanju bodo morali precej prispevati tujezeimki turisti. — Coolidge in protiame-riške demonstracije. Zločinec zahteval smrtno kazen. PARIZ, Francija, 28. julija. — Vspričo preteklega rekorda poslanske zbornice je dvomljivo, da bo konečni sklep političnih strank tako enoten kot je bil včeraj. Stvar pa stoji precej ugodno za Poincareja. Ministrska izjava je bila v svojem bistvu splošna. Medzavezniške dolgove je omenila le ne negotov način, in skorajšnje odobrenje washington-skega in londonskega dogovora ni del neposrednega programa vlade. Ko je stopil Poincare na tribuno, ga je pozdravila demonstracija komunistov, ki so žvižgali ter peli internacijonalo. — Kabinet, ki se vam predstavlja, — je pričel nato Poincare, — je bil stvorjen v duhu narodne sprave, da se stopi v okom nevarnosti, ki preti vrednosti našega denarja, prostosti naše zakladnice »er ravnotežju naših financ. — Vsi, ki so se združili v tem delu, so smatrali za svojo dolžnost, da posvete v tem trenutku svoj duh in svojo silo tej nalogi. — Pozneje se bodo mogoče pojavila vprašanja, glede katerih se ti možje razlikujejo, a danes so popolnoma v soglasju glede potrebe, nujnosti in sredstev finančne rešitve. Prosijo vas, da jim naklonite svoje zaupanje in da jim dovolite završiti nalogo, katero ji je poveril predsednik republike. — Po skrbnem in vestnem premotrenju položaja smo postali globoko prepričani, da je mogoče hitro izboljšati položaj francoskih financ in povečati vrednost franka. Ta uspeh je odvisen popolnoma od neposreSnega in resničnega sodelovanja med vlado in poslansko zbornico. — Takoj vam bomo predložili predlogo, koje namen je pokriti sedanje nezadostnosti virov. Da preprečimo za vse čase nove rizike inflacije, vas prosimo, da glasujte za povišano obdačenje ter obenem tudi za princip važnega varčevanja. Fiskalna predloga, izročena poslanski zbornici, kaže, da hoče Poincare naložiti deželi novo breme dodatnih šestih tisoč milijonov frankov. Ena najbolj važnih točk predloge je ustanovlje-nje prometnega davka v znesku dveh odstotkov. Ceni se, da bo prineslo to, državi 600,000,000 na leto. • Davek I 8 odstotkov na dohodke iz inozemskega investiranja kapitala so povišala na 25 odstotkov ter upajo, da bo ta vir prinesel 900,000,000 na leto. Predloga vsebuje apropriacijo v znesku šeststo trideset milijon frankov, da se poveča plače državnih uslužbencev ter tudi določbe, ki posveča malo več kot štiri milijone novih dohodkov za padajoči sklad. PAUL SMITHS, N. Y., 28. julija. — Predsednik Coolidge pripisuje protiameriške demonstracije v Franciji in drugih evropskih deželah neodgovornim ljudem v teh deželah ter neodgovorim ameriškim turistom. Stališče administracije je bilo obrazloženo včeraj. Ameriški narod je pozvan, naj ignorira kritike in naj kaže prijazno razpoloženje napram deželam ,ki fcrpe vsled učinkov vojne. Predsednik je prepričan, da ne prestavljajo sovražne manifestacije proti Amerikancem čustvovanja in razpoloženja naroda in tudi ne vlade. On misli, da so nekateri ameriški turisti prav toliko krivi tega sovražnega razpoloženja ter upa, da bodo dežele, v katerih je prišlo do takih manifestacij, prav tako velikodušne z ameriškimi turisti kot je on z administracijo vred napram tem deželam. Predsednik je razdelil ameriške turiste v dva razreda. Prvi tip je bahaške narave. Drugi tip pa najde vsakovrstne napake in nedostatke v inozemstvu, in za rake ljudi je najboljše, da se čimpreje vrnejo — Jaz se ne morem poboljšati, —je izjavil ponarejevalec čekov ter zahteval od sodnika smrtno kazen. V DEVETINDVAJSETIH DNEH KROG SVETA PIIILADEDPHIA, Pa., 28. juL William K. Moore iz Bostona je bil včeraj spoznan pred sodnikom Lewisom krivim ponarejanja čekov, a je prosil zn smrtno kazen, ker je nepoboljšljiv Rekel je, da bi bilo najboljše zanj in za družijo. če bi bil mrtev. Sodba se je glasila od treli do petih let ječe. — Xe, gospod sodnik, — je rekel obtoženi, očividno odkritosrčno. — boljše bi bilo, če bi me več ne bilo na svetu, in družbi bi napravili veliko uslugo, če bi me poslali na električni stol. Kar se tiče mene, mi ni prav nič na tem, če umrjem ali ne. Vem le, da bom takoj po oproščenjn vodil, naprej svoje staro življenje, ki me je privedlo semkaj. Najboljše bi bilo. če bi bil mrtev. Pogosto sem že mislil na samomor. Enkrat sem prisegel, da se bom poboljšal, a stara navada me je zopet prijela. Rekel sem, da bom izdal še en ponarejen ček, a iz enega jih je postalo dosti. — Vzgojen sem bil v poboljše-valniei in od svoje rane mladosti nisem užival več kot pet mese-eev prostosti. V ječi je bilo moje edino veselje, naučiti se kak nov trik, in v vsaki ječi se človek lahko kaj novega nauči od zločincev. — Lahko bi se poboljšali, — je rekel sodnik skesanemu grešniku, — če bi imeli v sebi potrebno mo-ralično moč. Dokler trgovci menjavajo popolnoma tujim ljudem čeke, jih moramo zavarovati pred ljudmi vaše vrste. Nesoglasje med ruskimi komunisti. Leon Trocki je bil v zvezi z Zinovjevom in Lase vičem. — Njegovo stališče je vsled tega o-groženo. UNDCRWOOD A. UNDERWOOD. N- V. Edward E. Evans in Lincoln Well sta dospela krog sveta v devet i n-dvapsetih dneh ter dosegla s tem rekord. Potovala sta v zrakoplovih, na železnicah in lad j ah. Na cilju ju je pozdravil John Henry Mears, ki je pred nji ma imel svetovni rekord. Whittemore bo moral umreti. Governer Marylanda je odredil, d a mora R. Whittemore, znani ban-ditski glavar, umreti. Zavrnil je prošnjo žene in 2500 nadaljnih prosilcev. Slamniki dovedli na sled roparjev. S pomočjo pozabljenih slamnikov so ujeli detektivi pet banditov, ki so vprizorili razne roparske napade. MOSKVA, Rusija, 28. julija. — Prvikrat je ime Leona Trocicega direktno spojeno z vršeč i m se sporom v komunistični stranki, ki je imel za posledico padec Zinov-jeva. Po govoru sovjetskega ministrskega predsednika Rikova je sestanek "aktivne" politične sekcije moskovske komunistične stranke glasoval glede resolucije, da se podpre administracijo ter izjavil, da je odpadniško delo nove opozicije dovedlo do še večjega oddaljenja od leninizma. V zvezi s tem so imenovali tudi Trockega. Vsakemu, ki zna citati med vrstami, je jasno, da so Trockega s tem moralno identificirali z Zi-novjev-Laševič opozicijo, čeprav je materijalno ušel ukoru, ker se' ni udeležil njih "nepostavnih", tajnih in zarotniških metod". To pa seveda ne pomenja, da obstaja še vedno razkol med Troc-kim in administracijo in da je le malo prilike, če ne bo sklenjen v zadnji uri kompromis, da bi bil imenovan Trocki naslednikom Dr-žinskega kot predsednik najvišjega sveta narodne ekonomjie, ki BALTIMORE, Md„ 28. julija. Zadnje upanje Richard Reese Whittemora, njegove žene in njegovega očeta, da bo ušel vislicam, na katerih bo moral umreti v petek, dne 13. avgusta, ker if* umoril starega jetuiškega paznika, je bilo izgubljeno včeraj zvečer. Go-terner Albert Ritchie ni hotel iz-premeniti smrtne kazni v dosmrtno ječo. Sklep governerja je sledil zaslišanju Edgar Allan Poe-a, katerega je imenovalo sodišče pravnim zastopnikom na smrt obsojenega moža. Zaslišanja so se udeležili tudi državni'generalni prav-dnik Robinson, državni pravdnik O'Connor, Raw lings Whittemore, oče bandita; njegova žena in sorodniki umorjenega paznika. Mrs. Whittemore je s tresočo roko izročila governer ju peticije za milost. Nosiie so več kot 2500 podpisov moških in žensk iz Bal-timora, ki večinoma nasprotujejo smrtni kazni. Mrs. Whitemore in njen tast sta sedela v bližini governerja, ki je obema stisnil roko. — Natančno sem zasledoval slučaj od pričetka ter čital pričevanja in sodnijske argumente tako v časopisju kot v stenografič-nih zapiskih, — je rekel governer, ko je objavil svoj sklep. — Nobenega dvoma nisem gojil, da je izvršil umor po prvem rr lu in potem ko sem poslušal vse argumente, sem še vedno prepričan, da jne nobena stvar ne opravičuje izpremeniti obsodbo. Na smrt obsojeni mož je mirno sprejel to novico. Z aretacijo petih banditov je končno pojasnjen n5,pad no Roo-j sevelt bolnico, pri čemur je padlo baiulitom v roke $S00, ter napad privatno banko John Liccio- kontrolira industrije dežele. Za to mesto je izvrstno usposobljen vsled svojih zmožnosti, eneržije in splošne priljubljenosti. Medtem pa je opaziti tukaj veliko zanimanje za stališče Zinov-jeva kot predsednika komunistične internacijonale. cev, ko se mude v tujih deželah, a njegova naloga je vzdržati prijateljske odnosa je med Združenimi državami ter inozemskimi narodi. Smatra za bistveno za ameriški narod in narode tujih dežel, da so velikodušni v svoji sodbi glede na ne na iztočni IS. cesti. Policija je mnenja, da so aretirani v zvezi z nadaljnimi roparskimi napadi. Detektivi so prišli na sled banditov s pomočjo dveh novih slamnikov, katere so pustili pri napadu na privatno banko. Najprej so našli trgovino, v kateri so bili kupljeni slamniki, in po opisu prodajalca so spoznali nekega zločinca, aobro znanega policiji. Ze preteklega petka so našli njegovo bivališče in kmalu nato moža samega na 20. cesti in 8. Ave. Čeprav mu je eden slamnikov dobro pristojal, je tajil, da je bil udeležen pri napadih. Medtem pa so se detektivi že informirali glede prijateljev in znancev aretiranega ter prišli na sled štirih nadaljnih banditov, ki so priznali imenovane roparske napade. Pomožni okraj, pravdnik Adler-man bo v pondeljek dvignil pred veleporoto obtožbe proti vsem petim radi poskušenega roparskega napada ter poškodb Rafaela Ra-niero, ki je bil pri napadu težko ranjen. CALLES BO ZAPLENIL KATOLIŠKE CERKVE Mehiška vlada bo izpremenila cerkvena poslopja v šole ter izročila muzejem neprecenljive umetniške zaklade. — Bojkot je vznemiril trgovce. — Ženske so se obrnile na predsednikovo ženo, naj skuša izposlovati preklic dekreta glede otrok. MEXICO CITY, Mehika, 28. jul. — Mehiška vlada S* bo poslužila odločnih odredb, ko bodo katoličani zapustili svoje cerkve. Ce ne bodo duhovniki ostali, bo zaplenila vlada cerkve. Direktna povelja tajnika za notranje zadeve pra vijo, da bodo vladni agenti prevzeli cerkve, ko bodo zapuščene in da ne bo vlada pod nobenim pogojem dovolila, da bi ostala kaka cerkev brez odgovornih ravnateljev ali varuhov. Vsi mehiški katoličani bodo brez svetišč, dokler ne izpremene svojega sklepa, da nadaljujejo z ekonomskim bojkotom. Med glavnimi prizadetimi kraji je Pueblo, kjer je več kot sto cerkva; Guadalajara, ki ima tudi dosti cerkev ter Queretaro, znano kot strogo katoliško mesto, kjer je cerkev na skoro vsakem vogalu. Mexico City, z največjo katedralo na kontinentu, ima cerkve v skoro vsakem bloku. Služba božja se bo mogla vršiti v takem slučaju le v privatnih stanovanjih. Manjša mesta v vseh delih mehiške republike i-majo po pet do deset cerkva in slehrna vas v Mehiki ima najmanj po dve cerkvi. Cerkve ima nadalje vsaka skupina koč, ki niti ne zasluži imena vasi. Vsled tega bo prešlo veliko število cerkva direktno v vladne roke. Cerkve so ničvredne kot šolska poslopja, ker bi stalo prav toliko prezidati jih kot zgraditi nove šole. ' < ** t i ! V številnih cerkvah se nahajajo dragoceni u-metniški predmeti, med temi slike starih mojstrov ter tapete. Ni znano, kaj bo storila vlada s temi stvarmi, a vrjetno je, da jih bo izročila Narodnemu muzeju. Šofer pridržan brez jamš čine. PTERMONT, N. Y., 28. julija. Ko je zaslišal včeraj policijski sodnik Leitner šest prič, se je odpovedal Daniel Lastro, lastnik in voznik ponesrečenega busa, v katerem je našlo smrt enajst ljudi, uvodnemu zaslišanju ter bil stavljen pod obdolžbo umora. Pridržan je bil brez jamščine za postopanje velike porote Rockland o-kraja. Priče so izpovedale, da je vozil šofer najmanj z naglico petdeset milj na uro po griču navzdol. Kot poročano, se je bus trikrat preobrnil ter se nato zaletel v neko hišo. Cosulich žrtvoval življenje za sina. TRST. Italija, 28. julija. — Italijanski ladjegeadnik Oskar Cosulich je izgubil tukaj svoje življenje pri poskusu, da reši življenje svojege šestletnega sina, ki se je pozneje sam rešil. Nesreča se je pripetila v zalivu Poroto Rosa, kjer je križarii la-djegradnik v spremstvu sina. Medtem ko se je deček oprijel čolna ter se ga držali toliko časa, da so ga rešili, je njegov oče izginil v valovih. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDE. DRŽAVAH. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestn. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno fie, ako boste vpofltevali svojo korist in našo zanesljivo te? točno postrežbo. Din. Din. Din. Din. Din. Dinarji Lire 500 .... $ 9.45 ... 100 ____ . $ 3.95 1,000 .... % 18.60 Lir .. ... 200 ____ .. $ 7.60 2,500 .... $ 46.25 Lir ... ... 300 ____ .. $11.10 5,000 ____ $ 92.00 Lir ... ... 500 ____ .. $18.00 10,000 .... $183.00 Lir .. ... 1000 .... .. $35.00 Za poSiljatve, ki presegajo DesettisoC Dinarjev aH pa DvatlsoC Lir dovoljujemo poseben zneska primeren popust. NakaxOa po brzoja za stroške $L—. bvriojMM T Um Posebni podatki. Pristojbina za izplačila ameriških Mir. jev t Jugoslaviji ia Italiji mafia kak« sledi :za $28. ali manji znesek 75 centov; od $25. naprej do «300. po S ecuto od vsakega dolarja. Za večje sroto fra pl-smeeecn dogovora. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street pnone: coktlandt 4087 New York, N« Y« je edino slovensko podjetje v New Yorku, ki lima vplačan predpisani kapital za itvrievanjQ poslov državne banke, ter ee v soglasju s postavo eamore imenovati banka, ^ v leta VKBt It mafia! «3J»2,C73.«7, v besedah: trinfflJaB* - fcitMsdoi mimllwl * sli liitiliinilMllniHit dolarjev la 47 :"feiS^ikl"tiirP^^L.''i-š.;i. ' ' ' ' .* i ■ .isst.. '.T-"-®."- &M v i&Mc * GLAS NARODA, 29. JUL. 1926 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY (A. Corporation) Frank Sakser, president. Louis Benedik, treasurer. P Ime« of buainea* of the corporation and addresses of above office «*s: 82 Cortland t SU_Borough of Manhattan, New York City. N. Y. "QLA8 Slov. Delavski Dom v CoOinwoodu. Našemu narodu v Ameriki, NARODA* "V(Am of tke People" Issued Every Day Except Sunday m and Holidays. Zrn eelo leto velja list ta Ameriko in Kanado ______________$6.00 Za pol leta______________$3.00 Za četrt leta_____Z.____$1.50 Za New Fork ta celo leto $7.00 Za pol leta_______________,___$3.50 Za inozemstvo ta celo leto ~..$7.00 Za pol leta________________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. ~ "G LAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876' V nedeljo 25. julija je bil lep in velik dan, nebo jpe bilo čisto in na klonjeno, julijska vročina baš prava za pohode in povorke. Ta dan so se zbrali napredni in zavedni coolinwoodski Slovenci, da na poseben in redek način proslave svoj veliki in nepozabljeni dan samosvojega vstajenja in medsebojnega dela. Ceste so bile praznično in bogato okrašene, hiše čiste in ljubke, povsod so plapolale ameriške in slovenske zastave. Številni napisi, pozdravljajoči dohajajoče goste, so viseli na vseh dohodih, ki vodijo do narodnega svetišča. Vse je bilo tako praznično in privlačno, da enakih priprav je gledal slovenski Cleveland prav malo, morda nobene. Mimogrede mi prihaja na misel, da se je zavedno eollinwood-sko ljudstvo hotelo pokazati in narekovati vsem drugim: Kadar slavimo svoja dela, dajmo jim POVODENJ —, JUGOSLOVANSKI MINISTRI IN KRALJ ALEKSANDER topot odlikovala slovenska godba Bled tako častno in zaslužno, da smo prav vw Donosni na enake uspehe. Boter Doma je bil A. Gubane, ugleden in naroden Slovenec, ki je v dolgih letih bivanja v Collin-woodu ostal še vedno dober napram vsem naprednim ustanovam, bil vedno darežljiv in vesten, kjer se je potrebovalo njegovo pomoč. Ta dan je stopal s ponosom, da je tudi del njegovega dela nad de lom za Slovenski delavski dom v Colilnwoodwu. Botra je bila ga Plešee, mala, toda delavna žena. kateri je narod naklonil to prednost, da dobi Častno mesto pri po-lagainju vogelnega kamna. Slavnošti se se udeležili tudi: mestni blagajnik Daram, dr. P. -J. Kern, predsednik S. X. Doma v Clevelandu, predsednik S. D. .Zveze, L. Medvesek, tajnik S. X. Doma, urednik Enakopravnosti. prednost in veselega navdušenja.! Omenjeni so bili tudi na govorni kadar pa hodijo škofje po naših* ški listini. Poleg tega se je opazilo naselbinah, naj le hodijo in gredo veliko ljudi, ki so prihiteli iz so-tja. kamor jih vleče. ! sednjih naselbin. Povorka ja^bila nadvse lepo j Slovenski napredni Collinwood razvrščena in dobro preskrbljena (na severni strani) je v nedeljo z vestnim vodstvom znanega na- \ sprevidel, da se splača biti narod- V Jiugoslaviji je par tednov strahovito deževalo. Reke so prestopile bregove, in vodovje se je razlilo po liajrodovitnejšili krajili naše stare domovine. Uničenje in opustošenje je v Jugoslaviji tako, kot da bi se nebo zaklelo proti nji. In če jo nebo vidi, se mora ustrašiti svojega pro-kletstva. i Topot je prizadeta vsa naša domovina — od Karavank do macedonske meje. Pridelki so domala vsi uničeni. Tbogi kmet, ki gradi vse svoje upanje in vso svojo bod očnost na travnik, vinograd in njivo, bo moral jeleni v zid ugrizniti. Grizti ga bo moral vso zimo in vse do prihodnjega poletja. Če bo do prihodnjega poletja še živel — v fizičnem in gospodarskem zmislu, je seveda drugo vprašanje. Mimogrede naj bo omenjeno, da se je ustanovil v Ameriki odbor, ki je pričel pobirati x>rostovoljne prispevke v pomoč nesrečnikom. Naša iskrena želja je, da odbor čimveč nabere. Možje, ki tvorijo odbor, so zadostna garancija, da bo prišel denar v prave roke. Skoro istočasno je dospelo iz domovine poročilo, da so si jugoslovanski ministri prostovoljno skrčili plače za trideset procentov. Sedemdeset odstotkov njihove redne plače bo baje odrajtane vsled povodnji prizadetim revežem. Bog daj, da bi bilo res tako — ministrom pa kljub temu ne bo treba stradati. Nadalje je bila skrčena plača tudi drugim državnim ^uslužbencem. Najnižjim državnim uslužbencem za šest procentov. Ti najnižji državni uslužbenci, katerih je par tisočkrat več kot pa ministrov (dasiravno je tudi ministrov dosti) bi že ob normalni plači radi menjali svojo usodo z vragom, po šestprocentnem skrčenju bodo pa najbrž na slabšem kot tisti, katerim je razen golih zidov vse voda odnesla. Povprečni jugoslovanski državni uslužbenec ne more niti v svoj zid ugrizniti, kljub temu, da ima izborne zobe in želodec, ki mu krasno prebavlja. Skoi •o istočasno je dospelo še nadaljnje poročilo, namreč, da ima jugoslovanski kralj Aleksander milijon dolarjev plače na leto. Za kaj dobiva to plačo, poročilo ne omenja. Menda niti jugoslovanski kralj sam ne ve. Vest je najbrž pretirana. Pa naj bo tako ali tako, o pravem času ni dospela. Amerikancu očitajo sebičnost, materijalizem, sko-post itd. Toda kljub temu je Amerikanee še vedno rad gentlemansko pomagal, če je bila sila res velika in pomoč res potrebna. V Jugoslaviji je sedaj strašna potreba; njeno polje-deljstvo, njen poglaviten, skoro edin vir dohodkov in življenja, je — že vsaj za letos — uničen. To bi Amerikanee vpošteval, dal bi in pomagal. Pa ne bo dosti dal in ne bo dosti pomagal, ker je včeraj po vsem ameriškem časopisju zablestelo debelo tiskano poročilo, da ima jugoslovanski kralj Aleksander milijon dolarjeY plače na leto. rodnega in delavskega bori^elja J. Durn-a. Na čelu parade je korakala godba, za njimi takoj čvr- no zaveden, delavsko napreden in zemlji naklonjen, na kateri se preživlja. Ta dan se je tudi po- sti in- jaki slovenski Sokoli, ki kazalo, da so coljinwoodski Slo-vedno in povsod pomagajo pri venci strjeni v močno falango, slovenski zavesti in narodnem de- katera je previdna in vedno čuje, lu. Za njimi so stopali veteranci kaj se godi. Dom, katerega po- v uniformi, nato povabljena društva s svojjimi zastavami, katerih je bilo okoli 35, če ne več. Za društvi je prišel direktorij S. D. D., direktoriji drugih narodnih domov, ter zastopniki slovenskih organizacij. Pazabiti ne smem dekleta in ženske v narodnih nošah, otroke z ameriškimi zastavicami, katere je vodila ga. Poznik. potem tri godbe, med katerimi se je j stavljajo je res tak, da ne bo prevelik in ne premajhen, in da se ne bodo zadolžili, kar bi jim bilo v poznejših letih mučno breme, kar se je pokazalo pri drugih ustanovah. — Prosto povedano: Učijo se iz izkušenj, previdni so, in zaupajo le svojim besedam, ne frazam škiljavih voditeljev, ~ Le tako naprej! Poročevalec. Razne vesti. naročajte se na "Glas Naroda", največji i Carinska kazen 26 milijonov di-• nar jev. ' Iz Bukarešte poročajo: Apela-eijsko sodišče v Oradea-Mare se je pečalo te c^ii s prizivom lastnika tvrdke Coos in Lekoviei, ki je bil obsojen od sodnega dvora v Satu-Mare na plačilo denarne glo be 106 milijonov lejev. Tvrdka jo skušala namreč lansko leto vtihotapiti v Romunijo, pošiljko svile, vredno 10 milijonov lejev, pri čemur pa sta jo zasačila dva fi-nancarja. Apelacijsko sodišče je priziv zavrnilo. Tvrdka bo morala torej rekordno denarno globo plačati, če se hoče izogniti še hujšim posledicam. Ar^eški rudarski štrajk. Delegata britanskih rudarskih strokovnih organizacij Cook in Richardson sta se sestala z delegati ruskih rudarskih organizacij, in jim razložila stanje angleških rudarjev, ki so prišli vsled stavke v zelo težaven položaj. Ruska delegata sta nato poročala o u-krepih, ki jih nameravajo storiti ruski" rudarji v pomoč angleških. Sklenjeno je bilo, da se izda skupen proglas na vse rudarje sveta, da moralno in financielno podpirajo angleške rudarje. Tudi se bo ustanovil poseben rusko-an-gleški odbor za pomoč stavkujo-čim rndarjem. Če bo ruska pomoč pomagala ■angleškim rudarjem, pa je veliko vprašanje. Angl. železničarji so namreč odbili zahtevo rudarjev, da ne bi prevažali tuji premog. S tem je prevoz v tujini nakuplje-nega premoga na angleških železnicah zasiguran. Na seji Sveta vseh strokovnih organizacij pa je bil generalni simpatijski štrajk za rudarje odklonjen. S tem je stališče rudarjev zelo težkočeno. Grozna nesreča na železniškem tiru. Baš na mestu, kjer se vsako leto dogajajo številne nesreče, pri Pešženici v zagrebški okolici, se je zopet pripetila strahovita železniška nesreča. Ob sedmih zjutraj je vlak povozil skladiščnika zagrebškega kolodvora Franca Čebula, rodom iz Sežane pri Tr- stu. Čebula so prepeljali v bolnico. kjer so mu zdravniki odrezali obe roki in levo nogo. Do težke nesreče je prišlo na ta način, da je šel Čebul po železniškem tiru, ko se je bližal vlak, je skočil na drug tir, kjer pa je v tem trenot-ku prihitel drug vlak, ga zgrabil in grozno razmesaril. Pod gornjim naslovom smo sprejeli sledeči članek: Vsled neprestanega deževja je obiskala našo domovino strahovita povodenj ter povzročila strašno škodo našemu narodu. Po sedemletnem bojevanju za svobodo in ujedinjenje vseli Slovencev, Srbov in Hrvatov se je naš narod vztrajno lotil dela, da nanovo zgradi porušene domove ter pre-orje s- \ia polja. S trdim delom se je vse to v kratkem času posrečilo. Človek se je moral diviti urejenim vasem in mestom, obdelanim poljem, cvetočim livadami in vinogradom. Danes ko čitate te vrstice, je pa domovina opustošena. Domovi so porušeni, pohištvo uničeno, polja opustošena. Povodenj je povzročila strahovito škodo po Sloveniji, Hrvatski, Slavoniji, Sremu, Črni Gori. Srbiji, Bosni, Hercegovini, Južni Srbiji, v Banatu, Bački in Dalmaciji. Skoda je velikanska. Najbolj rodovitni kraji so popolnoma opu-stošeni. Dolžnost vseh Jugoslovanov v Ameriki je pomagati svojim bratom v tej stiski. V New Yorku se je osnoval centralni odbor za nabiranje prostovoljnih prispevkov. Prostovoljni prispevki naj se pošljejo na naslov; Consulate Generale of The Serbs, Croats and Slovenes, 1819 Broadway, New York City. Konzulat bo pošiljal denar brzojavnim potoni v domovino. Kdor fc.tro pomaga ! pomaga, dvakrat Centralni odbor: Predsednik: D. M. Stanojevič, konzul v New Yorku. Podpredsednik: E. Kristan, izšeljeniški komisar v New Yorku. Tajnik: M. Čišič. Častni predsedniki: Dr, A. Tresič Pavičic, izvanredni poslanik kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v "Washington*!. Njegovo Preosveštonstvo Mardarije , škof za Ameroko i Kanado. Prof. M I. Pupin, častni konzul kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, predsednik S. S. S. "Srbadija". Ing. Nikola Tesla. Prof. Dr. P. Radosavljevič. Frank Sakser, predsednik Sakser State Bank. Častni podpredsedniki: A. Seferovič, konzul v Montreaiu, Kanada. S. Jovanovic, konzul v San Franciscu. M. Naumovič, podkonzul v Chicagu. Člani: Bratska Hrvatska Zajednica, Pittsburgh, Pa. V. Cainkar, predsednik Slovenske Narodne Podporne Jednote, Chieago. S. Vukobartovič, predsednik, S. S. "Srbobran Sloga", Pittsburgh, Pa. S. Vrlinič, predsednik. S. S. "Sloboda", Pittsburgh, Pa Novice iz Slovenije. Žrtev brezobzirnega kolesarja. | Favai iz Ljubljane ter ga o lpe- „ . . . m ...» ""ljal na njegovo stanovanje v Tr- Pripetila se le pri Trzicu veh- r_ . . , . v i v . • , zic. Tamkaj pa se je stanje pone- ka nesreča, katere žrtev le postal „ . v , , » , . . , . . . ., .. sreeenea nenadoma se poslabšalo, bivši kapitan, sedaj uradnik tvrd- . T , .. T ' . _ _ ■ vsled cesar so ga prepeljali v Leo- ke Peter lvozina v Trzicu, Karel1 T . T , • . -i i nisee v Ljubljano.* Imel je težke Za Dom slepcev. Frank Jerina, Kokomo. Tn.fT . daroval $1.00. Iz St. Louis Mo., nam piše Marjeta Žvanut: Priloženo vam pošljem naročnino za Glas Naroda in se vam zahvaljujem, ker ste počakali. Povem vam, da tii mi bilo težko biti brez vašega lista, ki je po mojem mnenju najboljši slovenski list v Ameriki. Jaz «?a čitam že šestnajst let, pa nisem še nikdar opazila v njem, da bi žalil verski čut kakega človeka. Z delom se ne morem pohvaliti. Tukaj je vsepolno delavcev brez dela. Rojake prosim, naj mi sporoče, če vedo, kje se nahaja Frances Sikošek, ki je odšla maja meseca v Detroit. Priloženo pošiljam tudi en dolar za slepce v domovini. To so največji reveži na svetu, ker niso sami krivi svoje nesreče. Vsako društvo bi moralo prirediti kako veselico v njih prid ali jim pa nekaj darovati iz blagajne. Pozdrav! Marjeta Žvanut, 5615 Southwest, St. Louis, Mo. Tz Brooklyna nam poroča Izletnik: Kot že poročano, je priredilo slovensko pevsko društvo Slovan izlet k Mr. John Pirnatu v Soutk 'Norwalk, Conn. * Kljub slabemu vremenu smo se izvrstno zabavali. Bilo je vsega v izobilju, za kar se imamo zahvaliti našim gostiteljem Mr. in Mrs. J. Pirnatu. Kakor pri nekaterih drugih prireditvah, smo se tudi tukaj spomnili slepeev, najnesrečnejšili ljudi v stari domovini, in njih Doma. Po predlogu Mr. John Pirnata se je nabralo $23.00. Vsem darovalcem najlepša hvala. Denar smo sprejeli ter ga bomo odposlali na pristojno mesto. Uredništvo. Peršl. Popoldne je napravila družba Peršlovih prijateljev izlet v Tržič. se oglasila tudi pri njem in ga povabila k Sv. Ani. Peršl se je povabilu odzval in prišel za druž- poškodbe na glavi. Umrl je 13. julija. ' Dva samomora. V Smledniku je skočila v Savo bo peš s soprogo in tremi otroci, kuharica tamkajšnjega župnika Pri Sv. Ani so se vsi ustavili v ter utonila. Njeno truplo je opazi- znani gostilni pri Ankeletu. Do- la neba ženska, ki je slučajno na-mov se je vrnil Peršl zopet peš. I hirala drva. Kaj je gnalo nesreč- Nekako 100 m v klancu pod nico, ki je bila stara 60 let. v Sa- Ankeletovo gostilno se je Peršl vo, ni znano. Pokojnica je bila 25 j nenadoma ozrl in vzkliknil: "Ko- Ie* v službi pri župniku, ter so se( lesar prihaja!" Malo za njim je v šele pred mesecem dni preselili v resnici drvel po klancu v dolino Smledniku. neznan kolesar, ki je vozil brez — v Mednem pri Št. Vidu se luči in tudi ni dajal nikakih var- obesil tamkajšnji mlinar in po-' nostnih signalov. Peršl je imel ko-V sestnik, oče štirih odraslih otrok, maj toliko časa, da je z v$o silo star 60 Ko je shl opazil očeta odrinil svojo soproge v breg. ti- na vrvi> .le pričel klicati na posti hip pa je že padel sam trdo Žalibog pa je bilo že prepozna obraz. Podrlo ga je kolo. Ko- on' ker Je nesrečnež že mrtev, lesar, ki se je sicer tudi prevrnil, Vzrok samomora ni znan. je v nagliei pograbil kolo in sej--- odpeljal naprej. Peršlova soproga je pričela klicati na pomoč, nakar so prihiteli ljudje iz vasi ter prenesli ponesrečenca v gostilno. Tamkaj je£je je vložilo prošnjo za izkorišča-prišel Peršl zopet k zavesti, tožil pa je, da mu je slabo. Ob 1. ponoči je ponesrečenca naložil na svoj avto slučajno tamkaj se mudeči Sodnik je rekel advokatu, ki je zagovarjal zločinca: — Prosim vas, napravite na-kratko. Zakaj bi se mučili in izgubljali ponepotrebiiQin besede. In advokat je takole govoril: — Porotniki so najboljši možje. kar jih poznam. Državni prav-dnik se moti. Obtoženec je nedolžen. In obtoženec je bil oproščen. * Jože se je zopet oglasil iz Most. O mojem pismu, ki sem ga bil zadnjič objavil, noče nič slišati. Že vsaj v svojem dopisu ga ni nič o-menil. In kar me je presenetilo, kar z maši n o je začel. Ce bi se s peresom mujal, bi ga morda pri petem odstavku krč prijel, če pa tipka z vsemi desetimi prsti naenkrat. se mu ni bati te nevarnosti. In na obeh ctraneh je splošno zadovoljstvo. Pravi, da je radoveden, če je v New Yorku že kaj grozdja naprodaj in ako ga je kdo že napre-šal kako galonco. Jaz sem že pil letošnjega — iz malih, belih jagod — en dolar petdeset centov je baksa. Tz ene bakse je poldruga galona župe, dve galoni preševea, kar ostane, se pa skuha Volsteadu na čast. To se seveda Volsteadu jako kadi. in tiuli tisti, ki ga pijejo, so precej okajeni. * Čikažankam, ki so čitale &roi-fov dopis s parnika 'Paris', uljutl-no naznanjam, da nisem še nikdar v svojem življenju nobene ženske pogledal in da tudi vbodo-če nočem imeti z nobeno nobenega opravka. (Opomba stavca: Svečano izjavljam, da se ni Zj;a-ga še nikdar tako debelo zlagal). Prijatelj in dragi rojak, ko se dva parita in stopata v zakonski jarem, — roke proč. — pusti, naj se sama skomandirata kot vesta in znata. Nekoč*je imela neka nevesta vse polno svetovalcev — dobrih in slabih — slabih seveda več kot dobrih. Kajti navada je taka. Nazadnje je rekla: — Svetujte mi dobro ali slabo, meni ni nič mar. Le tega mi ne svetujte, naj ga pustim. Pa tudi če mi svetujete, ga ne bom pustila. Izrabljanje vodne sile v srednjem teku Soče. Goriško hidroelektrično podjet- nje vodnih sil reke Soče na ozemlju občin Sv. Lucija, Roeinj, Av-če, Ajba, Kanal, Anhovo, Deskle, Solkan in Gorica. ŠSf Kako zaslužiti brez truda $5. To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT** po 4O/o $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo nekoliko več kot $5.—. Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Rojstvo je boj — boj za življenje in smrt..— Življenje zmaga. Umiranje je boj — boj za življenje in smrt. — Smrt zma«?a. Ali se ljudje res ne morejo toliko spametovati, da bi se v kratki dobi, ki je med rojstvom in smrtjo, ne bojevali in bi pustili drug drugega v miru živeti ? * Slovenci se jako selijo iz New Yorka v Brooklyn. Večinoma same družine z otroci. In otroci do-raščajo, se ženijo in množe. Bog ve. koliko jih bo takrat, ko bo Slovenski dom dograjen? Namreč Slovencev v Brooklvnu. č'e bo odbor ostal, pa bomo lahko srečni. * Že zadnjič sem omenil, da pravijo, da bo v New Yorku zmanjkalo vode. Križ bo za tiste, ki z vodo zme-šanega ne prenesejo. Toda takih jev New Yorku jako malo. No, in če baš pride do tega, bodo morali Newyorčani požirke žganja z vinom izplakovati. Pa tudi tega so že deloma vajeni. Ej, nič zato!,Pa naj zmanjka vode — pravijo Newvoreani. Za kuho je ne rabimo, ker kupujemo hrano v kanglah. Za umivanje tudi ne, ker je preveč žavbe naprodaj, kopamo se večjidel na morskem produ, žejo nam bodo pa butlegarji gasili. Edinole kamela in Newvorčan lahko pogrešata vodo: — Kamela sedem dni, Newyorčan pa leta in leta. Resnici na ljubo naj bo povedano, da tudi ostali Amerikanci ne delajo Newyobčanom škandala. ___ . .......si JŠ__________ ___:____N___!___ _____&■ ■■ . .. . _. ______, i. _ _ . •>-■ ■ . -rf -V. GLAS- NARODA, 29. JUL. 1926 Kočljiv položaj Mussolinijeve vlade. in * ___ Četrto leto vladanja je razkrilo nove težave fašizma. Glavna obljuba, ki jo je dal Mussolini I-taliji, je bila ogled kraljevine v zunanji politiki. Taktika 1923. leta je naravnost osupnila liberalne italijanske diplomate in začeli so odhajati, oziroma so bili odstavljeni kakor Sforza. Nastop proti Grkom, sploi*»n uspeh proti Balkanu, hipni ugled novega imperija na evropskih konferencah — to je pritisnilo stare italijanske državnike ob zid in potihnili so. V intern znatnenju je Mussolini u-krotil pBevdomonarhični pokret 'Soldinov', ki so nosili kot znak denar s kraljevo glavo; ukrotil je Sardince in se predstavil s trium-fom starim Benetkam. Doma so tedaj še dvigali glave številni na- ja dokaj osorno, češ, Anglija nam ^»rotniki fašizma, ki so se pozneje je pustila tu proste roke — kakor združili kot opozicija v parlamen- mi njej v Egiptu in Aziji. Ta od-tu in odšli na Avantin. Doživeli govor je podrl poslednje italijan-mo končno poraz, odhod don Stur- ske iluzije o hegemoniji v Sredo-ze in generala Garibaldija, pone- j zemskem morju, srečeni "atentat" Zanibonija in j Ta pregrupacija sredozemskih kapitulacija popolarov. propad o-: nil je ]>ovzročila v Italiji mnogo pozieijonalnega tiska, prostozi-1 bojazni. Iz vseh kotov so prilezli darstvo itd. i stari diplomatje in širili maloduš- Ti dogodki so pripravili tla za je, povsod se hude dvomi o novi fašistovsko reformo Ttalije in v zunanji politiki. Mussolini je pod njenem znamenju se je zaključil pritiskom razmer sklenii reorjra-proces Matteottijevih morilcev.' nizirati diplomatske urade z mla-Videti je bilo, da bo Farinaeei kot dimi ljudmi. Kako se mu to pode sna roka voditel.ieva pospešil sreči, bqdo pokazala bližnja leta. odstotki svetovne produkcije 60 odstotki prevoznih cistern. — Ker ima Italija 40 ladij z 280 cisternami, bi lahko mnpgo zaslužila s prevažanjem. Toda Italija ni dobila niti novih delnie, niti prometnih koncesij in torej lahko samo gleda, kako raste dobiček Standard Oil Co. od 33 milijonov v tem letu nad 110 milijonov dolarjev. Italijanski velekapital je razočaran. Vprašanje Maroka, Tangerja in Džarabuba se poleg tega naravnost izgublja in bi šlo mimo. če ne bi Francija porabila prilike za nov udarec. Na italijanski pred-Jog za posebno konferenco, ki naj uredi problem severne Afrike, sta odgovorili Španija in Franci- NAJPRIMERNEJŠE V POLETNI VROČINI * . ' ' rt. t : 0 MESECIH ROJSTVA i danes na novo grebejo iz spomina njegove karakterizacije, pa tudi v bodoče se bo še vedno našlo, lju,-V letošnjem letu, ko solnenej mu bodo verjeli in se ž njim pege uganjajo svoje čudne kap- strinjali po lastnih izkušnjah, riee, se v astroloških krogih zopet mnogo razpravlja o vplivu vremenskih prilik na ljudi, posebno; na novorojence. S posebnim iute-! resom se osvežujejo razodetja ze-j (Vera Albreclitova.) lo znamenitega astrologa Firmi MED NAMI eusa Maternusa, ki je zatrjeval, da ima vsak mesec rojstva znaten vpliv na razvoj značaja in na usodo človeka. Da ne govorimo zopet o ženskah, si v naslednjem poglejmo, kaj je ta astrolog ugotovil za slavni moški rod: i l Januarski novorojenec postane dober mož, toda nagle narave in se da radi svoje neizmerne lahkovernosti lahko izkoriščati. — Februar rodi čvrste junake, ki se radi posvečajo ženskam in igri. Značina poteza njihovega temperamenta je ta, da se prav radi lotevajo vsakojakih avantur. So izredno nedosledni in vsak hip menjajo svoje odločitve. Možje, rojeni v marcu, imajo čvrst značaj; zato pa oni, ki so ugledali luč j življenja v aprilu, znajo biti celo Pri banketu, ki ga je priredil, Človeku v veliki višini kisk in se okrutni i" zavratni; ženske se ne francoski aero-klub belgijskim le-j tudi avtomatično regulira. Aparat sm°j° preveč zanašati v njihovo NAPRODAJ JE 27 AKROV FARMA, dve mtfjr od postaje m trt miljt'«^«-sta, 50 rodovitnih dreves, hiša in po-sopja v dobrem stanju, v okolici več slovenskih farmerjev. Vsa pojasnila Vano da bližnji sosed. Anton Sekoia. R. R. 2, Bo* 24, Morgantown, IncJ. (3X Thurs. UNOCRWOOD A UNDERWOOD. M. V. bližini Washingtona so velika golfska igrišča. Da se igralci nekoliko ohlade, so razpostavljeni v primernih razdaljah kosi ledu. Na sliki vidite skupino deklet, ki grajo golf v kopalnih oblekah. Ko že med nami govore pogledi, da bi zaklade tajne izkopali. ■ ko te pozove On, v poslednji uri. i ko misel se je z mislijo prelila, t ko "jaz" in Mti" sta v eno .se! združila, i smo vendar tujci si v človeštva 1 sred i: ker ločijo .nas temne, težke duri, j najlepši čari ž njimi zakopani, a svetu niso še grobarji dani. i PRVA m NAJSTAREJŠA TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI— ki Izdeluje najboljše tam-burice in glede dela prekosi vse tvrdke te vrat«. Tamburice Iz moje tovarne »o priznano najboljše glede oblike, točnosti in članu, kar j ri-čajo priznanja sborov ln poedin^ev. Naročeno blago pošiljam v vse kj-aje eveta. PiSIte po cenik, katerega pogljem zastonj. IVAN BBNČIČ 4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. ADVERTISE in GLAS NARODA ZASTAVE SVILENE AMERIŠKE, SLOVENSKE IN HRVAŠKE REGALIJE, PREKORAMNICE, TRO-BOJNICE, ZNAKE, UNIFORME ITD Sigurno 25% ceneje kot drugod. VICTOR NAVINŠEK, 331 GREEVE ST. CONEMAUGH, PA. Letanje v veliki višini. notranje reforme, toda mož je padel. Vrgli so ga razni elementi, ki so pozno prilezli v stranko, a i-majo že danes velik vpli vin obrnejo vsako reformo na svoje kopito. Boj med obema strujama je odmeval po vsej državi, posebno v Trstu, a to ni edini križ fašizma samega, kajti sporadično se pojavljajo pokrajinske krize v Furlaniji, Lonibardiji in na jugu, kjer se fašizem ne more utrditi. V Tarantu je zagrozil komisar, tla preda grešnike sodišču, že mar sika k poslanec je medtem zletel iz stranke. K notranji krizi fašizma so se pridružili še zunanji neuspehi, ki jih je Musolini očitno pričakoval. Konflikt z Nemčijo ga je o-liladil in obrnil njegove oči na Afriko in Orijent. V pogovoru z u-rednikom pariške revije 'El'Euro-pe' se odpoveduje kontinentalnemu imperializmu na račun kolonij in po tem namigu se je pričela nova zunanje politična kampanja fašistovskega tiska. Pozornost je zbudil konec maroške vojne, potem spor za mosulske vrelce in položaj v Egiptu. Mussolini je obj iskal Libijo in uredil upravo afriških kolonij v Somaliji, Eritreji, Libiji in Tripolisu.. V pričakovanju francoske zmage nad Abd el Krimom je naslonil svojo sredozemsko politiko na Anglijo in pritegnil Grško. Anglija je to izrabila za ukrotitev Turčije in rešitev mosulskih petrol^jskih vrelcev. Fašistovski tisk je hotel dokazati v novi anglo-turški pogodbi nov uspeh za Italijo, kmalu pa je morala vlada izjaviti, da ni dobila v sporu ničesar. Torej je posre-do%'al Mussolini zastonj? Oglejmo si petrolejsko politiko. lTvoz petroleja je dosegel leta 1925 že 778 milijonov lir in ga pre segajo le uvoz žita, konoplje, premoga. kož in volne, ima pa velikansko gospodarsko važnost. — "Azienda generale italiana Petro-li" je poldržavno podjetje, ki preskrbuje domače pridobivanje in pa uvoz. Domači vrelci dajejo letno samo pet milijonov ton nafte, torej le I odstotek potrebne množine, nova nahajališča so znana le Strokovnjaki se resno boje, da mladi voditelji Italije ne razumejo gospodarskih vprašanj dežele in v samem fašizmu je to podkrepilo kapitalistično strujo Feder-zoni-Turatti. Arnaldo Mussolini bije v "Popolu d'ltalia" po kapitalistih, ker so "sfruttatori" fašizma, po turatoveih, ker uganjajo otročarije itd. Uvedba fašistov-skili sindikatov je ob tej uri velik problem, kljub kapitulaciji pipi-sindikatov. Delodajalci so namreč v sladkorni industriji kar na krat ko odšli s pogajanj, ki jih je vodil slavni Rossoni in vedno bol; grozi delovno vprašanje, ki ga po-ostrnjeta padec lire ter nova ži vilska draginja. Kriza male pose sti v poljedelstvu vznemirja celo severno Italijo, vprašanje proračuna zahteva, da se uvoz zmanjša in zviša izvoz, kar grozi z novo brezposelnostjo. To so danes življenski pogoji Italije in tudi fašizma. Zato pravi Arnaldo Mussolini, da bomo ob odločilni uri videli, kdo je fašist. talcem, je Charles Riehet, profe-i sestoji iz termos steklenice, na-for fiziologije, izrekel stavek, ka-j polnjene s tekočim čistim kisi-terega nihče, ki se zanima za na— kom. Ta se na ta način lahko več predek tehnike, ne sme prezreti. Slavni učenjak je dejal: — Danes človek brez vsake nevarnosti doseže že višino 13.000 metrov. In v najkrajšem času bo mogoče prekositi tudi to višino. Višinski rekordi zavisijo samo še od' tehnike aparatov. Ko se je svetovna vojna končala, se je pokazala potreba naglega in ekonomskega zračnega prometa. Ko je francoski zrakoplov-ni graditelj Breguet dokazoval, da je za to potrebna velika višina — najmanj 15 km — so mno-52Ti strokovnjaki smatrali to za u-topijo. Sicer je bil vsakdo prepričan, da je mogoče zgraditi močna letala z motorji, zvezanimi z zračnimi kompresorji, da kljubujejo razredčeni atmosferi v tej višini, toda za Človeka pomeni smrt, izpostaviti se tako nizkemu zračnemu tlaku, ki znaša samo še eno četrtino tlaka na zemlji. V tako zmanjšanem tlaku bi popokale žile v pljučih in te bi zalila kri ter človeka udušila. Edina možnost, rešiti problem dni ohrani v tekoči obliki. l'e letalo doseže višino, kjer rabi leta- zvestobo; vobče so aprilski ljudje vrlo povprečnih kvalitet. Ampak otroci imajo vse vrline v obilni meri. Zvesti so, zanesljivi in pošteni. Ako se čuvajo najHe1 kajti takrat bodo vsi novinci, ki • letanja v teh višinah, je bila na danes paradirajo. — zbežali. Ali' pa bo našel B. Mussolini novo rešitev za enotnost stranke, novo geslo, nova presenečenja. Njegova pažnja velja armadi in brodovju. NESLIŠNI GLASOVI Ameriški fizik profesor Wood, ki deluje sedaj v Londonu, je zaslovel že med vojno. Duhovito je jzrabil v boju proti nemškim podmornicam nevidne ultravijoliča-ste žarke. Kešil je tedaj marsika-ko karavano trgovskih ladij s svojim izumom, z nevidno ultravijo-ličasto svetilko. Nameščena na urnem torpedolovcu, ki je vodil ladje, je ta svetilka ostala neopa-žena od sovražnika, zato pa so jo dobro videli mornarji ostalih par-nikov karavane, in sieer skozi p.» sebno kukalo, v katerem se je nahajala leča iz kremenjaka in svetlikajočega zunanjega stekla. Po nevidni luči je zdaj dosegei Wood velikanske uspehe z neslišnimi glasovi, kratkimi zvočui-ni valovi, ki' trajajo manje od ti- teoretično in tudi ni kapitala za sočinke sekunde in ki niso več < izkoriščanje. Čeprav je elektrifi-| stopili za človeško uho. Wood e kacija dežele silno napredovala, j valove rodi isti zagonetni kr? ue-raste istočasno poraba petroleja j njak. Izpostavljeni vrtilnemu to- in premoga. Organizacija petro-lejskih podjetij Italije je v primeri s svetovno naravnost smešna saj našteva Skimer 565 družb z ogromnim kapitalom, namreč 35 družb t nad deset milijoni šter-lingov. Če pomislimo, da doseže največji italijanski vrelec dnevno komaj par tisoč litrov petroleja, a najmanjši le 50 litrov, in nicer iz 100 studenčkov v Monte-finu, tedaj vidimo, da je v petro-lejski industriji Italija popolnoma odvisna od Anglije, od uvoza, ki trpi vsled velikih carin. Tri sve tovne petrolejske družbe: Standard Oil Co. Shell Transport in ku zaeno kremenčevi kristali doneti. Če se zviša jakost toka, postanejo zračni valovi krajši in končno neslišni za človeško uho. Imajo pa lastnost, ki dovoli, da z lahkoto ugotovimo njihovo navzočnost. Sirijo se namreč kakor žarki na vse strani m so tore: »m-sprotni navadnim Nradiovalovom Če vtaknemo v vodo, skozi katero gredo kremenčevi valovi, prst, začutimo vbod kakor s šivanko. — Ribe umro, .če jih srečajo ti va lovi. Wood ugotavlja, da nudi ta lastnost kremenjaka imenitno in zanesljivo sredstvo za pobijanje slednja: Letalo bi moralo imeti za zrak popolnoma neprodirno, zaprto kabino, v kateri bi se nahajali potniki in pilot v ozračju z normalnim tlakom. Stvar bi bila torej zelo komplicirana. Poskusi so pa dokazali, da so te skrbi brez vse podlage. V pnevmatičnih kabinah letalne šole v Le Bourgetu v Franciji so poskusi s piloti v atmosferi z znižanim tlakom dokazali, da človek 'brez nevarnosti' kakor je dcjaT profesor Riehet, diha v depresiji, ki odgovarja višini 15 km. Edina nevarnost obstoja v prehodu iz normalnega v zmanjšani tlak. Toda ta nevarnost bi obstojala le pri letalu, ki bi se prenaglo dvigalo. Takih pa za enkrat sploh še nimamo. . Preostane samo še vprašanje kisika. Pri normalnem dihanju porabijo pljuča gotovo količino kisika na minuto. Razredčena atmosfera, koje zrak ima na kubični meter manjšo težo, nima več dovoljne gostote za človeška pljuča. V pariški akademiji znanosti je nedavno Larsaux pokazal zelo e-nostaven model aparata, ki daje lec kisik, prižge žarnico in njena Jeze> to"ob in Perfidije, gre nji: toplota izžariva tekoči plin, ki hmv' življenje v lei>.-in tiru dalje.' je napeljan skozi cev v letalčeva' °ni- ki S() r6-ieni v inniill> lahko usta in ta ga vdihava. zažarijo v veliki strasti, ki uteg- Če se je letalec navadil na go- ne trajati vse življenje. Imajo v tovo višino, se lahko brez vsake U«hezni več uspeha kakor v po- nevarnosti dviga naprej, če ima slovanju, ker impulziven karak- d o vol j močan aparat in motor. ter ne preprečuje, da ne bi denar- V velikih višinah pa radi zelo razredčenega zraka leta s hitrostjo 800 ali 1000 km na uro. In tehniki so prepričani, da bo prišel čas, ko bo mogoče to hitrost podvojiti ali celo potrojiti. V Franciji so v gradnji stroji, nalašč za take hitrosti v velikih višinah in letalski svet z napetostjo pričakuje prvih poskusov. VOJNA S PLINI Profesor kemije Ilaber, ki je med vojno vodil fabrikacijo strn-penih plinov, je zadnjič govoril na konferenci nemške sekcije in-terparlamentarne unije o uporabi ja ravno tako lahko izmetavali, kakor ga zaslužijo. Junijska deca mora biti vrlo oprezna, da ne zdrsne z dobre poti. Julij je tisti mesec, ki rodi zmagovalce v velikem in malem. Toda tudi tem možem preti opasnost, da dožive razočaranje od strani Eve. Njihove najtopejše želje se običajno izpolnejo šele v poznih letih. Slična usoda pa je pretežno naklonjena tudi rojenim v avgustu. Grozi jim nezvestoba, toda oni so vedno pripravljeni, da vra-I čajo milo za drago. Radi se prepirajo, so ambicijozni in jih je le težko krotiti. September rodi mehka značaj-na srca. Navzlic svoji dobrodušnosti pa so septembrovci podjetni in neboječi, iskreni in zvesti. Oni strupenih plinov v bodočih voj-nah. Dejal je. da pripisuje široka bolj osrečujejo kakor je pa njim javnost pa tudi merodajni krogi naklonjena sreča. Onim, ki so ro- jeni v oktobru, pa ne veruj ! Posebno ne v ljubezenskih zadevah. strupenim plinom rjaleko preveliko vlogo v moderni vojni. — Vpliv plinov je predvsem moralnega značaja, in edini večji uspeh ki ga morejo doseči strupeni plini je panika med prebivalstvom. — Število vsled plinov v svetovni vojni umrlih ljudi je zelo majhno, zlasti Se ga primerjamo s številom onih, ki so padli kot žrtev topov in mitraljez. IstO, kar velja za Nedosledni,so, željni vednih iz-prememb, vselej pripravljeni na velike doživljaje in velika potovanja. November je mesec don Juanov in velikih zapel ji vcev. Res je, da tudi ta mesec rodi junake in korenjake s silnimi strastmi, to. govorjenje in smeh. — Mama! — zavrešči Peterček. Zajkin pokuka iz kabineta in uzre svojo ženo, Nadeždo Stepa-novno, zdravo, rdečo kakor vedno. . . Za njo je Olga Krilovna, suha blondiuka. z velikimi solnč-! nimi pikami po obrazu in dvojica I nekih neznanih moških; prvi je mlad, visok, z rjavimi skodranimi trenotek topo gleda v okno. — Kdo pa nam da večerjo? — vpraša. — Večerje danes niso nič kuhali, papa. Mama je mislila, da se danes nc pripelješ in ni naročila kuhati večerje. Ona bo z Olgo Krilovno večerjala pri vaji. —r Hvala lepa; kaj boš pa ti jedel? — Mleko sem pil. Za mene so kupili za šest kopejk mleka. Papa i zakaj pa sesajo komarji kri? Zajkin začuti naenkrat, kako kako nekaj težkega gomazi po njegovih jetrah ter ga začenja skeleti. Postalo mu je tako bridko, težko in zoperno, da mu ni dalo niti dihati in da se kar trese; zahoče se mu skočiti pokonci, u-dariti z nečem težkim na ta in se pošteno skregati, toda v tem hipu se spomni, da so mu zdravniki strogo prepovedali vznemirjenje; vstane in se sili žvižgati nekaj iz "Hugenotov". — Papa, ali znaš ti igrati na odru? — sliši Peterčkov glas. — Ah, ne nadleguj me s svojimi neumnimi vprašanji, — se jezi Zajkin. — Se me držiš kakor klop. Šest let si že star, pa si še vedno tako neumen kakor pred tremi leti. . . Neumen, razposajen dečko! Zakaj, na primer, kvariš te karte? Kdo ti je dovolil, tratiti jih? — Saj niso tvoje te karte. Saj jih je i" »ni dala Natalija. — Laze~, Inžeš. ti greli fanta-lin! — se razjari Zajkin čedalje bolj. — Ti kar naprej lažeš! Na-šeškati te jc treba, takega pujska l Kar ušesa ti bom potrgal! Peterček poskoči, stegne vrat ter uporno gleda v rdeči in srditi očetov obraz. Njegove velike oči začnejo najprej potrepavati, nato se prevlečejo z vlago in «Jtečkov o-braz se počne kremžiti. — Zakaj pa se kregaš? — vrešči Peterček. — Zakaj pa me ne pustiš na miru, bedak? Jaz ne storim nikomur nič žalega, a ti se pa jeziš! No. zakaj se kregaš nad menoj ? Deček govori tako prepričevalno in tako bridko joka, da je Zajkin« kar sram. — Pa res, zakaj mu nagajam? — si misli. — No, dovolj, dovolj, — pravi in potreplje dečka po rami. — Jaz sam sem kriv, Peterček. Oprosti. . . Saj ti si moj priden, dober fantek, saj te imam rad. Peterček si z rokavom otira o-ei, vzdihne in sede na svoje prejšnje mesto ter začne izrezljavati damo. Zajkin gre v svoj kabinet. Vleže se na divan, podloži si rok pod glavo in se zamislk Z bo g dečkovih solz je njegova jeza pojenjala in pri jetrah mu je odleglo. Počutil se je samo trudnega in lačnega. — Papa! — zaeuje Zajkin za vrati. — Ti čem pokazati svojo zbirko žuže^t? — Le pokaži! Peterček stopi v kabinet in da očetu dolgo zeleno šatuljo. Ni je še Zajkin prinesel do ušes, že sliši strašno brenčanje in praskanje nog ob stene šatulje. Ko odferije pokrov, ugleda množico metuljev. 4. avguste: Aquit&nla, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg. Bremen. 5. evguata: Albert BaJUn. Cherbourg, Hamburg. Majestic, Cherbourg; 7. avgusta: Republic, Cherbourg, Bremen. 10. avguste: Martha Washington, Trst: Columbus, Cherbourg, Bremen; Reliance, Cherbourg. Hamburg. 11. avgusta: Berengaria, Cherbourg; Prsj*. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. 14. avgusta: France, Havre; Homeric, Cherbourg. 17. avousta: Berlin, Cherbourg, Bremen. 14 avgusta: Mauretanla, Cherbourg; Arabic, Hamburg; Deutschland, Cherbourg, Hamburg. 21. avgusta: Paris, Havre: Olympic. Cherbourg. Leviathan, Cherbourg. 24. avgusta: Aquitania. Cherbourg; Resolute, Cherbourg. Hamburg. 25. avgusta: Pres. Harding, Cherbourg. 26. avqusta: Cleveland, Bremen. Cherbourg. Hamburg. 28. avgusta: Majestic, Cherbourg. 31. avgusta: Pres. Wilson, Trst. 1. septembra: Berengaria. Cherbourg; George Washington. Cherbourg, Bremen; Derfflinger, Bremen. 2. septembre: Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Andanla. Hamburg. 3. septembra: Columbus, Cherbourg. Bremen. 4. septembra: France, Havre; Homeric, Cherbourg; Bremen. 7. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 8. septembra: Mauretania, Cherbourg; Pres. Roo-« sevelt, Cherbourg, Bremen. 9. septembra: Stuttgart, Cherbourg, Bremen: Republic, Cherbourg, Hremen; Westphalia. Cherbourg. Hamburg. 11. septembra: PARIS, IU. SKUPNI IZLET; — Olympic. Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen. 15. septembra: Aquitania, Cherbourg. 16. septembra: Albert Ballin. Cherbourg. Hamburg. 18. septembra: Majestic. Cherbourg; Berlin, Cherbourg. Bremen. 21. septembra: Resolute. Cherbourg. Hamburg. 22. septembra: Berengpria. Cherbourg; Arabic; Hamburg. Pres. Harding, Cherbourg, Bremen. 23. septembra: Thur.ngia, Cherbourg, Hamburg. 25. septembra: France, Havre. 28. septembra: > Muenchen, Bremen. 29. septembra: Mauretania. Ch«rbourg; Geo. Washington. Cherbourg. Brtmen. 30. septembra: Martha Washington. Trst; Columbus, Cherbourg, Bremen. lasmi in debelim gotyancem, dru