188. številka.
Trst, v petek 8. julija 1904.
Tečaj XXIX.
!•" I m haj a -r so* dan H
I tU ob nedeljah in praznikih) od 5. ari, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj.
««««s2ne številke se prodajajo po 3 movd. (6 Btotink)
f tono tohakarnah ▼ Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Oi1, i. Kranju, Mariboru. Celovcu, Idriji, »t. Petru, Sežani,
Nabrežini. Novemmestu itd. 9 (kMM9 In n&ročbe sprejema oprava lista „Edinost", 'h« Malta p!ccclo štv. 7. — Uradne are od 2 pop. do 8 zvečer, r «it oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne rab vale in domaći ogiasi po pogodbi.
TELEFON Itv. 870.
Sdinosl
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V ffflnOMti moč t
HaroČnlna znaža
sa vse leto 24 kron, pol leta 12 tron, 3 mesece 6 kro.. Na naročbe brez doposlane naročnina de apiav* ne ozira, Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. NefraokavaM
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaj. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista
UREDNIŠTVO: Ulica Torre blanoa itv 13. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. L^atnJk konsorcij lista „Kdinast". — Natisnila tiskarna konsorcil« lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. z s Poštno-hraniluični račun št. 841.652.
30
(Brzojavne vesti.)
Japonska križarka Kaimon« se je pogreznila
LONDON 7. »R-uterjev biro« je prejel danes iz Tomi j a poročilo, da je japonska hrižerka »Ktiiuon« zadela dae 5. t. rt. v zfci\u Tal eovan na mn> ter ee pogreznila. (Križarka »Kaimoc« je bi a npuščena v morje leta 18*2 ter je imela 1400 tonelat in 9 t pov.)
Potovanje carja Nikolaja.
PEIROUKAD 7. Cir Nikolaj se poda 1). t. m. v Pen-»<>, S s^ari, Samaro in Kazan ta inspiciranje c<t .">. in 6. armsdnega voja, ki prjdejo ca h'j šče. Izpred Port Arturja Dve japonski torpedovki pogreznjeni ?
TIENT8IN 7. {Reuterjev biio). Tor peduvica »Poročnik Bura kov« je dofipo la v nedpljo iz Xiu evaaga v P o r t A r t u r. V nedeljo ob 9. uri zvečer so poskušale 4 japonske torpedovke priti v portartursko pristanišče, a obrežne baterije bo jib zaj azile. Ena torpedo v k a je bila pogreznjena ob vznožju zlate gore, druga pa pod baterijo št. 22. Tretji j ? bil odstreljen dimnik, četrta se je »maknla.
Poročilo generala Kurokiia Boji pri prelazu Motien.
LONDON 7. »JJa i y Telegraph« je pre-jel včeraj iz Tokija brz javko: General Ku-rok je sporočil o boju sprednjih straž pri prelazu Moten: Dae 4. t. m. ob 4. uri zjutraj sta obkolili dve ruski Btotoiji nase Biraže, nastavljene 2 kilometra severnozapedno ol prelaza Motien. Vnel ee je obupen boj z bajonet'. Sovražnik se je umaknil in glavni oddelek naših spridijih straž ga je prega-ii al. Mi sao iaeli 13 mrtvih; razun teh sta I ila ranjena dva častniki in 36 mož. So v a?nik je o t »v l ca bojišču 53 mrtvih in 40 ranjenih in tudi med preg tajanjem jejmel večje rgube.
Iz Liaojanga. — Ljut boj. — 50 ja ponskih vohunov vjetih
LONDON 7. »Dai'y Teegra huc so da-n«s brzo a vili iz L/aojang* : 25 milj od tu-Kaj se viši že dva dni ljut boj. Mnogo ranjencev eo spravili na multh in vozovih v mesto.
V soboto je bilo vjetih v nekem kraju, katerega ime je še neznano 50 japonskih vohunov. Vlaki vozijo 16 milj od Port Arairja.
Maršal Ojama sre na bojišče.
TOKIO 7. I Reuterjev biro) Maršal )jama, vrhovni poveljnik japonskih vojn h 4 je odšel daces zjutraj z generalom Kolamo in Fukušimo ter drug mi številn mi štab
jimi čtstniki k armedi ter se ukica v Simo-
rjosek:.
Preklicana vest- — Ruska ladija >Petrograd<.
CARIGRAD 7. Vest, da so Turki iz udb ob vhodu v Bospor streljali na rusko dijo »Petrograd«, v svrho, da bi jej zabranili uhod, je neosnovana. Ladja »Petro rai« je le čakala nekoliko časa pred vho t m na povelje, da zamere skozi B spor. Ladija »Petrograd« v Port Saidu
POUT SA ID 7. (Reuterjev biro) Parn k >'Jetr<grad« ruslifga dubrovoljnega broduvja dospel danes s t m k a j z 241 mož posadke. 1 i iija c <1pluje baje v Vladivostok.
lijut boj pri Dačičavu. Rusi odbili Japonce.
PETROGRAD 7. Dopisnik .B rs. Vjeri mesti" je brzojavil včeraj iz Dač.čava : V eraj je bil tukaj ljut boj, v katerem seje o ikoval oddelek generala Samsonova ter z drznim napa !om prisilil sovražnika, da se je
umaknil proti Siuačenu. K	s> odbli
sovražne predstraže. Ena ?abajkal-ka baterija je provzro^la Japjn«3?m velike zgube. Ko j<i sovražaik dobil ziatoa ojačenja, se je na4 oddelek umakn i.
Deževna doba v Mandžuriji.
BEROLIN 7. Iz Liaojacga bo sporočili .,Ij'ikal Aozeigerju- : Zipet močno dežuje ; mora se rrčunati le še malo lepih dni do velike deževne dobe. Navadno prične lepše vreme še le končen avgusta. Ako r.e zmagajo Japonci v kratkem času v veliki bitki, postane njih položaj kriti Pen ker bodo Rasi po deževni dobi že znatno v premoč . Za sedaj se zamirej) Rusi izogniti, ako jih sovražnic s premočjo njpide, naj si je to na jugu ali na vztoku.
Pomorska ladjica »Protektor«.
PETROGRAD 7. Tuk^j se razširja vest, da se amerikanska podmorska ladjica »Protektore, ki je pred nedavno izginila iz »Newporta« ia bila predana Japoncem, nahaja v Kronstsdtu.
Ogrska zbornica.
BUDIMPEŠTA 7. Zbornica je nada Ijevala proračunsko dobato. Posl. Papp je v svojih izvajanjih očital grofu Apponvju, da je zelo sk d^val narodni stvari, ker ni po svojem izstopu iz liberalne stranke o-noval koalicije vsćh opozcijonelnih strank v svrho, da zruši Tiszovo ministerstvo (živahen ugovor pri narodn st-ank'). Posl. Ssabo (narodna stranka) je govoril o položaju mal h posestnikov.
Potem ko so govorili še nekateri govorniki, je bila glavna debata o proračunu zaključene.
P.i kratkem odmoru je pričel govoriti ministeraki predsednik grof Tisza. Bavil se je z g tvorom BattfVjevim ter izjavil, da ti Midjara, ki bi glede Hrvatske zavzemal drugn stališče kakor Bacffj. Ker se tiče Barilvjevih opazk glede linancijelne nagodba s Hrvatsko, tedaj stoji Banti'y na strani hrvatske opoz'cije, ako trdi, da mora del države, ki uživa posebna avtonomna prava, , tudi sam skrbeti za pakritje stroškov. Hr-; vat"»ka bi zamogla to le tedaj, ako bi uživala ! financ jelno samostalnost, tej morajo pa Ma-! djari nasprotovati iz stališča državne ce o-kupnoati. Hrvatska je upravičena z&htevat: cd Maijarov saniranje svojih fiaanc. Govornik je osvedjčen, da se postavi zborn ca na pravo madjarsko narodno stališče, ako ne odvzame Hrvatski pngojev za razvoj.
Kar te t če Bdnlfvjevih izvajanj glede carinskega okrežja, gre se tukaj v prvi vrsti za gospodar&ke in polit čne interese. Tako stoji stvar tudi s sttl šča monarhije kakor velevlasti. (Kiici na levici :	ne potrebu-
jemj velesile !) Tisza : Midjar^ki narod obstoji le, dokler je č.an kake velevlast'.
Kolera v Perziji.
CARIGRAD 7. Vfum, turški sanitetni odposlanec v Teheranu je umrl na koleri.
Italijanski parlament.
RIM 7. Seaat je sprejel več zakonskih načrtov, med temi zakon, s katerim ee ^pooblašča vlado, da sklene trgovinske pogodbe z Avatro-cgreko in Švico in je tudi odobril frfneozko-italijansko pogodbo o zašSiti de lavcev. Na to se je zase lanje senata odgodilo na nedoločen čas.
Aretovanja v Helsioglorsu.
KO D AN J 7. „Biro R tzau" je prejel iz Hels'ngforsa poročilo: V ponedeljek zjutraj s) bili aretovani oče Evgina Schaumanna, bivši senator general Schaumann, r.ba učitelja na tukajšajem vseučiliš5u dr. Ernest E^t lander in profesor Teodor Honen, nadalje bančni uradnik Alstan in asistent knjižnice Gunneruj. Vsi ti so bili v spremstvu orožnikov o.ive.leni v Petrograd.kjer bodo baje za-s šili generala Sehaumanna.
HELSINGFOR9 7. Razun že navedenih je bil odveden v Petrograd tudi profesor civilnfga pravdnega reda ia rimskega prava, \Vr»de, eden najznamenitejših pravdnikov finskih.
Brzojavne vesti,
I/ Francozke zbornice
PARIZ 7. Zb< rn ca je sprejela v svoji predpoludanski tseji zakonski naoit glede nčdziranja in kontrole druži za zavarovanje življenja.
PotoTauje cesarja Viljelma.
S VINEM INDE 7. Cesar VTiljem je odpotoval danes zjutraj na jthti >Hohenzollern« v saverne kraje. Jahto sta spremljala torpe-dovka »Sieipner« in mala križarka »Hamburg«.
Ansleži v Tibetu.
GVANTSE 7. (Reuterjev blrc). Pri včerajšnjem zavzet u tibetanske utrdbe so b li ca angležk straui tih ti en Častnik in 3 vojaki, 4 častniki in 23 mož je bilo pa ranjenih.
Vojvoda Cumberland
IŠL 7. Vojvoda C imberland je dospel danes opoludne semkaj in s j peljal v ca?ar-sko vilo, kjer ga je sprejel cesar v avdijenci. Ob eni uri se je vrn 1 vojvoda v Gmunden.
Dr.u Venezianu.
m.
Naj napišemo še par pripomb na adreso voditelja italijanske gospodovalne stranke v Trstu ozirom na njegov govor na banketu povodom glavne skupščine »Lega Nasionale« v Tridentu.
Mi tmo že v cbeh člankih, priobČenih žo pod tem naslovom, in aosebao ša v članku »Rusija in Italija« doia?ali z neoporečnimi zgodovinskimi p >datki, da aeclan a mržnja italijanskega naroda proti Slovanstvu ne le da nima prav nikakega opravičeoja v zgodovini Italije, ampak da tudi ni v nikakem soglasju z narodn d-političnimi in preko teh tudi gospodarskimi interesi Italije v seda-njoBli in — v badočnesti. Izlasti smo povdar-jali, da si je vtdenje velike večine javnega mnenja v Italiji proti Rusiji povodom seda aje vojne možno tolmačiti le tako, da so selanji voditelji italijanske javnosti v nekem nezdravem bolestnem duševnem razpoloženju in da dalje stigerirajo ti mu narodu to svojo — bolezen.
Drugi članek pod gorenjim naslovom pa smo bili zaključili z apoatrofo na gospoda voditelja italijanske gospodovalne stranke, da li mi&li koristiti specjalno Italijanom v avstrijski državi se svojim podžig-anjem sla-vofjbije v vs3m italijanskem narodu ? ! Xu, danes mu moramo zagotoviti, da se jako meti, ako se udaja takim nadam.
V epravičenje tega svojega podžiganja se je trudil gospod dr. Venez ar, da je vzbujal v italijanski javnosti domnevanje, kakor da so današnji boji med elovansiim in italijanskim življem v primorskih pokrajinah le nadaljevauje zgodjvnikih dogodkov v Italiji, kakor da so Slovani, ki danes v teh naših pokrajinah reklamirajo svoje pravo do ob-Btanka in revindikaeijo svojih starih pravic, potomci onih plemen, ki eo nekdaj pustoš la Italijo. Druzega namena pač n so mogle imeti fraze v Venezianovem govoru ko je govoril: kako še danes, kakor |aekdaj, prei etoletji, doni Italijanom Isti kletni k ic prisvajanja ; kako da ee je pač menjalo orožje, ali prepo-tenca da je ostala ista, kako da ee tudi dane?, kakor nekdaj, stezajo iste roke, po italijanski »narodni posesti«, ista plemena da si domnevajo da so gospodarji v »naši li sic itd. itd.
Da bi torej opravičil sedanja boje Italijanov proti Slovanom v teh primorskih pokrajinah, je gospod Venez an uzbujal pri svojih mnenje, kakor da mi Slovani nadaljujemo
dela _ Germanov v prošlih vekih. Zabele-
žili amo to, da bo jasno, kako drzno se je g. Venezian igral z zgodovinsko resnico in kako temeljito je poaesre5il s svojim pesku-
Bom, da bi na podlagi zgodovine opravičil sedanje besnenje Italijanov proti Slovanom v teh krajih !
Nu, kako naj sodimo o tem besnenju, ako je motrimo s praktične strani, z gledišča sodobnih političnih razmer v državi avstrijski, s posebnim ozirom jna narodnostno sestavo le države, s pogledom na žive narodne organizme, ki obstoje in snujejo v tej državi, in ki si medsebojno določajo svojo politično in narodno modo? To je, spoštovani g. dr. Venezian, punetum saliens za presojanje sodobne italijanske politike !
Nu, spoštovani gospod dr. Venezian menda pozna etnografije te države. Narava je svet, a svet je narava. Zato je narava vse. kar je na svetu. Tudi državne tvorbe, kakor vse človeške ustanove, so produkt e ara ve. Zato morajo tudi v vsaki državi priti do veljave naravnimi zakoni, nsravine moči, ki delujejo v njej. V državi naši je velika več na prebivalstva slovenske narolnost:. O l razmerja, ki je bodo znali zasnovati avstrijski Italijani do slovanskih plemen, bo torej po največem delu zavisna bodoča politična in narodna usoda avstrijskih Italijanov. Teh poslednjih pa naj ne moti dejstvo, da eo do sedaj res im?li vspehov — proti Slovanom. Kajti tUti vladni zistem, ki jim je pomogel do teh vspehov, ni nič druzega nego neprestan boj proti naravi države. Meni li res dr. Venezian, da birokratska tesno3ren<<sf, omejenost obzorja okostenele birokracije, zastarele in preperele in od duha časa obaojece tradicije, ali končno trma in plemenski egoizem morejo odnesti končno zmago nad naravo ? ! Če meni tako, če meni, da bodo mogli Italijani, združeni z nezmiselnim vladnim z ste-mom in z egoistično in oligarhično nemško .manjšino, — res zrušiti naravo, da bodo | mogli preprečiti razvoj življenja v njej, na | kateri sloni naravna eestava te države, če imeni, da bodo Italijani vspevali najbolje, če bodo imeli trajno proti eebi večino prebivalstva : potem mu moramo povedati, da utegne biti on, dr. Venezian, zelo vojevit, ne pa dalekogleden polit k ! Boj proti naravi utegne trajati precej časa in tudi avstrijski zistem — ta najveća kontradikcija narave — se utegne še nekoliko časa vziržati. Toda premoči narave -- tega ne more in ne bo mogel. Njegov padec je neizogiben. Čd» bodo avstrijski Italijani še nadalje kakor so vedno doslej, vezali svojo uolo na ta zistem, bole kazen božje pravice, ako j h isti potegne za seboj...!
Rusko-japonska vojna.
Trst, 7. julija 1901.
Nobena jrlika tekom sedanje vojne, trajajoče že 0 mesecev, ni podala morda tako drastičnega izgleda, kako nesramno se laže od japonske strani, kako se v isti meri mul-tiplicirajo japonski vspehi in ruski cevepehi, kakor ga je bila pedala tista namišljena »velika bitka« pred Port Arturjem dne 23. m. m. Mirno vestjo se more napisati trditev, da se ni morda se v noteni vojni toliko pretiravalo, toliko falzificiralo in toliko direktno lagalo, k&kor v tej vojni. Seveda pribaja lažnikom v tej vojni neka p03ebna okolnost po3ebno v prilog : velikanska daljava in ne-pristopnost bojišča je, ki onemogoča vsako kontrolo. Lažniki imajo tako rekoč svobodno roko in se jim ni bati, da bi jih kdo hitro udaril z dejstvi po zobeh. Laž obstaja in nadvladuje duhove v=aj nekoliko dnij. In to jim je dovolj. Več ne zahtevajo. V tem času že pripravijo zopet — drugo laž.
In ti ljudje, ki so dosegli višek v ele-parjenju velikega javnega mnenja, imajo še toliko nesramno čelo, di dolže rusko novinstvo, češ, da vara in zavaja rusko javnost, ker jej prikriva resnost položaja ! 1 Nu, ni težko umeti vzroka temu očitanju : japono-filom gre hudo navskriž preko računov, ker ruski listi svare javnost, naj bo previdna, a ru3ko javnost pozivajo, naj se ne daje imptvB jonirati. Japonofi i pa bi ravno
hoteli, da bi ee ruskega naroda polastil obup, katerem se vatikanska prepoved smatra kakor , vatski, kakor je govoril bivši minister
da bi potem prišlo vsaj do kake
sence tiste	žaljenje za hrvatski narol. Sinoči je imela j B n ffy.
od japonofilov toliko zaželjene revolucje na	po starem običa u svirati narodna godba v| Atm at ca državnopravno razmerje med
Ruskem. H nc liae laenmae ! — Ker	občinskem vrtu. C. kr. okrajno glavarstvo je Ogrsko in Hrvatsko je bilo tudi to, da ja
ruski listi tudi tb neugodnih vesteh poziv-	zahtevtlc, naj jame občinski načelnik za	povdarjal, da se smejo hrvatski
za-
ljaio narod ni možko in dostojanstveno ve-	javni red in mir. Ker n^ mogel načelnik
denje — jim očitajo 'apcnofili, da zivajajo	radi ogorčenja občinstva jamčit za javni red
lavnost in jej prikrivajo resncBt po!ožuja.	in mir, je e. kr. okr. glavarstvo koncert
»No v oje Vrem;a« reagira na to oSitanje, da	prepovedalo. Velika množ ca naroda je bo
ni res, da bi ruski l eti prikrivali resnoBt	d;la sinoči po mestu, pevaječ narodne pesmi
položaja, mtrveč eo tleherni dan opozarjali	z vskliki za glagolico. Množica ee je razšla
na nevarnest, ki grezi od Vztoka Bem. Listi	v najlepšem redu. Škofijsko palač} so vso
eo povdarjali potrebo, da se zberejo vse	noč varovali orožniki. Javno mnenje smatra
moči, ki naj odbijejo podjetnega sovražnika,	prepoved sv. Stolice kakor izraz- mržnje proti
Seveda eo si przadevali ruski Ihti, da so	glagolci in omalovaževanje hrvatskega na
mirili in povziigali potrta dahove. Njim je	roda ter meni, da piatonični protesti ne do
bilo v dolžnost, da so se borili proti žalost-	sezajo svoje svrhe, ampak je treka skrbeti za
nim utisom žalostnih dogodkov. Alt taka	vspesaejo obrambo glagolice.
priza devanja, taki pfšrtni apeli na možat'st	——i
ia m rnost kimajo ni« skupnega « ««>. |	Nemcj j() ,ta|jjanj
njem. Po vsskem novem, navidezno težkem
udarcu s> ruski liBti — ne da bi pa zatiskali oči pred nnv mi npv»mnflfmi _ en. ^nistvo, ali sor.d-tvo kulture, poganja
Italijansko nemško prijat9ljstvo, ali za-
novimi nevarnostmi — go-
vorli svojim čitateljem: »Ujunačite se, vztra-	dalie 8VOJe ~ krvavo cvet>- P" d včeraj nji m
jajte in upajte !« >Novoje Vremja« zaključuje :	Je Prišl° v I™«™"« ^pet do krvavih iz
»Jedina krivda ruskih novinarjev je bila	Sredov Protl "al.janskim dijakom. Oi nem-
torej ta, da ni so j o kali in da so ostali	ške Etr9ni 3e ^P^iralo« tudi meščanstvo.
• rp - u	: i_________- Slika je bila tista navadna. Italijani so imeli
neup gljivi. lo je b-lo njihovo pravo in	J	J
...	, j i- ,	v neki gostilni ehod. Pred gostilno eo se
njihova sveta do žnost.	&
Sedaj je še le prav ^asno, kako modro zbiraii Nemc: za >protidemonstracijo«. Itali-je ravnal Kurepatiin, da se je »umikal«, to Jane. za^U3tivše	to spremljali re-
je ostal v pozicijah, v katerih ee nahaja. Ne ciarJi' Nemci 60 eledili žv,ž&aJe in *,evaJe
glede na to, da se v tem času njegove moči >De Wacht atn Rhe:n< la so PUem b!okl' jako pomnože, bo tudi v tej deževni dobi rali kvarno, v katero so ee bili Ital jan. umak-
, ,	l * *	j	nili. Pred kavarno se je vnel boj med
položene njegovih cet nerazmerno ugodne,e,	, . .	.	.
, , o • tj	redarji in Nemci, ki se je zaključil z
netjo onu japonskih. Pozicije Kusov bo v	J	'	j	j
orem delu Mandžurije, ki je najbolj obljuden,j aretacijo nekoliko oseb. Nemci so metali tudi
in v katerem eo najbolja bivališča. Izlasti	AH POZQeJe 80 86 zoPet 8re«ah
okolic? Mukdena je blizo tako gosto obiju - i nemški diJaki 1D talijanski dijaki msesteph. dena, kakor - Češko. Tu bo veča mesta Tu Je b l italijanski poslanec dr. Pinalli
Njučvan?, Inkou, Ljaojang in Mukdeo. Mimo težko raD-»en na &laVI'
,	r» . .	Italijani so se potem podali v predmestje
tega imajo Ku?i tu z^ezs po železnici in	J	t	r	t	j
izbornih cestah, ki eo porabne tudi ob deževju. ~vViItea in Nemci 80 ~ jim 8ledili' Tu 80 9e M mo tega imajo Rusi na razpolago reko	demonstracije. Nadaljuje por.čdo,
L to, po Kateri je možno ploviti. Japonci pa da >	k'kih 7 ^jmkov. Naslednjega
imajo na razpolago le steze v gorah, po ka dne 80 8e Dtmške	nadaljevale
ter h merajo spravljati provijant. A vrhu na vseučilišču, katero so zatvorili. Najdra-
vefga majo Rusi v deželi sami še zadnjo 0tičneje Pa ozaičuJe to ~ ldlh5n0 "zmerje
žetev in b gate zaloge živil.	med Itali>ni ln Nemci zak,Ju«ek zadnJ«
brzojavke v italijanskih listih : Lov na Ita-
ttopnisi v skuoni «l;orn ci v Budimpešti posluževat' hrvatskega jeziki la ted^j. kadar govore o čist) hrvatskih stvareK Tega ne morejo, tega niti ne emejo storiti hrvatski zastopniki, ker Čisto hrvatske stvari ne spa dajo v budimpeštansko zbornico, ampak v hrvatski sabor. Zikon daja zastopnikom Hrvatske pravico, da smejo v skupni zbornici in v delegaciji govoriti hrvatski in sicer zato, »ker sta Hrvatska in Slavonija političen na rod z lasrnim teritorijem«. — To vse je jasno povedano v zakonu od leta 1868. Nečuvena drznost in hinavstvo je bilo torej od strani Battfyja, ko je »obžaloval«, da duh zakona cd leta 1868 ni pognal ka!f v Hrvatski ! !
Govor BantfVjev pomenja torej nečuven škandal. Ali, žalibjg, moramo gledati še dva veliko veča škandala. Prvi je ta, da ga ni bilo med zastopniki Hrvatske v skupni zbor niči v Budimpešti niti enega, ki bi bil imel toliko hrvatskega poštenja v sebi, da bi nastopil proti takemu insultiranju Hrvatika in njenih pravic: a drugi je ta, da je isti biron Batflv — časten občan glavnega mesta kraljevine Hrvatske !
Zadnji riiski vspehi.
»Rus« p še: Zadnji vspthi ruskega orožja pri prehzi Dalin in oddelka generala M:š5*n£a bo napravili najbolji utie. Izgube Japoncev pri prelazu s? znašale nad 800
lijane nadaljuje !
O, sedaj bo zopet po laških list h VBe polno moralizovanja, jadikovanja in protestov proti nasilju, proti takemu barbarstvu, proti nečuveni krivici. Nu, italijanska gospoda naj
mož, v spopadu z generalom Miščenkom pa vedo . kdor se veže z na8iiniki _ kakor sa
l.r>00 mož. Karakteristika zadnjih spopadov je v tem, da so Japonci vspreje'i boj na bodal?. Vspehi tgi boja bo bili zanje pogubni. Tako je bi a v Bpopadu z generalom Miščenkom jedna japonska kolona popolnoma uničena od ruskih strelcev.
Japonska — civilizacija. Deževje. Gibanja.
»Novost « so pre|ele dne 2. t. m. iz Liiojanga brzojavko, katera koustatuje dva nova slučaja jspjaske krvoločnosti nasproti rurk m ranjencem. Prva se tiče nekega ranjenega zastavnika 1. polka iz C.te, kateremu eo že japonski vojtk , ko je bil Ž3 ranjen,
ravno oni vedno — in krivičniki, ta naj ne teži radi nasilstva in krivice. Stereotipni rek na naši strani je : vse se maščuje ni tem svetu. Danes jim ponavljamo ta vsklik : oni so bili, ki eo veikdar pomagali Nemcem sejati veter nasilja in krivice proti nam ; sedaj naj le žanjejo nemški vihar in — naj se kesajo !
Madjarski šovinizem proti Hrvatski.
Govor, a kater.m je bivši ministerski predsednik, ekseelenea, visoki dvorni dostojanstvenik, gre f BaLfty — insultiral Hrvat
zadali še tri nove rane, na pleč.h, na prsih sko' nje Prava' nJe zgod°V1™. Je ;z*val 8e" in na n-gah. Drugi slučaj se t če nekega veda n8jhu3° Eevolj° V hrvatakl J^nosti. Ta
ranjene ga kozaka, kateremu so tako rekoč nevolJa Prihaia do °9tre^a Izraza V hrvataklh razsekali ves hibtt	novinah. Ta izbruh označajo hrvatske novine
Bumarično kakor — škandalozen. Očitajo
Diuga brzojavka omenjene g i lista poroča, da se vsled deževja Btvarjajo nepre-	B.nffvju, da nima ni toliko smisla za pogodbo hodna jeze«, ki zahtevajo tudi žrtev, tako je	med Hrvatsko in Ogrsko, kolikor ga ima utonil dne 21». m. m. stotnik Nepevjev, ko	"^»»daji človek z normalnimi možgam. In je hotel b svojim konjem prekoračiti reko	mcž 86 J® Earavnost pretepal z logiko. Ko Nandahe. Vkljub pL ham se vendar vedno	maJ > izrekel 8VOje obžalovanje, da duh vrše femtertje epo. adi med ob<jestranekimi	n?godbe od leta 1868 ai P°&Qal kali v Hr' pre-istražatni. Dalinski prelaz so zopet za-	vai8ki» Je že kri?aI' da hrvat3keSa kralje
Bedle ruske čete. Vrhovni poveljnik Kuro-
že kričal, da Btva ni, ampak da je to le zveza
8 ogrskih
patkin vodi osebno g banje ruskih čet. Vsled komitatov, je torej s kruto nogo pogazii, kar dežev a so se živila s lno podražila. Po že-' ^esno jamči Hrvatski ista nagodba, na kalem c tiohaja vsak dan po 15 vlakov.	Be Je skliceval malo poprej! Tu je dvojno
možno. Ali grof Bantfv ne pozna zgodovine, ne pozna državnega razmerja in ne državnih V obrambo glagolice.	aktov, kar vse je nrežalostno za človeka, ki
Iz Splita javljajo od dne 6. t. m.: Vče- j je stal na krmilu države ln je bil poklicn raj na prazniš sv. Cirila in Metodija je za svetovalca krone ; ali pa je vedoma zavladalo tukij veliko ogorčenje radi tega, ker (sramoval zakon ter se najhuje pregrešil zoper je 6v. S:.lci prepovedali slovesno starosle- temeljno načelo konstitucijonelnega življenja, vensKo mtšo. C. kr. okrajno glavarstvo je ki veli, da treba spoštovati vsafci zakon, do-zabranilo shod, ki bo ga sk.icala vsa hrvat- kler isti obstoji. Zadnjega berača zadevlje ska društva v občinskem gledališču, da kazen, ako se je pregrešil proti zakonu, bodi protett rajo proti prepovedi. Občinski ca-j dobremu ali slabemu. Tu pa na9topa bivši in čelnik s predsedniki društevje morda tudi bodoči minister, ki naj bi bil na
Drobne politične vesti.
Opustitev livarske škofije. Zaderski »Narodni list« p'še, da je ve3t, o eupreaiji livarske škofije v Dalmaciji, katero smo tudi mi zabeležili v včerajšnji številki našega lista, le neslana šala, naperjena proti tamkajšnjemu škofu Zaninovicu in kanoniku Novaku.
Zastanki davkov na Hrvatskem in Ogrskem. V ogrski zbornici je finančni minister Lukac3 predložil izvts'je, iz katerega je razvidno, da se zastanki davkov raztezajo na 3~) županij. V 33 žnpanijah z 1957 občinami presegajo zaostanki 100°/o vseh predpisanih davkov. Glavni vzrok tem zastankom je na večih mestih slaba občinska uprava. Drugi vzrok jo nerazmerje davčnega ziBtema, izlasti pri dohodninskem davku. Tretji vzrok so neurejeni posestni odnošaji.
Madjarski jezik na vojnih sodiščih. »Lidove Noviny« javljajo, da :e med vojnim ministrom in grofom Tiszo prišlo do spcrazumljenja v jez kovnem vprašanju glede novega vojnega kazenskega zakona. Grcf Tisza je dovolil v 10-letni rofc, dokler ce bo doveljno število avditorjev, ki bodo znali madjarsko, a potem _se pa uvede v notranjem in zunanjem poslovanju s polki madjarski jezik. Tudi vojaška sodišča morajo umtti madjarski jezik. Dssi ta vest češkega lista ni Š9 uradno potrjena, vendar je gotovo, da dovele Madjarom tudi glede vojaških sodišč važne koncesije.
Nova stranka na Ogrskem. V ponedeljek se je osnovala v Budimpešti »nova stranka«, kateri je na čelu bivši mi-nisteissi predsednik BanAV. V svojem govoru je izvajal Baiffv, Ua treba zahtevati poseben madjarski dvor.
Vatikan in Francija. — List »Avanti« javlja, da ee je na konferenci, vr-šivši se v torek v Vatikanu, pretreaavalo vprašanje, kako stališče naj zavzame papežev nuncij v Purizu po odhodu francozkega poslanika pri Vatikanu iz Kima. Govori se, da se je papež Pij X. izjavil za odpravo nuncijature v Parizu. Proti temu je bil kardinal Gotti, prefekt propagande, češ, da bi se z odpravo nuncijature oelnosaji med Vatikanom in Francijo še bolj poostrili.
Dveletno vojno službovanje na F rane ozkem. Francozka zbornica je sprejela s 51t) proti 43 glasom zakon o popolnem uveclenju dveletnega vojnega obveznega službovanja ; vsi tozadevni predloženi popravki so bili odklonjeni. Nadalje je zbor niča vzlic prigovoru vojnega ministra in komiii.e vsprejela s 400 proti 173 glasovom popravek, da se med 1. julijem in 1. oktobrom rezervisti ne smejo klicati pod vojaško službo.
odposlal energičen brzojaven protest državnemu tajniku kardinalu M e r v del V a 1 u. Občinsko zastopstvo je odobrilo danes enoglasno korak občinskega načelnika ter a u naruč io, naj edpeš je v imenu zastopstva nov protest, v
prvem mestu čuvar zakona, ki na odličnem mestu, pred veem svetom odreka spoštovanje
Dnevne novice.
Prise ga ljubljanskega župana. Od ljubljanskega mestnega magisirata s no prejeli:
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo faktično obstoječemu zahonu. Nagodbeni zakon blagoizvolilu je k Najvišjim odlokom od dne od leta 1868 govori izrecno o kraljevini Hr 26. junija t. 1. potrditi zopetno izvolitev go-vatski z lastnim političnim narjdom in ne spoda Ivana Hribarja županom deželnega govori nikjer o ogrskih komitat h v Hr- stolnega mesta Ljubljane.
Prisega županova se bo vršila v em.s u i? 21. obč. reda v torek dce 12. julija t. !. ob 11. depoludne v veliki dvorani »Mestnega doma«.
Smrtna kosa. V Mojstrani na Gorenjskem je umrl dne 5. t. m. avetovnounani M hael Ambrožič s'ar oiS let. S svojim um t-nim čebelarjenjem si j a pridobil nad 120 odlikovanj. B_lehai je že vso pomlad.
Iz municipalne delegacije. V svoji seji dne 1. t. m. je storila mestna delegacija nastopne sklepe: poročilo komisije za pogozdovanje Krasa za leto 1903 in dotični računski zaključek sta bila vzeta na znanje, isto-tako tudi splešao poročilo o poslovanju deželnega pomožnega društva »rudečega križa« za leto 1903. Kmetijski družbi so nakazali drugi semestralni obrok v znesku 1200 K na račun dovoljene mestne dotacije : Namestniku mestnega fizika dr.u pl. Merlato je delega cija izrekla zahvalo in priznanje .občine. V poprave v mestni ubožnici so dovolili 5000 kron.
C. kr. namestnik je p »trdil nastopoe sklepe mestne delegacije: umirovljenje učiteljev oziroma učiteljic : Marije Ijjser, Ane \Vachsmann, Josipa Toro?, G. B. Baltramin', Henrik Zernitz. Voditelju ljudske šole v R >-janu Edvardu Taučerju se uračuna v bodočo penzijo podpora 500 K. Voditelj Iju i-ske šole v Barkovljah Josip Mosettig je stavljen glede prejemkov v isto vrsto z voditeljem I. razreda kake mestne šole. Prekoračenje v znesku 49.027 K 29 st. za nabavo vode za okolico v minoiem Ištu, se sanira.
Nemiri v Štanjelu ? Tukajšnji listi «o poročali te dni, da je prišlo v Štanjelu do velikih izgredov med domačini in italijanskimi delavci. Vsa ta poročila — n^ izvzeta1 i ono v tuk. nemškem listu — so skušala miie goste iz Abrucov predstavljati kakor nedolžne angelje, naše delavce pa kakor izzivalce, ki so izključno krivi na vsem.
Deželni odbor goriški tožen na dr žavnem sodišču. Povodom reorganizacije deželnih uradov v letu 1901 je deželni odbor goriški umirovil deželnega kancelarja Karola viteza Doljaka. Umirovijenec pa je uložil pritožbo na državno sodišče z zahtevo, naj se to umirovljenje proglasi neveljavnim, ali i»i naj se pritožitelju dovoli popolna penzija. Državno scd.šče je odbilo pritožbo z utemeljevanjem, da je bil deželni odbor opravičen, umiroviti uradnika, ki po njegovem, deželnega odbora, mnenju ni spodoben za vodstvo rearganizovane deželne pisarne.
Nekaj za smeli. Nekdo nam piše : Glasilo tukajšnjih Zidov, camorre in ob enem glasilo — starih babnic, »II Piccolo«, je že nekaj dnij sem, v škripcih. Ta »svetovni« list si je dal na svojih prostorih na Lssnen: trgu, zraven drugih židovskih, reklamr predmetov napraviti tudi zemljevid, ki nu predstavljal razvrsčenje čet na bojišču n daljnem Vztoku.
Ta zemljevid predstavlja (to je : naj hi predstavljal) vsa napredovanja oz roma nazadovanja obeh vojujočih strank. Na stotine radovednežev bodi pred omenjeni »zemljevid«, kakor se hodi pred kak toplomer v času največe vročine, oziroma mraza.
Ker je — prefrigana »Piceolova« uprava dobro poučena o razpoloženju, rtete igno-ranci tukajšnjega laškega ljudstva, je ista že v prvem začetku (aa papirju) prikazala vse polno japonskih vojakov — v podobi rude čih zastavic. Ruse pa je potisnila v Port Ar-tur, v Mukden in Harbin ! Ker so pa bolj pametni Lahi, čitajoč razne poštene liste, doznali, da stvar ne stoji ravno tako, kakor j predstavlja »Piccolovo« »bojno prije* in eo svoje dvome tudi prijavili »vrhovnemu p » veljniku« v uredništvu »Piccola« — je mo/ odgovoril, da bi on rad promenil nekolik zastavic, da pa tega ne sme štor.ti, ker ve čina njegovih ljudi — hoče na vssk nači' , da bodi zmaga vedno le na strani Japoncev !
Pred omenjenim »zemljevidom« priha slehorni dan do neljubih pojavov. Bilo je i-slučajev, ko je moralo »redarstvo posredoval med »Japonci« in »Ruaic !
Nekega dne je došlo razmotrivati Židov sko vojno vse polno radovednežev. Dvojic lahončkov sta kar poskakovala od radosti, v deča Port Artur obkoljen od japonskega v jaštva. V svoji neumni domišljiji je vakliko.1 eden njiju ; »Ša par dnij in naši zavzamj > ša to trdnjavo!« Drugi Lsh, ki se je tuli topil samega veselja, je obljubil, da pla * oni dan, ko »pade« Port Artur, za pijat' • Neki bolj pameten Tržtčan pa je izjavil, >'<» on plača 100 litrov piva, ako Japonci vm-
mejo Port Artur m ako s? isti obvežejo p>|kedaj ustanoviti in če bo vspevalo ? ! No. tem podati celo »zajeto« rusko eskadro v — s požrtvovalnostjo in velikim naporom je
orislo društvo danes žs do tak9 Btopinje, da si upa nastopiti h pesmijo pred jasnost.
Veeeljem mora vsako pevsko društvo, pevsko-bralno društvo Id sleherni zavedni Slovenec poz dravljati, in s cer društva svojo mlado sestrico, vsako narodnjak pa novo trdnjavo, nove svet šSe tale lepe slovenske pesmi.
Zato veljaj naš današnji klic v»em bratskim društvom, bližnjim in oddaljenim, vsem zavednim Slovencem in prijateljem petja: »Za^a« v Koprivi zašije 24. julija v prvo ! Pridite, podkrepite jo s svojo navzočnostjo, da
Rim ! Nekdo je vprašal, kje da so prav za prav ruske čete, ko jih na «P<ccolovem< zemlje v d u skoraj nič ni ? ! V odgovor mu je nebdi pokazal v okvirju pod zemljevidom več ruskih zastavic in rekei : Ruse so Židje že pospravili, Jiponci pa boio bežali sami, ako bodo la — megli !
Čitatelji, od ustita m;, (Ta vam prihajam s to le črtico o vojni na Goldornjevem trgu. Saj bo menda že — pasji dnevi !
Zasebni slovenski otroški vrtec na Greti priredi kakor smo že objavili svojo veselico v nedeljo, dne 10. t. m. v prostorih J
„Narodnega doma" v B.rkovliab. Vsak sle-t^o vztrajala! Dajta jej s tem moralno pod-
faerni r »doljub naj se vdeleži te veselice in P')rc>» « kater0 bo v zvezi tudl matenjal«.a ! videl bo sam svoj mi lastnimi cčmi napredek i Kraške, tržaška in goriška bratska društva !
istega. Začetek ob 5. uri in pol popoludne.
Ustopnina 20 nč. za osebo.
»Zasebni otroški vrt« v Rocola vabi na otroško veselico, katero priredi b sodelo vaoje3i »kvarteta« v nedeljo, dse lu. julija v otroškem vrtcu v Rocolu.
Odzovita ee našemu vabilu in počastite nas imenovanega dne ! Posebno društva blizu večih krajev, kakor blizu trgov in me3t in v njih, imate gotovo dovolj onih tesnih domačih zabav ; poletite tudi enkrat ven v sveži zrak, v krasao naravo! Nas Kras postaja v resnici j
žrtvovalnosti domače brambe in ljudem, ki so hitro prihiteli na pomoč, se je posrečilo udušiti ogenj, da ni vpepelil vse vasi, ki šteje 100 hiš.
Otrok z dvema glavama. Žena Ivana Skorjana v Oltri pri Kopru je 4. t. m. porodila dobro razvito dete možkega spola z dvema glavama. Dete, ki je premikalo ueta in oči na obeh glavah, je živelo šest ur. J Truplo so potem prenesli v mrtvašnico v Lazaret, kamor se je podala zdravniška komisija.
V cerkev na Katinari so predsinočnjim zopet udrli tatovi. Odtrgali so omrežje iz žice na oknu, dospeli na ta način pred veliki oltar, odprli tabernakelj in odnesli monstranco. Potem so razbili šipo, za katero je pohranjen kip Matere božje. Temu so odtrgali zlato verižico, Da so mogli zopet iz cerkve, so na- , gromadiii klopi eno na drugo pol dotičnim oknom. Gospod župnik je takoj prijavil tatvino policiji.
avstrijska ednotna renta K 99.30 — 99.60, C grška kronska renta K 97.— 97.25, italijanska renta K 1021 „ 1023/B kreditne akcije K <312.50 — 644.50
državne železnice K 638.--610 Lombardi K
8 L.— 83.—, Lloydove akcije »v 6So-ti88.— —
Srečke: Tisa K 322.---327.—. ivredit K 458.—
do	Bodenkredit 1880 K 296 — 308.—, Bo-
denkredit 1889 K 290.— 29s.—, Turške K 128.50 do 130.50 Srbske —.— do —.
Dunajska Dorza ob 2, url popol.:
včeraj danea
Državni dolg v papirju „ „ v srebru
Avstrijska renta v zlatu
„ v kronah 4°/e Avst. investicijska renta 3*/9°/, Ogrska renta v zlatu 4%
„v kronah 4% renta 31/,
Akcije nacijonalne banke Kreditne akcije London, 10 JLstr. 100 državnih mark 20 mark 20 frankov 10 i tal. lir Cesarski cekini
99.95 99.95 118 45 99-35 91 — 118.40 97.15 88.95 1625 — 642.— 239 45 117.33 23.47 19 01 95.10 11.30
t()0.— 100.— ll!> 50 99.35 91.— 118.40 97.15 88.95 1620.— 642.75 239.42'/, 117.30 23.46 1901 95.10 11.30
Parižka ln londonska borza.
, „	0	zopet kras v pravem pomenu basede, kakor
V (»pored: 1. Pozdrav. 2. Petje. 3. Oh	. . A	- , •
4 Mat? je v ° časih, iz katerih mu izhaja
Pariz. (Sklep.) — francozka renta 98.32 I 5°/o italijanska renta 102.40, španski esterieur 86.75 : akcije otomanske banke 573.—.
Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železnic 1 —.— Lombardi —-— unificirana turška renta 86 55 menjice na London 252.—, avstrijska zlata renta 101.— ogrska 4 °/0 zlata renta 109.—, Lfinderbante 459.— turške srečke 125 25, parižka uanka 11.32
kako si siečin ti... (deklamacija;, kak je angeij varuh... (dvogovor z vom). 5. »Otroški zbor«. 0. Naj tukaj lim... ( lekiamacija ta grobu). 7. Seno šeče. . (pritor z molitvijo). 8. Petje. 9. Na hribu pastir... (deklamacija z samospevom).
Razne vesti.
____^	Trgovina z žival imi. V Hamburgu živi italijanske m^ridijonalne akcije —.—, akcije Rio
dvoepe- ime» kar je ne:iavno temu opomnila cenjena Karl Hagenbeck, prvi in največi trgovec, ki Tmto 13-4 /"^SMe > K taj mo- >Edinost<- Zraven tega se pa ravno tu pri trguje B divjimi živalimi. V minolem latu je LombaJdi"S^Trebro
Konsolidiran dolg
5pa iska renta So1/* ita-
v nas dobiva tudi izborni kapljica terana; to prejel 76 levov, t^g-rov in panterjev, 42 ko- "janska renta 102— tržni diskont 21/ menjiCb n* U1' \r • X- \ . . Dunaju 24.20 dohodki banke —izplačila banJea V am jamčimo .	m&dov raznih medvedov, 64 glav kamel in _. Mlačna.
Slednjič prosim) vsa ona Blavna bratska	dn-medarov in nad 700 raznih opic. Največi	Tržna poročila 7. julija.
10. .Razni OHri v krfm . (s petjem). 11. društva, v katerih najde odmev naša skromno	del teh ž vali je bil prodan v severno Ame-	^ £'«-££» otoob«
liZTj Bucek v strahu. Igrajo sv. Jakobski a prisrčno povabilo, da blagovo e naznaniti	riko, ravnateljem zzioložkih vrtov iz raznim	za H 6.18 do 6.19 Koruza za julij 5.23 do 5.24, za
diletantje. 12. Pozdrav, zahvala s petjem. — do 10. julija predsedništvu pevskega in bral-	cirkusom. V enem tednu je odposlal Hagen-	av^9t	V ponudbe srednje; povpraševanju
nega društva »Zarja« v Koprivi svojo ude-	becc eno zbirko žival: v C ncinati, drugo v	omejeno, ugodneje. Prodaja 21.000 meterskili ntot,
ležbo, potem prilično čas prihoda 'veselica se Fiiadelfi.o, ki bti bili vredni 120 000 in 15 000 vzdržano, deloma za nekoliko stotink zvišanja. Druga
•X	L o •	1	•	-i	j i X - U	žita vzdržano. Vreme: lepo.
prične ob o. in pol uri) in število udelezni- kron.	H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good avt-
Kov. Slednje zate, da se preskrbi dovolj pro-	V minolem letu je prišel v Evropo prof. rage za tek. mesec po 50 kg 41.75 frk, za sept.
etora in točna postrežba. Pridite, ne bo Vam Harnadav, ravnatelj zooložkega vrta v New-	" H a m b u r g. (Sklep pop.) Kava Santoa gooi
žal ! Vspored veselici m še marsikaj sledi. Vorku, ki je nakupil za 75.000 kron divjih	sverage za julij 333/4 za september 34^, za dea
S i v o r j e v.
1 jaguarja, 2 črna leoparda, enega
Med posameznimi točkami sviral bo blagohotno »kvartet" družina D.žman. — Po-gosčenja oLrok in slobodna zabava.
Zi5etek točao ob 5. uri p jpoiudae. Vstopnina 40 st., sedtžl 20 st.
Ker je veselici v korist otroškega vrtca, nadejamo se ob le udeležbe.
Vodstvo.
P ., . fl I	o 4."	o i	j 35—, za marec 35'/., vjdržano. Kava Rio navadna
KuP!l 6 levov' 2 t!Sra» leoparda, loco' 33_36) navadna reelna 37-39, navadna dob a
Pri veliki veselici podražnie sv.
s m- 40—42.
v dvorani »Narodnega doma«. Na programu hctao preplačali vstopnino sledeči gg. :	beek iz Azije 30 srn in 15 kozorogov, iz	London. Sladkor iz repe surov 9'/2 Sh
80 deklamacije, prizorčki in petje. Začetek Ivaniševid Filip 10 K; Turk Josip,	nemške vztočne Afnke 20 cebr, 2 nosoroga,	J-a Centrifugalpile, promptno
ob uri zvečer. Ustopnina je 15. nč., s ka- Godina Stanko in Vatovec Ivan Marija po 5	nekoliko antilop, dočim mu je prinesel parnik	K do 68.00, za september K —.— do —.
tero se pckriiejo stroški za malinovec in pe- K ; G.ljevsoik Anton 6 K ; Fabjani 3 K 60	iz Avstralije 60 kkkaaov in mnogo redkih	^'^f/^O do 69^ K
civo, ker b do otroci pogoščeni kakor vsako stet. ; Rjže Jcs p 3 K 10 stot. ; Lavičar,	ptic, ali najbolj je bil vesel, ko je prejel iz	marec-avg. 68.30 do 69.30.
let . Na obilno u leležbo vabi Delkot Dng., Dr. Abram in N. N. po 1 K	zapadne Afrika 4 male gorile. Hagenbeck si	New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio za bnrff Ce
„ „ . , „ , . ,	. j.i . • • - \r it> •	dobave, vzdržano, 5 stotink zvišanja. L0 stot zvišanja
vodstvo. 60 stot.; Hrabrosiav Fon 1 K 20 stotink;	je uredil trgovino v veliki mari. V Evropi	Održano.
Planinski izlet na Caven, Kucelj itd , Žgur Fabijan, Zidnik, Bizjak M\ha, Fonda	ima 60 lovcev; v Aziji ima 5 podružn c, v	Pariz. Rž za tekoči mesec 14 15, r Ž za
ki ga prirediti Tržaška in Ajdovsko Vipav- Jj8ip, B srtol, Muha Franjo in Hrjst Anton	Afriki 3 in več podružnic v Evropi in	avgust 13.75 za sept. c k. za september da-1 J r ~ J	, . rr , . .	ceuiber 14 Oo 'mirno). — PSemca za tekoči meska podružnica J?. P. D. v nedeljo dne 10. po 2 K ; Celigoj Antjn, Kljun, S:rah Fran,	Amer ki. Hagenbec* trguje z živalimi že	aec 2o.70, za avgust 20.60, za sept. okt. 20.d5, za
julija, bo (kolikor nam je znano po prijavah Hrovatin zlatar, Turk Ivan, Staraš nčič, Rože	36 let.	september-december 20.65 (trdno) _ Moka za te.
J x J r r j > »	koči mesec 2tJ.3> za avgu-it 2^.40, za okt.-sept
tamršnje bratske podružnice) uprav krasen. Roža, Vidmar Amalija, K,3p;č, Slamič kaplan,	Uorasli lev iz ^uoije stane nad 4UUU	^».15 za sept-december 27.90 (mirno). Rep^
Upamo, da se temu planinskemu izletu pri- Žitnik, Zlobec J., Bir čavić in Gregor.č po	K, tiger 1600—1700 kron, a tudi več, ako	no olje za tekoči mesec 48.2o, za avgust 4*50,
1 ' ,	■ i_ , . . . • , ,	za sept.-december 49.— zi januvar-apru olJ./o
družijo tudi ntš goriški rodoljub , da poka- 1 K ; Godina Štefan in AVartl uchler po 80	je treba preskrbeti posebto iepih eksempla-	(3talno^ špjrit za tekoči mesec 43 —, za avgust 41.75
I Udovič \ndri-	rov. Poseben tiger živi v ruski sibirski ro-	z* sept.-december .J6 75, za jami var april 35.25
' l..... . , . ^ . .. . .	imirno). Sladkor surov 88" uso uo? 241/4 —^V*
N	' . ,	. 1 --	A^O	-------1 --»f-1,
Ut
man f stic jo stot.; Tcmaž č Ivan, I.
ček, Godina Fran, Tomsžič Anton, 1. L, ■ krajini turkestanski. Takega tigra je preskr- (mirn0£ be; za tekoči mesec 271/„ za avgust 27:
žemo na tem sestanku pravo slovenskegi planinstva.
Opozarjam? še iedenkrat na	odhod in Hrovat, S. Prelc, Vatovcc Fran, Ivohar, bel Hagenbeck pred 4 leti za zooložki vrt v za okt-jan. 29—, za januvar-april 295/8 (mtrno), ra-
,	. ^ a , ' t> i * r, innnn Unirac 6013--bl Vreme: vroče,
sicer bo isti v soboto popoludne	ob 4. un Bizjak. Porenta, Cerne, Gerk v namen vo rterolinu. — L.a nilski konj stane 1UUUU —
40 minut do Gorice in potem Ajdovščine, jaka, I. L, TauČer, Kokali Fran, Godina 13 000 kron, ena ž rafa 11000 kroa. Ako
Vse nadaljno je preskrbljeno.	Fran, Kandolini, Pubar, Gsrlanc, Černigoj j« naročilo večje, tedaj gredo z živalimi
HageLbčckovi u-lužbeac . Tako je odposlal
Tržaška podružnica.	vrinariea, Pegan Josip, Ščuka Josipina,
Shod čeških in slovenskih akademi	ŠSuka hči, H. .., Živic Dragotin, Koval Fran,
kov, spojen z narodno slavnostjo, priredi dne	I. I., Luznar Miha, I. I., Muha stari, I. I.
6. in 7. avgusta t. 1. v Bovcu v Jul j*kih	po 60 stot. ; M. Sporn 50 stot ; M. Furlani,
alpab »Ćeško slovenski akad. plan. krožek v	Kariž Antoniia. Mici K'cijan, Kravos, Sva-
Pragi«. Slavnost se bo \iš la po raznoterem	gelj, Bezek Ant., Nardin, Cjrda, I. I., I. I.,
programu v kor st prve akadem čne keče, ki	Kompare, Siksida, Z?brič, Brezovcc, Gustin-
io g a ii kr. žek z vel k m Ptrt ški p d Man-	čič, Slegla, Brtgant, Is.enič Gregor. Kante
gartom na gc r ški sirani. — Shod in tkv-	Filip, I. 1. po 40 strt.; 1. 1. in Bl&žič po
nest obetata biti velika, ker je prijavilo ra-	30 stot. ; Podreka, Rebar, Ternetič, I. I.f
mikadu na Japonsko leve, bele	medvede, panterje, klokane, antilope, opice,	orle, jastrebe, a sultanu v Maroko živali,	ki no biie vredne 75.000 kron.
Skrivnosten mrtvec. Te dni	je bil is
TOVARNA POHIŠTVA
Hafael Italia
Velikansko skladišče in razstava
pohištva in tapetarij
—= TRST —=
Donave pri Komornu izvlečan mrt^v človek, i ..	<	,
kakih 28 let, čegar telo je bilo tetov rano. UxlCa iVlaiCantOn StV.
zun vtčjega ^ eviia čeških akademikov svoj priho i tudi vež odličnih čeških goapa in gospo iov.
Ker je upati, da sa slovenski akademiki vdeleže tega t hoda, malega odmeva v^ed jake alavnesti v P;agi, v kar največjem številu, prosi cdbjr, «la bbg vd jo akademiki, > turijeutje m rrugi vdekžoiki že prej na-aan ti svoj prihod j o lpisanim prirediteljem a tu mogli vsem pravočasno preskrbeti pre č š*a. Podr^bneji prcg'am objavimo v stili.
Pr glase »prejemata in dajeta potrebno formacije: D t 8. julija: U. C. Viktor ' vorsbjj Praga 11, L p »va u>. 14. O J S.ju-a dfclje : J. (J. C. Jalijfcn Pavliček, Bovec, 1 ri morsko.
Odbor
tC.-slov. aktd. plen. krožka«.
S kra-a. Kakor ie naznanjeno, pr.redi vsko in bralno diu^tvo »Zarja« v Koprivi Kratu svojo | rvo vesti.co s plesom dr.e -4. julija t. 1.
Ž; mnego let gojila ?e je vzv št na mieel, r i bi ustanovili tako prepotrebco društvo, ior je sedanja »Zarja« v Koprivi, a vsako-1 at pokazala so te nasprotstva n ovire, ki " skerjij vzele pogum za djbro, pošteno * ar vnetim osebam, da bi se daio društvo
1. I., 1. L., BrajkoviČ, I. I.f Živ c, Križman, Staktlj, I. I., Taučer Josip, Maurin, 1. L, Pietersek, 1. I., I. 1 , Ravnik, Kokalj Ivan, I. I., Vrabec Velentin. I. I., Koval Kata-ma, Gulin J., I. I., I. I , Ščuka FraD, Kustrin Ant( n, Prunk in Novak Josip po 20 st- t , I. I. 10 stot.
Najsrčnejšo zahvaio vsem !
Odbor.
Smrtna nesreča na deln. Včeraj je zopet ponesrečil na delu zidir, a ta nesreča na zidarskem delu je še hujla od oae, ki 84 je pripetila predvčerajšnjim, ker je imela za posled c"> smrt mladega človeka. 23 letni zi dar Josip Veljak od bv. Ane št. 351, je delal na nekej gradbi v Čistiln e pstroleja pri sv. Savi. Delal je na odru v II. nadstropju, a okolu 8. ure v jutro je padel z odra ter težko poškodovan obležal na tleh. Drugi delavci so ;ra pobrali ter ga nemudoma prenesli v mesmo b>lni4n:ci, kjer je pa revež umrl ob 1. uri in pol popoludne.
Požar T Kef jah. Dae 4. t. m. je nastal v vasi Ketje, župnije in občine Laški po:ok, strašen požar. V kratkem času je popolnoma vpepelil 18 hiš z vsemi gospodarskimi po alopji. L; udje s j bili na košnji. Zgorela je vsa obleka, hišno in gospodarsko poslopje, nekaterim tudi mnogo
Mei drugim je imel na prsih tetovirano mrivašfeo glavo, a na de?ni roki baroneko krono z številko 1883, na levi roki pa dvo-g'avega orla. Sedi Be, da je mrtvec iz plem-sk h krogov, toda dosedaj n«so zamogli še po goditi : odkod in kdo da je.
Preiskovanje solnca. Akademija znanosti v \Vashingtonu je izdala proglas vsem strokovnjašk:in društvom, v katerem poživlja ista na čim natančneje preučevanje solnca. Površini solnca se v obče posvečuje v novejši čas veča pozornojt, ker te je pogjdilo. da so vremenska spremembe mnogo odvisne od solnčnih pojavov. Gibanje vsega s »Ičnega sestava opnzovala bo po^tbaa lad ja- zvezlar-nica, ki bo v to svrhj plula tri leta po morju.
inzi
Tovarna pohižtva
Aleksander Levi
- ulica Tesa št. 52. A. =
(v lantni hiši.)
ZALOGA:
Piazza Rosario (šolsko poslopje).
Cene, da se ni bati nikake konk areacu.
Sprejemajo se vsakovrstna dela 11 i po posebnih načrtih.
Ilnutrovan o«*>niic br«*T>la6»o 1»
Hermangild Trocca
Barriera vecchia št. 8
ima veliko zalogo
mrtvaških predmetov
za otroke in odraseene.
Venci
od porcelana in biserov vezanih z medeno žico, od umetnih cvetlic s trakovi in napisi.
Slike na porcelanastih plošča! za spomeniSe.
LispoaarsKU poaiupjr,	italijan-8ki bftnkovci K	Nemčija K
denarja. Le neutrudni po- 1117.25—117.50, nemSki bankovci Iv — — —.—4 Najnižje konkurenčne cene.
Loterijske številke izžrebane dne 5. t. m. :
Brno	20 67 31 24 45
Inomost	2 37 33 3 23
Borzna poročila dne 7. julija. Tržaška borza. Napoleoni Iv 19.00 19.04, angležke lire K —.— do —, Londm kratek termin K 239.40 239.7o Francija K 95.---95.15, Italija K 95--95.20
I.
po zelo nizkih cenah.
4 *
*
X *
J* *
£
M.
Svoji k svojim !
S t o p p a r v Trstu
11 Jim S. (wi^rnjim rr fi^ar^oi
ulica S, Giacomo ~ (CorsoJ
priporoča svojo novo
preurejeno pekarno in sladčičarno
Vsakovrstno sveže sladčice.
Tu- in inozemska vina v buteljkah.
Vse naročbe franko na dom. Pijače v ledu.
A
JvK ¥

fSiIfeWSW53wSWSi
S	Zlatar
DRAGOTIN VEKJET
(C. Vecchiet).
TRST. — Corso štv- 47. — TRST.
Priporoča svojo prodajalnico zlatanine, »rebrnine in žepnih ur. -- Sprejema naročbe, poprave »rebrnih in zlatih predmetov ter popravo žepnih ur.
Kupuje staro zlato in srebro. IV Cene zmerne.
©©©©©©
Prvo primorsko podjetje za
prevažanje pohištva m spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefono it. 847. - Via della Stazione Št. 17. - Telefono št 847.
Filijalke v PULI, GORICI, REKi in CRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- ln inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
Pošiljanje predmetov, t\ se jemljejo na potovanje ln prevažanje blaga na vse pruie. )
Sprejema se tudi pohištvo in druge pedmete v shrambo v lastna za to pripravljen-1 skladišča.
Jm~ Edini tržaški zavod za	VACUM-CLtANER".
( IM EN.Ji: In SHRANJEVANJI: PEEPKOtr	—
Tovna postrežba in nizke eene.
V oblastveno dovoljeni šoli za
izpite vojaških prostovoljcev
se je ustanovil
brzi oddelek, da se omogoči položiti ta važen izpit že 21. septembra t. 1. Pojasnila daje
VODSTVO, ul. Ponterosso 9.
Zaloga obuvala in čevljarski mojster
Josip Stantič
zalacatelj e. tr. redarstvene straže, o. kr. davnega eariii-skesra urada in skladišč, e. kr. |»riv. llovd. orož, c. kr. finančne straže t Trstu. Kopru in Pnlju.
TEST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke.
Prodaja najboljše vose i 1 o (biks) =
freflin
Cene nizke. Postrežba točna
* i
n
A *
* % * *
S «
*

Otvorila se je
^oltiglieria £xcelsior
v ul. S. Sebastiano 2
ki je preskrbljena z najboljšimi specijalitetami ORIGINALNIH FINIH VIN W Likerji in špiriti v velikanskem izboru, Prodaja na debelo in drobno po tovarniških cenah.
Pri sveten^ Antonu Padovanskem.
Prva zaloga cerkvenih oblek in nabožnih stvari.
Trst, Via Muda vecchia št. 2. (za mestno hišo).
Trajna razstava in izključna zaloga za Primorko vsakovrstnih kipov povsem umetniškega dela bodi od zmesi, romanskega kartona, opeke ali lesa razpel v vseh velikostih.
Lastna delalnica pianet, dalinatik, pluvial, roketov, kvadratov, kolarjev. mi snih srajc itd. Izvršujejo se tud vsakovrstne veznine, zastave itd.
Zaloga sveč in čistega čebelnega voska kakor tudi mešane sveče I in II. vrste, podob, vencev, križcev in svetinj vsakovrstnih.	j
Lastna izdelovalnica palm iT umetnih cvetlic in vsakovrstnih drugih <.e) spadaj oči h k bogočastju, izvršijo se vezanja (ticami) najfinejša za zastave, pregrinjala idr.
Zaloga misa lov, ritualov, diurnov ter brezštevilno drugih mašaih knjiži*?, svečnikov, svetiln, kelhov in ciborjev se srebrnim pokrovom.
popravlja se vsakovrstne stvari. jYaj se poskuša prepričati se o ugoOnih cenah
Zahteva naj se brezplačni ceuik.
Natječajni oglas.
(Hvara, se natječaj na mjesto učitelja ove glazbe nz dužnost, da u takovom svojstvu podučava i članove »Pjevačkog dvuštva« u pjevanju i tam hura liju te da za jedne i druge piše dotične partiture.
Godišnja placa iznosi kruna 21GO. koju če primati u mjesečne predtečne obroke a preko iste može prama svojoj sposobnosti računati na priličnu svotu iz privatne zaslužbe.
Natjecatelji moraju dokazati svoju sposobnost, dosadašnju službu, dobu, pripadnost i poznavanje hrvatskog ili slovenskog jezika.
Dotična pogodba sklopit če se pri nastupu službe. Ilok natječaju do 25. tek u čeg jula.
Od ravnateljstva „Hrvatske općinske glazbe"
Korčula o. jula 11*04.
Fotografični atelijer
pri sv. Jakobu, ul. del Rivo 42
vabi cenj. fcotrice in botre z* blagohoten obis'c, za-gotavljaje dobro delo in niske cene. Izvršuje tudi slike skupin, razglede, fotografije na porcelanu za spomenike itd. Povečanja od gl. 2.50. Op.rnba: Ateljfe nima nikakega potovalnega pooblaščenca za sprejemanje aaročb.
Anton Skerl
mehanik
Piazza de se Legna 10. (hiša
Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru.
Intemacijonalna godba in petje
Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
Specijeliteta:
BflP" Priprave za točenje piva.
NB. V olajšanje nakupovanja se proda-siajo vpredmeti tudi na mesečne obroke.
X X
K
K K K K
sc
K
Cres - (Kvarnerski otok) - Cres
Prodaja po K IOO.— hehtoliter svoje izvrstno domače, naravno namizno
maslinsko olje.
Na zahtevo se pošilja vz rce.
M. GAL Trst, Corso 4
Za razvijanje rašče lasij
služi tisočkrat presknšeno in povsod priporočljivo sre istvo
„L o v a c r i nč
katerega je sestavil po mnogem proučevanju nek amerikanski zdravnik in ki so priznali mnogi profesorji in zdravniki ter sanitetne oblasti.
Svari se pred kupovanjem potom sleparske reklame hvaljene pomade za glavo in lasi itd. „Lovaerin " zadržuje izpadanje lasij. luske, pleše, pravočasno osivenje, kakor tudi vsaho bolezen v lasek ter vzdržuje lasi pri odraslih in otrokih.
T 0TTQ PTllTieS Je P° izre^u mnogoštevilnih zdrav-„ilU Vflbllil nikov edino pravo sredstvo za raščo lasij, povspesuje ra5čo lasij na glavi in bradi na čudovit način 'in tudi na plešah ter podeli pied-časno osivelim lasem svojo naravno barvo.
Cena veliki steklenici „Lovacrlna". ki zadošča za več mesecev K ">.—, 3 steklenice K 12.—, (j steklenic K 20.—. Pošiljanje se vrši po povzetju ali predplačilu po evropejski zalogi M. Feith, Dunaj, VI., Mariahilferstrasse 45. Vdobiva se tudi v mirodilnicah, parfumerijah in lekarnah.
Nekaj prostovoljnih priznanj: Kad Vam potrdim izvrsten vspeh „Lovaerina". Isti je do seda; gotovo najboljša voda za lasi. ki je jako prijetna in mila. Moji klijenti ga priporočajo v svojih krogih. Med. dr. L. Margulics.
..Lovaerin^-ovo vodo za raSčo lasij sem v primernem slučaju priporočil ter potrjujem, da se je pokazal vspeh že po nekaterih tednih. Antiseptično delovanje na koži glave je bilo v trm slučaju gotovo	Med, <l§. Szentes Iifcla.
S poslanim mi Lovaši nom" sem v 4 slučajih zadržal predčasno oplešenje odnosno izpada nje lasij ter ga bodem v moji praksi vedo u rad priporočal.	Med. dr. .Josip K a ros.
Sem sovražnik zahvalnih pisem in spričeval, toda sedaj delam izjemo ter Vam potrjam, da „Lovacrin44 resnično dobro deluje in ga bodem rad priporočal. Med. dr. Edvard Piekarski.
LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA
za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične noarovice in modrci, ortopedicni aparati, aparati za vzravnavanje života,
pasovi za popek, sospenzorji. == Naročbe se izvrše po meri. ==
PREDMETI ZA BOLNIKE. Najveća solidnost.
URAR
F. PERTOT
v Trstu, ul. Poste uuove št, 3. priporoča veliki izbor ur: Ornega, Seiialf-bause Lonslnes, Tavannes itd., kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za
gospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah.
oooooooooooooooo
Zaročenci!
Kupujte vaše pohištvo v dobroznani
pohištva, manifaktnr in taptarij
tvrdke
3vanka Dorcghir
ulica Madonnina štev. 8 Jamči se za solidnost in trpežuost blasi
Absolutno konkurenčne cene.
oooooooooooooooo
„LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v
Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja
iN vrste rent, ustavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz.
Promaše izdaja k vsakemu žrebanja.
Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000
Zamenjava in eekomptnje
izžrebane viednostne papirje in vnovčuje zapale --kupone.	-
Daje predujme na vred. papirje.
Zavaruje srečke proti kurznl —	izgubi	-_
vsrjkuiuje m divinkuiuje volaćke ženltnlnske kavcije. jsmMompt in xjxfc«Mo acAic. m	Bor*na naročila.
■■■Bi
LJUBLJANI f
M
Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnm obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge <io --- : dne vzdiga.	. _	=
Promet i deki in nakaznicam:.
iOB^'^