Političen list za slovenski národ. Po poŠti prejeman relji: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. v administraciji prejeman velja: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en'mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V,6. uri popoludne. XII. V Ljubljani, v ponedeljek 18. maja 1885. Letnilc XI:il. Volilni shod v Golili Vasi pri \oveni mestu. 14. maja 1885. Kako se je vršil ta shod, smo že povedali, danes dodamo nadrobneje nektere reči, ki so se pri njem obravnavale. G. V. Pfeifer v jasnih potezah navaja važnejše postave, ki so se sklenile v državnem zboru v pretekli dobi. V prvi vrsti omenja vojno postavo, po kteri je večina državnega zbora iz ljubezni do predrage domovine in do presvetlega cesarja vladi dovolila do leta 1889 stalno armado 800.000 mož, ker sosedne države kar štrle orožja in so oboroženo od nog do glave, tako da naše cesarstvo pač ne more pomanjšati svoje armade; razlaga pomen postave o vojaški taksi, ki ima blagi namen služiti v podporo tistim revnim rodbinam, kterih reditelji so poklicani o času vojske v službo. Omenja dalje ojstro postavo v zabran goveje kuge s pristavkom, da se je pri tej priliki zaprla meja proti Rusiji, kar je posebno vgodno za naše posestnike, ker cenejša ruska živina ne sme več uhajati čez meje našega cesarstva. Eazlaga postavo o umetnem (ponarejenem) vinu, o obdačenji žganja, potem oderuško postavo proti brezsrčnim upnikom, kakor tudi s to postavo v neki zvezi stoječo drugo postavo proti brezsrčnim dolžnikom, kteri nad tožbo svoje poslopje (vrata, okna) razdirajo. Glede poverjenja (legalizirenja) pisem po sodniji ali po notarjih omenja olajšavo, da sedaj ni treba podpisov prič, ako izdavatelj dotično pismo sam podpiše. Razpravlja dalje postave o prenaredbi volilnega, obrtnijskega zakona itd. Povdarja, da se je zem-ljišni davek za Kranjsko za vsako leto znižal za 300.000 gld., da so se opominjevalni stroški pri iztirjevanju zaostalih davkov od 1 gld. 5 kr. znižali na 10 kr., ako davek ne presega 10 gld.; da se občinam ni naložilo jako sitno poberanje vojaške takse. Naglaša, da so se pod sedanjo vlado poboljšale denarne razmere — prejšnja vlada je za vsakih 100 gld. posojila prejela samo 75 do 80 gld., sedanja pa dobiva za vsakih 100 gld. posojila že 92 goldinarjev. Sedanja vlada naslanja se na večino avstrijskih narodov na 14 milijonov Slovanov in nektere pravične Nemce, med tem, ko je prejšnja vlada naslanjala se na manjšino, na 8 milijonov Nemcev. Sedanja vlada si prizadeva ravnopravnost dejanski izpeljati — če se to sem in tje še ni zgodilo, treba pomisliti, da jo težko v par letih popraviti, kar se je prej skoraj skoz 18 let krivega vtrdilo. Z lahko vestjo stopim pred Vas, dragi volilci, rekel je g. Pfeifer, mirno pričakovaje Vašo sodbo, zapisniki državnega zbora spričujejo, da sem vestno sodeloval pri omenjenih in tudi drugih postavah ter večkrat uspešno se potegoval za svoje volilce in za drago našo domovino. Sicer pa ni moja navada vsake stopinje ali delovanja obešati na veliki zvon, kakor se to od druge strani godi. Da so se sklepale navedene in še druge postave po ljudskih zastopnikih, ki jih pošiljajo volilci v državni zbor, zahvaliti se imamo našemu presvit-lemu cesarju, ki velikodušno deli svojo vladarsko oblast z zvestimi narodi ter po očetovsko skrbi, da bi ljubljena naša Avstrija postala varno zavetje njenih zvestih narodov pod milo vladarsko roko presvitlega cesarja Franca Jožefa I." in navdušeni „živio"-klici zadone po dvorani. Na to razvija kandidat svoj v „Slovencu" že objavljeni program, kterega posamezne točke so volilci z burnim odobravanjem sprejeli ter gosp. V. Pfeiferja proglasili za kandidata v državni zbor. K besedi se oglasita potem mestna volilca g. Jenič in g. Kastelic — ki imata tudi v okolici svoje posestvo ter stavita več interpelacij glede pre-meščenja vojakov iz Novega mesta v Ljubljano, glede preložitve državne ceste med Št. Jernejem in Novim mestom, glede dolenjske železnice kakor tudi glede dotike z volilci. Na ta stavljena vprašanja odgovarja kandidat blizo tako-le, da iz srca želi, da bi še dandanes bili nastavljeni vojaki v Novem mestu, kar bilo mestu in okolici na veliko korist, žalibog moč posameznega poslanca ne more vsega doseči, kar se baje tudi deputaciji, ki se je 1. 1883 obrnila do presvitlega cesarja za nameščenje garnizije v Novomesto, ni posrečilo. Premeščenje vojakov se zvršuje po vojaško-strategičnih načelih, kar se pa odteguje delokrogu državnega zbora. Sicer je pa vsikdar pripravljen po svojih slabih močeh pripomoči, da bi se v tem oziru vrednem slučaji kaj doseglo. Glede preložitve državne ceste se je razgovarjal z Novomeškim g. županom meseca januvarja t. 1., da bi bilo potrebno več strmih klancev na državni cesti med Novim mestom in St. Jernejem odstraniti in da bi se tedaj v ta namen prošnja odposlala na državni zbor. Novomeško županstvo je to prošnjo napisalo in njemu poslalo, da jo je izročil državnemu zboru. Prošnja se pa ni mogla stvarno (meritorično) rešiti, ker ni bilo priloženega ne proračuna, ne načrta, sploh nobene priloge ne. Skrb njegova pa bo na to delati, strmine na državnih dolenjskih cestah odstraniti. Glede dolenjske železnice je že leta 1873 pri priliki 80 milijonov posojila, potem 1. 1874 v državnem zboru naglaševal potrebnost železnice, tudi precejšnjo število prošenj za zgradbo te železnice je izročil v državnem zboru. Vsi poslanci iz Kranjskega naglaševali so vsako leto to važno vprašanje, po dogovoru v klubu je poslanec za dolenjske mesta g. grof Margheri v državnem zboru, g. V. Pfeifer pa v deželnem zboru lansko jesen to važno zadevo gorko podpiral. Deželni zbor je privolil za prvoletno delo 5000 gld., društvo za napravo dolenjske železnice dobilo je pred kratkim dovoljenje od mini- LISTEK. Jan Holly. (Dalje.) 2. Pesnik in slovenščina v obče. Neki čelioslovanski pisateljs) poskusil je nabirati črtice za životopis „slovenskega Homera". Ali kamorkoli se je na Slovensko — tako „Slovaki" imenuje svojo domovino — za sovet obrnil, ali ni dobil odgovor ali pa so prihajala le nedostatna poročila. Reklo se je, da so „Slovaci" glede životopisov slavnih mož jako siromašni, češ, ker nimajo nikake svobode, so od celega sveta zapuščeno ljudstvo, manjka jim bogatinov in da živijo, to je pripisati jedino usmiljenju Božjemu. Odgovarjali so, da je životopis J. Holly-ja neznan, da ga jo opisal jedini J. Viktorin. Različne manjše sostavke našteva sotrudnik imenovanega čehoslovanskega mesečnika. Od dneva obhajane stoletnice, ste v Trnavi izšle dve knjižici, ena2) še meseca marcija, druga3) pa koncem aprila. ') Glej mesečnik „Vlasi" (= Domovina) 1885, štev. G, str. 333. ») „Žlvotopisn.vnastin (črtica, skica) slavneho slovonskeho basnika (pesnika) Jana Holldho". Dla J. Viktorina. ") „Rozpomienka na Jana Holldho, jelio život a učinko-vanie". Te dve ima pisalec teh vrstic pred seboj, in če bi zapopadek velecenjene prijatelje slovanske književnosti zanimal, zamore ga v glavnih potezah najti v sledečih vrsticah. Pred tem je pa potrebno nekoliko lastnih oporabic. Iz spisa, ki ga „Vlasf" priobčuje, se vidi, da je dotični nabiralec podatkov v pismu do prijateljev na Ogerskem rabil besedo „Slovak" in „slovacky". Jeden mu je namreč odpisal med ostalim to-le: „Tedy J) si dovorujein napisat Vara list po slovensky — no po „slovticky", lebo 2) na to sa linevamo3)." Dalje pravi: „To na Slovenskem smatramo za raz-žaljenjo in poniževanje". To je častitim bralcem vrlega dnevnika konservativnega že itak znano. Pod imenom „Slovak" znani državljan sebe imenuje „SI o ven", njegov jezik pa je „slovensky" ali „slovenči na". Tudi mi ob Adriji bivajoči Sloveni bi smeli našim severnim bratom svetovati, da nas kličejo po pravem imenu. Ti za nas rabijo navadno izraz „Slovinci" in „slovinski jezik"; dotičnim pisateljem bi mi morali dopovedati, da istoimeni bratje v skupnosti živijo po Štajarskem, Koroškem, Kranjskem, po Goriškem in v Istriji, to je, mi, kteri imamo ') Tedaj. a) Ker. a) Onevaino, jezimo. isti književni jezik. Dopisnika je v srce zabolelo, ko je v Lvovu izhajajoč tednik J) opisovavši Gorico poročal, da se v rečenem mestu govori italijanski, nemški in — „krajinski" I Ko bi tako napisal časnikar Slovanom sovražen, bi človek nič ne rekel; ali drugi vtis na bralca napravi članek, ako veš, da ga je so-stavil katoliški in resnicoljubni Poljak, kteri si pa ni vzel toliko truda, da bi zamogel rabiti pravi naziv za slovanski jezik v Gorici. In tudi Praški vsega spoštovanja in priporočila vreden mesečnik pravi, da se „Sloven" preglasovano iz „Slovan" rabi „na rozdil Slovenu kraj i nskych" , kteri se imenujejo „Slovinci". (Je že slovanski pisatelji sami tako pišejo, kdo bo se potem čudil, ako ostalo občinstvo ne more priti do pravega pojma. A da neka nemška začetkom majnika letošnjega tiskana knjiga o Slovencih „in Illyrien und Krain" govori, no pomeni nič ali pa veliko, kakor pač kdo hoče razumeti, ako more. Nova doba duševnega življenja slovako-sloven-skega začenja z letom 1718. Takrat opazimo prvo slovensko knjigo na tržišči književnosti naših severnih bratov onkraj Litave. Vneti menili pavlinski Aleksander Macsay izdal jo svoje govore, da bi kakor pridigar tem laglje deloval med svojim ljud- sterstva, da sme delati prve priprave za omenjeno železnico. Ko je šla deputacija kranjskih poslancev pred sklepom državnega zbora k ministerskemu predsedniku glede dolenjske železnice, je g. minister priznal potrebo dolenjske železnice ter izrekel, da bo dežela le po svojih skromnih močeh (Leistungfiihigkeit) mogla pomagati, ker je revna, da tedaj ne bo po tem merilu dovažala, kakor bogatejše dežele, da bodo glavni stroški zadeli državo. Glede dotike z volilci je omenil kandidat, da je vsikdar, ko je dosegel njega glas nesreče ali druge potrebščine, precej se podal v dotične kraje, kar se je zgodilo 1. 1880, 1883, 1884.*) Jasni, mirni odgovori so bili volilcem jako po volji, potem se pričel ragovor še v drugih stvareh; na željo volilcev razlagal je kandidat pomen „eksti-steneminimuma" pri osobnem dohodninskem davku, ne pa pri zemljiščnem davku. Tudi je omenil, da ni bilo mogoče kaj odškodovanja dobiti Belo-krajin-skim občinam na meji za stroške, ki so jih imele ob času goveje kuge pred blizo 6 leti, ker so prošnje, ktere so občine vložile in tudi ponavljale po inštancnem potu, bile zavržene, postava pa veže tudi poslance. G. župnik Virant je vestno večkrat vspešno delovanje g. V. Pfeiferja med drugim tudi kandidata hvalevredno prizadevanje za cerkve, šole, za pogorelce, za po toči poškodovane itd. kaj podpore pridobiti naglaševal in hvaležno priznal, da je med drugim cerkev v Veliki Oslici dobila 1000 gld., v Podgradu 100 gld. od presvitlega cesarja itd., po toči, po ognju poškodovani so dobili lepe svote, kar hvaležni volilci še niso pozabili; sicer posamezni poslanec ni vsegamogoč, pri najboljši volji ne more vsega doseči, vendar je sedaj pot gladka, ovire odstranjene, da bo mogoče vspešnejše v bodoče delovati in doseči, kar sedaj ni mogoče bilo. Politični pregled. V Ljubljani, 18. maja. Notranje dežele. Da se Slovani upirajo zakonitemu priznanju nemškega jezika za državni jezik, če tudi je tisti v vojski in po uradih že zdavnej vpeljan, je po mislih konservativnega „Grazer Volksblatta" nezaupljivost kriva, ki jo imajo Slovani do Nemcev. Eecimo, da bi Slovani dovolili v napravo dotične postave, kdo pa jim je porok, da bi jih zopet ne pričeli tako zatirati, kakor je zatirala pred nekaj leti mala peščica 5000 nemčurjev 20.000 Slovencev v Ljubljani, ko je bilo od fijakerja pa do deželnega predsednika in od postreščeka pa do župana vse nemško. Kje je porok, ki bi Slovanom jamčil, da se ne bi s celo Avstrijo tako zgodilo, če bi Nemcem pravico za to ustavno pripoznali? Zginili bi še tisto popoludne, kedar bi taka postava svojo veljavo zadobila, vsi slovenski zapisniki in druge tiskovine iz uradov in za urade, kjer se jih ravno sedaj kaj nahaja, kajti preveč jih tudi dandanes še ni. Moralo bi se zopet 20.000 *) Avgusta meseca 1. 1883 je bil g. V. Pfeifer sklical občni volilni shod pri treh farah v Belokrajini. stvom, ktero „ex suo nomine alias gloriosum se praebet", in da bi duhovnim sobratom podal knjigo, kakoršne slovenski narod ni imel, t. j., slovensko. Delo to je začetek spisbe slovenske in prvi žarek njene zarje. Neznaten sicer bil je ta korak, vir svoj imel je v čisto naboženski gorečnosti ter čez več desetletij brez naslednika, a bil je veleznamenit. Koncem istega stoletja oglasil se je novi bojevnik na književnem polji. Bil je to Antonij BernolAk, ta je neusmiljeno trgal vsako vez s preteklostjo, priboril je samostalnost slovenščini, ktera je tekom jednega stoletja že pismenim jezikom ter ima, če ravno ne veliko, ali v resnici dosti krasno slovstvo, književnost, literaturo. Bemolakova prikazen povzročila jo vsplošno gibanje. Glas njegov ozval se je po celem Slovenskem, dotaknil se je vsakega, a posvedočil jako mnogo ljudi, da je mogoče narod prebuditi, k samozavesti privesti in omikati samo z lastnim jezikom. V tem smeru podali so se na delo. Bernolak bil je središče, okoli njega so se zbirale skoraj vse literarne moči slovenske. Javljali so se vabitelji narodnega dulia, narodne namene velikodušno podpirajoči me-cenaši, lotijo se narodnih zadev, ustanavljajo literarna društva za izdavanje slovenskih knjig, — in tako se je razcvetal narodnik jezik na toliko, da je 11 oily v njem zamogel dajati izraz vzvišenim čutom Slovencev 5000 nemčurjem pokoriti in 14 milijonov Slovanov ječati pod pritiskom 8 milijonov Nemcev. Ko bi bili Nemci, dokler so bili na krmilu, vsaj nekaj storili na pripoznanje dejanske ravnopravnosti, da bi se Slovani na tisto opirati zamogli, da bi jim zaupati smeli, izvestno bi se potem ne branili tolikanj pripoznati nemškemu jeziku zahtevano državno predpravico. Tako pa menda ni upa, da bi nasveto-vana postava kedaj zakonitno priznanje dobila. Je pa tudi treba ni. ker brez nje vsi lahko mirno živimo. Velike vaje naše mornarice pričele se bodo meseca junija po sličnem programu kakor lansko leto in končale se bodo z napadom na prvo našo pomorsko luko Pulj. Vodil jih bode pomorski zapovednik viceadmiral baron S ter nek sam, vde-ležil se jih bo pa tudi viceadmiral cesarjevič Rudolf in več nadvojvod. Trajale bodo šest tednov. Kakor lansko leto, urili se bodo naši mornarji tudi letos z torpednimi čolnički. Pred Tržaškim mestom napravili bodo boj na morji. Vnanje države. Sobotni telegram prinesel nam je imena novih ministrov v srbskem kabinetu. Ta prememba nima nič posebnega pomena in je kabinet večinoma ostal, kakor je bil. Kriza je nastala vsled tega, da se je minister notranjih zadev svojemu poslu odpovedal. Vsled tega je tudi bolj osobnega, kakor pa političnega pomena, in če je poslednjega sploh kaj zraven, se tisti na notranjo politiko opira, nikakor pa ne na zunanjo. Zunanja politika srbska ima svojo jako določno označeno pot, kakor jo varnost države iu blagor naroda zahtevata. Sicer se je pa pod sedanjo vlado zunanja politika spremenila — Srbiji na korist. Pod Rističem so bili časniki dan na dan Srbije in zopet le Srbije polni; vsa Evropa imela jo je v mislih in pa v slabih čislih. Dandanes je to ravno narobe. O Srbiji se v veliki politiki jako malo čuje, zato pa jo vsaka država spoštuje; sad te politike pa tudi ni izostal, kajti Srbija dviga se in okrepčuje svoje ude čudovito. Na zunaj spoštovana, znotraj mirna, kakor še nikdar poprej, postala je pravi uzor malim državam na jugu. Sedanja viada si prizadeva Srbijo s celim svetom v prijaznosti ohraniti, Rističeva je ravno nasprotno delala; Srbija se je tedaj s celim svetom prepirala, le s Petrogradom ne. Ondi so jo pa skoraj za sužnjo imeli. Kralj Milan se je neugodnega položaja naveličal, ter se je od Rusije k Avstriji obrnil in takoj se je vsa reč na bolje obrnila. Iz Petrograda dospel je v soboto izvanreden kurir z diplomatičnimi pismi v London o angleško-ruskili razmerah. Pisma in kurirja odposlal je bil ondašnji velikobritanski poslanec Thomton, iz česar se že sme silna važnost njihova soditi. Kako pa Ru^ sploh sodi o afganskih razmerah, je najboljši tolmač sobotni telegram, ki nam pripoveduje odlikovanje ruskega generala Komarovega v Afganistanu. Angleži so z vso kramarsko odločnostjo zahtevali da se mora ta general od afganske meje odstraniti, ker ondi zlovoljno mir kali, ruski car ga pa le ni ne odstranil, temveč ga Še celo odlikoval z zlato sabljo za hrabrost, okrašeno z briljanti. Kaj si bo le John Buli mislil? Kar si hoče; vidi se pa iz tega, da Rusija gré svojo pot. Rusija bo svoje trdnjavsko topuištvo za štiri batalijone pomnožila. Nedavno so imeli o tem vojno posvetovanje in so dotični sklep cesarju predložili v najvišje potrjenje. Novi batalijoni se bodo potaknili po trdnjavah Novogeorgievsk, Brastlitevsk in Ivangorod, četrti batalijon se bo pa za povišanje trdnjavskega topništva v Diinaburgu in v Varšovi porabil. To menda tudi Rusija le zarad in mislim velikega duha in nežnega srca svojega. V tem jeziku „prespevuje vel'ka a žalostne dni Slovakov", njihove rajsko-dražestne njive, livade in polja. Ivan Holly je v tej takozvani Bernolakovi dobi največi spisovatelj, a ob enem tudi najodličniši pesnik. Duh njegov pesniški v nedosegljivi višini vznaša se nad ostalimi pesniki one dobe, tako, da si je on izmed istih pridobil neminljivi venec lovorov, kterega mu tudi po sto letih poklada na grob hvaležni narod. Vse to, kar so si M.4csay, Bernohik, Harau-Ijak, Palkovič in drugi prizadevali: jezik ljudstva povzvišati na jezik književni, — to je Holly sam s svojimi pesniškimi proizvodi vresničil in v življenje privedel. Ko bi ne bilo Holly-ja, Bemolakova doba bi jedva imela poseben pomen. A da je postala velike važnosti, vzrok je le Holly. On se na obzorji slovenske spisbe ni objavil kakor mala zvezdica, pač pa na nagloma kakor svetlo žareče solnce. Odprl je oči, a ognjem svojih spevov razgrel je srca vsem, kteri so bili za narod. On jo dokazal, da ima slovenski jezik isto živost, isto prožnost ali raztezljivost in gibčnost, kakor drugi jeziki, in da je tudi slovenščina sposobna izreči to, kar imajo krasnega celo klasiške literature. (Daljo prih.) ohranenja miru dela ali kali? Le-to za letom predlaga se sedaj v tem, sedaj v onem državnem zboru, da bi se Evropa splošno razorožila; in kakor nalašč čez nekaj časa za odgovor zvemo, da si je ta država novih topov naročila, ona je svoje topništvo pomnožila, tretja ima ravnokar poskušinje z novimi puškami itd. Nikdar pa nismo še brali: Moltke misli od vsacega polka polovico ljudi domu spustiti, Rusija bo svoje vojake kmetom na razpolaganje dala za poljedeljstvo, itd. Toraj malo upa, da bi se stroški in davki pomanjšali. Postava, na ktero se izjemni stau na Irskem naslanja, tako zvana „crimes act", pride letos ob veljavo, ker ji je čas potekel. Ker pa na Irskem še ni tako, kakor bi Angleži radi in menda tudi še ne bo, dokler Angleži ne bodo prijenjali, podal se je irski namestni kralj, lord Spencer v London, kjer mislijo omenjeno postavo za izjemni stan podaljšati. Huda in ojstra je tista postava, kakor ne kmalo ktera, kajti načelniku izvrševalne oblasti daje skoraj neomenjeno oblast čez smrt in življenje hudodelcev, ki mu v roke pridejo. Vlada ima pravico prepovedati, da ne sme nikdo orožja s seboj nositi; dalje dati prepoved, da po solnčnein zahodu pa do solnčnega izhoda ne sme nikdo na ulice. Ravno tako ona lahko ukaže, če se je v kakem okraji zgodil umor, da mora dotični vdovi ali sirotam ves okraj odškodnino plačati; če bi se v tem ali onem okraji jel upor širiti, vlada tjekaj redarjev in vojakov nažene, stroške mora pa okraj sam plačati. Pri porotnih obravnavah ni potreba, da bi bili porotniki edini itd. Kakor je videti, je postava silno ojstra in so liberalci teh misli, da bi se nekoliko polajšati smela. Izvirni dopisi. Trnovo-Bistrica, 16. maja. V „Slov. Narodu" z dne 15. t. m. je telegram iz Trnovega, kteri je pro-vzročil tu občno nevoljo. Brzojavna žica je nedolžna in da se na njo vdariti tudi najgrša laž. Ta telegram, kterega pa gotovo nobeden Trnovčan ali Bi-stričan odposlal ni, je neresničen, in namenil sem se, stvar razodeti prav kakor je in nič drugače. Evo: Gosp. poslanec Obreza prišel se je minnli četrtek tukajšnjim volilcem predstavljat in poročal je tudi o svojem delovanji v državnem zboru, kar so tukajšnji volilci z velikim odobravanjem sprejeli. To pa ni bilo po volji znanemu podnanoškemu nasprotniku in Piv-čanom, kteri so tii sem prišli prav nalašč nemir delat ter so pričeli g. poslanca med govorom vstavljati. Ker ti nepoklicani gostje niso hotli molčati, sklenil je potem gosp. Obreza govor z napitnico na milo domovino, na kar so ga vsi tu zbrani volilci Trnovske, Bistriške in Jablanske občine z burnimi „živio" - klici enoglasno potrdili kot kandidata za bližnje državnozborske volitve. Obrezova stranka bila je tedaj popolnoma zadovoljna, a poparjena je bila Hinko-Kavčičeva stranka. Tu pri nas ima g. Obreza prav veliko zaupanje. Vsa čast. duhovščina, gg. uradniki, učiteljstvo in drugi veljavni možje so jako vneti zanj. Saj je pa tudi g. Obreza povsem značajen mož in vnet Slovenec ter popolnoma neodvisen in imovit posestnik in da se pusti voliti za poslanca, s tem se le žrtvuje za blagor mile domovine in narod slovenski.*) Od nekod, 16. maja. (V prevdarek in svarilo pri bodočih volitvah.) Stara resnica je in, kakor se kaže, bode tudi ostala, da je nesloga dedščina Slovanov. Toliko, da smo gospodarji postali na svojem domovanji; komaj da se nam je na Dunaji jelo nekoliko svitati, že ta stara spaka ne miruje, da bi nam ta svit zopet v temo pogrez-nila. Brat zoper brata ti. gre dan danes v lase. Kakor gobe v deževnem vremenu prikazujejo se „krivi preroki", ki bi s svojim kričanjem in nespametnim žlobudranjem še trezno mislečim možakom radi glave zmešali, tolikanj obteženega kmeta pa nazaj potisnili v žulječi liberalni jarem, ter razdejali še to pičico dobrega, kolikor se je v dobi preteklih 6 let z velikimi troški in z obilnim trudom in bo-renjem liberalnim krempljem izvilo. Taki pač ne pomislijo, kar se bere v svetih knjigah, „da pod-pihovaleč svojo dušo omadežuje iu ga črtijo povsod; da ustnice nespametnega neumnosti pripovedujejo, besedo razumnega pa so na tehtnici pretehtane." Te svetopisemske besedo veljajo njim, ki sedaj ob volitvah po Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem na vse kriplje sem ter tje švigajo in skoraj da z *) Toraj tudi neresnični telegrami morajo služiti v dosego namena! To ne dela časti možem, kteri so takega sredstva poslužujejo. Za dosego namena jo neresnica Bicer skrhano orožje, a žalostno je, da se zavestni in poštoni volilci pred svetom obrekujejo. Vredn. obljubami zlatih gradov in pozemeljskega raja kmeta slepe, da naj si za državno zbornico izvolijo drugih mož, nego v pretekli državnozborski dobi, tacih, kteri bodo kar čez noč vse kmetovske reve in bode pregnali v deveto deželo. Vprašam: Oemu vendar to hujskanje in rogoviljenje zoper naše stare poštene poslance? Cera u toliko strasti in zavisti? Kdor more temu ali onemu kaj napačnega očitati, javno naj seposta-vi na oder, in kadar bode napačnosti dokazal, potem naj pouči kmeta, da ga pri zope t ni volitvi potisne v kot! Natolcevanje in obrekovanje pase samo ob sebiob-sojuje, in je nevredno in sramotno za poštenega domolj uba. Tako, n. pr., položite, Notranjski, volilci roko na srce, in odgovorite si, vam je li že kteri gospodov c. kr. uradnikov pridobil 20.000 gld., kakor vam jih je pridobil in brez vsega sa-moprida izplačal g. Obreza iz Abendrothove pravde? In kdo se je za Vas Dolenjce v deželnem in državnem zboru v vseh bedah in potrebščinah bolj poganjal, kakor g. Pfeifer? Ali ste kterega teh gospodov in njiju gg. tovariše zapazili, da so se z Nemčurji bratili na vašo škodo in pogubo? li niso stali, kakor skale za vse vaše svetinje? Iz odgovorov na ta in enaka vprašanja pa razsodite sami, bi li bilo pametno, zavreči izkušene'insposobne možake izmed svoje srede, in voliti druge malo znane ali nevajene ali pa od vlade odvisne može, ki služijo drugemu svojemu gospodu, ter bi Vam služiti ne mogli, s tisto odločnostjo in neodvisnostjo, ki je državnemu poslancu neobhodno potrebna? Kdor kmetu prav želi, pouči naj ga marveč da tudi v gospodarskem oziru ni dobro voliti državnih služabnikov, kersicer davkoplačevalci zastonj plačujejo uradnika, njegovega namestnika in državnega poslanca, toraj v enem — tri osobo! Vi pa, kmetje! bodite previdni, in varujte se lažnjivih prerokov z medenim jezikom in neskušenih mladičev, kterim strast in zavist puhti iz vsake besede! „Experto črede Ruperto!" t.j. skušnjavam bodi učiteljica! Iz Trsta, 15. maja. Včeraj je imel Tržaški „Sokol" izlet k sv. Križu Tržaške okolice, kteri bi imel biti že v nedeljo, pa ga je slavni irredentovski magistrat zabranil. Odbor rekuriral je na c. kr. namestništvo, ki je prepoved magistrata ovrglo in dovolilo izlet. „Sokol" je bi pri sv. Križu navdušeno sprejet, akoravno si ni upalo tamošnje ljudstvo očitno narodnega čuta pokazati, ker od magistrata bilo je okrajnemu komisarju v Proseku ukazano vdušiti vsako narodno navdušenje. Prišlo je 5 žan-darjev z nasajenimi bodali, ki so v enomer po vasi koračili. Domači godbi, ki je „Sokola" pozdraviti prišla, zabranjeno je bilo igrati. Ker je pa splošna želja vladala, da bi zaigrala cesarsko himno, šel je g. Dolinar prositi komisarja, naj vsaj cesarsko himno igrati dovoli, kar je pa osorno odbil. Gosp. Dolinar govoril je ljudstvu, da je komisar zabranil tudi cesarsko himno, ter povdarjal, da je v konsti-tucijonalni državi celó taka politična oblast, ktera za-brani še presvitlega cesarja pozdraviti; nato priskoči magistratov komisar, ki ga je hotel vstaviti; ker mu je pa odločno odgovoril, da on nima pravice govornika vstaviti, ker ne vé, kaj bo govoril in hoče dalje govoriti, pa takoj pozove 5 žandarjev, da ga vstavijo in odpeljejo, on je pa samo to izgovoril: „Ker je bilo zabranjeno godbi igrati cesarsko himno, zakličimo mi zbrani trikratno „živio" našemu pre-svitlemu cesarju", na kar je ljudstvo navdušeno zaklicalo „živio", ki je cele 10 minut trajalo, komisar in žandarji pa so se, videči razdraženo množico, sramotno umaknili. Ljudstvo je navdušeno za narod pri vsem pritisku magistrata, telegrafiralo se je takoj namestništvu v Trst, da je komisar zabranil igrati cesarsko himno. Ko je ljudstvo klicalo živio cesar, je bilo vso odkrito, le komisar je bil pokrit. „Sokol" je potem zapel cesarsko himno. Z Goriškega, 15. maja. Volilno gibanje je letos pri nas precej živahno. Slovenci kmečkih volilnih okrajev so sploh edini; no upamo celó, da v tej skupini bo vitez dr. Tonkli voljen soglasno. Hujši boj bo v mestih in trgih, vendar vse kaže, da v tej skupini zmaga grof Coronini. Zanj bodo glasovali Slovenci in zmerni Italijani. Monsignor Valussi, infulirani prost, bo zanesljivo voljen v kmečkih občinah furlanskih; zanj bodo glasovali tudi Slovenci te skupine v dolenjih Brdih iu z dolenjega Krasa. Zoper njega močno agitirajo nespravedljivi „irreden-tarji", a upati je, da njihov trud ostane brezvspešen. Veleposestniki pa imajo tri kandidate. Italijani najživejše krvi so postavili za kandidata grofa Rud. Paceta, Nemci z vlado priporočajo kneza Hohen-lohe iz Devina. „Sloga" pa kandiduje Žigo grofa A t tem sa, grajščaka v Podgori, unstran Gorice. V tej skupini bo najhujši boj. Da Pace propade, je skoraj gotovo, težko pa je soditi, bo li Hohenlohe ali Attems zmagal. Ako bi Tržaško solnce imelo gorke žarke tudi za Slovence, bi brez dvoma Hohenlohe prišel v državni zbor, ali ker ono solnce mrazi slovenski narod, mora ta zoper H. glasovati za Attemsa, a izid je negotov. „Sloga" priporoča grofa Žigo Attemsa, ter je v ta namen razposlala „poziv", v kterem se sklicuje na svojo preteklost, da je vedno delala za blaginjo naroda in dežele. Da so bile njene moči v prvi vrsti Slovencem posvečene, se razume; pri vsem tem pa tudi druge narodnosti ni pozabila gledé njihovih pravic. Posebno pa ji je bilo vedno na tem ležeče, da se v javne zastope volijo možje, ki imajo razum, srce in dobro voljo na pravem mestu. Vkljub temu, da se ji ponujata knez Hohenlohe in grof Pace, „Sloga" vendar ne vidi v njih pravih mož, na ktere bi se smel Slovenec z zaupanjem ozirati, kajti manjka jima nam vgodne preteklosti. Posrečilo pa se ji je, da je dobila tudi za velikoposestvo moža, ki zasluži popolno zaupanje Slovencev in Neslovencev po veleposestvu Goriškem, kterim je na tem ležeče, da Avstrija še ne gre na kosce, in ta mož je grof Žiga Attems, kamornik presvitlega cesarja in veleposestnik v Podgori. On je mož, kterega naj vsak voli, komur je mar za blagor dežele in cesarstva, kajti mémo svojih sokandidatov odlikuje se, kakor svitlo solnce mimo blede lune. On se ne ponuja, temveč so ga naprosili, kar je silno nerad sprejel. Grof Attems je vzgleden v družinskem, kakor tudi v gospodarskem življenji. Svoje velikoposestvo vodi sam ; pri vsem tem je pa jako skromen, zvest in veren državljan. Politične razmere pozna, kot malo kdo njegovih vrstnikov in se njegovo politično prepričanje popolnoma strinja s „Slogo". V grofu Attemsu združeno je vse, kar si Slovenci od poštenega kandidata zahtevati morejo in naj toraj zarad tega na 8. junija vsak Slovenec in pošten Lah voli v velikem posestvu grofa Attemsa za bodočega poslanca.*) Iz Celovca, 16. maja. (Volitve volilnih mož.) Začetek dober. V Glin j ah sijajna zmaga (3 volilni možje). Podljubelom vkljub deževnemu vremenu prišlo toliko volilcev in narodna večina tako ogromna, da komisar še šteti ni hotel. Izvoljenih je 5 narodnjakov. (Lani smo tukaj le deloma z malimi glasovi zmagali.) Vsa čast gré Plajberžanom, ki so prišli 3 ure daleč v polnem številu. VGospi sveti sicer še nismo nikoli zmagali ; pa letos je manjkal le 1 glas. Sosedni župnik ni prišel; drug duhovnik je pa za učitelja šolo imel, učitelj je pa šel med tem k volitvi in liberalno volil. „Dobrota" tudi ni vselej dobra. Vidite, koliko je na enem, dveh glasih ležeče, pa se vendar ne spregleda. Domače novice. Gospodom volilcem Ljubljanskega mesta! V torek 19. maja t. 1. je ob 7. uri zvečer v mestni dvorani javni volilni shod, da se postavi kandidat za državnozborsko volitev. K obilni vdeležbi vabi gg. volilcc narodni volilni odbor. (Ali je gosp. prof. Šuklje vladen kandidat?) Sobotni .Ljub. List" piše: „H kandidaturi Šuklje-jevi. Pod tem naslovom odgovarja včerajšnji „Slov. Narod" na mnoga vprašanja, ki mu baje dan za dnevom dohajajo iz vseh dolenjskih mest: „Je-li g. Šuklje v istini vladni kandidat", da se je na naj-merodajnišem mestu to zanikalo, in sicer zaradi tega, ker vlada nema nobenega povoda, delati proti kandidaturi grofa Margherija. Ob jednem pa pristavlja: „Radovedni smo vsekako, kako nam bo sedaj najnovejši dnevnik dokazal, da je g. Šuklje vladen kandidat." Na to odgovarjamo na kratko sledeče: „Ljub. List" dosedaj nikdar ni proglašal g. prof. Šukljeja vladnim kandidatom, in tudi nikdar nameua imel *) Naj se nam ne zameri, da smo objavili poziv le v glavnih točkah, ker nam o tem času prostora pomanjkuje. Vred. ni, proglašati ga takim. Če se je v „Ljub. Listu« pisalo o prof. Šukljeju, zgodilo se je to, ker so se nam zdeli različni strastni napadi zadnjega časa nanj neopravičeni in smo si v dolžnost šteli, zoper te napade zagovarjati ga, česar tudi za naprej opustili ne bomo, ako se bodo neutemeljeni napadi nanj še dalje ponavljali. Vsak nepristransk človek bode moral pri-poznati, da se je vlada vselej le načela držala, da imajo po ustavi pravico kandidate postavljati si le volilci. Vlada tudi nikdar ni dvojila, da imajo naši volilci dovelj zdravega razuma, da si postavijo in izvolijo take kandidate, ki bodo vestno in dobro zastopali, bodi si državne, bodi si deželne interese. Vsa podtikanja tedaj, kakor bi bila vlada proglašala tega ali unega svojim kandidatom, so neopravičena!" — „Ljub. List" toraj potrjuje, kar smo tudi mi pisali 15. t. m., da g. profesor Šuklje ni vladen kandidat. Naši prijatelji tedaj vedo, pri čem da so in naj se nikar ne dajo zapeljati, ako bi jih hotel kdo motiti s tem, da se bodo vladi prikupili, ako glasujejo za g. prof. Šukljeja. S tem je reč pojasnjena in polemika menda dognana; vsaj kar nas zadeva, se nam ne more očitati, da bi bili napade na g. prof. Šukljeja pričeli; mi smo samo zavračali in pobijali, kar se je napačnega poročalo po svetu. Da se nam ne bode očitalo, kakor da bi še dalje gojili prepir, ki se sedaj polega, zato smo odložili obšir-neji dopis zastran g. prof. Šukljeja, ki je bil deloma že stavljen, ko smo v roke dobili „Ljub. List", dasi bi nam dal „duhovnik" (?), ki se 15. t. m. tako goreče za g. profesorja v „Ljub. Listu" poteguje, nove prilike mu odgovoriti ravno z omenjenim spisom. Gosp. dopisnik z Dolenjskega nam naj toraj ne zameri; spis njegov bodemo skrbno hranili in ga porabili, ko bi se vnovič pokazala potreba. (Pogreb g. Franca Ks. Souvana st.) je bil sijajen, kakoršnih ni ravno vedno videti. Otvorili so ga služabniki pogrebnega društva „Pietas" s križem, za kterim so šle sirote iz „Marijanišča" in Lichten-thurnovega zavoda in so sv. rožni venec molile za dušo svojega dobrotnika. Za temi je šetala jako dolga vrsta „Sokola" z vencem in zastavo, za ktero ste se uvrstili zastava društva katoliških pomočnikov in pa ona pevskega zbora Ljubljanske čitalnice za ktero so šli gg. pevci in pa čitalnični odbor. Poslednja med zastavami bila je ona katoliške družbe. Čitalnični venec nosili so „Sokoli". Za katoliško družbo sledili so stanovski služabniki, za temi pa čč. oo. frančiškani s križem in pa gg. bogoslovci, ki so mizerere peli. Pokopaval ga je duhovni svetovalec župnik in gvardijan preč. o. Kalist Medic z obilno asistenco. Za krsto šli so žalujoči sorodniki in drugi domači, potem pa odličnjaki kakor deželni predsednik baron Winkler, župan Grasselli, več profesorjev, duhovnov, uradnikov in odličnih zasobnikov. Čitalnični pevci zapeli so mu pred hišo in pa na pokopališči pri pogrebu po jedno mrtvaško. R. I. P. (Za Marijin mesec) in sploh za cerkveno petje prav pripravljeno „Ave Marija", zložil je gosp. L. Bel ar, vodja druge mestne šole in pevo vodja v Ljubljani. Zložena je za čveteroglavni moški ali ženski zbor ali tudi za samospev in zbor. Tisk je prav ličen in razviden in velja iztis 20 kr., po pošti 22 kr. Dobi se pri g. skladatelji. (Občni zbor prostovoljne požarne brambe Ljubljanske) vršil se je včeraj ob 9 dopoldne med mnogo-brojno vdeležbo članov, kterih je bilo do 60. Poveljnik g. P. Doberlet pozdravil je člane prostovoljne požarne brambe in se istim za njih trudo-Ijubivo delovanje zahvalil ter priporočal, naj delujejo vsi člani društva še tudi nadalje složno, da si društvo, ki ima blagi namen, le bližnjemu v nesreči pomagati, ohrani še nadalje občno čast in priznanje pri vsih prebivalcih Ljubljanskega mesta. Iz odbo-rovega poročila je razvidno, da se je društvo požarne brambe Ljubljanske klicalo petnajstkrat pretočeno leto na pomoč proti ogenju in da so društve-niki vselej hitro prihiteli in ogenj pogasili. Zalibog, omenja poročilo, ni bilo to mogoče v sosedni občini Matenavas, 24. avgusta 1. 1., zaradi prevelike daljave od Ljubljane, kjer sta zgubila življenje dva človeka, sedmero živine in je pogorelo sedemnajstero poslopij. Ogenj nastal jo prvikrat po streli, drugokrat pa po lastni neprevidnosti prebivalcev. Udje požarne brambe so se vestno vežbali in imeli zato eno večjo in 13 manjših vaj. Udov šteje društvo 112 izvrše-valnih, 10 pa častnih. Gasilna oprava je v najboljšem stanu in se je po dovolitvi mestnega zbora prikupilo 300 metrov normalnih gasilnih cevi, ker jo bila tolika dolžina vže norabljiva. Poročilo se je odobrilo. Denarničar g. Albin Ah čin poročal je potem o denarnem stanji društva, ktero je bilo lansko leto še precej ugodno, kajti poplačalo so je dolgov podporni blagajnici 450 gld. in opravičeno upanje je, da se i prihodnjo leto vsaj toliko poplača in potem dolg vravna. Podpora blagajnica požarne brambe iznaša premoženja 3805 gld. Za podpore bolnih izdalo se je 277 gld. Za pogrebe udov 57 gld. Računi se odobre, ko je pregledovalni odsek poročal, do so vsi popolnem v redu. V pregledovalni odsek bili so izvoljeni prejšnji pregledovalci gg.: Josip Gerber, Oroslav Dolenec in Dragotin A h čin soglasno. Ko je poveljnik požarne brambe še enkrat opominjal društvenike, naj prostovoljno prevzeto nalogo vestno in točno izvršujejo, zaključilo se je zborovanje. (Izid volitev volilnih mož na Pivki) je ta: V občini Slavinski so voljeni župnik Sajovic, trgovec Dekleva in dva kmetiška posestnika. Vsi 4 za Obrezo. V občini Št. Peter so vsled neprestrane agitacije Dolenčevih pristašev, zlasti učitelja Stipko-Jelenca v Trnji zmagali volilni možje, 6 po številu, ki bodo glasovali za dr. Dolenca. Imenovani gosp. učitelj je iz ene same vasi, Trnje, po skrivnih potih pripeljal okoli 40 mož na volišče in odločil zmago. V občini Kal je 5 volilnih mož, 3 za Obrezo, 2 za dr. Dolenca; V občini Košana vsi 4 za Obrezo. (V Mirni poči) izvoljeni volilni možje so vsi za Pfeiferja. Izvoljenih je sedem. (V Žužemberku) je izvoljenih 11 mož, ki so vsi za kneza Wi n d i sc h grii t z a. Enako se nam poroča, da je srednja Dobrniška vsa za dosedanjega poslanca. (V Šempetru pri Novemmestu) so bili v soboto zvoljeni peteri volilni možje vsi za Pfeiferja. (Sv. Križ pri Prosekn) postal bo po prizadevanji Tržaškega magistrata kmalo gnjezdo irredente, da mu ga niti para ne bo. Kar si irredenta v Trstu ne upa, drzne si storiti pri sv. Križu in pa — v Kopru. V Kopru je bil lansko leto nek dijak skoraj ubit, ki je na cesaričen god cesarsko pesen zapel, v sv. Križu so jo pa c. kr. orožniki pod vodstvom magistratnega komisarja godcem svirati prepovedali. Kaj takega se do sedaj po našem cesarstvu še ni zgodilo. Pač smo imeli čase, ko se je naša dijaška mladina zapirala in pred sodnijo vlačila, ako jo je kak tajni ovaduh zasačil, da je pela rubko himno. No, če tudi ni bilo treba, pa naj si že bode! A da se pa c. kr. žandar z nasajenim bodalom na avstrijski zemlji pred godca postavi in se mu zagrozi: „Ne smeš je piskati cesarske himne (pesni avstrijske), sicer imaš z manoj opraviti!" to je pa vendar nezaslišano in po vsi pravici zasluži, da bi se moral Tržaški magistrat takoj razpustiti, župan Bazzoni pa zarad veleizdaje v preiskavo spraviti. Kaj pa naj naš svojemu cesarju vseskozi zvest narod sploh še poje ali godec piska, če mu je z oboroženo silo zabranjena cesarska pesen, ki od Boga svojemu cesarju nebeškega blagoslova prosi?! Čudno je le to, da Tržaška vlada vsega tega ne vidi in ne sliši. Naša misel je pa ta-le: Prašanje o razvitju cesarske črno-rumene zastave, o petji ali godbi cesarske himne naj bi se enkrat določilo temeljito. To pa bi se zgodilo, ko bi dotičniki prepevedovalno gosposko, bodi si že župan, magistrat ali kedor hoče, po vsaki taki prepovedi tožili na višjo gosposko: Okrajno ali deželno sodnijo; ob jednem pa tudi pri-merljej poročili ministerstvu. Potem se bode saj določilo kako in kaj; kar si sedaj predrzne delati vsak nemčurček ali lahonček, je že vendar prenesramno in neznosno — naše resnično zvesto ljudstvo mora biti popolnem zbegano, če se temu v okom ne pride. (Porotniki) za bodočo porotno dobo meseca junija pri c. k. Ljubljanski deželni sodniji so sledeči gospodje: Josip Benedikt, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Alfred Ledenik, trgovec v Ljubljani; Alojzij Pogačnik, trgovec v Cerknici; Otomar Bamberg, tiskar v Ljubljani; Matija Burger, posestnik v Postojni; Viktor Recher, hišni posestnik v Ljubljani; Štefan L a p a j n e, trgovec v Idriji; Anton Mer šol, krojač v Ljubljani; Fran Peterca, hišni posestnik v Ljubljani; Janez Leveč, posestnik v Mengši; Martin Petrič, posestnik in trgovec z lesom v (!evci; Josip Ter-dina, trgovec v Ljubljani; Herman Halbenstci-ner, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Anton Salmič, trgovec in hišni posestnik v Postojni; Josip Poženel, trgovec in hišni posestnik v Ljub- ljani; Jakob Zumer, trgovec z lesom vPodhomu; Jurij Dolenec, hišni posestnik v Ljubljani; Janez Kovač, tiskar v Ljubljani; Janez Bernard, hišni posestnik v Ljubljani; Janez Rus, v Šmartnu pri Litiji; Jožef Selil a ffer, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; Janez Adamič, posestnik v Dolenjem Blatu pri Ljubljani; Josip Rozman, hišni posestnik v Ljnbljani; Jakob Belec, klepar v Št. Vidu nad Ljubljano; Janez Sli vnik, posestnik v Spodnjih Gorjah pri Radovljici; France Dolenec, trgovec in hišni posestnik v Kranji, Jožef Kane, fabrikant špirita v Ljubljani; Karol Sir ni k, marketender v Ljubljani; Jakob Korošec, barvar v Ljubljani; Josip Lavrič, posestnik in vinski trgovec na Viči pri Ljubljani; Peter Lassnik, hišni posestnik in trgovec v Ljubljani; Josip Bernard, mlajši, trgovec in hišni posestnik v Ljubljani; France Koll-raann, hišni posestnik v Ljubljani; Janez Masel, posestnik v St. Jurji in Fran Verbič, posestnik v Borovnici. Za nadomestovalne porotnike so bili izžrebani Mihael Lavrič, trgovski poslovodja; Eduard Ivlemenčič, trgovski pomočnik; Karol Hinter-lechner, čevljarski mojster; France Sedlar, čevljarski mojster; Julij Milller, fotograf; Štefan Kljun, hišni posestnik; France S c h u m i, sladčičar in Janez Ahlin, hišni posestnik, vsi v Ljubljani. Razne reči. — Vseučiliščni profesor Kršnjavi, pristaš narodne, t. j. madjaronske stranke v hrvaškem deželnem zboru, dobil je od sv. stolice odrešenje pro foro externo od izobčenja, v ktero je zapadel po glasovitem dvoboju v Maksimiru. Papeževo breve, pišejo hrvaški listi, je že dospelo kardinalu — nadškofu Zagrebškemu. — Kako Angleži cenijo umetnost. Pisalo se je pred kratkem, da so Angleži kupili jedno sliko glasovitega in nedosegljivega slikarja Rafaela iz zbirke Blenheim-ove za 70.000 šterlingov, t. j. 1,750.000 frankov. Sedaj pa zopet Parižki „Figaro" javlja, da Saksonski kralj Angležem ponuja „Sikstinsko Madonuo" od istega italijanskega umetnika Rafaela za 150.000 šterlingov, kar iznese 3,750.000 frankov. Telegrami. Dunaj, 17. maja. Sinoči smo imeli hud vihar, ki je petero ljudi vsmrtil. Gradec, 17. maja. Hud vihar divjal je včeraj po iztočni Štajarski. Sneg je padel celo ob podnožji gorá. Zagreb, 17. maja. Deželni zbor jo do meseca oktobra preložen. Suakim, 17. maja. Graharn je danes odšel z gardepehoto; jutri odidejo avstralsko čete. Kedaj pojdejo druge čete, še ni določeno. Slavno vredništvo! V 109. številki „Slovenca" z dne 15. maja t. 1. nahaja se uvoden članek, kteri meni spodtika, da sem jaz spisal in v „Ljubljanskem Listu" objavil članek z naslovom: „Zakaj se branite Šukljejeve kandidature." Z ozirom na §. 19. tisk. zak. blagovolite popraviti neistinito to vest v tem smislu, da nisem tega članka niti pisal niti komu drugemu pisati naročil er da je tudi oseba pisateljeva dosihmal po vsem neznana. Na Dunaji, 16. maja 1885. Prof. Fr. Šuklje. Zahvala. Žalost o veliki zgubi našega dobrega nepozablji-vega očeta našla jo največo tolažbo v gorkem sočutji, s kterim so skazali p. i. sonieščanje in prijatelji poslednjo čast blagemu pokojniku. Z ginjenlm srcem izrekamo prečast. duhovščini, vsim p. i. korporacijam, društvom, zavodom, častitim pevccm Oitftlniškim „Sokolu", vsem dariteljem prekrasnih vencev, sploh vsem p. i. vdeležnikoin našo najtoplejšo zahvalo za ta lepi čin prijaznosti in krščanske ljubezni. V imenu žalujočih rodbin: Franc in Ferdinand Souvan, Marija Gostel roj. Souvan. mssaBm Duhoven v pokoji išče primernega mesta z manjimi opravili. — Ponudbe z pogoji sprejema Opravništvo „Slovenca". Duiiaj^ka borza. (Telegrafično poročilo.) 18. maja. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna 1flA 1/3 5% ., 100 „ (s 16% davka) „ " /u ., ---„ v J / avstr. zlata lenta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke Kreditne akcije .... London ..... Srebro .... Francoski napoleond. . Ces. cekini..... Nemške marke 82 gl. 45 82 80 107 75 98 45 859 _ 288 B 90 124 n 40 9 » 85'/, 60 n n 04: 85 kr. V Katoliški Bukvami v Ljubljani se dobiva knjiga: Spisal Jak. Alešovec. Cena I gl., po pošti 5 kr. več. J. pl. Ti'iik6czy, lekar „pri zlatem samorogu", priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem Marijaceljske kapljice za želo«lcc, kterim so ima na tisočo ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanjc slasti pri jedi, slab želodec, uriik, vetrove, koliko, zlatcnico, bljuvanje, glavobfll, krč v želodcu, bitje srca, zaba-sanjc, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklonica velja 20 kr., 1 tuc-at 2 gl., 5 tueatov samo 8 gold. ¡¡C Svarilo! Opozarjamo, da se tisto istiiiitc Ma-rijaccljske kapljice dobivajo samo v lekarni pri ,Samorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnk<5czy-ju. Razpošiljava se lo TEOPFBi > nur ECHT bei APOTHEKER TRNK0CZY LAIBACH t STÜCK 20. v Ljubljani pri J. pl. jeden tucat. *(lju$marf». Cvet zoper trganje po dr. Maliču, je odločno najboljšo zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr. S». Gospodu J. pl. Trnkoczjju, lekarju v Ljubljani. Sloja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličcv protinski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeli, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Mali če v protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčuiSo zalivalo, zvsein spoštovanjem vdani Franc Jug, (7) posestnik v Smarji p. Celji. ui mn\ ]SK1 j izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; j stekl. 56 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi. Pomuhljcvo (Dorscli) najboljšo vrste, izborno zoper brmnoro, pljučnico, kožno izpustke in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr. Sa ličil na ustna voda, aromatična, vpliva oživljajoče, zapreči pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr. Kričistilne krogljice,