Stev. 51 trst, v ponedeljek 20« februvarja 1911 - IZHAJA VSAK DAN tudi ob nedeljah In praznikih ob 5-, ao ponedeljkih ob 9. zjutraj. Posamične Ster. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) ▼ mnogih »obakarnah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Fetru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Lnciji, Tolminu, Ajdovščini. Dornbergn itd. Zastarele ŠteT. po 5 nvč. (10 stot.). OGLASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE ▼ širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 9 at. mm, o^mrtašee, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov p« 20 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka nadaljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4. stot. beseda, najmanj pa 40 stot. Oglase spiejema Inseratni oddelek uprava .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". — Plačljivo In utožljivo o Trstu. = GPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. r tdinuk jt mtil Tečaj XXXVI NAROČNINA ZNAŠA xa ealo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; na na- ročba brez doposlane naročnina, se uprava ne ozira. ■■ntauMMMjil! lm«aa> „KDIHOSTI" stan«: aa o«U Uto Kron 5-20, so pol Uta Kron 3-60. Yai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma aa »prejemajo In rakopial a« ne vračajo Naročnino, oglaae in reklamacije ja pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulica Giorgio Galitti 18 (Narodni dan) Izdajate^ in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcg lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" ▼pisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. — - Pošino-hranllnKiil ratiin H. 841652. TELEFOM It. 11-57. brzojavne uesti. | pasivna rezistenca nadaljnje. Vihar na Dunaju. DUNAJ i g. Včeraj predpoludne je začel tukaj razsajati velik vihar, ki je opoludne narastel. Vihar je podrl mnogo dimnikov in odnesel mnogo trgovskih napisov. Tudi mnogo ljudi je ponesrečilo. Odhod kralja Petra iz Rima. RIM ig. Kralj Peter je danes s svojo hčerjo Heleno odpotoval iz Rima. Na postajo je spremil visoka gosta kralj Viktor Emanuel. Turško bolgarska trgovinska pogodba. CARIGRAD 19. Danes je bila pod-! pisana turško bolgarska provizorična trgovinska pogodba, ki velja za eno leto. 1 Ustaja v Jemenu. DUNAJ 19. „Neues Wiener Journal" poroča iz Carigrada: Govori se, da so Arabci v Rdečem morju pognali v zrak turško transportno ladijo „šefket paša". DUNAJ 19. Neki tukajšnji list javlja iz Carigrada: „Sabah" poroča, da razpolagajo arabski ustaši s 50 topovi različnega kalibra, 60.000 Mauserjevih in Mar-tinijevih pušk, tisočem zabojev patron. Turške oblastnije ne morejo niti več zabra-njevati uvoza orožja, kajti pet topničark, stavljenih od vlade na razpolago, ne zadostujejo za nadziranje vse morske obale, CARIGRAD 19. Glase m uradnih vesti so bili ustaši opetovano odbiti proti Me-»ahi, — Dunaj 10. Včerajšnji vihar je utegnil resno poškodovati čez sto o?eb. Mnogo voz je bilo prevrnjenih, zbog česar je bil dlje časa oviran promet. Potres. Na tukajšni morski opazovalnici so v noči od sobote na nedeljo zaznamovali potresni aparati pet potresnih sunkov in sicer prvega ob 7.49"3" zvečer, ttr zadnjega ob S.33"57" zjutraj. Vesti iz Italije in Makedonije pa javljajo, da je bil lam zelo hud potres. RIM 19. Na več krajih južne Italije je bilo čuti danes zjutraj močan potresni sunek. Zrušilo se je več hiš. V Forli sta bili dve osebi lahko ranjeni. BITOLJ 19. V minoli noči je bil tu močan potres. Ena mošeja se je zrušila. Več hiš je poškodovanih. V Staro vi so skoro vse hiše tako poškodovane, da ni mogoče v istih prebivati. Ena ženska je bila ubita, dve sta bili ranjeni. Potresni suaki nadaljujejo. PODLISTEK. Udovica. Povest iz 18. stoletja. — Napisal 1 Poslov. Štefan Klavs. E. Tomić. „Gratias, gratias!" je rekla baronica. .A, vi, amice, ste mi zelo ugodili! V tem kratkem času ste naredili zelo veliko. Bala sem se pa za vas, da po pravici govorim". „ Prosim ponižno, vaša milost !" je jecljal Damjanič v zadregi, boječ se, da ne bi prišlo do hujšega. „Da, bala sem se", je pričela zopet baronica, pušeč pohlepno, ne glede na onega, komur je govorila. „Saj tudi ni čuda. Čula sem o vas različne stvari... Naprimer, da ste strasten igralec". rNe igram nič več, vaša milost!" je vpadel v besedo hitro oskrbnik, porudevši od velike zadrege. Gita se je komaj zadržavala smeha, ko je gledala Damjaničevo zadrego. „Tem boljše!" je povzela besedo baronica. „ Vrzite te proklete karte, ker veste, da jaz tega ne trpim ... To bi naju moglo ločiti za vedno". „Bodite prepričani, vaša milost!" ji je prikimal oskrbnik, ter prenehal govoriti, videč, da je zamahnila baronica z roko] v znak, da ne potrebuje nikakihfprepričanj injzatrdil. Položaj, ki je nastal v Trstu, zbog pasivne rezistence državnih uradnikov, je naravnost obupen. Škoda, ki jo je pro-vzročilo to gibanje, je že danes večja, kakor bi bili znašali poviški desetih let. Posledice občuti seveda v prvi vrsti trgo- I vina, a več ali manje občutijo posledico j vsi sloji mestnega prebivalstva. Umevno j je zato, da se je javno mnenje, ki je bilo v začetku brezpogojno na strani uradnikov in drugih uslužbencev, začelo počasi obračati proti tem, ker naš2 simpatije pač navadno prenehajo tam, kjer začenja naš lastni interes in naša lastna udobnost. Kljubu temu se pa mi nikakor ne moremo strinjati z včerajšnjim „Piccolom", ki bi hotel metati uradnikom in uslužbencem polena pod noge. „Piccolo" priznava, vse meščanstvo priznava, da so zahteve državnih nameščencev opravičene in uteme-jene. Vlada tudi ne reče, da niso utemeljene, a ona pravi, da nima sredstev zato 9 da bi tem zahtevam udovoljila. Ko bi bilo treba udovoljiti opravičenim zahtevam državnih nameščencev, se sklicuje na slabe državne finance ona vlada, ki dovoljuje stotine milijonov za dreadnoughte. Kaj naj stori to uradništvo ? Zahteva, naj bi vršili uradniki službo na način, da bi pri tem trpela le vlada, je nesmisel. Uradniki so v Trstu, ministri na Dunaju, in mi res ne vemo, kaj naj bi državni uradniki storili, da bi to občutili ministri na Dunaju. Ali čim smo priznali, da so zahteve uradnikov opravičene, moramo tudi njim • samim prepustiti, da izberejo sredstva in j taktiko, s katero mislijo vlado prisiliti, da da jim bo dala p o s i 1 i o n o, česar jim z lepa noče dati. Ako moramo' posledice tega boja občutiti mi vsi, nas to! še nikakor ne opravičje, da bi zato metali J uradnikom polena pod noge. Pač pa je; dolžnost nas vseh, počenši od priprostega delavca, pa do veletržca, da zahtevamo od vlade, da mora ugoditi opravičenim zahtevam svojih funkcionarjev in nameščencev. Mi trpimo vsi, pa tudi uradniki in uslužbenci sami trpe. Delati morajo več ur službe in z večjo previdnostjo, nego navadno. To gotovo tudi ni prijetno. Ali če se začnemo pritoževati zdaj mi, ki smo pri celi stvari ravno tako prizadeti, kakor uradniki sami, utegnemo s tem položaj le poslabšati. Zmešnjava bo le še večja, ne da bi videli izhod. „Drago mi je", je rekla ona, ustala s stola ter se vstopi pred oskrbnika, „da se moja bojazen ni uresnila. Upravljajte samo še tako naprej z našim imetjem in ne boste se kesali". Na to je odprla vrečico z novci, iz katere je potegnila mošnjo s srebrnim denarjem. „Koliko je v tej mošnji?" je vprašala baronica, držeč mošnjo v zraku. „Tristo forintov, vaša milost„. „To je honorar za vaš trud!" je rekla baronica ter potisuila oskrbniku mošnjo v roke. „Samo čuvajte se, da tega ne za-kartate". Damjanič je znova zarudel, a sedaj ne več od zadrege, temveč od jeze, a vendar ni rekel ničesar. Najrajši bi bil isti hip vrgel darovani denar na mizo, a se je premagoval. Na skrivaj je pogledal Gito, ki si je tiščala robec na ustih, da zakrije smeh, čegar sledove je videl na obrazu. — in to ga je še bolj razjezilo. Morda je baronica zapazila zadrego in jezo svojega oskrbnika, ali ona ni hotela vedeti za to. To ne bi bilo boljarsko, ker sluga je sluga, ki mora vse prenašati, pa naj si bo tudi plemič. O tem je vstala Gita ter hitro odšla v stransko sobo. „ Čujte torej, amice Christophore!" se je oglasila po kratkem molku baronica. „Zelo sem zadovoljna z vami. Začetek je Mi smo že včeraj povdarjali, da so živila v zadnjih 10 letih podražela od 100 do 250 odstotkov. To je splošna kalami-teta, ki se pa v Avstriji ne pozna nikjer tako, kakor v Trstu, Stanovanja so n. pr. v Trstu povprečno 30 od sto dražja kakor na Dunaju. Mleko, ki stane v Trstu 32 vin., stane na Dunaju 24 vin. Eno jajce stane v Trstu 12 vin., na Dunaju 8 vin. itd. Kljubu temu je aktivitetna doklada na Dunaju za 30 od sto višja nego v Trstu! Naj bi se Trst vsaj glede aktivi-tetne doklade zjednačilo z Dunajem ! Ali niti to ne! Naj bi država svoje delavce, uslužbence in uradnike plačevala tako, kakor jih plačuje občina. Ali tudi to ne ! Cestni pometači v Trstu zaslužijo po 3 K 40 vin. na dan, ljudje, ki nosijo cesarsko uniformo pa po 2 kroni 60 vin! Najnižji občinski sluga ima 1700 kron letnih dohodkov ; državni sluga v isti plačilni stopinji ima komaj 1260 kron. Najmanjša plača občinskega uradnika znaša 2500 K, ona državnega uradnika XI. plačilnega razreda 2240 kron. Zdaj pa vprašamo : Ali je mogoče, da bo delavec prvi železnici ali provizoričen pismonoša živel z 2 kroni 60 vin., ko sta vendar dr. Slavik in dr. Pue-cher v tržaškem mestnem svetu zahtevala, da se določi za občinske delavce najmanjšo plačo v znesku 4 kron, ker s 3 K 40 v. človeku danes ni možno živeti. Kako naj živi delavec v državni službi z 2 kronami 60 vin., ako oni, ki je v občinski službi ne more živeti s 3 kronami 40 vinarjev ? Kako naj živi državni sluga z dohodki 1260 kron, ako mestnemu od 1700 kron ne preostaja ničesar! In ali nima drfavni uradnik iste in še večje dolžnosti in odgovornosti kakor občinski ? Zakaj bi moral on imeti manjše dohodke ? Državni uradnik mora ravno tako in>eti slanu piimerno stanovanje, mora se temu primerno oblačiti in mora spolnjevati dolžnosti, fti mu nalaga njegov družabni položaj, kakor oni drugi. To vse je treba vzeti v poštev in s tem računati. Številke morajo privesti vsakogar do spoznanja, da je drž. iunkci-jonaije le skrajna sila pripravila do obupne borbe, katero so začeli. Ako mora meščanstvo zbog tega trpeti, se njega jeza ne sme obrniti proti funkcijonarjem, ki slede le instinktu samoobrane, temveč proti vladi, ki ima pač denar za kanono in dreadnoughte, a ga bil non plus ultra, samo Bog daj, da gre tudi tako naprej* Črez nekaj časa odpotujem na Dunaj in sama ne vem, koliko časa ostanem tam. Če bom morala sporočiti vam kaj, pisala bom svojemu odvetniku ; a če bodete tudi vi imeli kaj |aviti, povejte samo njemu. Ostanite zdrav!" To zgovorivši mu je podala roko v slovo, katero je on poljubil. Damjanič je, stopivši v predsobo, naletel na Gito. Bil je še vedno tako v zadregi, da ni skoro narobe obgrnil suknjo. „Vi se smejete, milostiva!" je rekel s kislim nasmehom na obrazu Damjanič, „a jaz sem- tako tako razburjen". „A radi česa ?" je vprešala Gita, komaj zadržujoč smeh. „Morda radi one baroničine opazke ? Že ne misli več na to". „A gotovo mislite vi !M ... je rekel Damjanič. „To mi ni vseeno". .Gita se je malo zmedla, ker je takoj razumela cilj Damjanovih besedi, a se je naredila neveščo. „Ah, prosim vas! Jaz ne obsojam tako kartanje kakor baronica... Dandanes kar-tajo vsa gospoda, tudi gospe med njimi... Koliko jih samo jaz poznam! To je danes moda*1- „Vi ste zelo dobrotljivi", se je priklonil Damjanič. „A zatrjujem vam, da ne kartan in da ne bom nič več". „Tem boljše! Radi tega se ne boste niraa zato, da bi položaj svojih uslužbencev vsaj vsporedila z onim uslužbencev občine, Seveda je tu vmes ugled državne avtoritete. A kje je danes v Trstu ta državna avtoriteta? Mi vidimo danes to državno avtoriteto le v obliki šikan občinstva. Zato se mi nadejamo, da bo namestnik princ Hohenlohe, ki je odpotoval minulo soboto na Dunaj, vladi temeljito pojasnil stališče in jej povedal, da bodo državi takrat, ko bo v nevarnosti domovina, več koristili njeni zadovoljni funkci- jonarji, nego vsi dreadnoughti. * + O včerajšnjem dnevu bi bilo le toliko poročati, da je ostalo vse pri starem. Tvrdka Truden je zaprla svoja skladišča že v soboto. Danes preneha poslovati spedicijska tvrdka „Adriatica". Na državnem kolodvoru sta bila 2 uradnika suspendirana. Suspendiran je bil tudi neki poštni uradnik. Med uradniki so krožili letaki, v ka- t terih se poživlja vse uradnike in osobito one pri carinskik uradih, naj se ne ozirajo na odredbe, ki so bile izdane, ali ki bi utegnile biti še izdane te dni in ki so v nasprotju s službenimi predpisi. Namen onim naredbam da je, omajati dosedanjo solidarnost. Zato naj vsi državni uradniki nemot-jeno vrše svoje dolžnosti, držeč se strogo predpisov. Soditi po razpoloženju, ki vlada med uradniki, 30 ti odločeni, nadaljevati začeti boj. — Nekateri listi so poročali, da so južni železničarji začeli že v soboto večer s pasivno rezistenco. Res so krožili že v soboto zjutraj med južnimi železničarji letaki s tozadevnimi pozivi, a ker se ni znalo, kdo je letake kdal, se na iste ni nihče oziral. Tudi sinoči še ni padla zadnja beseda, a vsekako je pričakovati vsaki hip, da stopijo v akcijo tudi južni želesničarji. j Dnevne novice. Za SOiell. Nepoananje naših političnih, gospodarskih in jezikovnih razmer je med nemškimi žurnalisti mnogokrat naravnost z« ! bogove. Drznost, s katero ti ljudje ruzpruv-; ljajo o stvareh, ki jih ne poznajo in ne ! umejo, je občudovanja vredna. „Tageepost"' od dne 13. t. m. prinaša klasičen dokaz. V nekem daljšem dopisu se napada dunajsko mestno občino, ker le ta baje razpošilja po Slovenskem slovensko pisane pozive za du- kesali", je pristavila Gita. „Ostanete še kak dan v Zagrebu ?" „Jutri nameravam obiskati svojce na Zelini, in na to, če ne bo zaprek, se vrnem v Kaštel", je odgovoril Damjanič. „A vi, milostiva, ostanete gotovo še nekoliko dni v Zagrebu". „Še sama ne vem, dotlej ostanem", je rekla Gita. „Pojutrajšnjim, mislim, bom gotovo še tu". „Za-me bi bila posebna sreča, ako bi smel obiskati vas", je izustil Damjanič nekam negotovo. „Drago mi bo, ako boste imeli časa" ... „Ali bo baronica ves dan doma ?" je vprašal na to Damjanič. „No, po obedu pojdem ven ter se ne vrnem do večera", je odgovorila Gita, ki je slutila, zakaj jo je to vprašal. Gotovo jo je nameraval obiskati, kadar ne bo baronice doma. In to je tudi najpametnejše. Mogla bi mu baronica zameriti, da ni že v Kaštelu, ali ga vprašati, če je že ves denar zakartal, in da se nima s čim vrniti. „Priporočam se vaši milosti!... Do svidenje!" je rekel Domjanič, pa poljubil fino, polno, Gitino ročico, ki mu je na odhodu stisnila roko na lahno. Spremila je upravitelja do stopnic in na na to se je hitro vrnila k baronici. (Pride še). Strun II »EDINOST« št. 51 V Trstu, dne 20. februvarja 1911 ajsko mestom ubožno loterijo. V pedkrepitev svoje t.ditve citira „Tagespost" nekoliko doto čnega oglasa : rVaše preblagorodje ! Udano podpirana generalna prodaja sre^k !".... itd., do podpisa: „metske lcterie Chudineke Viden"'. — In o teh spakedranih stavkih pravi graška tetka, da so slovenski in korajžno trdi. daje „Viden" slovenski izraz za \Vien". tTčeni šmok pri rTagespoš'i" ne ve, da je Viden*4 T-eški izraz, ter da mi pravimo Dunaj. Pri nas in — drugod. V „Časopisu čeških železniških uradnikov" čitamo : V teh iuhriksh enio že govorili o brezbrižnosti na-^ih^železaiških uprav, ki „znajo" prav slabo kopirati in prevajati iz tujine tako, da se re* prav vselej izognejo, kadar bi jih imel obsenčiti sv. duh. Dokazovali smo torej Že, kako malo in slabo skrbijo naši uprave za strokovno izobrazbo svojega uslužbenstva. Danes navedemo samo nekaj vzgledov, kako postopajo v tem oziru — drugod. V zimskih mesecih pošiljajo železniške uprave na Nemškem svoje uradnike na — vseucelišča. Na visokih šolah v Berlinu, Vratislavi, Kolnu, Eiberleldu, v Halle a. S. in Hannovru poslušajo n. pr. predavanja o nacionalni ekonomij1* železnic, zlasti o tarifih in njihovi politiki : o upravi državnih železnic, o prometu in elektrotehniki in na tehnologiskem inštitutu teh univerz, o tehnologiji. Tudi pouk za prvo pomoč ponesrečencem so reorganizirali na Nemškem. Eabilt bodo odslej samo malo omarico z zdravili, ktr je velika nepraktična. Tega pouka se mora udeleževati ves personal, ki si pridobi s praktičnimi vajami razmeroma prav veliko ročnost. Zakaj pripovedujemo VBe to ? Zato ker smo prepričani. da tudi naše uprave prikrevljajo morda žele čez tako in tako dolgo vrsto let in bodo skušale prav nerodno prišvedrati tja, kjer je bila Nemčija že davnaj. Omenjamo Nemčijo zato, ker Avstrija kopira samo Nemčijo, dasi bi se tudi drugod lahko naučila še kaj boljšega morda. Kdor bere tehnične, strokovne in sploh znanstvene spise, ve, da v drugih državah tehniška veda napreduje kar ako komu. Blagor tistim ki imajo za gotove stroke znanstvene in praktično izkušene vesčake in ne takih šušmarjev kakor jih imamo mi. Pri reorganizaciji državnih železnic smo to kaj določno opazovali. Ne poznamo še pravega elaborata njenega, a vendar se bojimo, da spet doživimo kako skrpucalo. Novi tarifi, ki so izšli lansko leto, in o katerih ao se ustili, da so napravili nekaj praktičnega in stalnega, so že spet zanio, ker nam obetajo nove. Nimamo jih sicer še -^tarifov kot takih, a dodatek zanje je že i z š e 1! ! O, ko bi prišel kak mesija, da bi s korabačem razgnal svojat, ki tako dosledno in hudodelsko greši na račun davkoplačevalcev in javnega blagra ! Domače vesti. Slov. akad. far. društvo „B&lkin" ima dane* ob 81/. uri sestanek. Na dnevnem redu je predavanje : „O pravnem stališču cesarja v Avstriji". — Ob 5. uri odborova seja. Odbor. Automobil s šestimi osebami vred 1 velikem Kanalu- Ena oseba mrtva. Sinoči je Eggerjev šofer Jakob Martin v družbi nekaterih svojih znan-acev pil v gostilni „Wienerkuche" v ulici Ghega. Že ob desetih zvečer mu je padlo v glavo, da je šel po avtomobil št. 314, ki vozi med Barkovljami in Miramarom, i> kt je bil spravljen v ulici Stazione. Vzel je avtomobil iz remise, ter se vrnil z istim pied imenovano gostilno. Ko so kmalo po polnoči zaprli omenjeno gostilno, je Martin naložil na avtomobil Frana Kosa, vratarja v tehničnem zavodu in njegovo ženo Regino, Ano B a 1 a s k a, Martina Stanje-ta, nekega šoferja M ii 11 e r j a in Antona Hurošeka, ter obrnil avtomobil proti trgu Caserma, od kjer je hotel zavoziti v ulico Caserma in od tam na Corso. Ker je pa bil Martin popolnoma pijan, je zgrešil ulico in za vozil mesto v ulico Caserma, v ulico Vienna. Avtomobil je tekel po bliskovo po ulici Vienna proti — kanalu. Martin je še le v zadnjem hipu opazil pogubo, v katero drvi, hotel je avtomobil zavoriti in ustavii, ali prepozno: avtomobil je z osebami vred, ki so bile notri, zletel v vodo! Obupni, &rce pretresujoč krik nesrečnežev je pri- vabil takoj na mesto nesreče veliko ljudi, ki so šli v onem času po sosednih ulicah, in ki so bili zbrani po bližnjih kavarnah. Nek delavec, ki je pod svetiiko. ki stoji v bližini nesreče, si je ravno zavijal smod čico, ko je pridivjal avtomobil in izginil v kanalu. Ta delavec ni dosti pomislil, skočil je v kanal, izvlekel dva iz vode. Drugi so se deloma rešili sami, deloma s pomočjo drugih, izvzemši Fran Kosa, katerega so izvlekli iz kanala mrtvega še le ognjegasci, ki so prišli hitro na lice mesta. — Pogreša se Artur Huračeka, o katerem se zna, da je bil v gostilni v družbi z drugimi, a se do treh zjutraj še ni moglo dognati, če je bii tudi on na avtomobilu, ali ne. Kosovo truplo je bilo odvedeno v mrtvašnico pri sv. Justu, ostali ki so vsi več ali manj ranjeni, so bili spravljeni v bolnišnico. Tržaška mala kronika. Detomor. Včeraj jutro ob 7.30 je gospa Spadaro, stanovalka hiše št. 2 v ulici Sv. Anastazija na oknu stopnic 4. nadstropja omenjene hiše našla nek zavitek. Iz radovednosti je zavitek odprla in našla v istem v svojo veliko začudenje — mrtvo moško dete. Obvestila je takoj redarstvo južnega kolodvora, ki je od svoje strani obvestilo sodnijo. Na lice mesta je prišla sodna komisija, ki je dognala, da se gre za detomor, ter odredila, da se ima malega mrliča spraviti v mrtvašnico pri sv. Justu. — O nečloveški materi ni ne duha ne sluha. Žepna tatvina. Včeraj v jutro je bii Anton Kcvač, stanujoč v ulic Industria, aretiran, ker je nekemu Antonu Rado-sla viču, ki stanuje v ulici Malcanton, ukradel zlato uro in verižico. Po enem mesecu. Štefanu Širču, natakarju v restavraciji „Balkan"' je bil pred mesecem dni ukraden paletot. Včeraj pa je videl nekega človeka, ki je imel na sebi njegov ukraden paletot. Pustil ga je brez druzega aretirati. Izkezalo se je, da je aretiranec znani tat Alojzij Vecchiet, rojen leta 1870 v Trstu, stanujoč v ulici Donato 3. jr7-. ^ffJ^.-H ,Odliko«, tovarna sodooke in šampanjsko šumečih poKallc z zlato kolajno in križcem na mednarodni obrtni razstavi v Rima 1. 1910. Viljem Hribar = na Opcinah -------- naznanja cenj. odjemalcem da ima glavno zalogo za bodočo sezono cevi (cilindrov) ogljen?eve kisline za pivo. Priporoča se tudi za odjem pokali e ia rodovke. Za točno postrežbo se jamči. • 9 Velike nove prodaja!nice pohištva in tapetari] Paolo Qastwirtb :: m lil. stonog it- S - Telefon 22-85 (Mšn siedolflia Me) Dva oddelka: Fino pohištvo — Navadno pohištvo. • Bogata izbera izbera popolnih aob od SOO do 4000 krm Jedilne sob*. Sprejemne in kadiine dvorane v najnovejšem slogu. — SPECIJALITETA : Železno in medeno pohiStvo Begata izbera vsakovrstnih sislie, — Popolas opreme in sosamgzai deli. Skladišče šivalnih strojev Luigi Gramaccini TRST, ulica Bsrriera 3 cchia št. 19. Cene dogovorne. Plačilo na itaoke. Spre!ir»e se popravljanje šivalnih strojev vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov Kupuje in prodaja že rabljene iiva'ne stroje. 8S £opl@ se Vam priporoča, da kupite steariene sveče Nove tržaške tovarne (Nuova Fabbrica Trie-stina „Marca Angelo), katere so najboijše vrste in po nizki ceni, Guido Bienenfeld Trst - ulica Coioneo 39 - Trst Kron 6200! AUTOMOBILI FORD 1911 Največja tovarna sveta. Izdelovanje letno 40 000 voz edinega tipa CHASSIS 20 HP šest rzznih tipov kočij. Kočija ..FORD" je najpopolnejša, najhitrejša ia naletonomičnejSa kar jih obatoji. - GESERALSI ZASTOPNIK ANTON SKERL . TRST Piazza Goldoni 10-11. Tel 1734 Velika centralna airage, ulic« dal Baohi 16, vogal uiloa Bosohetto TELEFON 2247. STOCK PNEUM GOODRICH (amerikanske). Automobili na poaodo po zmarni oenl. Varstvo in vzdrževanj? avtomobilov.--Solidna postrežba. tdasmm ^amagm Trst, Via deli' Istria št. 28 nasproti šolam Čovarna cementnih plošč po K 1-70 v velikosti 25 cm3 delanih na roko iz najboljšega materijala. Zaloga ima na razpolago vedno dovolj Nagu Nase gledališče. Ob nabito, do zadnjega kotička polnem gledališču se je vršila včeraj popo-ludne četrta predstava opereta „Valčkov čar-. Ako pomislimo, da se je predsinoči vršil veliki Ciril Metodov ples ob ogromni udeležbi, treba reči, da tak ogromen obisk ob 3 reprizi je dogodek, do sedaj še v našem gledališču nepoznan. Toliko na igralcih, kolikor na občinstvu je bilo opažati prijetno pustno razpoloženje. Gospico Janovo je občinstvo o nastopu pozdravilo z burno ovacijo in jo je tudi ob odprti sceni večkrat pohvalilo zasluženim aplavzom. Kak3r smo Čuli, je naše gledališče do konca te sezone angažiralo to našo domačo umetnico, kar mi z radostjo pozdravljamo. Glede gospice HuČeve kakor tudi glede ggospice Kermavnerjeve je v teku teh repriz opazovati lep napredek, ki mnogo obeta. Tenor g. Svagelj je tudi igralsko postal bolj siguren in njegov nastop je na višem nivoju nego je bil na premijeri. O obeh oskrbovateljih humorja gg. Dragutinoviću in g, Reinerju, kakor tudi o g. Požarju, ni konstatirati nič novega. Gospa Dragutinovićeva in gg. Bo-leslavski, Ilie in Vučenik so, da-si v manjših vlogah, pripomogli k vspehu predstave. Ženski zbor z gospico Janovo vred je v prvem prizoru drugega dejanja žel buren aplavz, da je moral prizor ponoviti. Istotako se je moral ponoviti Piko-lov kuplet gospice Janove in g. Draguti-novića. Zaslužni gospod kapelnik Polič je bil izzvan na oder. Kakor je videti, bo „Valčkov čar* še za nekaj časa imel privlačno silo v našem gledališču. „VERDI*. Včeraj je bila druga predstava Gounodove opere „Faust", ki je izvrstno vspela. Zlasti sta izzvala burne aplavze Mefista (Walter) in baritonist Gi-raldoni. Tenorist Krismer (Faust) je sla-bejši. Registri njegovega sicer simpatičnega tenorja, niso dovelj izjednačeni. Margareta (Mosciska) ima sladak glasek !. Sianich s F. srnah R. Blaha zaloga tovarniškega pohištv ulica Caserma št. 4. prej „Mizarska zadruga v Solkanu". Popolni uredbe za hotele, peastje, gostije, kavarne. Pohištvo po vsakovratrHi conah, "^gr* SPECIJALITETA: Stolico iz zvitega is* lastne tovarne po tovarniških cenah. TRS?, ulica Časoma št. TRST. TELEFON 1316 Si i „."„r t W ' ' i -; i r ■ vi i- ■ - v Trst - ulica Ugo Foscofo št, 1. Elektrotehnična mehanična j delavnica. Instalacije za električno razsvet- i Ijavo ; hišni električni zvonci, tele- j foni, strelovodi, zaloge mrežic in \ potrebščin za bliščečo razsvetljaco. j Mi\ konca sezone zimsko blago po znižanih cenah. V zalogi je še velika partija čipk, trakov, srajc in nogavic vseh kakovosti. - Zaloga drobnarij. TRGOVIN: PARTIJSKEGA : BLAGA ul. Farneto 5, nasproti lekarni Godine. naorasK^ ,iaanmiiawia»iiHit!» KBDMiaUUUUUUUUU lensmBtfHiTflnsennEi m Ig. VV.-M ŠPEDITER Via Econorno št. 10 U* list Telefon štev. 1974. _______ Prevozno podjetje o. kr. avstrijskih dri. železnic Sprejme razcannjanje fcataršneiasiM blaga iz Mt&ie Jokanje u lom. POŠILJATVE, POTEGA KOVČEGOV. NAJODGOVORNEJŠE CENE. Zastopstvo tvrdka Tovarn« cementa PRODAJA NA DROBNO. nn«i«niM»aBHmi „PORTLAND" v Spljctu. CENE BREZ KONKURENCE. m* ■Ha fsi laiisEijgutMU'ainim.«! ar a Prodaja vsakovrstne mrtvaške predmete: krste, vence, voščene sveče itd. itd. Ima zasloiistro Hitu Poireime PofljBtja i i Trsta, Gorsa 49 Sprejema naročila pogrebov ial. itd. JOSiP MRZEK, Opčine št. 170. V TrBtu, dne 20. februvarja 1911. EDINOST" št. 51. Stran III brez posebne dramatične bile. V obče je, kakor kak paša. On je bil najbogateji tega kakor rečeno, opera lepo vspela in ne- rodu. Imetek, ki ga je zapustil svojemu sinu, Malo zaslug gre vzornemu orkestru. Pri je bil ogromen. In vkljub temu je eden nje- hodnja predstava Fausta jutri (torek). govih unukov, ki je ta imetek dobil še le --l.. ___—_____.- ______:j .;__i,-______*-* pred nekoliko leti, z neverjetno hitrostjo za- . • B pravil vse in sicer z ženskami in s kartami. vesti iz istre. V nobeni deželi ne uničuje to dvoje hitreje, V občini Tinjan (okraja pazinskega) n Racija in hrast 400 t. m., izkazuje v tukajšnji občini 3781 pre- let> ielka 700 do 1200 let' razne Palme bivalcev proti 3297 v letu 1900. Kdor čita 3000 do 5000 Ut- Seveda pomenjajo nave-,.Piecolow, misli da so to sami Italjani. Me- dene žtevilke le povprečno starost, nimo pa, da kljub vsem naporom in neko- i Gobavost v ameriških Združenih d ža-rekrnemu postopanju niso mogli italjanski vah imajo 278 gobavih ljudi. Gobavost je popisni komisarji doseči večjega števila Italija- veljal® do danes kakor ena izmed najaevar-nego v letu 1900, tj je približno —j nejih bolezni. Sedaj so se pa zdravniki zedi-Dopisnik „Piccola4* se sramuje izdati te nili do tega, da ni gobavost nalezljiva v skrivnosti da tvorijo v Kanfanaru po urad-» t€m podnebju. Zato so izpustili gobave iz n&m štetju Italjani le 4—5 odstotkov pre- • bolnišnice in posebnih naselbin, kjer so mobi valstva. Vendar izvemo tudi to in vam ra^i živeti sami za-se popolvoma ločeni od svoječasno sporočimo natanjčno. drugega sveta. ______! Dober dokaz. Sodnik: „Vi ste torej i gotov, da je bil umor iz /ršen dne sedem naj stega — Priča: »Da !c — Sjdnik : „To vašo izjavo boste morali potrditi s prisego, torej premislite dobro še enkrat— Priča: »Gotovo je bilo sedemnajstega«. — Sodnik: „Kako hočete to dokazati ?a — Priča: »Pred umorom je bil šestnajsti in dan potem pa osemnajsti. V peklu. V tovarniškem kraju Nekar-steinach na Badenskem se je pripetil nedavno naslednji dogodek. Neki delavec je šel zjutraj zgodaj na delo v topilnico železa. Na cesti je našel pijanca. Kratko malo je delavec zgrabil pijanca in ga nesel s seboj v tovarno. Ko se je pijanec tu čez dolgo Časa zbudil in opazil ognjeno-žarečo peč, kjer tope železo ter videl velikega, skoro golega črnega moža vihteti ogromno železno palico, tedaj se je zgrudil na kolena in začel jecljati: „Ljuba, žena, kdo si ? G Bog, o Bog ! Gotovo sem v pijanosti umrl in prišel v pekel". Vol ka Z ;1)3 f;a Krimu. Po vsem Krimu vlada te dni grozna zima. Sneg je tako visok, da so mnoge vasi popolnoma ločene od sveta. Guvernerju, ki je hotel odpotovati v Jalto, so morali delati pot skozi tri metre visoki sneg. Tobaka so pokadili v minolem letu na Ogrskem za 151,745.654 kron napram 123,045.280 kron v letu 1909. Vesti iz Goriške. Medana šteje 956 prebivalcev in 173 kis, volov 42, krav 180, svinj 324, junic 55, juncev 14, kobil 4, konj 3, biki 2, koza 1. Prebivalstvo vse slovensko. Občinske volitve v Štorjah. Dne 16. t. m. so se vršile občinske volitve v Štorjah, ki so pa radi dveh izdajic prav slabo izpale. Te pa so P. Ž. in M. F. kratko povedano. Davkoplačevalec. Razno vesti. ?ropad ruskih knezov Gilicin. Med naj-»dličneje rusko plemstvo spadajo brez dvoma knezi Galicin. Kakor knezi Dolgoruki in 'j?r&'jeckoj izhajajo tudi Galioini od enega Ruriških sinov, a predniki so jim bili vladajoči knezi litavski. Nekdaj so ee imenovali Bnlgakovi. Leta 1511. je dobil tedanji načelnik hiše Bulgakov ime Galicin od golyze kožnate roko ice, ki so jo nosili vojaki v vojni nad volnenimi rokavicami. Ta pridevek je jiotem postal častnim in rodbinskim ime nom. Pravi utemeljitelj kneževske rodbine Galicin je bil vzor junaka moža in poštenjaka. Knezi Galicin so si znali tekom časa pridobiti ogromnega premoženja in so tako mili najbogateja r dbina v ruski državi. Radi tega so jih carji radi pošiljali, da raprezen-frrajo državo v inozemstvu ; zato so pa tudi •ni povsod, kamor eo prišli, nastopali z velikim sijajem. Tako je bil v 18. etoiefcju knez Dimitrij Galicin 30 let ruski poslanik naj A. Š. Gorica. Deleži se izplačajo vedno Dunaju, kjer je tudi umrl. Bil je tako silno j eno leto po pravilno uloženi odpovedi. V bogat, da je bilo treba po njegovi smrti celo j Vašem slučaju bi pa bilo dobro, ako se obr-eeto uradnikov, da so prešteli denar, zlato i nete na g. P. Može, C. S. Giacomo št. 6. ■L J. J.llt%g*&gg> SOLIDNO: in : ELEGANTNO fi^T PO ZMSRNIH CENAH ELE «9 f% fl-5-L » TRST - VIA iVIALCANTON - TRST < VEDNO V ZALOGI: moderne in gosposke spalne sobe in jedilnice iz amer. orehovine, hrastovine in mahagonije; pisalne mize in obešalniki za obleke. Prodaja po konkurenč- i nih cenah. Via Madonna del Mare Št. 6 i REZBARSKA DELAVNICA. De Vecchi 8 I. Skd nasledniki A. FONDA Trst, ulica del Bosco št. 17, Trst zaloga • ovsa klaje in otiaoboir. SSHO prve vrate po 7 K. Ovaa Ben po 17 E. Detelja po 7-50. Ogrski oyea po 10 K. Otrobi „V" po 15*50 K. — Po 100 kiiogramo7 ra mnlo za razprodajo Prodajaln, ur in dragocenosti \ Gk BUCHEE ' (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst pr ottej? D e!fje t) COTSO 116». 3S Bogati izbor z lat a ni ne, srebraine, .-V : nosti in žepnih ur. Kupcje i a i? '•* zlato in tudi srebro z novimi pr©... Sprejema naročbe in popravka vsako . erobrertno, zlatanine, kakor tudi žepne iitb DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE .i •'.»•V*:' ■ Vprašanja in odgovori. in dragocenosti. Podedovani imetek je knez — D. G. Ajdovščina. 1.) To vprašanje je pomnožil z milijoni dote njegove žene. Za- za to številko brezpomembno, ker se je pred-pustil je tudi mnogo milijonov v dobrodelne stava že med tem časom da a popoludne. svrlie v Moskvi. Vzlic temu je znašala nje- i 2.) Za zastavo se je izvolil poseben odbor, go .a zapuščina na stotine milijonov rubljev. ki jo ima za gotovo dobro v oakrbi, in jo Za časa carja Petra Velikega si je knez potem izroči kakemu društvu. Kakor smo Boris Aleksejević Galicin kakor podkralj ' zvedeli, jo dnbi kako pevsko društvo, ki je kazanski in astrahanski nabral nepopisne brez zastave. — Čitateljica „Edinosti". Gla-avote. Bilo je tudi več knezov Galicin gene- som predpisov se uradnika ne more siliti, ralnih guvernerjev v Moskvi, med drugimi da bi menjal denar. — J. Z. Tu. Obrnite se Dimitrij Vladimirović, ki je vladal v Moskvi na kakega odvetnika, ki Vam bo v Vasi Simić & Co. - Zrst ul. S. Anastasio 8-10 ! ===== OBAVLjA ===== Agenfurske in komisij?!, posla Bavi se s prodajo kolonijalaega blaga in nakupom dež. pridelkov.; L bivši urar t Sežani ima svojo novo prodajalno v TRSTU al. Tine. Be lini .. Štev. U .. nasproti cer k. rt. Ant. nov. VERIŽICE po tov. cenah mi Hočete se prepričati ? ooiščif.e velika skladišča Marij© Sa! ?r ito ds-is rafcrg 2 1 ol ,:'c"ts ffasva i!■>*£- Torrt-nte> ALU un. d: i^rora ; tissoteviifcmh tibfsfc uc m: -kf- ts ćcčk* V k . t., ctroko JPovržaiai; Biožse jop-r kakor tadi f ti^ifti tov. OfcifiŽG S3 dosi ll£ Delavsict oion. Nep:eascoijtvi plntć: (pfatn: ii; &pcoija!It«vtp . bliv^o ta- i. htosojMirili *•-'. -.a. !Tg540v-jaio » ns.uii p j mari po aajuovttjfit t -•*.. uv.'no. »ciidijn ir o oiskir- eesab [ M " T. ' * 1= -M— =1- ==] TRATTORIA f7 „Ali' Antlto Pomuti" i Trst, PiBzza Carlo Goldoni 4 Priporoča se slavnemu občinstvu. - Toči. se i/.rrstuo Tino: teraa, istrsko, furlansko in belo. Šteinfcldsko pivo. Domača kuhinja z raznovrstnimi mrzlimi in gorkimi jedili. — Za obilen obisk se toplo^priporoča FRANJO MARIN ŠE K. fp- -IT 21 ti- UMETNI Pbmbirac^ sofeo^ * " _ H j5j! jtaajB *rfe£S *£««%/ r-« T ^ ■* TRVDKA Rdolf Kostoris skladišče oblek m moSke In dečke Tsst, ¥ia S. Oiov^nni 16, 3. 1ELEF0N 251 Rom. II. (zravea restarraclje „Ccoperatšva14 ex Haeker) proBaja na mesecu? ali teden, obroke obleke in površnike za moške perilo itd po dogovornih cenah. POZOR! Skladišče ni v pritličju, ampak v I. nad. JU 3C ,CofK Goldoni' Trst, Piazza Carlo Goldoni št. 2 Pijače naravne in prve vrste. Časopisi in ilustracijo. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obisk se najtopleje pnporoča FRANJO MARIN S BK. K nr Giuseppe Beldinanzi, umr urar ulica Commerciale 5, Trst Dr.iCemšk Poprave po jako nizkih cenah. I ¥. Tusoher ! j i j kcascs!]. E&bai teimU TDe'T J. IO i uiio^ doli& Casermši is, M, c. j Razpošiljam franko proti povzetju 5 kg prekajenega svinjskega ms a za 10 kroi 5 kg mesa prekajene gnjati ... za 10 krcn ■ Postrežba točna in popolna. —^—— JOHAžIH BžLLIK - Zfltor, Galicija. Širite EDIIN OST nup smuiso'^ caloga dalmatinskega v lastai pridelsk r pri Omiai. v Valdlrl?« št. 17 aolrf« l&tti. j t piod^js ss. eaaZo is v&lljio. — Ks-- ?iŠ3®r»5a gbčicstTZi scatilna ^lAi't■ a]!i*» it. 11 la CraS^dl fiolraa«,. t Si. S. t kat«nk koči svojo t. ? . Hiša v najem!! Enonadstropna hiša z lepo kletjo in hlevom, tik železniške postaje in drž. ceste, z dobro uspevajočo gostilno in trgovino, takisto pripravna za pekarijo ali kakšno drugo obrt, v bližini Volosko -Opatije, se radi rodbinskih razmer daje v najem s 1. aprilom 1911. — Več se izve pri lastniku g. Josipu Dekleva, gostilničarju v Permanih, postaja Jurdani. :: :: :: Edina slovanska knjigoveznica ANTON REPENSEK, Trst ul. Cedila 9 izdeluje vsakovrstna knjigoveSka priprosta in fina dela SEST PO KONKURENČNIH CENAH. Btr-n IV ^EDINOST* št. 51. V Trstu, dne 20. februvarja mi asdevi svetoval, če hočete tožiti. — Št. Ja-kobčan. 1.) Odbor mladine za prireditev Biaskiranega plesa obstoji iz zastopnikov dru-itev Vašega okraja. 2.) Ta ples ni nikaka konkurenca, ampak omogočuje vdeležbo na maskiran ples tudi onim slojem, ki se ne anorejo vdeležiti enakih prireditev z večjo vstopnino. — Veritas. Za obnovitev Drey-fosovega procesa se je posebno zavzemal pok. pisatelj Emil Zola. Mali oglasi C44nniiQnIo s 4 sobami m z vrtom se iSče Olc: IlUVdllJt; kje v £korklji. Ponudbe na ins. t dd. rEčino8ti-1 pod „Antcnovič". 317 M P hl I ran 9 cnha 9e orida tako> v najem mcunralla oUUd v ulici Barriera veccbia it. 22, IV. nad. 317 Ljudska kuhinja se proda n» lepem mestu radi odpotova-nja. 700 kron. Ulica S. Zennone št. 8. 274 Hišne posestnike godbi adminiBtra' ijo večih hi5 Referenc« dobre. — Vpnš^nja na Ins. odd. Edinr sti pod „Oster". (116 Prilika ^^^čni daljnogled, povečanje 8, it 34 . Steroko" kron 80. Optik, uL Nuova 271 I On npOrlin 113 solnecem grrlču na Do-LCfj tj Talili/ lenjskem, 15 minat od železniške postaje, proda bo takoj od jako airodi iml pogoji. Naslov pove laseratnl oddelek „Edinosti" pod 6t. 272. 272 Ugodna prilika. 62. drugi dobro služeč -ves dela, tudi veščine K 100, triletno jamstvo. Ulica S. Caterica 7, skladišče na dvorišču. 270 Antenio Alberti barvanje kožubovine — TiFt, J.tca Ponziana 665, Telefon 23—56. Zaloga in :n bcgflta izbera vsakovrstnih kožuhovin. Prevzema Baroite in vaško popravljanje. Cisti in pere vBako vrst kožubovine. 1575 Kal vd. Mulej kolonija]. Zaloga sveč, mila in Čisti! sv. Ciiiia in Metoda. Priporoča se Trst, Piazza Ponterosso 51 6. Trgovina jestvin in istila v prid družbe Ivan Bidovec Svetlo in likano, perilo. rS evetJo in likano perilo, naj se obrne na zavod F. Samoker v Trstu, ulica Cecilia 5t. 14, pritličji*. Telefon 22-69. 2003 Pisarniški uradniK Št^TS, zemljiškoknjižni prakfi ter hraDilDičoem poslovanju, prosi mesta t notarski, odvetniški ali kaki drugi pifarni pod ponižnimi pogoji. — Blagohotne ponudbe Joeipu Žlindra, solicithtorju v Velikih Laščah, Kranj-ko. 278 soba bo odda tskoj v najem, eventuelno s brano. Ulica Fon deria št 4, L zadaj, Sakaida. 246 Meblirana raf Ant. JERK1C, via Pozor! Citclte, uucžujte! delie Peste 10, je na razpolago slavnemu občinstvu ves pustni čas do 9. ure zvečer v svrho slikanja v kosiumih. 2129 Josip Trampuš ££ftt^ESS priporoča svojo pek&rljo. Večkrat na dan svež kzub. Zaloga mose vsake vrste lz prvih zr-lincv, Vino in likerji v steklenioah. Sladčioe in blikoti. 1<*28 Q|i