Številke, ki smo jih postavili v letošnji gospodarski plan Združenega podjetja, nakazujejo, da bomo po enoletnem zatišju spet izpluli z razpetimi jadri. Ali bomo uspeli tako, kot smo si zamislili, ali kako drugače, ni odvisno le od naše pripravljenosti in tudi ne od samega tržišča, ampak še od različnih faktorjev, ki bodo letos krojili mero našemu gospodarstvu.
V	ospredju vidimo predvsem dva: uspešnost izvajanja družbenega stabilizacijskega programa in zdravljenje likvidnosti.
V	naslednjih vrsticah bomo bolj v obrisih nakazali razvoj, ki ga pričakujemo na posameznih področjih našega poslovanja.
Med našimi tovarnami nameravajo proizvodnjo najbolj povečati POLPREVOD-
Proizvodnja
Že pred pol leta smo v smernicah poslovne politike ISKRE za leto 1972 ocenili, da ima letos naša proizvodnja možnost povečanja za kakšnih 20 %. Takrat se je to prognozo jemalo kot zelo optimistično. Danes pa je pravilnost njene usmeritve potrjena, kajti s tem planom povečujemo vrednost proizvodnje kar za 34 % ali konkretno: od lanskih 1.782,571.000 dinarjev na 2.392,497.000 din.
Plan s tako vrednostjo je nemara res nekoliko previsok, vendar pa so izgledi, da bi proizvodnjo dvignili za kakih 20—25 %, „po našem mnenju kar precej realni. To oceno opiramo predvsem na dva faktorja: kapacitete nekaterih naših tovarn so se lani močno povečale, po drugi strani pa se je situacija v svetovnem gospodarstvu ponovno začela izboljševati, kar daje možnost hitrejšega tempa tudi nam. Vendar obstaja zelo resen faktor, ki bo deloval v nasprotni smeri, se pravi, da bo zaviral proizvodnjo; to je pomanjkanje obrat-nik sredstev ali pa nelikvidnost naših kupcev, kakorkoli že hočemo to imenovati. Mislimo, da bo v tem pogledu prva polovica leta zelo kritična, kasneje pa se bodo morale vezi nelikvidnosti rahljati, ker bodo nanje že pričeli učinkovati novi zakonski predpisi. (Tako vsaj slišimo in čitamo.)
Letošnje povečanje proizvodnje v ISKRI ima nasprotno tendenco od tiste, ki je določena za naše celotno družbeno gospodarstvo. ISKRINA stopnja rasti se od lani namreč močno povečuje, medtem ko naj bi se stopnja rasti družbenega gospodarstva znižala kar za polovico (od 10,4 na 5,5).
NIKI, ELEKTROMOTORJI, NAPRAVE, GOSPODINJSKI APARATI, SPREJEMNIKI, ELEMENTI in ORODJARNA. Več kot polovico tovarniške proizvodnjo tvori 10 glavnih grup naših izdelkov in sicer (po velikostnem redu): telefonija, releji, števci, kondenzatorji, zaganjalniki, termični aparati, elektromotorji, upori, električno ročno orodje in stikala.
(Dalje na 2. strani)
V situaciji, ko gre za skupne cilje, pa smo bili priče, da se nikjer ni pojavljala tendenca po centralizaciji v starem smislu, ampak je opazna očitna zavest ljudi, da se mora vsak posameznik oz. organizacija predvsem zanašati na lastne sile in sposobnosti.
Iz ugotovljenega je moč priti do zaključka, da prevladuje v zavesti naših ljudi pre-(Dalje na 6. strani)
K zaključku mandatne' dobe DS ZP Iskra
Konsolidacija podjetja je povsod prisotna — Pričujoč je realizem, kot plod velikih izkušenj in preizkušenj
Kljub temu, da je bilo mnogo problemov, ki jih je moral obravnavati in reševati DS ZP, lahko ugotovimo, da je bilo veliko napravljenega, da so se reševali problemi bistvenega značaja, da pa je ostalo tudi še mnogo nedodelanega, ali pa niti začetega.
Ob tej priliki nima pomena navajati vseh stvari, ki so se dogajale in stvari, ki bi se morale obravnavati, mislim pa, da bi bilo potrebno v grobih črtah nakazati glavne pojave oziroma značilnosti problemov in hotenj našega velikega kolektiva.
Že ob samem začetku mandatne dobe DS ZP je bilo čutiti poudarjeno težnjo organizacij združenega dela Iskre, da se po daljšem obdobju decentralizacije, ki je sledila obdobju močne centralizacije podjetja, ponovno združujejo v skupnih naporih in hotenjih, za dosego skupnih ciljev in konsolidacije podjetja kot celote. Lahko trdim, da je ves čas taka tedenca stopnjevana in je močno prisotna tudi danes.
Razveseljivo je dejstvo, da je taka miselnost prisotna v vseh organizacijah in njihovih vodstvih. Posebej je to pomembno zato, ker se pojavlja spontano in v spoznanjih, da je bodočnost in učinkovita prosperiteta posameznih kolektivov in ZP v skupnih ciljih in akcijah, ter v onotnem nastopu nasproti zunanjemu svetu.
Organi upravljanja, vse drutbeno-politične organizacije in uredniški odbor čestitajo vsem članom kolektiva in poslovnim partnerjem k
i/icd^iAiku delci
in jim ielijo čimveč delovnih uspehov!

Miiiiiiiittiiiiiuiiiiitiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiritiiiiiiiiiiiiitiiiiimmmtuii iiiitHHifHiiiiiiuiiiiiiiiiiim.iiimiiiitiiidtiiiiiiiiiiitiiitii um
j Ob prvem maju |
= . Minevajo leta In izginjajo v prostranstvu časa. Toda dnevi, ki se ne vtopljo v minulosti ostajajo v zavesti človeka kot mejniki zgodovinskega dogajanja. Ostajajo zato, ker so kdajkoli postali simbol teženj in gibanja, ki je postalo vseljudsko, človeško in polno vrednot, ki jih združuje delo, snovanja napredka in humanih poti razvoja človeške družbe.
Tudi PRVI MAJ — praznik dela, je tak dan. Minilo je 86 let odkar je bila na čikaških ulicah prelita delavska kri. Delavski razred je takrat stopil na prizorišče boja za oblast in razvil revolucionarno gibanje za preobrazbo družbe pod geslom »delu čast in oblast«.
Minilo je osem desetletij, v katerih se je utrjevala delavska solidarnost in krepil boj za lepši, jutrišnji svet. Prvi maj je postal simbol tega boja, je posta) praznik vseh, ki z delom uresničujejo in gradijo našo. samoupravno družbo.
Že več kot dve desetletji praznujemo 1. MAJ v svobodni domovini. Gradimo življenje na novih temeljih. Z ustvarjalnim delom in snovanji oblikujemo nove odnose med ljudmi; vztrajno iščemo nova pota v družbenem in gospodarskem razvoju. Nova spoznanja vgrajujemo v proces napredka, nove misli nas vzpodbujajo v oblikovanju hotenj po večjih vrednotah, novih dosežkih in novih . = ciljih. V tem je izvor napredka, vir moči, samozavesti in veliko bogastvo.
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimmiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimmiimi
• Izvoz večji za 40 % • Premik v prid elektronike 9
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZP ISKRA KRANJ • ŠT. 17. • LETO XI • 29. APR. 1972
Gospodarski plan združenega podjetja za leto 1972
34°/0 povečanje proizvodnje
34- odstotno povečanje...
(Nadaljevanje s 1. str.)
Razčlenitev proizvodnje na dve osnovni veji, elektroniko in elektromehaniko, kaže na rahel premik v prid elektronike. Nanjo bo odpadlo predvidoma 29 %, na elektromehaniko pa 71 % od skupne proizvodnje.
Produktivnost naj bi se dvignila za 21 %. To seveda že ne pomeni, da je razlog za tako veliko povečanje pripisati prizadevnosti delavca; večji del tega povečanja naj bi šel namreč na račun nove opreme in na račun spremenjenih cen.
Za raziskave in razvoj bomo dali letos okrog 60 milijonov d'n, to je za petino več kot lani. Mislimo, da smo namenili premalo. Za petino se bodo namreč povečali tudi osebni dohodki, ti pa predstavljajo v raziskovalni dejavnosti skoraj vse stroške. Zato se obseg raziskovalnih del ne bo mogel povečati. Medtem pa naj bi se proizvodnja povečala za tretjino, večja proizvodnja pa zahteva ustrezno večjo raziskovalno in razvojno dejavnost. Temu z našimi letošnjimi vlaganji ne moremo slediti. Glede na vrednost proizvodnje izločamo letos za raziskovalno razvojne naloge le 2,5%, lani na primer je bil ta odstotek
2,8	pa tudi vsa prejšnja leta je bil višji.
KaJri
Naš kolektiv se bo v tem letu povečal za 8 % in bo štel (v letnem poprečju) 18.400 delavcev. Ta porast ni velik glede na to, da hočemo hkrati povečati proizvodnjo kar za tretjino. S samim zaposlovanjem smo v kvantitet-nem oziru torej lahko zadovoljni, ne pa tudi v kvalitetnem. Struktura delavcev po njihovih dejanskih kvalifikacijah namreč še zdaleč ne ustreza predpisanim kvalifikacijam. Po sistematizaciji bi morali imeti 10 % delavcev z VS in VŠ izobrazbo, »renutno jih imamo le 5,2%; VK kvalifikacijo bi moralo Imeti 9,5 %, ima jo le 3,1 %; nekvilificiranih delavcev naj bi imeli le 7 %, imamo pa jih 17% in tako naprej. Razlika med zahtevanim in dejanskim stanjem je le tolikšna, da smo tudi v letnem planu predvideli delno izboljšanje in si ne umišljamo, da je mogoče to razliko v nekaj letih odpraviti. Vendar pa smo prepričanj, da se da storiti precej več, kot smo storili dosedaj. Zato moramo misliti na tole: Slovenija ima med jugoslovanskimi republikami že najslabšo strukturo; Jugoslavija daje v Evropi najmanj za izobraževanje razen Albanije).
Osebni dohodki
Osebni dohodki bodo narasli za 18,4% in tako dosegli v poprečiu na delavca v neto znesku 1.753 din mesečno. Seveda naraščanje ne bo šlo
enakomerno po vseh naših organizacijah, na največje povečanje računamo v tovarni »INSTRUMENTI« in »ELEKTROMEHANIKI« (za 27 odn. 25%), nasprotno pa se bodo v USMERNIKIH celo znižali (za 3 %). Lanski osebni dohodki so bili v tej tovarni dejansko previsoki in je ta korekcija zato nujna. Med tovarnami bo najvišje osebne dohodke, tudi letos zadržala ORODJARNA (2.327 din), kar je glede na kvalifikacijsko strukturo razumljivo. Najnižji pa bodo v
Sprejemnikih (1.250 din),
kjer so bili tudi lani.
Republiški družbeni plan predvideva, da se bodo osebni dohodki v Sloveniji povečali za 18 %; torej naj bi bil dvig v ISKRI nekoliko večji od slovenskega poprečja.
Tega porasta pravzaprav ne moremo tesno vezati na produktivnost, ker je predvsem le kompenzacija za povečane cene življenjskih potrebščin; visok dvig produktivnosti pa, kot smo že prej dejali, izhaja predvsem iz modernizacije opreme.
Obratna sredstva
Letošnji plan obratnih sredstev je nerealen, in sicer prenizek, če obravnavamo samo tovarne (brez IC in ZZA), vidimo, da so predvidele komaj za 13 % več denarnih virov obratnih sredstev, medtem ko hočejo dvigniti proizvodnjo kar za tretjino. Poleg tega pa bo letošnja proizvodnja še dražja od lanske, saj sta se močno podražila tako material kot delovna sila. Predvideni porast je zato absolutno prenizek, saj ne zadošča niti za pokritje nove proizvodnje, mi pa potrebujemo poleg tega še nekaj, s čimer bi omilili že obstoječi primanjkljaj. Tudi zaloge materiala in nedovršene proizvodnje so postavljene prenizko, povečanje naj bi znašalo le 8%, kar spet ne gre v sklad s povečanjem proizvodnje.
Absolutno največja neznanka v vsem letošnjem gospodarskem planu pa so terjatve, vir vseh tegob našega gospodarstva v zadnjih letih. Zato je prav vanje tudi namerjen glavni sunek v sedanji borbi za stabilizacijo. Naš plan predvideva povečanje terjatev za 25%. Tak porast je glede na proizvodnjo (in izkušnje) postavljen dosti n;zko. vendar pa se z njim strinjamo, saj je znižanje terjatev eno od poglavitnih vprašanj, ki jih mora rešiti stabilizacijski program.
Domača nabava in uvoz
Vrednost celotne nabave reprodukcijskega materiala, to je doma proizvedenega in uvoženega, se bo letos predvidoma povečala za 32% in
bo šla potemtakem čisto vštric s proizvodnjo. Plan predvideva, da bi uvozili 45% od te vrednosti, ostalo pa kupili pri domačih proizvajalcih. Mislimo, da je tak račun nekoliko napačen in da se bomo že zaradi plačilne nesposobnosti morali bolj orientirati na domače tržišče.
Naš letošnji uvoz je planiran v vrednosti 24.000.000 $, kar je za svojih 19 % več, kot je bila lanska realizacija. Tu je mišljen le uvoz reprodukcijskega materiala, čeprav bomo razen tega uvozili precej investicijske opreme, vendar je ne obravnavamo kot redni uvoz. Naraščanje uvoza naj bi bilo torej po. časnejše od naraščanja proizvodnje, kar v prejšnjih letih ni bil slučaj. Mislimo ce-
lo.	da obstajajo izgledi, da bo vrednost uvoza še manjša od planirane. K zniževanju uvoza nas namreč pritiska cel sistem novih ukrepov, ki ima za cilj dopustiti uvozu le toliko ekspanzije, kolikor jo naš gospodarski potencial še prenese. Mimo teh restrik-cijskih ukrepov pa imamo opraviti še z dvema faktorjema, ki imata med zaviralnimi vzvodi nedvomno največjo moč. Nelikvidnost je prvi od njiju, kajti za uvoz je treba imeti denar v roki. kar za domače nakupe že nekaj let ni več nujno. Drugi pa je decembrska devalvacija dinarja, ki je uvozni material ponovno krepko podražila. To se nazorno vidi iz primera: če izrazimo v dinarjih, se povečuje kar za 36%.
Smeri našega uvoza ostajajo še naprej standardne; v zahodnih državah naj bi kupili 87 %, v vzhodnoevropskih pa 13 %. Na prvem mestu je trdno zasidrana Zah. Nemčija (38%), sledi ji Italija (18%) pa Švica (11%) in Vzh. Nemčija (10%). Ostale države so zastopane le z majhno udeležbo.
Domača prodaja in izvoz
Celotna prodaja kupcem izven ISKRE (torej vključno tudi izvoz) bo znašala predvidoma 2,7 milijarde din. Na domačem trgu naj bi od tega plasirali 82,5 %, na inozemskem pa 17,5%. V tej prodaji je zajeta tudi vrednost dopolnilnega asortimenta (t. j. izdelkov drugih tovarn) s katero kompletira COMMERCE svojo ponudbo. Ta bo letos krepko povečalo obseg, saj bo podvojila odnosno konkretno dosegla vrednost 472 milijonov din. Medsebojna prodaja naših tovarn, ki v zgornjih podatkih ni vključena, bo nekaj manjša od lanske, znašala naj bi 100 milj. din.
Razglas dopolnitve statuta ZP Iskra Kranj
Delavski svet Združenega podjetja ISKRA Kranj je na svojem 7. zasedanju dne 14. 6. 1972 po opravljenem postopku sprejel dopolnitve statuta ZP ISKRA Kranj In sicer je novi 163 a) člen, katerega razglaša v smislu 192. in 196. člena statuta ZP ISKRA Kranj.
163. a) člen
»Delavski svet Združenega podjetja ISKRA lahko na obrazložen predlog poslovnega odbora združenega podjetja delno ah' pa v celoti oprosti delovno organizacijo, ki se kot organizacija v sestavi združenega podjetja pripaja k združenemu podjetju, plačila sredstev za sklade združenega podjetja in prispevkov za financiranje marketing dejavnosti, osvajanje tujih tržišč in za strokovne službe združenega podjetja, k z se zbirajo pri združenem podjetju, vendar najdalj za dobo do enega leta od pripojitve.
Ta sklep sprejme delavski svet združenega podjetja, preden odloča o pripojitvi (50. člen, B 5. toč. . statuta ZP) in dobi veljavo po pripojitvi.«
Ta dopolnitev prične, v smislu 193. člena v zvezi s 196. členom statuta ZP, veljati 8 dan po objavi v glasilu delovne skupnosti združenega podjetja.
Delavski svet ZP ISKRA Kranj
Ce našo prodajo razdelimo po republikah, vidimo, da bo ostal daleč največji del v Sloveniji (43%). Precej manj bo odvzela Srbija (28 %) in še manj Hrvatska (18 %). Ostale tri republike so majhni kupci (skupaj 11 %).
V izvozu smo si postavili visok cilj, 27,7 milij. S. Povečanje od lanskega leta znaša potemtakem 40 %. S čemerkoli že primerjamo ta podatek, vselej ostaja impozanten. Za primer: ISKRINA rast izvoza bo trikrat večja od skupne jugoslovanske izvozne rasti, približno tako pa je tudi primerjava z našo skupno elektroindustrijo.
Brez dvoma pa bo naša izvozna organizacija v nezavidljivem položaju, saj bo letos izpostavljena vsem vetrovom konkurence. Z devalvacijo dolarja se je ameriški trg v dokajšnji meri izoliral, zato pa se je tok svetovne trgovine s toliko večjo silo obrnil na evropsko tržišče, ki pa je tudi naše, ISKRINO tržišče. Borba za obstoj na tem trgu bo postala še bolj brezobzirna. V taki situaciji je za nas pravzaprav srečna okoliščina, da nas je devalvacija dinarja oborožila s povečano konkurenčnostjo.
Letošnji izvoz Združenega
podjetja bo skoncentriran v glitvnem v štirih organizacijah, ELEKTROMEHANrKI (9,9 mio S) ELEMENTIH 3,4 mio S), ELEKTROMOTORJIH (3,1 mio S) in POLPREVODNIKIH (2,1 mio $), ki bodo realizirale dve tretjini skupnega izvoza. Med grupami izdelkov bo na prvem mestu tudi letos telefonija, slede ji elementi, potem elektromotorji,‘instalacijska tehnika, avtoclcktrika itd.
Delež izvoza v države s konvertibilno valuto bo nekaj večji kot lani (77%), po. seben premik pa to spet ni, saj smo enak odstotek pred leti že dosegli.
Investicije
Na tem področju bo to leto čisto izjemno. Zaradi naključnega srečanja dveh velikih investicij ga preprosto ne moremo primerjati z ostalimi leti.
Celotna vlaganja so sicet predvidena v višini 323 milj din, vendar pa zaradi finanč nega položaja, ki ne kaže posebnega zboljšanja, te številke gotovo ne bomo dosegli Brez dvoma pa bo to leto v investicijski dejavnsti najbolj intenzivno doslej.
(Dalje na 6. strani)
Letos je bilo v samoupravne organe izvoljeno dokaj več mladih, pa tudi ženske so močneje zastopane
Razglas rezultatov volitev
v vse organe delavskega upravljanja delovnih skupnosti v združenem podjetju »ISKRA« Kranj, ki so bile 20. aprila 1972
i.
Izvoljeni
člani v DS združenega podjetja
I,	volilna enota
tovarna
elektrotehničnih
IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV, KRANJ
1.	Gašperlin Franc (1931)
2.	Gorjanc Zdravko (1943)
3.	Grčar Alojz, dipl. ing. (1917)
4.	Kavčič Stane (1938)
5.	Klopčič Mitja, dipl. ing. (1929)
6.	Kobal Peter, dipl. Ing. (1939)
7.	Kokalj Rado (1926)
8.	Kosec Viktor (1921)
9.	Kuhar Janez, ing. (1943)
10.	Oman Silva (1924)
II.	Pajkič Gavrilo (1926)
12.	Pene Anion (1935)
13.	Pičulin Oto (1923)
14.	Plešec Vinko (1925)
15.	štete Anton (1931)
16.	štular Rado (1934)
17.	Tavčar Andrej, ing. (1940)
18.	Urh Mirko, ing. (1935)
11.	volilna enota
TOVARNA
ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO,
LJUBLJANA
1.	Blaznik Janez (1935)
2.	Jovičevič Boško (1928)
3.	Orešnik Bogomir, dipl. ing. (1936)
III.	volilna enota TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
L Glavič Emil (1944)
2.	Metelko Ivan (1931)
3.	Petelin Milan (1943)
L Škrinjar Mimica (1927)
5.	Žagar Janez (1930)
IV.	volilna enota
TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV, LJUBLJANA
1.	Demšar Cveto, oec. (1938)
2- Gruden Drago, ing. (1935)
’• Vršnak Franc, dipl. ing. (1925)
V.	volilna enota
tovarna
elektronskih naprav, Ljubljana
L Štancer Franc, dipl. ing. (1936)
VI.	volilna enota
tovarna
kondenzatorjev, semič
}• Kočevar Jože (1935)
2• Simonič Marija (1938)
VIL volilna enota
tovarna
elektronskih
Merilnih
LNSTRUMENTOV, HORJUL
1.	?-Mnr f,tntko (1940)
VIII.	volilna enota
TOVARNA
AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV, NOVA GORICA
1.	Bukinis Anton (1926)
2.	Kokelj Ernest (1926)
3.	Nemec Aleš, dipl. ing. (1944)
4.	Slejko Humbert (1937)
IX.	volilna enota
TOVARNA
ELEKTROMOTOR J EV IN GOSPODINJSKIH APARATOV, ŽELEZNIKI
1.	Jelenc Janko, dipl. ing. (1942)
2.	Jereb Ivo (1936)
3.	Preskar Stanc, dipl. ing. (1939)
X.	volilna enota
TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH
INSTRUMENTOV, OTOČE
1.	Konc Jože, ing. (1940)
XI.	volilna enota TOVARNA USMERNIKOV, NOVO MESTO
1.	Čarman Stanislav, dipl. ing. (1934)
XII.	volilna enota
TOVARNA
POLPRE VODNI KO V, TRBOVLJE
1.	Kmetič Dane, oec. (1946)
XIII.	volilna enota TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV, SEŽANA
1.	Grmek Srečko, ing. (1933)
XIV.	volilna enota TOVARNA ORODJA, LJUBLJANA
1.	Dekleva Vlado (1928)
XV.	volilna enota'
TOVARNA GOSPODINJSKIH APARATOV, ŠKOFJA LOKA
1.	Čarman Franc, ing. (1936)
XVI.	vclilna enota
ISKRA —
COMMERCE LJUBLJANA
1.	C var Jože (1933)
2.	Lasič Boris, dipl. ing. (1936)
3.	Rus Peter, dipl. ing. (1925)
4.	Stegnar Miro, ing. (1939)
5.	Vreček Franc, dipl. ing. (1928)
XVII.	volilna enota
ZAVOD
ZA AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA
1.	Gliha Marko, dipl. ing. (1932)
2.	Kobe Marjanca, dipl. ing. (1928)
XVIII.	volilna enota TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME, LESCE
1. Reš Janez, ing. (1945)
XIX.	volilna enota
STROKOVNE SLUŽBE ZP IN POČITNIŠKA SKUPNOST
1. Regovc Milan (1927)
TOVARNA
ELEKTROTEHNIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV, KRANJ OBRAT ATN
1.	Avbelj Ciril (1936)
2.	Bajželj Franc (1930)
3.	Cegnar Andiej, ing. (1940)
4.	Čebulj Mitja (1935)
5.	Delalut Miro (1936)
6.	Kern Milan (1948)
7.	Klemenčič Bojan, d. ing. (1945)
8.	Ramovž Janez (1931)
9.	Roblek Anton (1938)
10. Rozman Miro (1946)
OBRAT ŠTEVCEV
1.	Dubokovič Stane (1933)
2.	Kejžar Janez (1920)
3.	Kern Stane (1924)
4.	Perko. Jože (1948)
5.	Peternelj Henrik (1941)
OBRAT ERO
1.	Bajc Jana (1950)
2.	Kerstcin Boris (1949)
3.	Režek Janez (1944)
4.	Starc Stane (1936)
OBRAT STIKAL
1.	Grilc Franc, d. ing. (1936)
2.	Kolman Rudi, ing- (1935)
3.	Perkovič Ivo (1931)
OBRAT MEHANIZMOV
1.	Blaznik Franc (1934)
2.	Toman Tomo (1952)
TEHNOLOŠKO PODROČJE
1.	Avbelj Jože (1915)
2.	Draksler Stanc (1945)
3.	Kranjc Ivan (1931)
4.	Lemut Franc (1929)
EKONOMSKO FINANČNO PODROČJE,
1. Taler Mara (1922)
RAZVOJNO PODROČJE 1. Jerončič Ivo, d. ing. (1937)
INVESTICIJSKO PODROČJE
1.	Drašler Janez, d. ing. (1935)
2.	Jeler Peter (1927)
3 Pipan Ivan, ing. (1944)
PROIZVODNO PODROČJE
L Drmota Stahij (1925)
2. Javornik Jože, d. oec. (1935)
XX.	volilna enota
CENTER ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV, LJUBLJANA
1. Oblak Janez, dipl. ing. (1943)
XXI.	volilna enota ŠOLSKI CENTER ISKRA, KRANJ
1. Ženi Janez (1936)
3.	Podlipnik Edo, ing. (1931)
4.	Zmrzlikar Jože, d. ing. (1937)
KADROVSKA SLUŽBA 1. Jenko Zinka COOP
1. Fabjan Ivan (1929)
SLUŽBA KVALITETE 1. Bergant Stane (1949)
RESTAVRACIJA ISKRA
I.	Fornazarič Janja (1933)
TOVARNA
AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV, NOVA GORICA
1.	Andrenšček Ana (1934)
2.	Besednjak Danijel (1936)
3.	Birsa Alojz (1935)
4.	Breniec Jože (1935)
5.	čebron Ivan (1946)
6.	Černe Alojz (1930)
7.	Dominko Dušan (1945)
8.	Gorjan Jože (1948)
9.	Gorkič Kazimir (1939)
10. Gregorič Cvetko (1931)
II.	Gruntar Jože 4938)
12.	Kerševan Kazimir (1948)
13.	Kodermac Jože (1951)
14.	Konjedic Bruno (1937)
15.	Lasič Zmago (1944)
16.	Levstik Diana (1928)
17.	Likan Jože (1924)
18.	Maraž Boris (1946)
19.	Milavec Sonja (1937)
20.	Pahor Rudolf (1937)
21.	Pahor Stojan (1948)
22.	Peric Silvo (1941)
23.	Peršič Darja (1948)
24.	Satler Rudi (1938)
25.	Simčič Irena (1949)
26.	Stepančič Ivan (1941)
27.	Terčič Simon (1948)
28.	Ušaj Jože (1934)
29.	Ušaj Virgilij (1938)
30.	Vodopivec Jože (1941)
31.	Vodopivec Jože (1933)
TOVARNA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA
1.	Alič Janez (1946)
2.	Ambrož Franc (1943)
3.	Babič Vinko (1942)
4.	Bambič Franc (1934)
5.	češnovar Alojzija, d. ing. (1934)
6.	Debeljak Pavel (1936)
7.	Dukarič Francka (1939)
II. *
Izvoljeni člani v DS organizacij združenega podjetja »Iskra« Kranj
8.	Glavič Emil (1944)
9.	Janževič Franc (1933)
10.	Jarc Franc (1934)
11.	Kerin Jože (1948)
12.	Kosovel Marjeta (1947)
13.	Kralj Karlo (1940)
14.	Levec Edvard (1929)
15.	Limpel Marjeta, dipl. Ing (1936)
16.	Luštek Peter (1942)
17.	Miloradovič Miodrag (1925)
18.	Ogrinc Srečko, ing. (1943)
19.	Osterman Viljem (1926)
20.	Ožek Erik (1942)
21.	Petelin Milan (1943)
22.	Pirkovič Jože (1934)
23.	Sadar Jože (1941)
24.	Suhadolnik Janez, d. ing. (1935)
25.	Šketa Edvard (1943)
26.	Tomšič Jože (1935)
27.	Židan Franc (1945)
TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, LJUBLJANA-PRŽAN
Enota: obrat Pržan Za mandatno dobo štirih let
1.	Bajuk Tomaž, dipl. ing. (1946)
2.	Drašler Miro (1948)
3.	Homar Ivo (1950)
4.	Klopčar Miro (1939)
5.	Knapič Viktor (1946)
6.	Kulčar Zvonka (1924)
7.	Rozman Drago (1948)
8.	Sršen Janez (1944)
9.	Trajkovič Zoran (1951)
10.	Zevnik Drago (1941)
Za mandatno dobo dveh let
1.	Comino Oto (1948)
2.	Čepeljnik Anton (1950)
3.	Darovec Nada (1927)
4.	Keršič Jože (1925)
5.	Majer Ignac (1941)
6.	Narobe Slavko (1945)
7.	Okoren Jernej (1949)
8.	Pečan Tinka (1950)
9.	štrekclj Drago (1947)
10.	Turjan Marjan (1950)
Enota: obrat Višnja gora Za mandatno dobo štirih let
1.	Glažar Iva (1928)
2.	Petrič Marjan (1943)
Za mandtno dobo dveh let
1.	Kobal Tilka (1936)
Enota: obrat Mokronog Za mandatno dobo štirih let
1.	Canddellari Viktor (1941)
Za mandatno dobo dveh let
I.	Jevnikar Pavel (1923) .
TOVARNA
ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJSKIH APARATOV, ŽELEZNIKI
1.	Ambrožič Anton (1941)
2.	Beguš Ivan (1930)
3.	Berce Mici (1933)
4.	Blaznik Filip (1932)
5.	Gartnar Krista (1945)
6.	Hajnrihar Franc (1936)
7.	Jelenc Janko, dipl. ing. (1942)
8.	Kavčič Rafko (1940)
9.	Koblar Irena (1947)
10.	Leben Minka (1932)
II.	Leben Viktor (1935)
12.	Nastran Vinko (1940)
13.	Oman Tone (1941)
14.	Osančič Jernej (1944)
15.	Pegam Jože (1938)
16.	Pfajfar Matija (1945)
17.	Pintar Marjan (1928)
18.	Prezelj Franc (1924)
19.	Prezelj Jože (1932)
20.	Rihtaršič Jože (1939)
21.	Sever Benjamin (1944)
22.	Šuštar Pavle (1935)
Volišče Idrija
1.	Felc Mara (1949)
2.	Gliha Vera (1948)
3.	Klemenčič Dušan (1948)
4.	Kostanjšek Vera (1951)
5.	Pirih Zmaga (1947)
TOVARNA ELEKTRIČNIH APARATOV, LJUBLJANA
1.	Penko Ivan (1935)
2.	Bergman Danilo (1930)
3.	Brulc Anton (1938)
4.	Demšar Cveto, oec. (1938)
5.	Kogovšek Vinko (1942)
6.	Jeglič Marko, dipl. ing .(1940)
7.	Sterle Marjan (1939)
8.	Jamšek Ludvik (1936)
9.	Kastelic Anton (1943)
10.	Grujakovič Mile (1926)
11.	Ambrož Rihard (1937)
12.	Ebner Ivan, ing. (1946)
13.	Korošec Viktor, ing. (1939)
14.	Dimnik Jakob (1927)
15.	Klajnšek Franc (1935)
16.	Krušič Iztok (1947)
17.	Keber Milan (1943)
18.	Godec Anton (1936)
19.	Kolar Marija (1945)
20.	Jepko Valentin (1938)
21.	Pivka Dušan, dipl. ing. (1939)
22.	škrbine Jaka, ing. (1934)
23.	Frantar Svetozar, dipl. ing. (1944)
TOVARNA
POLPREVODNIKOV,
TRBOVLJE
1.	Earlič Janez (1940)
2.	Černe Maks (1917)
3.	Gačnik Božo (1930)
4.	Godec Stane (1948)
5.	Guna Rudi (1940)
6.	Iglič Jože (1948)
7.	Kmetič Milena (1947)
8.	Levičar Heda (1947)
9.	Lenarčič Rezi (1950)
10.	Lukač Mirko (1930)
11.	Markovšek Emil (1937)
12.	Majcen Stašo (1948)
13.	Perme Rajko (1947)
14.	Perpar Milan (1945)
15.	Sladič Gelka (1940)	■
16.	Sladič Tone (1937)
17.	Stankovič Aranjel (1941)
18.	Škrinjar Marinka (1939)
19.	špitalar Rado (1946)
20.	žagar Miha (1943)
21.	žibert Jože (1947)
TOVARNA ELEKTRONSKIH NAPRAV, LJUBLJANA
1.	Belič Andrej (1947)
2.	Čadež Vladimir (1947)
3.	Carman Franc (1944)
4.	Debeljak Alojz, dipl. ing. (1941)
5.	Faganel Anica (1927)
6.	Filipič Radivoj (1925)
7.	Grbec Venčeslav (1931)
8.	Jelen Jože (1944)
9.	Kobal Anton, ing. (1944)
10.	Kolar Milan (1945)
11.	Košak Marija, oec. (1937)
12.	Košir Ana (1938)
13.	Kovačec Franc (1929)
14.	Mihelič Venčeslav, d. ing. (1939)
15.	Mikec Ivan-Avgust (1946)
16.	Modic Jože-Mitja (1944)
17.	Papež Dušan (1946)
18.	Seles Jože (1925)
19.	Sirnik Emil, dipl. ing. (1931)
20.	Taurer Adolf, ing. (1930)
21.	Udvanc Janez (1937)
22.	Valant Jože, dipl. ing. (1935)
23.	Žlebnik Janez (1938)
TOVARNA USMERNIKOV, NOVO MESTO
1.	Medle Franc (1946)
2.	Željko Karel (1937)
J.	Košmerl Alojz (1937)
4.	Korče Milan (1937)
5.	Krevs Jože (1944)
6.	Modic Ciril (1946)
7.	Lužar Karel (1935)
8.	Gregorčič Andrej (1946)
9.	Podpadec Franc (1945)
10.	Novak Milan (1951) '
11.	Popovič Milan (1948)
12.	Cveblar Anton (1937)
13.	Udovič Vinko (1933)
14.	Schoss Rudi (1943)
15.	Šuštaršič Zorko (1927)
TOVARNA ELEKTRONSKIH INSTRUMENTOV, HORJUL
1.	Bizjan Pavel (1933)
2.	Celešnik Mišo (1943)
3.	Golc Franc (1929)
4.	Intihar Ludvik (1946)
5.	Jazbec Marinka (1943)
6.	Kržič Matija (1934)
7.	Kavčič Marko (1940)
8.	Lcgar Janez (1941)
9.	Medic Janez (1940)
10.	Nagode Slavko (1942)
11.	Pajnič Andrej, dipl. ing (1945)
12.	Praprotnik Ludvik (1951)
13.	Prebil Marjanca (1947)
14.	Rejc Mirko (1948)
15.	Rožmanec Jože (1937)
16.	Sečnik Mimi (1944)
17.	Zdešar Pavel (1936)
TOVARNA
KONDENZATORJEV,
SEMIČ
1.	Avguštinčič Sonja (1945)
2.	Bedek-Trdan Anica (1931)
3.	Bukovec Jožica (1948)
4.	Knez Brane (1949)
5.	Kofalt Martin (1949)
6.	Lavrin Martin (1942)
7.	Lenič Ludvik (1935)
8.	Lovrenčič Boris (1948)
9.	Malnarič Milan (1940)
10.	Moljk Franc (1931)
11.	Novak Anton (1944)
12.	Ogulin Marica (1936)
13.	Poč Anton (1942)
14.	Ramuta Alojz (1946)
15.	Sever Alojz (1950)
16.	Simončič Peter (1943)
17.	Škrinjar Žani (1941)
18.	Vidmar Alojz (1937)
19.	Zorec Jože (1939)
TOVARNA ELEKTRIČNIH MERILNIH
INSTRUMENTOV, OTOČE
1.	Babič Jože (1932)
2.	Baškovč Janez (1951)
3.	Beguš Sonja (1936)
4.	Erčulj Janez (1944)
5.	Faganel Rado (1934)
6.	Rozman Rajko (1942)
7.	Soklič Milka (1941)
8.	Stemad Danijel (1936)
9.	Trelc Janez (1941)
10.	Trilar Ivo (1942)
Nadomestne volitve:
1.	Konc Franc (1936)
2.	Vouk Jože (1949)
TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV, SEŽANA
1.	Bašin Mirjan (1950)
2.	Fabič Sergej (1944)
3.	Gec Boris (1948)
4.	Grmek Bojan (1945)
5.	Gomizelj Slavko (1940)
6.	Gustinčič Jože (1933)
7.	Hlačar Boris (1949)
8.	Križan Ferdo (1943)
9.	Mahnič Srečo (1936)
10.	Matevljič Pavle (1943)
11.	Renčelj Rajko (1941)
12.	Steiner Vida (1947)
13.	Škrk Miro (1948)
14.	Ukmar Ervin (1938)
15.	Vidovič Cveto, ing. (1943)
16.	Žvokelj Ivo (1948)
17.	Požar Marija (1939)
TOVARNA ORODJA, LJUBLJANA
1.	Benčan Zmago (1933)
2.	Dolinar Janez (1939)
3.	Erjavec Štefan (1945)
4.	Golob Jože (1934)
5.	Karič Brane (1936)
6.	Lampe Ciril (1948)
7.	Lesjak Zoran (1950)
8.	Lipovšek Milan (1940)
9.	Lukek Janez (1949)
10.	Novak Franc (1936)
11.	Novak Janez (1941)
12.	Puc Ivo (1933)
13.	Urh Jože (1930)
14.	Vretič Marjan (1949)'
15.	Zvonar Miro (1946)
TOVARNA
INDUSTRIJSKE OPREME, LESCE
1.	Bohinc Stane (1947)
2.	Božič Franc (1924)
3.	Gros Franc (1942)
4.	Hrovat Vinko (1939)
5.	Justin Ciril (1934)
6.	Ozebck Andrej (1946)
7.	Valant Alojz (1949)
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA
1.	Albreht Emilija (1942)
2.	Barač Nikola, dipl. ing. (1941)
3.	Bojadžijev Ivo, oec. (1939)
4.	Drašler Janez (1930)
5.	Flerin Vlado (1940)
6.	Govekar Mira (1950)
7.	Hassl Tomaž, ing. (1941)
8.	Hočevar Majda, dipl. lur. (1931,
.	9. Irižanin Milorad (1927)
10.	Jankovič Momčilo, d. ing. (1943)
11.	Kostovski Mihajlo (1940)
12.	Kralj Ivan (1931)
13.	Kristan Marjan, ing. (1930)
14.	Lavrenčič Zorka (1942)
15.	Mihajlovič Borislav, ing. (1924)
16.	Modic Anton (1937)
17.	Modic Irena (1933)
18.	Pahor Albin (1931)
19.	Perenič Marko, dipl. oec. (1936)
20.	Ravbar Vinko (1935)
21.	Satler Milena (1938)
22.	Smolnikar Andrej (1946)
23.	Stražar Andrej (1933)
24.	šakič Ivica (1935)
25.	šimenko Peter, dipl. ing. (1943)
26.	škopac Fabio, dipl. oec. (1938)
27.	šumi Janko, dipl. oec. (1927)
28.	Velkavrh Jernej, dipl. ing. (1937)
29.	Vidmar Stojan, dipl. oec. (1920)
ZAVOD
ZA AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA
I.	Sektor za brezžične zveze — enota 20
1.	Lampe Stane, ing. (1932)
2.	Mencin Alojz (1928)
II.	Sektor za žične zveze — enota 220
1.	Peternelj Jože, dipl. ing. (1529)
2.	Reškovič Laslo, dipl. ing. (1943)
III.	Samostojni razvojni oddelki • enota 250
1.	Gorše Pavel, dipl. ing. (1941)
2.	Sirk Aleksander (1936)
IV Sektor za elemente — enota 300
1.	Polajnar Anton, ing. (1927)
2.	Prostor Edo (1925)
V.	Elektrooptlka —
1.	KavčlC Peter (1932)
VI.	Sektor za avtomat, v Ind. — enota 400
1. Eržen Janez, dipl. Ing. (1935)
VII.	Sektor za avtomat, v energ. — enota 450
1.	Skorjak Boštjan, dipl. Ing. (1945)
2.	Ahačič Janez, dipl. ing. (1926)
VIII.	Centralne delavnice — enota 500
1. Kmetič Franc (1932)
IX.	Samostojni oddelki — enote 600
1.	Jeromen Franc, dipl. ing. (1940)
2.	Trojar Marjan, dipl. ing. (1940)
X.	Splošni tehnični sektor — enota 700
1. Pirc Marija, dipl. ing. (1935)
XI.	Sektor za meritve in kvalit. — enota 750
1. dr. Hudoklin Alenka, d. ing. (1935)
TOVARNA ELEKTRIČNIH IN FINOMEHANIČNIH IZDELKOV, KRANJ
OBRAT ATN
1.	Blagotinšek Ljubo (1949)
2.	Božič Ida (1930)
3.	Černivec Jože (1933)
4.	Dolenc Marija (1953)
5.	Golob Ignac (1943)
6.	Humar Stojan (1947)
7.	Kamin Anica (1953)
8.	Kern Janez (1940)
9.	Kokalj Anton (1940)
10.	Kuhar Janez (1950)
11.	Likozar Milan (1949)
12.	Lozar Brane (1949)
13.	Lunar Minka (1947)
14.	Petkovič Vika (1939)
15.	Planinšek Vili (1933)
16.	Polanič Stane (1937)
17.	Rakovec Nande (1939)
18.	Rakovec Stane, ing. (1940)
19.	Ramovš Olga (1951)
20.	Robežnik Ivan (1936)
21.	Šušteršič Franc (1946)
OBRAT ŠTEVCEV
1.	Benedik Karla (1941)
2.	Božič Anica (1941)
3.	Lampič Božo (1946)
4.	Mavec Ivo (1923)
5- Mravlja Angelca (1925)
6.	Podobnik Dana (1935)
7.	Prelovšek Jože (1940)
8.	Premru Franci (1948)
9.	Rakar Mitja (1932)
10.	Ramovš Rezka (1936)
H- Razpotnik Boris (1948)
12.	Rozman Jože (1950)
13.	Šenk Matjaž (1946)
19.	Šmid Viktor (1951)
15.	Udir Franc (1928)
OBRAT ero
1.	Bregar Brane (1950)
2.	Dobravec Janez (1952) Horvat Jože (1949)
4	Ivanšek Marija (1936)
XII.	Splošne službe ZZA — enota 900
1.	Ravbar Zorko (1923)
2.	Deržaj Gvido, dipl. ing. (1928)
3.	Slokan Milan, dipl. ing. (1920)
4.	Stojan Julij (1914)
CENTER
ZA AVTOMATSKO OBDELAVO PODATKOV, LJUBLJANA
1.	Adamič Majda (1952)
2.	Crček Frančiška (1944)
3.	Oblak Janez (1943)
4.	Pavlin Maks (1927)
5.	Peharc Marjan (1933)
6.	Stare Stane (1935)
7.	Šlibar Marta (1948)
8.	Uršič Slobodan (1945)
9.	Zavodnik Peter (1947)
STROKOVNE SLUŽBE ZP ISKRA
1.	Ančik Mitja (1923)
2.	Bole Martina (1943)
3.	Grčar Peter (1924)
4.	Belcjan Marija (1931)
5.	Homar Olga (1932)
6.	Stepišnik Darinka (1941)
7.	Volk Janez (1913)
5.	Lavtar Ivanka (1933)
6.	Mihalič Pavel (1937)
7.	Mikic Cveto (1925)
8.	Kramar Miha (1930)
9.	Pirnat Jože (1943)
10.	Povšnar Jože (1925)
11.	Ribič Jernej (1941)
12.	Slatnar Marjan (1932)
13.	Zupan Jože ing. (1937)
OBRAT STIKAL
1.	Fajfar Franc (1943)
2.	Foršček Alojz (1949)
3.	Glavač Ludvik (1943)
4.	Gregorc Rozalija (1932)
5.	Jaklič Brane (1936)
6.	Kokoravec Franc (1947)
7.	Korenjak Betka (1950)
8.	Kuhar Marjan (1943)
9.	Omejc Janez, dipl. ing. (1941)
10.	Perdan Milka (1939)
11.	Šter Janez (1931)
12.	Trilar Edo (1942)
13.	Žbogar Iztok (1949)
OBRAT MEHANIZMOV
1.	Avguštin Jelka (1928)
2.	Gašperšič Minka (1937)
3.	Golmajer Vinko (1933)
4.	Koselj Magda (1950)
5.	Krnc Anica (1939)
6.	Plevnik Sonja (1950)
7.	Potočnik Rado (1938)
8.	Poljšak Boris (1948)
9.	Pogačnik Franc (1950)
10.	Rozman Breda (1950)
11.	Toman Tomo (1952)
TEHNOLOŠKO PODROČJE
1.	Bajič Milan (1948)
2.	Čebulj Janez (1950)
3.	/iesen Štefan (1953)
4.	: Gradišar Janez (1953)
5.	Guček Peter (1946)
6.	Jenko Ljubo (1932)
7.	Jeraj Marjan (1938)
8.	Košnik Franc (1935)
9.	Kurnik Matej (1934)
10.	Lapajna Andrei (1951)
11.	Mokorel Jože (1928)
12.	Novak Marjan (1935)
13.	Pelko Vladimir (1947)
14.	Pintar Franc (1933)
15.	Porenta Franc (1944)
RAZVOJNO PODROČJE
1.	Malovrh Božo, ing. (1940)
2.	Pajntar Ema (1927)
3.	Petrovac Lado (1944)
4.	Presek Majda (1951)
5.	Stritar Janez (1930)
6.	Štrukelj Marija (1937)
7.	Toporš Nada (1937)
EKONOMSKO FINANČNO PODROČJE
1.	Milakovič Ivanka (1920)
2.	Pemuš Anica (1927)
3.	Puce Majda (1951)
4.	Rezar Anica (1942)
5.	Rotar Marija (1929)
6.	Sirk Silvana (1946)
7.	Valentar Stane (1922)
INVESTICIJSKO PODROČJE
1.	Bekš Franc (1939)
2.	Bogataj Marjan (1949)
3.	Drinovec Niko (1940)
4.	Jereb Milka (1928)
5.	Kalan Franc (1943)
6.	Kozamernik Edo (1941)
7.	Krampi Mitja (1939)
8.	Lahovec Marjan (1939)
9.	Mihovec Ivan (1949)
10.	Rekar Janez (1937)
11.	Slabe Jože (1937)
PROIZVODNO PODROČJE
1.	Ahčin Metod (1949)
2.	Berce Franc (1922)
3.	Fabjan Marjan (1930)
4.	Gorjup Brane (1941)
5.	Ječnlk Ivo (1936)
6.	Kaštivnik Tone, ing. (1942)
7.	Količ Miha (1936)
8.	Kramar Brane (1928)
9.	Papič Milan (1925)
10.	Pflaum Zlatko (1928)
11.	Pivk Ivan, dipl. oec. (1941)
12.	Tepina Ivan (1936)
13.	Vukotič Brane (1922)
KADROVSKA SLUŽBA
1.	Biček Emilija (1939)
2.	Dornik Gvido (1927)
3.	Frelih Franc (1919)
4.	Mulič Klavdij (1941)
5.	Pegam Jože (1925)
6.	Švigelj Alojz (1939)
7.	Tronkar Francka (1930)
COOP
1.	Opara Stanislav, ing. (1921)
2.	Perne Valentin (1947)
3.	Petrovič Lado (1930)
4.	Rozman Ivanka (1944)
5.	Sladič Marija (1938)
6.	Zadražnik Ferdo (1935)
7.	žmitek Metka (1935) namestnik:
1. Vipotnik Jože (1931)
SLUŽBA KVALITETE
1.	Ambrožič Jelko (1932)
2.	Bradaška Tone (1938)
3.	Cyranski Stane (1949)
4.	Pogačnik Anton (1951)
5.	Primožič Ronald (1951)
6.	Ušeničnik Marija (1950)
7.	Untervveger Janko (1929)
RESTAVRACIJA ISKRA
1.	Benedik Martina (1933)
2.	Frelih Irena (1942)
.3 Hlebčar Stane (1938)
4.	Oblak Ana (1939)
5.	Odar Martina (1946)
6.	Jerala Slavka (1937)
7.	Peneš Vida (1936)
lil.
Izvoljeni člani v DS delovnih enot v organizacijah ZP »Iskra« Kranj
TOVARNA ELEMEPJTOV ZA ELEKTRONIKO, LJU3LJANA
1.	Avsec Janez (1939)
2.	Baznik Franc, dipl. Ing. (1944)
3.	Colarič Jože, ing. (1947)
4.	Franko Slavko (1948)
5.	Grubar Karel (1938)
6.	Grubar Stane (1943)
7.	Hosta Stane (1942)
8.	Kovačič Pepca (1937)
9.	Lipar Ana (1935)
10.	Pirkovič Jože (1934)
11.	Recelj Miha (1949)
12.	Riosa Marjan (1949)
13.	Selak Ciril (1943)
14.	Smolič Jože (1930)
15.	Zagorc Franc (1944)
KERAMIČNI KONDENZATORJI
1.	Bavdek Peter, ing. (1943) J
2.	Fabjan Tatjana (1953)
3.	Godec Jaka (1947)
4.	Gorup Aleksandra, d. ing. (1911)
5.	Jaklič Jože (1949)
6.	Jordan Zinka (1937)
7.	Iiiobčar Jože (1943)
8.	Kopač Nada (1937)
9.	Kranjc Jožica (1933)
10.	Kušar Marjan (1946)
11.	Lavrič Drago (1950)
12.	Levstik Miro (1934)
13.	Pasar Franc (¡944)
14.	Perko Jože (1931)
15.	Stupar Jože (1944)
KERAMIKA
1.	Anžur Andrej (1945)
2.	Cirman Vera (1929)
3.	Dukarič Francka (1939)
4.	Fon Vika (1943)
5.	Ilič Jagoda (1942)
6.	Jenko Ivan (1947)
7.	Kajzer Joži (1938)
8.	Konjar Helena (1928)
9.	Koreic Jože (1948)
10.	Kranjec Terezija (1931)
11.	Minodraž Anton (1947)
12.	Saletinger Rozalija (1925)
13.	Stare Nada (1941)
14.	Trampuž Feliks (1925)
15.	Turk Marija (1926)
FERITI
1.	Duša Vida (1954)
2.	Hrast Milka (1922)
3.	Jarc Milan. dipl. ing. (1926)
4.	Koužh Franc (1950)
5.	Kranjc Žarko (1949)
6.	Kraševec Zalka (1949)
7.	Limpel Marjeta, dipl. Ing. (1936}
8.	Narat Darinka (1941)
9.	Pečelin Alojz (1946)
10.	Radulovič Dragoslav (1946)
11.	Sitar Janko (1946)
12.	Svetelj Franc (1950)
13.	šetina Slavka (1951)
14.	Štravs Ivanka (1947)
15.	Travnikar Franc (1929)
MAGNETI
1.	Beširevič Zuhdija (1926)
2.	Blažič Marjan (1945)
3.	Gruden Jožica (1944)
4.	Krasnič Bisljim (1947)
5.	Lukič Ljuban (1941)
6.	Lukič Sonja (1945)
7.	Nikolič Mira (1953)
8.	Purič Ferid (1927)
9.	Remetič Milan (1939)
10.	Vidovič Lucija (1941)
11.	Vincetič Mato (1947)
12.	Vrhunec Uroš (1945)
13.	Vujič Boško (1946)
14.	Zorn Milan (1948)
15.	Žerjav Jože (1928)
ŽARNICE
1.	Bole Slavka (1938)
2.	Comino Janez (1932)
3.	Damjanovič Zdenka (1930)
4.	Drnač Justina (1930)
5.	Gore Ignac (1932)
6.	Ilovar Brane (1950)
7.	Jager Kristina (1934)
8.	Koritnik Anka (1949)
9.	Perušek Antonija (1926)
10.	Prešeren Vid (1927)
11.	Šketa Edvard (1943)
12.	štrakeij Marija (1950)
13.	Ulaga Marjan (1941)
14.	Volčanšek Janko (1929)
15.	Zajec Adolf, ing. (1928)
ORODJARNA
1.	Bohinc Leopold (1923)
2.	Hrženjak Stane (1928)
3.	Kastelic Franc (1942)
4.	Lunar Hedvika (1943)
5.	Peterca Anton (1943)
6.	Peklenk Matjaž (1943)
7.	Popovič Ljubomir (1950)
8.	Recelj Iztok (1950)
9.	Ritiop Jože (1932)
10.	Rijavec Milena (1923)
11.	Sever Janez (1944)
12.	Sešek Marjan (1934)
13.	Trtnik Marjan (1931)
14.	Zupančič Janez (1942)
15.	Žnidarič Anton (1935)
SKUPNE SLUŽBE
1.	Alič Janez (1946)
2.	Avguštin Franc (1924)
3.	Baloh Marija (1924)
4.	Burnik Ljubica (1919)
5.	Gorup Julij (1906)
6.	Ivanič Evgen (1929)
7.	Jan Franc, dipl. ing. (1930)
8.	Jarc Franc (1934)
9.	Kaučič Franci (i936)
10.	Kosovel Marjeta (1947)
11.	Polajnar Ema (1924)
12.	Selan Jelka (1931)
13.	Urbanc Anton, dipl. ing. (1927)
14.	Vrhovec Tončka (1922)
15.	Zorn Otmar (1951)
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA ELEKTRON, VRHNIKA 1. Igl Silvo (1935)
2.	Jerina Jože (1933)
3.	Jesenovec Janez (1944)
4.	Krvina Ivanka (1930)
5.	Leskovec Tone (1932)
6.	Novak Jože (1943)
7.	Ogrin Tine (1945)
8.	Sajovic Marjan (1934)
9.	Stupica Andrej (1950)
10.	Šušteršič Tine (1932)
11.	Zobec Marjan (1951)
TOVARNA
ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJSKIH APARATOV, 2ELEZNIKI
Obrat Idrija
1.	Bončina Marjan (1937)
2.	Bončina Pavia (1949)
3.	Kavčič Zlatka (1953)
4.	Mikuž Julka (1931)
5.	Vilitelič Lavra (1941)
ZAVOD
ZA AVTOMATIZACIJO, LJUBLJANA
I.	Sektor za berzžične zveze — enota 20
1.	Kanišek Brane (1940)
2.	Jemc Egon (1928)
3.	Pislank Jože, ing. (1934)
4.	Mrzlikar Jože (1938)
5.	Rebolj Marko, dipl. ing. (1943) .6 Kadunc Janez, dipl. ing. (1939)
7.	Pavlin Stane, dipl. ing. (1941)
8.	Demšar Vinko (1924)
9.	Trpin Dimitrij, dipl. ing. (1937)
10.	Stary Mitja (1939)
II.	Filipašič Emanuel (1925)
II.	Sektor za žične zveze — enota 220
1.	Leskovšek Matjaž, dipl. ing. (1937)
2.	Vrhovnik Janez, ing (1940)
3.	Cuk Drago (1934)
4.	Šušteršič Jože, dipl. ing. (1937)
5.	Divjak Dolfe, dipl. ing. (1941)
6.	Ložar Ervin (1940)
7.	Reškovič Laslo, dipl. ing. (1943)
8.	Kolenko Štefka, dipl. ing. (1944)
9.	Peternelj Jože, dipl. ing. (1929)
III.	Sektor za elemente — enota 300
1.	šipič Silvo (1940)
2.	Samaluk Marko, ing. (1935)
3.	Kelbič Mitja (1943)
4.	Debeljak Ema (1944)
5.	Verbič Božo (1940)
6.	Velikovrh Angelca (1932)
7.	Fras-Stanovnik Marija, dipl. ing. (1941)
8.	Juvančič Dušan (1931)
9.	Hrženjak Marjan (1924)
IV.	Elektrooptlka — enota 351
1.	Kovačič Mitja, dipl. ing. (1940)
2.	Filipčič Vinko (1933)
3.	Gačnik Janez (1948)
4.	Petkovšek Jože, dipl. ing. (1936)
5.	Bernard Marjan, dipl. ing. (1940)
6.	Švajger Ana, dipl. ing. (1936)
7.	Zalar Tone (1934)
V.	Sektor za avtomat, v ind. — enota 400
1.	Gregorčič Jože, dipl. ing. (1942)
2.	Curič Rudolf (1949)
3.	Kofier Andrej, dipl. ing. (1939)
4.	Gams Jože (1949)
5.	štavdohar Darko, dipl ing. (1934)
6.	Krmelj Franc (1940)
7.	Turk Feliks, dipl. ing. (1940)
VI.	Sektor za avtomat, v energ. — enota 450
1.	Uhan Viki (1942)
2.	Ermenc Tomaž (1942)
3.	Kukovič Ivan, dipl. Ing. (1945)
4.	Matjažič Pavel (1930)
5.	Stele Anton (1939)
6.	Valič Jožica (1942)
7.	Lah Peter, dipl. ing. (1944)
8.	Milenkovič Bernarda (1939)
9.	Burger Franc (1941)
VIL Centralne delavnice — enota 500
1.	Radoševič Jože (1940)
2.	Bevc Stanko (1940)
3.	Kocen Ivan (1928)
4.	Gačnik Janez (1945)
5.	Habjan Anton (1945)
6.	štrukelj Janez (1932)
7.	Kosec Janez (1946)
VHI.Splošno tehnični sektor — enota 700
1.	Kit Marija (1932)
2.	Florjančič Franc (1936)
3.	Strgar Ludvika (1942)
4.	Alič Francka (1949)
5.	Jezeršek Dosa (1933)
6.	Razinger Jure (1946)
7.	Jereb Pavel (1930)
IX.	Sektor za meritve in kvali. — enota 750
1.	Gerjol Vili, ing. (1942)
2.	Gajšek Jože, dipl. ing. (1928)
3.	Tekavec Tone, dipl. ing. (1938)
4.	Valič Vladimir (1942)
5.	dr. Hudklin Alenka (1935)
6.	černila Branko (1939)
7.	Merklin Ludvik (1938)
X.	Splošna služba ZZA — enota 900
1. Franc Alojz (1945)
2. Obreza Janez (1937)
3.	Jeras Adam, dipl. ing. (1925)
4.	Rosbaud Rihard (1914)
5.	Slabe Marjan (1936)
6.	Križnar Milena (1934)
7.	Taborne Janez (1935)
8.	Bizjak Anton (1939)
9.	Miserit Marjan (1931)
10.	Strniša Olga (1936)
11.	Ferfolja Anica (1941)
34-odstotno povečanje
K zaključku mandatne dobe DS ZP Iskra
(Nadaljevanje s 1. strani)
cejšen realizem, ki se ga ne da pridobiti čez noč, ampak je plod velikih izkušenj in preizkušenj. Tak realizem se močno kaže v spoznanju, da je za združeno podjetje kljub večji enotnosti v doseganju skupnih ciljev, potrebna nadaljnja decentralizacija upravljanja in neposrednega odločanja proizvajalcev.
Ako bi ocenjevali delo sa moupravnih organov v Iskri in delo DS ZP, bi kot najvažnejše omenil sprejetje statuta ZP. Pomembna je bila tudi odločitev DS, da je bodočnost Iskrinih tovarn v specializaciji, v. madaljnji delitvi dela oz. branžni organizaciji. Nič manjšega pomena ni bila odločitev DS, da je za ZP Iskro in njene tovarne nujna orientacija na izvoz in s tem uveljavitev na mednarodnem trgu.
Problem bazičnega in apli kativnega razvoja se vleče že precej časa. Tudi to' je DS obravnaval, vendar so pro blerr.i še vedno prisotni. Vsi vemo. da brez razvoia ne smemo in ne moremo biti
in ker prave rešitve še ni, bo moral bodoči DS ZP najti ustreznejšo rešitev.
Novi DS ZP se bo moral spoprijeti tudi s problemi nadaljnjega izgrajevanja sistema samoupravljanja, z nadaljnjim uvajanjem temeljnih organizacij združenega dela in to povsod, kjer za to obstajajo pogoji. Pri vsem tem se mi zdi zelo važno, da bo bodoči DS vzpostavil čim tesnejše stike in povezavo pri reševanju problemov s samoupravnimi organi posameznih organizacij združenega dela. Nadalje bi bilo zelo koristno, če bo DS ZP dokončno izdelal vse samoupravne akte, kot na primer: poslovnik in kompletna dela samoupravnih organov, njegovih odborov in komisij.
Za uspešno delo DS, tako starega kot novega, je izrednega pomena delo poslovnega odbora in skupnih služb ZP, ki s svojim obsežnim in strokovnim delom odločilno prispevajo k uspehu delavskega sveta. Pri tem je potrebno, da komisije pri PO polno zaživijo in dajo pričakovane re
zultate, kajti delo takega organa, kot je PO ZP, ki oblikuje poslovno politiko celotnega ZP, je tako obsežno in odgovorno, da brez strokovne priprave specialnih komisij, ki jih PO že- ima, ne more več povsem uspešno upravljati.
Za uspešno delo DS ZP pa je tudi nujna vsa podpora in sodelovanje z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami; tako na nivoju organizacij združenega dela, na nivoju ZP, kakor tudi izven njega. Za preteklo obdobje lahko trdim, da je bilo to sodelovanje zelo močno in je tudi to prispevalo k uspešnemu delu DS ZP.
V imenu starega DS in švo jem imenu, želim novemu de lavskemu svetu .njegovim odborom in komisijam, take na nivoju TOZD, kakor na nivoju ZP dosti uspehov in čim manj nerešljivih problemov.
Vsem članom delovnega kolektiva čestitam k prazniku dela — 1. maju.
Predsednik DS ZP Zdravko Tekavec, Inž.
(Nadaljevanje z 2. strani)
Glavni delež bo imela F.LEKTROMEHANIKA z izgradnjo obrata za telefonske centrale z računalniško krmiljenim sistemom Mctacon-ta l0 C po licenci firme BELL TELEPHONE Mfg. Co. Obrat bo na Laborah nad Kranjem.
Druga velika investicija, ki bi jo želeli letos vsaj delno realizirati, je poslovna stavba Združenega, podjetja v Ljubljani, o kateri je glasilo pred časom že navedlo več podrobnosti. Od proračunske vrednosti celotne stavbe bomo skušali z bančnimi krediti izvesti letos vsaj polovico gradbenih oziroma instalacijskih del. Med večjimi investicijami je tudi razširitev kapacitet za proizvodnjo zaganjalnikov v AVTOELEKTRIKI.
Ob letošnjem razmeroma velikem investicijskem programu pa se moramo zavedati, da skušamo le ujeti zamujeno. V preteklih letih smo močno zaostajali pa ne samo za sorodnimi industrijami v svetu ampak tudi v jugoslovanskih razmerah. Temeljita iztrošenost naših osnovnih sredstev (zlasti ELEKTROMEHANIKE) je očiten dokaz za to.
Fmačni rezultati
Dobiček smo si izračunali z veliko previdnostjo, kar postaja v ISKRI že običaj. Njegova vrednost 188 milij. din je samo za 16% večja od lanskega dobička. Vsi ostali indeksi so bistveno višji (proizvodnja celo 34 %), zato bržkone ne bomo pretiravali, če rečemo, da lahko pričakujemo večji dobiček; seveda s predpostavko, da bosta tudi proizvodnja in njona prodaja potekali tako ali vsaj približno tako, kot je zamišljeno v letošnjem gospodarskem planu.
Peter Grčar dipl. oec.
ZAHVALA
Iskreno se'zahvaljujem sindikalni organizaciji v Iskrini tovarni »Elcktromehanika« Kranj ter vsem mojim ožjim sodelavcem v obratu »ERO®, ki so mi v času zdravljenja izkazali toliko pozornosti n poklonili lepo darilo. Istočasno čestitam celotnemu kolektivu »Etektromehamke« ob prazniku dela ter mu želim še nadaljnjih uspehov.
Ana Judež, Klinične bolnice, odd. plastični kirurgije Ljubljana
Izvlečki iz sklepov
samoupravnih organov
gEgr^A.J>"t
p 0 D J ^
SKLEPI
7.	ZASEDANJA DELAVSKEGA SVETA ZDRUŽENEGA PODJETJA ISKRA 14. 4. 1972
© Delavski svet združenega podjetja ISKRA je proučil poročilo o poslovanju združenega podjetja ISKRA Kranj v letu 1971 in pripombe go-gospodarske komisije k temu . poročilu. DS ZP ugotavlja, da so, bili v 'letu 1971 doseženi zelo pomembni rezultati, ki so odraz predvsem velike prizadevnosti vseh organizacij v sestavi ZP in velike komercialne prodornosti Iskra Commerce, ki je bila sposobna povečano proizvodnjo realizirati na domačem in na tujih tržiščih.
DS ZP ISKRA na predlog PO ZP v celoti sprejema poročilo o poslovanju ZP ISKRA Kranj v letu 1971.
Q DS ZP na predlog PO ZP sprejema gospodarski plan združenega podjetja ISKRA Kranj za leto 1972 z naslednjimi dopolnitvami:
a)	DS ZP glede na gospodarsko situacijo, na pričakovane ukrepe in nove sistemske rešitve s področja druži beno-ekonomskega življenja,
daje gospodarskemu planu ZP ISKRA za leto 1972 prvenstveno mobilizacijski poudarek pri prizadevanjih organizacij ZP ISKRA za doseganje ciljev nadaljnjega razvoja ZP ISKRE. DŠ ZP ob gornji ugotovitvi dopušča možnost, da posamezne postavke plana za leto 1972 ne bodo v celoti realizirane.
b)	Pri realizaciji določil gospodarskega plana ZP ISKRA za leto 1972 je potrebno izvajati:
—	interne ukrepe: realizacija akcijskih programov posameznih organizacij ZP, izboljšanje organizacije dela in Poslovanja, zniževanja proizvodnih in poslovnih stroškov m dosledno varčevanje na vseh ppdročjih;
—	zunanje akcije: o situa-“ji v ZP ISKRA je treba informirati republiške organe m doseči njihovo soglasje in pooporo pri realizaciji gospodarskega načrta ZP ibKRA za leto 1972.
c> Pri obveznostih organizacij v sestavi ZP do zdru-I Zenega podjetja oz. njegovih skladov so bili sprejeti ma-1 sl«Inji sklepi:
J- Rezervni sklad:
, ZP sprejema predlog v , celoti.
Znanstveno - raziskovalni klad — splošna tehnična dejavnost:
DS ZP odobrava sredstva fa financiranje znanstvenoraziskovalnega sklada — Plošne tehnične dejavnosti « leto 1972 po predlogu prve Poante, to jc v višini 630 aPljjonov
3.	Znanstveno - raziskovalni sklad — skupna raziskovalna dela:
DS ZP sprejema predlog v celoti.
4.	Sklad za kadre:
DS ZP sprejema predlog v celoti s tem, da sredstva za funkcionalno izobraževanje neposredno bremenijo vsako organizacijo ZP. Za tako prihranjena sredstva po predlogu gospodarskega plana v višini 15 milijonov pa naj se poveča dejavnost pridobivanja novih kadrov iz univerze in ostalih višjih šol.
5.	Marketing:
DS ZP sprejema predlog v celoti.
6.	Osvajanje tujih tržišč:
DS ZP sprejema predlog v
celoti.
7.	Strokovne službe ZP:
DS ZP sprejema predlog v celoti s tem, da odpade 440 milijonov za strokovne službe ZP, 40 milijonov za druž-beno-politič.ne organizacije ZP, 120 milijonov pa ostane za pokrivanje starih obveznosti ZP ISKRE iz poslovanja preteklih let.
Rast OD v strokovnih službah mora biti v skladu z rastjo OD v ZP.
8.	Glasilo »Iskra«:
DS ZP sprejema predlog v celoti.
9.	Počitniška skupnost:
DS ZP sprejema predlog proračuna počitniške skupnosti po gospodarskem planu ZP ISKRA Kranj za leto 1972 s tem, da se sredstva, predvidena za popravila počitniških domov, in del funkcionalnih stroškov v skupni višini 659.750 N din odobri v višini 500.000 N din (predlog PO ZP z dne 12. 4. 1972
400.000	N din).
Sredstva za najnujnejša popravila domov se lahko črpajo le za počitniški dom v Poreču in kamp na Dugent otoku, in to največ do višine
220.000	N din.
Cene letovanja v domovih počitniške skupnosti za leto 1972 ne smejo dodatno obremenjevati proračuna počitniške skupnosti za leto 1972.
10.	Šolski center:
DS ZP sprejema predlog v celoti.
(Prip. uredništva: članek o gospodarskem planu ZP za leto 1972 je objavljen na
1.	strani).
@ DS ZP sprejema dopolnitev statuta ZP ISKRA Kranj s členom 163 a.
(Objavljamo ga na 2. str.).
® DS ZP je bil informiran o poteku razgovorov o pripojitvi tovarne ELRAD Gornja Radgona k ZP ISKRA Kranj in se strinja s sklepom PO ZP, da so nadaljnji razgovori možni le na osnovi določil statuta ZP ISKRA Kranj, to je da ELRAD sprej-
me status organizacije v sestavi ZP ter pravice im obveznosti, ki jih vsebuje in določa statut ZP ISKRA za vse organizacije v njegovi sestavi.
DS ZP priporoča strokovnim službam ZP, da se v bodoče pri morebitnih nadaljnjih integracijah poslužujejo v praksi že preizkušene in izdelane metodologije za izdelavo potrebnih analiz oz. elaboratov v zvezi z integracijami.
© DS ZP se strinja s predloženim načrtom izgradnje počitniškega centra ZP ISKRE v Novigradu. Zaradi kratkih rokov pooblašča strokovne službe ZP, da iz-vrše prvo plačilo za nakup zemljišča.
DS ZP se strinja z nameravano prodajo počitniških domov na Bledu in v Trenti najugodnejšemu ponudniku. S sredstvi prodanih domov se krijejo stroški nakupa zemljišča za izgradnjo počitniškega centra ZP ISKRA v Novigradu.
$ DS ZP sprejema predlo žene cene penzionskih storitev v letu 1972.
V kolikor kapacitete počitniških domov .ne bi bile izkoriščene s člani ZP ISKRA, sme počitniška skupnost nuditi svoje usluge tudi drugim gostom. Pri 'tem mora svet počitniške skupnosti upoštevati najmanj ekonomske cene teh uslug.
(Prip. uredništva: Razpis letovanj s cenami je objavljen na 7. strani).
Q DS ZP imenuje v komisije za prevzem dolžnosti generalnega direktorja in di-rektoricv organizacij v sestavi ZP ter direktorjev samostojnih organizacij združenega dela — pravnih oseb naslednje tovariše:
Iljko Molek, Elektronika, Horjul; Vlado Modic, Aparati, Ljubljana. Edo Zajc, Avtomatika, Mrida Hočevar, Commerce, Ljubljana; Ivo Trilar. Instrumenti, Otoče; ing. Janka Šavli, Industrijska oprema Lesce; Tone Lavtar, Elektromotorji, Železniki; Ivanka Šušteršič, Gosp. aparati. Škofja Loka; Stane Kovačič, Polprevodniki, Trbovlje; Peter Duriava, Orodjarna, Ljubljana; Dušan Luksa, Elementi. Ljubljana; ing. Mario Jež, ZZA Ljubljana; Sima Mrksič, Lismerniki. Novo mesto; ing. Srečko Grmek, Sprejemniki, Sežana; Franc Gale, Avtoelektrika, Nova Gorica; Anton Marentič, Kondenzatorji, Semič; Nace Pavlin, Elektromehanika, Kranj; Janko Dobre, Naprave, Ljubljana; Leopold Pretnar. Strokovne službe ZP, Ljubljana.
DS ZP pooblašča PO ZP, da za vsak konkreten primer imenuje ustrezno komisijo izmed zgoraj navedenih članov.
OBVESTILO POČITNIŠKE SKUPNOSTI
Razpis letovarcj
Kot smo napovedali, v današnji številki našega glasila prinašamo obvestilo Počitniške skupnosti Iskra o pogojih za letovanje članov kolektiva ZP Iskra v letošnji sezoni. Za letovanje pridejo letos v poštev: Počitniški dom v Poreču, dom v Trenti in kamp »Mir« na Dugern otoku. Sprememba je nadalje tudi v lem, da se bodo interesenti za letovanje letos prijavili direktno pri svojih sindikalnih podružnicah v organizacijah in ne na Počitniški skupnosti, kot je bilo to v navadi doslej.
Počitniška skupnost nadalje obvešča vse interesente za letovanje, da so razpoložljive počitniške zmogljivosti naših domov in kampa, bile razdeljene organizacijam ZP glede na število zaposlenih in upoštevajoč kolektivne dopuste v nekaterih naših organizacijah, Informacije o tem, koliko in kdaj ima prostih mest v posameznem domu katera izmed organizacij ZP, bodo interesenti dobili pri svojih sindikalnih podružnicah.
Po sklepu Delavskega sveta ZP Iskra bodo v naših domovih letos veljale naslednje cene penzionov:
Počit, dom Sezona	Izven sezone
Poreč Trenta Dugi otok Bled
49.00	din
40.00	din
36.00	din
25.00	din
43.00	din za
35.00	din za
31.00	din za
20.00	din za
1 penzion 1 penzion 1 penzion 1 penzion
Te cene veljajo le za člane ZP ISKRA in njihove ožje člane družine.
Za otroke do 3 let starosti brez lastnega ležišča se računa povsod le 10,00 din dnevno.
Polovični penzion za otroke od 3—10 let starosti z lastnim ležiščem 25 °/o popusta, brez lastnega ležišča 40 % popusta.
Za inozemske goste se cene povečajo za 60 odstotkov, za jugoslovanske goste, nečlane ZP Iskra se cene povečajo za 40 % za vse storitve.
Nagrade za prvomajsko nagradno križanko
Za pravilne rešitve prvomajske nagradne križanke je uredništvo pripravilo naslednje nagrade:
I. nagrada	250 din
2. nagrada	100 din
5 nagrad po	50 din
5 nagrad po	30 din
5 nagrad po	20 din
10 nagrad po	10 din
Rešitev nagradne križanke	pošljite na uredništvo
glasila »Iskra« Kranj, Savska 15. maja 1972.	loka 4, do vključno
Pripomba: Vse reševalce prosimo, da pošljejo točne naslove, predvsem pa v kateri tovarni so v službi. Na ovitek napišite »Nagradna križanka«.
ZAHVALA
Ob smrti moje drage mame
FANI MLAKAR
se iskreno zahvaljujem sodelavcem v vrtalnici in na stiskalnicah obrata ATN za izraze sožalja, venec in finančno pomoč.
Hčerka Fani Mlakar
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra Kranj, industrije za cleklromekaniko, telekomunikacije, elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Igor Slavec. Odgovorni urednik: Janez Šilc. — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov uredništva: ISKRA Kranj, Savska loka 4, telefon 22-221, int 333 — Tisk in klišeji: »CP Gorenjski tisk« Kranj
PRVOMAJSKA NAGRADNA KRIŽANKA
Razpis nagrad je objavljen na 7. strani